Mostnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 166. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SESTANEK KMETOV NADIŠKIH DOLIN
Stališče »Alleanze Contadini« glede »Piano Verde« - Povpre* čeni letni dohodek na osebo znaša 42.000 lir - 25 odstotkov ljudi v emigraciji - Veliko število emigrantov ponesrečenih
Leto XI. — Štev. 5 (213)
Spet odhajajo v tujino
Mrzli dnevi so še in zdi se, da bi zima še kar naprej rada ostala pri nas in z njo naši emigranti. Hote ali nehote, ne ozirajoč se na mrzle vetrovne dneve, emigranti so pogledali na koledar:	marec
je!
Avtobusi se nekako leno pomikajo vsako jutro po še zasneženih in poledenelih cestah proti Vidmu. Prevažajo raznovrstno blago: ljudi, pošto, velike pakete in kovčke. Med vožnjo se potniki razgovar-jajo o vsem mogočem: o potnem listu, o zdravniškem pregledu, o delu, novem bivališču in drugem.
Na videmskem kolodvoru je že vse polno ljudi. Vlak, ki bo pravkar odbrzel proti Benetkam je že natrpano poln. Na peronu pred tračnicami se gnete gruča ljudi, ki se poslavlja od. svojih dragih, ki odhajajo v tujino. Oče grenko poljublja ženo in otroke, mladenič, ki odhaja prvikrat na to trnjevo pot, maha z belim robcem, dekliču pa, ki se morda tudi prvikrat podaja v objem tujega mesta, drse solze po obličju. Še en trenutek in že vlak izgine izpred oči.
Koliko je naših Slovencev, ki odhajajo vsak dan v svet sto, tisoč, desettisoč ali morda več? Nihče ne ve koliko jih je! Vemo, da so hiše ostale prazne, da so ostali le starčki, otroci in žene, ki skušajo dati umirajoči vasi nekoliko življenja.
Vsi vpajo, možje, mladeniči in mladenke, da bodo našli srečo na tujih tleh, a njihove domačije propadajo. Najboljši delavni možje, najbolj zdravi j ant je, najbolj brhka dekleta so si izbrali novo domovino In enaki usodi so zapisani tudi njihovi otroci. »Moj oče je bil emigrant, moj sin je emigrant in tudi tale, ki je še v zibelki« je dejal starček »bo emigrantu. Usoda je pač taka.
Toda emigracija, če je še tako dobro plačana, ne bo prinesla Beneški Sloveniji rešitve. Ljudje bi morali najti srečo doma, v Furlaniji ali tod blizu. Če bi se tu postavile tovarne, bi ljudje ne hodili
kot izgnanci po svetu in njihove domačije ne bi propadale. Vsi »zeleni načrti« ne bodo prav nič pomagali, če ne bo tudi kakega visokega tovarniškega dimnika. Vsaka ped zemlje je bila že neštetokrat premerjena in tudi obdavčena in zato vemo, da ne more samo ona preživljati vseh ljudi, ki bivajo na njej.
Vidimo, da pojejo emigrantom ob raznih prilikah narodne pesmi, da jim prirejajo praznike in takrat skočijo nanje kot sestradani volkovi, da jim iztrgajo tistih par lir, ki so si jih s tolikim trudom prislužili na tujih tleh in morda odtrgali grižljaj iz ust nedolžnega otročiča. Res gnusno je videti kako izkoriščajo te uboge emigrante in jim vcepljajo v glavo, da je emigracija nekako »narodno poslanstvo«. in kako jih pitajo s prepričevalnimi govori raznih generalov.
Emigranti, ti ubogi reveži, se vsega tega ne zavedajo in pijejo, kar jim dajo tisti brihtni govorniki piti. Toda prišel bo čas, ko se bodo tudi njim odprle oči in takrat bodo sprevideli, da so bile vse tiste sladke patriotične besede le strup.
Vlaki brze po tirih na vse strani. Emigranti iz Terske doline, Nadiške doline in Rezije se puste vleči za seboj v neznane kraje kot jate ptičev, prestrašenih od hude ure. In medtem prihajajo vojaki, uradniki in drugi funkcionarji, da napolnijo praznino, ki so jo pustili emigranti. r~a vsak način bi hoteli iztrebiti slovenski rod iz Beneške Slovenije.
Avviso ai portalettere
Abbiamo notizia che alcuni portalettere commettono atti illegali ai nostri danni non procedendo alla consegna ai desiintttO,ri dei nostro giornale.
Diffidiamo pertanto questi irresponsabili del continuare a compiere questa adone di sabotaggio ai nostri dan ni preavvertendoli che d'ora in poi procederemo legalmente contro di essi qualora si abbiano a ripetere episodi del genere. .
UDINE, 16. - 31. MARCA 1960
Naše
Ko so v začetku marca praznovali praznik žena po svetu, smo se tudi mi spomnili naših žena.
Pri nas doma ima žena drugačen položaj kot ga ima pri Italijanih. To pa ni nič čudnega, ker so dolžnosti in odgovornosti naših žena mnogo večje kot pri naših sosedih Furlanih in Italijanih.
Gorje bi bilo, ako bi ne imeli takšnih žena, kot jih imamo, v zadnjih petdesetih letih. V prvi svetovni vojni, ko so bili vsi moški po hribih, po raznih trinčejah, so naše žene reševale družino in posestva. Ko je prišel »Caporetto« so bile spet naše žene tiste, ki so vsaj nekaj rešile v povodnji soldatesk, ki so kradle in preplavljale naše kraje. Pod fašizmom so bile prav naše žene tiste, ki so se še najmanj zanesle za fašizmom, medtem ko so marsikateri moški noreli s fesi in črnimi srajcami okoli. Ko je v drugi svetovni vojski za vsakim kantonom po naših vaseh pokala puška ali pa eksplodirala bomba, so se naše žene izkazale, da so skrivale pred kozaki, Nemci, republi-kini ali katero koli drugo golaznijo naše brate, očete, sinove, prijatelje in znance, vse dobre Slovence in Italijane.
Zdaj po vojski, ko se je bilo treba kregati ali pa demonstrativno pokazati oblar stem voljo ljudi, so bile spet naše žene, ki so v Brezjah, Oblici in tolikih drugih naših vaseh skupno nastopale. Niso se ustrašile, ko so jih gonili po sodnijah zaradi »sedizione«, kot so jih po krivem obtožili. Naše žene zelo živo občutijo vsako krivico in se hitro postavijo po robu ti-
žene
stim, ki nas bi hoteli potlačiti. Mi v Furlanski Sloveniji imamo takšne žene kot redko kje v Italiji ali po svetu. Doma podpirajo tri ogle hiše kot se pravi, to je, neustrašijo se nobenega dela v hiši, hlevu in na polju, in če je treba, se brigajo tudi za javno delo, za javne stvari, za domačo politiko. Ne drže se zmeraj špar-heta in kuhinje. Po nepisanih postavah so naše žene popolnoma enakopravne moškim. Ko je treba iti po svetu, so spet naše ženske samostojne in gredo po svoji poti na delo v emigracijo ali pa po italijanskih mestih.
Naše žene so bile tiste, ki nam ohranjajo naš slovenski jezik. One so naše domače, neplačane učiteljice, ki nas uče iz roda v rod naš materin jezik. Tako delajo že nad tisoč tristo let in tako bo trajalo naprej brez konca in kraja.
Brez napačne skromnosti lahko rečemo, da imamo takšne dobre, enakopravne, sposobne, čedne, vztrajne, korajžne žene kot jih drugi narodi okoli nas nimajo. Zato ni čudno, da se mnogi z njimi poročijo in jih odpeljejo.
Naša žena ne mara biti nobenemu preveč podložna še doma v družini ne. Ona zna biti samostojna in se razume na vse ekonomske domače zadeve in na politične prilike pri nas. Naše žene so naši tovariši, svetovalci in pomočniki. Drugi nam lahko zavidajo, da imamo takšne žene. In dokler jih bomo imeli ne bo nas furlanskih Slovencev, ne bo Furlanske Slovenije konec.
Izhaja vsakih 15 dni
5 stotov jabolk in hrušk 10.000 lir, 15 stotov krompirja 37.500 lir, 4 stoti pšenice 25.000 lir, 3 stoti koruze 12.000 lir, 29 stotov in 17 kg mleka 116.680 lir, 15 hi vina 90.000 lir, en stot fižola 6.000 lir; skupno 438.680 lir. Minimalni aa-služek na tej kmetiji bi znašal 381.000 lir.
Izdatki te kmečke družine so naslednji:
Vzajemna kmečka bolniška blagajna 14.352 lir, davek na zaslužek 7.378 lir, davek na kmetijske dohodke in zavarovanje 10.795 lir, davek na nepremičnine 7.980 lir; skupno izdatki 40.505 lir.
Družina je poleg tega porabila:
Za nakup semen 2.700 lir, za predelavo mleka 15.792 lir, za oploditev goved
2.000 lir, elektriko 12.000 lir, zakol prs-šiča 5.000 lir, kmečke delavce 45 tisoč lir, tri stote otrobov 13 tisoč 800 lir ter
5.000 lir za rejo kokoši; skupno 141.797 lir. če stroške odštejemo od dohodkov, tedaj znaša najvišji dobiček kmetije
296.000 lir, najnižji pa 239.000 lir. Vsoto razdelimo s tri, kolikor je družinskih članov, in dobimo maksimalni zaslužek 98.000, odnosno minimalni zaslužek 79 tisoč lir na osebo. To je ena izmed naj boljših kmetij' v srednjem hribovitem pasu občine Grmek.
Iz tega je razvidno, da prebivalci teh krajev ne morejo živeti od zaslužka, ki jim ga daje zemlja. Najhujšega jih je rešila emigracija, dasiravno je tudi ta polna temnih strani in ne bo nikoli rešila obstoječih vprašanj. Od 16.000 prebivalcev občin Nadiških dolin jih je 4000 zapustilo svoje hiše in odšlo s trebuhom za kruhom v inozemstvo. Na stotine naših družin je razbitih, na desetine emigrantov pa je izgubilo življenje pri nevarnih delih. Od 1951 do 1958 je samo v Belgiji umrlo zaradi nezgod 57 Benečanov. Prav toliko jih je umrlo doma zaradi bolezni, ki so jih dobili v rudnikih. Izplačevali jim niso pokojnine, ker belgijski zakonj predvidevajo, da mora vsak delavec delati vsaj 10 let v rudniku, da ima pri 40 letih pravico do pokojnine, številni emigranti so oboleli za silikozo in za drugimi boleznimi, preden so prišli do pokojnine. Njihove družine si|iso iprejele nikake odškodnine. Na desetine in desetine naših mladeničev se zdravi po sanatorjih v Italiji in v inozemstvu zaradi teh bolezni in zaradi krivičnih zakonov.
Nemogoče je ugotoviti število ponesrečenih na delu v inozemstvu. Vemo samo to, da je to število zelo visoko. Bele kosti naših mrtvih v Avstraliji, Kanadi, Ameriki, 'Belg(ij(, {Franciji, Švici, Nemčiji, Holandski in drugih državah so najboljša priča o zapuščenosti, v kateri živimo, in revščini, ki vlada v naših vaseh.
»Sedanji upravni voditelji našega področja se bojijo zahtevati od vlade investicije in pomoč, da bi se rešila važna vprašanja našega gorskega področja Po drugi strani pa so bile vse dosedanje vlade gluhe za naše ahteve; povezane so bile s konservativnimi razredi in z monopoli, ki vodijo italijansko politiko.
Zaradi prizadevnosti demokratičnih sil je parlament sprejel številne zakone v prid gorskih področij. Med temi zakoni naj navedemo zakon št. 991 od 25. julija 1952, ki daje neposrednim obdelovlacem možnost predložitve prošnje deželnemu nadzomištvu za gozdove za najem posojila ali za državni prispevek, ki naj omogoči razvoj kmetije, živinoreje in goa-darstva, izboljšanje zdravstvenega stanja, za nakup plemenske živine kakor tudi strojev.
Kakor se di, je zakon dober; kmetom daje pravico do cele vrste prošenj, ki so jih v resnici tudi napravili, toda de-(Nadaljevanje na 2. strani)
V nedeljo 13. t. m. je »Alleanza Contadina« iz Vidina organizirala v Šempetru Slovenov sestanek, katerega so se udeležili kmetje iz komunov Nadiških dolin. Prisotni so bili tudi segretar organizacije za videmsko provincijo Antonio Mo-schioni, podpredsednik Alceste F errante in član regijonalne-ga komiteja »Alleanze Contadini« Izidor Predan.
Provincijalni segretar je v svojem govoru med drugim povedal, da je zašlo italijansko kmetijstvo v veliko krizo že pred dvema letoma, ko je pričela veljati pogodba o Skupnem evropskem tržišču. Takrat so se pričele nižati cene kmetijskim pridelkom in se izenačevati s cenami enakih pridelkov v ostalih petih državah Skupnega evropskega tržišča. Ker je Italija v kmetijstvu na zadnjem mestu in ker so kmetje Bo-nomijeve organizacije neposrednih kmetovalcev pričeli zavračati izkaznice zaradi glasovanja njihovega predsednika z o-stalimi demokristjanskimi svetovalci za zakone v korist velikih posestnikov in monopolov, je vlada pripravila in odobrila takoimenovan »Piano Verde« , ki predvideva investicijo 550 milijard v petih letih. Ta načrt zamenjuje vse dosedanje veljavne načrte v prid kmetijstva, izvajal pa se bo na podlagi obstoječih zakonov. Kmečka zveza sprejema načrt, ker predvideva investicije, zavrača ga pa zaradi tega, ker ne predvideva reform.
Za njim je prevzel besedo podpredsednik organizacije Alceste Ferrante, ki je predlagal, da je potrebno ustanoviti organizacijo, kajti brez te si ni mogoče zamisliti uresničevanja kmečkih zahtev. Orisal je tudi veliko krizo, ki je zadela kmete v Furlaniji in v Nadiških dolinah.
Po končanem govoru podpredsednika so izvolili odbor iz predstavnikov kmetov Nadiških dolir.
Glavni govor o situaciji kmetov v Nadiških dolinah pa je imel Izidor Predan, ki je v obsežnem dokumentiranem poročilu navedel vse najvažnejše probleme tamkajšnega prebivalstva in ga tu objavljamo v celoti.
Videmska trgovinska^ zbornica in pokrajinska uprava sta objavili statistike, na podlagi katerih ima vsak prebivalec čedadskega okrožja povprečno 66.000 l.r letnega dohodka. »Vi veste, dragi prijatelji — je rekel Predan — da je v Čedadu in v njegovi okolici kakor n. pr. na področju Manzana več tovarn. V Čedadu so velike trgovine in skladišča, toda kljub temu povprečni dohodek na prebivalca ne presega 66.000 lir letno.
Tudi Nadiške doline spadajo pod če-daaski okoliš. Ce upoštevamo te doline kot samostojno enoto, ali veste, kolikšen
je povprečni letni dohodek vsakega prebivalca? Na podlagi realne in temeljite analize, ki smo jo napravili v zadnjih časih, o razmerah v številnih kmetijah v nižini kakor tudi v hribovitih predelih, smo prišli do zaključka, da ta dohodek ne presega 42.000 lir letno«.
Govornik je potem navedel dohodke in izdatke neke kmetije v Spodnji Brajdi v občini Grmek. Kmetija meri 10 ha in jo obdelujejo tri osebe. Ta kmetija daje naslednji maksimalni pridelek in dohodek :
Prašič 40.000 lir, tele 40.000, 40 stotov lesa 28.000, 5 stotov kostanjev 12.000, 10 kokoši 12 tisoč, 3 stoti sliv 9.000 lir,
limiti m i un im mi mii n n 11 ni 111 il ni riiiiiiiiiiiiiiM mil IIIIIHIIIIIIIMIII'11111111 m i i:i i mu m 111 inni i u n i uiliiinn
Najbolj zdravi možje to se te dni poslovili od doma ir» odšli na vse strani sveta. Nihče ne ve koliko jih je in če sc bodo še vrnili. Vemo, da vsako leto pogoltne tuja zemlja dosti naših mož in da se jih dosti vrne bolnih ali pohab-Uenih. Naj vas povsod spremlja naš augurio:	vrnite s ezdravi k domačemu
ognjišču! Tornajt sans dongje ’el vuès tri fogolar!
Sped. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo; polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Pascmezna številka 25 lir
TAJPANA
SV. PETER SLOVENOV
Za razvoj kokošjereje
Provincialni inšpektorat za agrikolturo je nareda načrt kako bi se mogla tud v hribovskih krajih Nadiške doline razvit kokošjereja. v ta namjen so dali v prodajo za polovično ceno (kup) piščance (citeta) zbrane rase, pičo (mangime) in vso atrecaturo. Kumetje so hitro pokupil vse, kar je inšpektorat dal na razpolago po ugodnem kupu. Sada bo ta ustanova organizirala tud konference, ki bojo spremljane s iilmi, kjer bojo učil kako se pravilno redijo kokoši in koliko profita se ima lahko od njih.
Vjemo, da je Nadiška dolina zlo uboga cona in če se bo kokošjereja obnesla, bi višno pomagala domači ekonomiji. Ljudje zlo povprašujejo na čedadskem trgu po domačih kokoših, ker tiste importane niso tarkaj dobre. Vsak pa lahko kon-statira, da naši kumetje ne prodajajo kokoši, ker jih imajo komaj za domači nuc. Troštamo se, da bojo posebno gospodinje od sada naprej redile več kokoši, saj tuo ne zahteva dosti truda.
Učja je ta vas, ke najbuj tarpi zavoj snežnih zametov v videmski provinci. Tele dni se je že drugikrat zgodilo u ljetoš-njem ljetu, de je popounoma odrjezana od sveta, brez kruha, brez medižin. Ze-narja mjesca so bli judje iz Učje 20 dni zaprti v vasi an jim je odprla cjesto, ki preje v Tersko dolino, šele neka speciali-žana impreza iz Portodruara, zavoj tega, ki domači buldožeri njeso mogli pretouči debele ledene skorje, ki se naredila nad snegom.
Še tele dni, ko po dolinah pada dež an učasih posije sonce, je Učji zapadlo nad en meter snega. Judje so spret zaprti, spet tarpe zavoj pomanjkanja kruha an medižin. Zvjedali smo, de je več otruok bounih, dva nad 80 ijetna starčiča par-klenjena na pastejo zavoj tega, ki imata polmonito an še več drugih zavoj influence bounih j udi je brez mjedihove promoči. Mjedih ne more do njih zavoj visokega snega, trašport bounih na žlitah je pa tud perikiilouzan za močno boune starčiče an otroke.
Judje no kličejo na pomuoč. šindik je naredu kar je mogu, napravu je potreb-
( Nadaljevanje s 1. strani J
narja niso dobili. Vsa finančna sredstva, ki jih je država dala na razpolago na podlagi tega zakona so šla v roke velikim zemljiškim lastnikom. Če naši gorski kraji niso dobili sredstev iz tega fonda, kdo je za to odgovoren? Naši upravniki, naši voditelji, ki prebivalstvo o tem niso seznanili! Namesto da bi tolmačili zakone, si prizadevajo naši upravniki, da bi bili ljudje mirni v svoji revščini.
Dragi pijatelji, v naših vaseh je zelo razširjena tale zgodba:
Dva kmeta sta prenaglo vozila svoja voza in na nekem ovinku sta se prevrnila. Prvi kmet je p>okleknil in pričel prositi Gospoda, naj bi mu pomagal dvigniti njegov voz. Drugi se je pričel jeziti, preklinjati in si z vsemi silami prizadeval, da bi voz postavil na kolesa. Vtem je prišel gospod in se približal kmetu, ki se je upiral v voz, da bi ga postavil pokonci. Tedaj reče prvi kmet: Zakaj nisi, o Gospod, pomagal meni, ki sem te prosil, ampak tistemu, ki preklinja! Gospod mu je odgovoril : Ti si me prosil, vendar si sam nisi pomagal. Vedno sem pravil : pomagaj si, pa ti bom pomagal. Ta kmet si je sam pomagal, pa sem mu tudi jaz priskočil na pomoč.
Ta stara zgodba, dragi prijatelji, nam kaže, da je mogoče doseči svoje pravice če si sami pomagamo, če se organiziramo in protestiramo proti krivicam. Današnji svet je ustvarjen tako, da več dobi tisti, ki bolj protestira. Milijarde prejemajo dobro organizirani monopoli, ki tudi najbolj kričijo. Naši kmetje, ki so dobri in pridni, niso dobili ničesar ter živijo v slabših razmerah kot ostali državljani.
V neki občini v Nadiških dolinah so občani dolžni lastnikom dveh trgovin okoli 30 milijonov lir. Dolžniki imajo po enega ali tudi več družinskih članov, ki delajo v inozemstvu. Dolg je nedvomno velik, toda plačali ga bodo s prihranki, ki jih bodo poslali domači emigranti. Emi-
NEME
Rojstva, smrti in poroke
Mjesca febrarja so se rodili: Maurizio Tornada, Renzo Pivi do ri, Renzo Novak, Gioacchino Petrossi, Dorotea Petrossi in Ermelido Bitežnik. Umrli so : Anton Co-melli Domenico Nimis, Caterina Dri, Elisa Comelli, Maria Casasola, Norma Di Betta, Giovanna Sgorlon in Giovanni Vizzutti. Poročili so se : Romano Caisutti z Rito Croatto, Francesco Grassi z Anito Palma, Francesco Comedi z Anillo Nimis in Diego Manzocco z Methilde Alta-man.
ne paše a kaj pomaga, če so judje še simpri blokirani na vasi.
Za parvo silo so jim pamesli medižin an kruha alpini iz Tolmezza, a da bo pot čista bo korlo še dougo čakati. Usi špera-jo, de se bo timp zbuojšu an de bojo judje itako se mogli pomagati.
PRETESNA CJESTA V BRDU
Paršli so taki časi, de se pousod use modernizua, samo par nas smo simpri par starem. V naše kraje judje ne hodijo zlo radi z makinami, zak’ na e cje-sta ki peje skuoz Brdo an potem inda-vant v Viskoršo, preveč tesna.
To bi ne koštalo dosti, če bi jo nar-did buj široko anu če bi eliminali te perikulozne volte. Ce bi bla cjesta buj široka, bi po njej lahko vozila še korje-ra anu takoviš bi ble vasi Brdo, Sedli-šče anu Viskorša povezane med sabo.
Judje iz Sedlišč anu Brda no muorejo hoditi ’no uro za jeti korjero tu Njivici. Kaj timpa no s tjem zgube anu kaj fadije to jim tuo košta. No mar dobrè uoje to koven ta anu še tuo to bi se dalo pokomodati.
gracija je rešila številna gospodarska vprašanja teh krajev. Vodilni razred si domišlja, da bi mu morali biti naši ljudje hvaležni, ker jim je omogočil izseljevanje. Toda eudgracija ni najboljša rešitev potreb gorskih predelov. Lahko bo izpopolnila manjše vrzeli, toda luknje bodo ostale. Potrebna je podtika investicij, nova agrarna podtika, našim kmetom naj se omogoči pridelovanje novih kultur pogozdovanje, gradnja novih poljskih cest, ureditev hudournikov, da se rešijo nove površine obdelovalne zemlje pred uničujočim delovanjem voda. To velja zlasti za dolino Kozice, od Ažle do Zamira.
Na tem področju je na stotine ha zemlje, ki je zaradi poplav neproduktivna. Katastrski urad jo ima za orno zemljo, torej za najboljšo zemljo ter jo v tem smislu tud: obdavčuje; v resnici pa ne prinaša nobenega dohodka.
Pričeti je treba krepiti živinorejo z gradnjo novih mlekarn, ki bodo ustrezale modernim potrebam. V naših dolinah naj se zgradi tovarna marmelade in destilerija žganja, zgradi naj se tovarna, v kateri naj se zaposli odvišna delovna sila; kmetom naj se črtajo vsi davki. Krivično je, da morajo plačati davke na zemljo, ki jim ne nudi niti najosnovnejšega, kar rabijo za življenje. Kmetje plačujejo davke z denarjem, ki ga zaslužijo v emigraciji.
Ko smo predlagali odpravo vseh kmečkih davkov so nam nasprotniki, pozneje pa tudi sam Bonomi rekli: vi zahtevate preveč, kajti v vseh Nadiških dolinah kmečka posestva ne presegajo 315 m nadmorske višine.
To je sicer res, toda naši gorati predeli se ne morejo primerjati z ostalimi v državi. Pri nas v višini 200 do 300 metrov nad morjem ni več možen obstoj kmetijstva, ampak samo planšarstvo. Za primer naj navedem da uspevajo vinske trte v okolici Belluna do 500 metrov nad morjem, v dolini Aosta pa celo do 1000 metrov nad morjem.«
Telekrat muoremo povjedati zlo veselo novico: asfaltali bojo cjesto, ke na peje iz Torlana skuozdre Krnatsko dolino v Tipano. Z djeli no če začeti žej ljetos, finili pa jo bojo ljetta 1961.
Tuo to je novica, ki smo jo čakali žej dougo. Nadiška dolina (Val Nadison) je žej dosti ljet asfaltana, lani so asfaltaci še cjesto, ke na peje skuozdre Tersko dolino, le naša ne ba še usa jamasta. Judje njeso rparali hoditi v naše kraje pru zavoj slabe cjeste anu zatuò smo kon-vinti, de bo potem več movimenta. Ve marnò šperančo, ke no jo če tud nardi-ti buj široko, zak’ v nekatjerih krajih na je itako tesna, ke dva automobilja se ne moreta srjesti.
Pa še nekèj : cjesta Neme — Tipana na če beti klasifikana kot provincial, kar nam da pensati, de bo ljeuše uzdar-žana, zatuò ke za komun kot je naš anu te iz Nem, ki so ubogi, to nje lahko.
Potèm Kmatska dolina na če use drugač zgledati. Skoda pa je ta, ki ju-dem ni garantido djelo na domačih tleh. Ljepo na bi tjela stati kaka mala fabrika anu pogojì-kondizioni za tuo no ne manča.jo. Smo »produttori energie elettriche«, manodopere to je bondanto, le dobra volontat s strani governa na manča. Okupati nih 100-150 djelaucu nar šega komuna v industriji, to bi tjelo priti rejči-salvati ekonomijo Kma,tske doline. Na usaki modo no malo šperanče to je; use to če dipenditi kako no bojo znadi jo upejati naši domači poglavarji.
Bližajo se nove votacjoni za komun
Furlanski Slovenci smo nekako sosedi doline Dogne, ki je na severu od Rezije, med velikimi hribi preden se pride v Kanalsko dolino. Prav v starih časih, ko smo prišli Slovenci v te kraje, smo mi Slovenci naselili tudi dolino Donje in imajo še sedaj nekateri hribi in kraji slovenska imena. Toda v srednjem veku so se naselili v dolini Donje furlanski pastirji in drvarji in sedaj ni tam več Slovencev, ampak so samo Furlani. Kmalu pa bomo morali reči, da ni več Furiar nov, ker se tudi furlanski kmetje izseljujejo, gredo proč iz Donje. V vasi Gran Colle ni več nobenega človeka, ker so vsi odšli. Prazne hiše in hlevi propadajo in bo kmalu vse skupaj kup razvalin. V Pleziche je komaj še sedem ljudi, ki so raztreseni po raznih hišah. V kratkem tudi tam ne bo nobenega več. V Chioutu je nekaj več ljudi, toda tudi pol manj kot pred vojsko. Pred nekaj leti so dobili novo šolo, a je v tej šoli komaj 11 učencev; koliko pa jih bo drugo leto? Ce gre tako naprej, ne bo v celi dolini Dogne nobenega stalno naseljenega človeka, o-stali bodo nenopaseni pašniki in nepoko-šene senožeti in pa slab zanemarjen gozd. Don j a se vrača nazaj za tisoč tristo let, ko še ni bila naseljena. Bojimo se, da pojdejo za zgledom Donje tudi druge doline furlanske montagne, furlanskih hribov. Zaenkrat izginjajo prebivalci v stranskih, že od zmeraj redko naseljenih dolinah, nato pa bodo prišle na vrsto tudi glavne doline, kjer je tudi že zmeraj manj ljudi.
Rezija se še drži
Dolina Rezija, ki leži južno od doline Donje in južno od doline Rakolane, ima približno zmeraj enako ljudi. Glavni kraj doline, kjer je županstvo se je polepšal in ima razne lepe hiše, gostilne in trgovine, z lepo električno razsvetljavo tudi po cestah. Bolj so ostali zanemarjeni tisti kraji, ki so daleč proč od občinskega centra kot na pr. Osojane, Stol vica, Korita, Liščaci in drugi. Tudi Rezija bi bila že prazna, če bi se šlo za to, da bi morali živeti ljudje od dohodkov od dela doma. Od dela doma živi nekaj oštirjev in botegarjev in nekaj uradnikov na ka-munu. Tudi turizem prinese denar samo
anu tuo to pride rejči »lotta« med poglavarji za priti do komunskega stolica. Naši te stari komunski »onorevo.jl« no majò glave poune prekupacjoni, zak’ njeso sigurni, če u jih bo popul še tele bòt tèu votati. Več kuj tikeri u ma »rimorso di coscienza«, zak’ tu tekaj ljetih ni nič naredu. Najbuj no bi muorli mjeti »čarno vest« prosniski možje: malo so nar-dili za te žive, še mankuj za ta martve. Britof-semetjerih, je itako zapuščen anu razbit, ke to bi muorlo beti špot usjeh poglavarjev. Na tuo, de je trjeba za se-metjerih skarbjet tej za svojo hišo, jih je muorla spuomnit na forešta maestra, ke ne otrokè mobilitala za nardit lesene križe. Anu pomisliti, de Prosnijeni no majò tu komunu 6 »consiglieri«, vicesin-dika anu ’dnega »assessori j a«.
Cjesto, Kmahta-Viskorša, ki so jo »in grande pompa« inaugurai lani, ni več cjesta, ma dan melin. Tu Suscu te se poderlo je dan ljep kos anu majedan u ne pensa uzeti provedimente.
Hljeu »sociale« v Viskorši u gre ljepo indavant. škoda, de so zbrali ’dan ne maso ljep puošt, z:,k’ tam oku no njemajo kam spustit krave, kar se čedi hljeu. Culi smo pravit, ke no če narediti ’dan hljeu »sociale« še tu Buonah, kjer bojo redil n:h 100-150 glav goveje živine (capi bovini). Prožet za hljeu tu Buonah ne mjela inkarik narditi »Società Incremento Lavori Valorizzazione Agro Montani (SILVAM), šperajrr.o, ke to tuo zarjes divenitèj.
tem, ne pa drugim ljudem. Da Rezija še živi in da je vsaj glavni kraj Ravenca ni-mar bolj lepši, imajo zaslugo emigranti iz Rezije, ki svoje doline ne pozabijo in se zmeraj radi vračajo v svoj domači kraj. Rezijanski emigranti pa se ne samo vračajo v domači kraj, ostanejo nekaj dni doma, popijejo kozarec vina s prijatelji, plačajo dolgove, ki so jih napravili stari in žene pri botegarih, ampak tudi nekaj investirajo v domačih hišah ali jih popravijo ali pa vsaj kupijo nekaj pohištva. Emigranti zmeraj pustijo nekaj denarja, da Rezija lahko živi. To pa lahko naredijo tudi zato, ker so od vseh naših emigrantov iz Furlanske Slovenije najbolj prebrisani in pametni. Naš Rezijan v emigraciji ne prime tako hitro za pikon in zappo, ampak rad nekaj kupuje in prodaja, nekaj mešetari in posreduje in sicer ne preveč daleč od doma, ampak bolj blizu okoli Trbiža po Kanalski dolini in drugod po Venetu ali pa tudi po Avstriji, v Koritah imajo novo šolo za 13 učencev, v Stolbicah pa jo bodo imeli za osem - deset otrok. Vode imamo dosti v rezijanski dolini in zato ne bo težko zgraditi vodovode še za Stolbico in Li-ščace.
SOVODNJE
V kratkem bojo nardili še drugi kos cjeste, ki bo vezala Jeronišče — Duš — Jelina. Ljudje so te novice zlo veseli, ker takuó jim ne bo korlo več prenašati par-djelke na harbtu, a jih bojo lahko vozil po cjesti.
postrojil bojo tud cjesto, ki iz Sovodenj peje v čeplatišče in Polavo. Dolgo pomladansko daževje in sneg so jo takuó razrili, da skoraj ni moč voziti po njej.
TAVORJANA DEMOGRAFSKO GIBANJE
Mjesca ženarja an febrarja je bluó v našem komunu takole demografsko gibanje: rodilo se je 8 otrok, od katjerih 5 izven komuna; umrlo je 12 oseb (9 v komunu in 3 izven komuna); porok je bilo 9 in od teh ena v esteru.
Iz našega komuna je ljetos emigriralo 320 djelavcu od katjerih 28 za stalno. Največ jih je emigriralo v Nemčijo, ostali pa v Švicero, Francijo an Holandijo.
GRMEK
KANTIR ZA CJESTE
Zvjedel smo, da je ministrstvo za djelo dodelilo našemu komunu 1.4^0.000 lir za odprjet kantir, ki do postrojil cjesto v Lombaju in Rukinu.
Gino Vogrič iz Gorenjega Brda pri Hlcdču je muoru v spital, ker mu je nekdo vargu butiljo v glavo an ga hudo ra-nu. To zadevo raziskujejo karabinerji.
AMERIK A
MATTELIG John - BELOIT (Wisconsin). Prejeli pismo in tudi denar za abo-nament za leto 1960. Hvala lepa za priložene naslove. Sporočamo Vam, da smo novim naročnikom že poslali časopis. Ra-di bi vedeli, če hočete prejemati naš list po avionski ali navadni pošti. Dosti pozdravov iz Vašega domačega kraja.
CENCIG Nella — CHICAGO (Illinois). Obveščamo Vas, da smo Vam s 1. marcem poslali zadnjo številko lista. Sporočite, če ste ga prejeli. Imejte se dobro in pozdravite vse rojake.
CERNETTIG Perinca — LA GRANGE (Illinois). Vaši sorodniki so nam dali Vaš naslov s prošnjo ,da bi Vam pošiljali »Matajur«. Upamo, da ste list že prejeli in zato Vas prosimo, da nam odpišete, če ga želite prejemati po avionski ali navadni pošti. Sorodniki Vam obenem pošiljajo dosti lepih pozdravov.
CHIACIG Marija — CICERO (Illinois). Tudi Vam smo poslali z dnem 1.3. t. L »Matajur«. Troštamo se, da ste ga kmalu prejeli, ker smo Vam ga poslali po avionski pošti. Pozdravljena!
GOSGNACH Simon — CLEVELAND (Pensylvania). z dnem 10. februarjem smo Vam pričeli pošiljati naš list. Naročila ga je za Vas nečakinja iz Matajurja. Prosimo, da nam sporočite, če ste ga prejeli. Vsi Vaši domači Vas prav lepo pozdravljajo in želijo, da bi jim večkrat pisali.
BORDON Anton — OTTAVA. Hvala
lepa za poslani denar. Dolgujete samo še za naročnino 1960. Prejmite mnogo pozdravov od vseh Vaših domačih in prijateljev.
JUSSIG Karlo — BUENOS AYRES. Zelo čudno se nam zdi, da nimamo toliko časa nikakega glasu od Vas. List Vam redno dostavljamo in bi tudi radi vedeli, če ga redno prejemate. Prosili bi Vas, da nam sporočite, če še izhaja mesečna revija »Friul«, kajti mi je že dalj časa ne prejemamo. Pozdravljeni!
EVROPA
TOMAZIN Emilio, TOMAZIN Avgust, TOMAŽIN Giulio, TOMAZIN Angel — BERN (Švica). Hvala lepa za »kartolino« in salude. Saludali bomo v vašem imenu še vse Vaše domače anu znance. Do-nas smo Vam poslali »Matajur«. Oglasite se še kaj.
STURMA Natale — BASEL (Švica). Začeli smo Vam pošiljati »Matajur« an zatuo bi Vas prosili, da nam pišete, če ste ga dobili. Vaša mama an vsi domači Vas pozdravljajo.
STURMA Vižjo — MUTENZ (Švica). Poslali list na naslov, ki nam ga je dal Vaš brat. Hvala lepa za naročilo. Pozdravom, ki Vam jih pošiljajo Vaši domači, se pridružujemo tudi mi. Pišite nam kaj.
TEDOLDI Lojze — LUZERN (Švica). Prejeli denar za naročnino, hvala lepa. Vaši domači so zdravi in Vas prav lepo pozdravljajo.
TOMASINO Sergijo — BELFORT (Francija). Prejeli nalog, da Vam pošiljamo »Matajur«, kar smo tudi storili z dnem 16. t. m. Mama in tata Vas lepo pozdravljajo.
MODERI ANO Zovanin in STURMA Claudio — PLOCHINGEN (Zapadna Nemčija). Tudi Vama sporočamo, da smo Vam začeli pošiljati list. Naročnino lahko poravnajo Vaši domači ali pa Vi, ko se vrnete domov. Lep pozdrav!
AFRIKA
COSZACH Gino — TRIPOLI (Libia). Naročnino lahko plačajo Vaši domači v Sovodnjah ali pa bomo čakali na Vaš prihod. Upamo, da ste zdravi in Vas obenem lepo pozdravljamo. Hvala lepa za poslano pismo.
Prejeli smo še več pisem, a ne moremo na vse odgovoriti zaradi pomanjkanja prostora. Ker bo odslej rubrika »Pošta uredništva« stalna, naj bodo vsi pozorni nanjo, ker bodo v njej gotovo prejeli odgovor. Pišite in odpisali Vam bomo.
n 11111111111111 ( 1111111111 i l in 1111111111111 m 11 im i i lil 111 m n i,n m i n im 11 tintinnili il.11 niinii mm n n n 11 in
BRDO
Učia spet blokirana zavoj snežnih zametov
.
K * ■
DOBRE ŠOLE IN VELIKA PRAKSA V TRSTU IN GORICI
Naši študenti po dijaških domovih
Vecchia e nuova fobia antislovena
Naši puobi in čeče so v velikem številu J» dijaških domovih. Mislimo, da je iz naših krajev mnogo več naših otrok po raznih inštitutih, koležih in domovih kot pa iz drugih krajev videmske province. Največ jih je v konvitu .v špetru, potem so v Čedadu in Vidmu ter v ištitutih okoli teh dveh mest. Nekateri so pa tudi p» koležih v raznih krajih Italije. Nekaj jih je tudi v semenišču v Vidmu, kjer se pripravljajo za duhovniški poklic. Zdelo bi se ljudem, ki ne poznajo naših ekonomskih razmer, naše mizerije, da smo polni denarja in da zato lahko pošiljamo svoje otroke v koleže, kjer je zelo drago. Ne vedo, da je večina naših otrok pol zastonj ali pa za zelo majhen denar v teh ištitutih. Posebno po zadnji vojski so mnoge organizacije hodile okoli po naših va--seh in nagovarjale starše, naj jim dajo otroke, da jih bodo ravnali in vzgajali zastonj ali' pa skoraj zastonj v svojih konvitih. Hoteli so imeti naše slovenske otroke, da bi šli proč od doma, kjer govore po slovenski s svojimi starši, in da U jih vzgajali tako, da bi pozabili svoj materini jezik in da bi jih bilo sram, da so Slovenci. In res se je zgodilo, da so se nekateri od konviktorjev sramovali govoriti vpričo drugih ljudi svoj materini je--zik. Mnogi pošteni Italijani v Vidmu in Čedadu so nam rekli, da je nepošteno, kar delajo nekateri italijanski konvikti s slovenskimi otroki, katerim ne vcepljajo •spoštovanje do materinega jezika. Rekli «o nam, kako bi bili mi Italijani in Furlani jezni in ogorčeni, če bi naše otroke Učili po konviktih tako, da bi jin bilo sram italijanskega jezika. To bi bilo tudi nekrščansko in proti načelom katoliške cerkve. In vendar je večina teh konvik-tov, kjer držijo naše otroke, v rokah katoliških organizacij, ki glede vzgoje naših otrok postopajo nekrščansko. Pa še druge napake delajo ti razni konviti in ko-leži: Vzamejo naše otroke in jih držijo samo nekaj let, kadar hodijo otroci v osnovne in druge nižje šole. Potem pa jih odpustijo. Prav redki držijo toliko časa, da bi se učili na višjih srednjih šolah, da bi lahko šli študirat še na univerze. Najbrž mislijo, da so za »Benečane«, za otroke iz Furlanske Slovenije dobre navadne nižje šole, da mi v Furlanski Sloveniji ne smemo imeti svojih lastnih intelektualcev, ki bi znali perfektno italijanski in slovenski. Mi furlanski Sloven-oi bi morali biti dobri samo za pikon in oprtnik. Resnica je tudi, da se tudi drugače malo naučijo praktičnega, pametnega in kulturnega v teh konviktih. Mnogi naši starši se pritožujejo, da ne morejo ■spraviti v službo teh svojin otrok, ki so bili po konviktih, ker nimajo nobene Prave kvalifikacije. Preveč polagajo v teh konviktih na nacionalistične zastarele fraze, ki otrokom samo škodijo v življenju. Naše oblasti v videmski provinci bi Plorale nekaj ukreniti, ker takšen potuj-^evalen in povrhu še slab vzgojen sistem he koristi italijanski državi in ni v čast italijanski demokratični ustavi.
Po vojski so začeli hoditi nekateri naši ntroci v slovenske dijaške domove v Gobci in Trstu. Ceglih so od začetka nekateri krogi gnali veliko kampanjo proti Pošiljanju otrok v slovenske dijaške do-hiove, so pa vsi ljudje pri nas priznali, da
Rihard orel:
Naša narodna pesem, ki je bohotno ^žklila v prejšnjem času po vseh predelit našega jezikovnega prostora in še k°'j izrazito in občuteno v obmejnih °bronkih, tako je tudi našla svoj vznik v ®Wteški Sloveniji. Saj narodi, oziroma 'hale etnične skupine, ki niso bile samostojne in vedno tlačene, so se nekako za-hrie pred svetom in tam tem zvesteje go-Me in čuvale svoje starosvetnosti in med tetui pa zelo zavestno in skrbno svojo harodno pesem. Ona je izražala njihova ^Ustva in v njej so našli uteho in razvedrilo.
prve pesmi, ki so se pele v Beneški Sloveniji, so bile pač cerkvene in to že ob ^u verske protireformacije v 17. sto-klJu, torej od 1. 1600 dalje, pa tudi še SJ Prej. od takrat vsaj je ohranjeno sta-f(J besedilo in morda tudi napev Velikonočno pesmi, ki se še dandanašnji poje kakšnih cerkvah:	Jezus	je od smrti
jih v teh domovih zelo dobro vzgajajo in zelo dosti naučijo. Ti naši študenti se kar ločijo po dobrem obnašanju in po velikem znanju, posebno tujih jezikov, od tistih, ki so bili po italijanskih konvitih. V slovenskih dijaških domovih lahko študirajo naši otroci tudi višje srednje šole in gredo potem lahko na univerze. Tudi slovenske profesionalne šole, posebno v Trstu so zelo dobre. Seveda pa morajo naši starši poslati svoje otroke na takšne šole, da lahko dobijo službo v življenju. Če jih pošljejo samo v navadne nižje profesionalne avviamente, ali pa na učiteljišče ali pa samo na srednje šole brez univerze, potem ne bodo dobili služb, kakor jih tudi ne dobijo tisti če končajo učiteljišče v špetru ali pa kakšne majhne šole ali pa samo srednje šole v Vidmu. Starši morajo dati študirati svoje otroke v dobre industrijske, tehnične šole v Trstu in pa v srednje šole v Gorici in Trstu samo zato, da pojdejo po končanih srednjih šolah na univerze ter da postanejo laureati iz giurisprudenze, da bomo imeli svoje advokate v Čedadu in Vidmu, in sodnike na sodnijah in občinske sekretarje po občinah, dalje moramo dobiti svoje laureate iz medicine, veterinarje in inženirje za kemijo, za elektrotehniko, za strojne mašinerije, za agrikolturo in gozr &ar.,tvo, laureate za ekonomijo in profesorje za vse materije na srednjih šolah. Takšni študiji trajajo dvanajst do štirinajst let. Samo s takimi diplomami se dobijo službe v Italiji. Službe pa dobijo tudi tisti, ki opravijo najprej osnovno šolo in nato še dobro strokovno industrijsko ali pa tehnično šolo, kjer se učijo ne samo teorije v šoli, ampak tudi praktično
Ni velika deželica, v kateri živimo mi furlanski Slovenci, a vendar se o njej piše že stoletja, da celo več kot o mnogo večjih pokrajinah. Po zadnji vojski se je pa pisalo o nas posebno v listih in to ne samo naših, ampak po vsem svetu v najrazličnejših jezikih: v angleškem, rus-skem, nemškem in tudi v raznih jezikih majhnih narodov. Največ so pisali seveda o naši deželi Italijani, ker pač živimo skupaj z njimi in Furlani v videmski provinci. Zdaj že spet pišejo o naši deželi kot o Slavij i sloveni ali pa veneti kot so nekoč v starih časih pravilno postavljali gospodarji beneške republike in nato italijanski zgodovinarji, geografi, etnografi, filologi in razni drugi učenjaki. Razumljivo je, da so zelo mnogo pisali o nas slovenski profesorji, zgodovinarji in razni drugi proučevalci ljudskega življenja, ker smo mi del slovenskega naroda. Najbolj razširjen slovenski list »TT — Tedenska tribuna« je prinesel januarja letos že dva velika članka o naši zgodovini, o geografski legi, o »laštrah« in bankah — o teh zunanjih znakih naše nekdanje avtonomije. Zelo zanimivo so pisali tudi o Klenkcu ,ki je živel pod mostom sv. Kma ob Nadiži in s svojimi komedijami oznanjal prihod pusta v naše vasi. Na koncu so še razni narodni običaji in zagovori proti boleznim kot jih je nekaj zbral Izidor
vstal od svoje bridke martre, zato se veselimo ino Boga častimo. Aleluja !
V izdaji iz 1. 1584. jo Primož Trubar imenuje: Ta stara velikanochna pej-ssen. Seveda napev, ki se rabi v Benečiji, je poznejšega datuma. To besedilo je izšlo v protestantskih pesmaricah v več verzijah. Potem imajo v Benečiji lepe božične pesmi, ki se pojo po vaseh šem-peterske in štlenardske župnije, seveda kjer so slovenski duhovniki. Nastale so, vsaj nekatere s spojitvijo korala in domače tvornosti. Takšne bi bile te-le: Te dan je vsega veselja... Dies est laetikae. Od tega kraja (kralja) Augusta zapuo-ved non paršla... O čuj, o čuj sosjedac muoj, kaj ti jest tebe poviem itd.. Drugim pesmam so dali kake priložnostne in ustrezne napeve, bodisi domače ali pri-nešene iz gorenjskih krajev ali iz Kanalske doline. To velja posebno za pesmi pri nadiških Slovencih, dočim je pri ter-
obrtno delo v delavnicah. Prav v Trstu se učita na industrijski šoli in stanujeta v slovenskem dijaškem domu dva naša dobra dijaka iz Furlanske Slovenije.
Ko gre za usodo otrok, morajo naši starši dobro premisliti, kam bodo dali učit svoje otroke. Ne smejo jih zapeljati v obljube, da jih bodo sprejeli neki konviti v Vidmu na pol zastonj, ker bodo kasneje morali silno drago plačevati tisto na pol zastonj vzdrževanje v šolah, ker ne bodo otroci nič znali, in njihove diplome ne bodo dosti vredne. Državnih služb v naših krajih je malo in še tiste, ki so, jih zasedajo ponavadi, kot se pritožujejo Furlani, večidel ljudje iz Južne Italije; domačini Furlani in Italijani, doma iz videmske pokrajine pa ostanejo brez službe. Slovenci, ki se izdajejo za Italijane, tudi ne dobe službe. Ne izplača se torej študirati na slabih italijanskih šolah v Vidmu in Čedadu, če že daste študirati svoje otroke, dajte jih v dobre šole, v Gorici in Trstu, da se dosti naučijo, tako da postanejo liberi profesionisti — svobodni poklic — ki se bodo lahko borili s konkurenco v življenju.
V Trstu so ob koncu lanskega leta 1959 odprli nov moderen dijaški dom, kjer uživa moderno vzgojo tudi nekaj naših študentov iz Furlanske Slovenije. V Trstu se naši dijaki navadijo modernih jezikov, ki so tako potrebni v življenju, v Trstu, velikem pomorskem mestu gledajo praktično na življenje in so tam praktične možnosti, da si naši otroci naberejo tehničnega znanja ne pa kot v Vidmu nacionalističnih fraz, ki so v sedanjem svetu samo v škodo tistim, ki jih s to staro nacionalistično kramo vzgajajo.
Predan. — Vsa reportaža je v tem najbolj popularnem slovenskem listu mimo in objektivno brez kakšnih nacionalističnih fraz, samo fakta, kakršna so. Tako je treba sedaj pisati v duhu prijateljskih odnosov med obema sosednjima državama in mi bi le želeli, da bi tudi listi v našem glavnem mestu videmske province na tak miren, prijateljski način obravnavali obmejna vprašanja, še bolj kot na redakcije videmskih listov, pa apeliramo mi na tiste, ki dajejo precejšnja sredstva neka-terim listom, da potlej lahko delajo špe-tirje in prepire med narodi.
Marsikatera žena obožuje svojega moža — in on se ima, žal, temu primemo obnašati.
*
Srečna ljubezen je ključ v ljubezen do celega sveta.
*
Ljubezen napravi vsakogar za pesnika: iznajde mu ljubico.
*
Divja ljubezen in divje vode kmalu usahnejo.
Se si prendono in mano vari giornali locali anteriori al governo fascista e cioè prima della prima guerra mondiale, si possono leggere ogni tanto, articoli polemici che attaccano quanti allora si interessavano di dare una cultura alla popolazione della Slavia Friulana, nella sua madrelingua. E, siccome gli Sloveni del Friuli, come del resto presso ogni gente del contado, quelli che sono più istruiti, sono generalmente i sacerdoti, ecco che contro di loro maggiormente si scagliavano le freccie nazionaliste, tacciandoli di antitaliani e venduti allo straniero. Quindi, nemmeno allora si permetteva che la minoranza slovena continuasse, non si dice a spese del governo italiano, ma neppure a spese proprie, l’istruzione privata secondo la propria lingua e costume.
Allora, quella che si dava premura di tenere al corrente del progresso delle scienze e delle arti, la popolazione slovena della Slavia, era la Società di S. Er-macora (Mohorjeva družba) di Klagen-furt. Essa contava allora parecchi soci, ed aveva la propria diramazione a Udine, di cui fiduciario era il prof. mons. Giovanni Trinko. Contro di lui special-mente furono rivolti attacchi, nonostante che egli si difendesse col ribattere che detta società non andava confusa con quella di S. Cirillo e Metodio che, secondo molti, aveva scopi politici. Ma, ciò che destò le ire di molti cosidetti patriotti, fu il fatto che in un libro contenente canti popolari musicati, distribuito nel distretto di San Pietro degli Sloveni, vi era un canto che inneggiava all’Austria.
Pur ammettendo che questo canto, fra i tanti, fosse incompattibile con l’amore verso l’Italia e che non c’entrasse con la cultura, bisogna riconoscere che una certa nostalgia per l’Austria ci fosse allora, anche se in un primo tempo tutti avevano optato per l’Italia. E questo avveniva perchè dopo pochi anni di regno sopra la nostra popolazione, si era agito in maniera tanto fiscale da far desiderare il ritorno del primo tiranno che, in fondo in fondo, era più tollerante verso i popoli a lui soggetti.
Ma le ire non caddero solo sul monsignor Trinko, ma su tutti i vari fiduciari (poverjeniki) dei paesi che procedevano alla distribuzione dei giornali, opuscoli e libri sloveni. E nonostante queste lotte e polemiche, bisogna riconoscere che corag-
Problem zakona:	v eni osebi ljubiti
mnogo drugih.
*
Tisti, ki si nikoli niso prizadejali kaj hudega, se nikoli niso ljubili.
*
Nikoli ga ne boš ljubil, komur ne moreš niesar odpustiti.
*
Zakon je kot dolga matura, toda nenavadna; zakaj začne se z valeto.
giosamente attaccati alla propria terra, lingua e costumi furono non solo gli Sloveni del Friuli ma interessate anche persone colte non slovene. Per meglio dimostrare la consistenza di questa associazione, pubblichiamo qui sotto l’elenco del numero dei soci e dei distributori del 1911: Udine, soci 33 (fiduciario, prof. Trinko; Azzida, soci 3 (fiduciario don Giacomo Lovo, cappellano); Rodda, soci 26 (fiduciario don Valentino Birtig); Mersino, soci 25 (fiduciario don Valentino Birtig); Cividale, soci 12 (fiduciario Skaunik Jožef — Oste); San Pietro degli Sloveni, soci 45 (fiduciario don Antonio Gujon, parroco); Matajur, soci 76 (fiduciario don Luigi Blasutig, maestro); Drenchia, soci 14 (fiduciario don Antonio Domeniš, parroco); San Leonardo, soci 7 (fiduciario don Giovanni Petricig, parroco); Stregna, soci 20 (fiduciario don Giovanni Durjava, cappellano); Tribil di Sopra, soci 16 (fiduciario don Alessandro Tomasetig, cappellano); Cosizza, soci 15 (fiduciario don Natale Mencaro, cappellano); Cravaro, soci 11 (fiduciario don Luciano Krisetig, cappellano); Grimac-co, soci 12 (fiduciario don Pietro Cemot-ta, cappellano); Tarcetta, soci 4 (fiduciario Nicolò Basili); Prepotto, soci 3 (fiduciario don Natale Zuferli, sacerdote). Ci sono inoltre alcuni paesi per i quali non conosciamo il nome dei distributori. Ma ecco il nome dei paesi ed il numero dei soci: Topolò, soci 1; Vemasso 1; Biacis 4; Antro 6; Vemassino 10; Sor-zento, 1 ; Erbezzo, 4 ; Lasiz, 4 ; Tarpezzo, 2; Purgessimo, 1.
In tutto dunque, nel 1911, nell’arcidio-cesi di Udine ci furono 12 soci perpetui e 325 soci ordinari. Una cifra non tanto indifferente per quei tempi, quando, bisogna tener presente, il livello della cultura popolare era assai basso, specie nella nostra Slavia, ove c’era un grande numero di analfabeti.
Come si può notare, fra i sostenitori della associazione di S. Ermacora, c’erano molti sacerdoti, i quali potevano mediante il loro ministero, esercitare un certo influsso sulla popolazione e difenderla nell’ambiente della sua tradizione. Poi venne il fascismo che tolse anche questa modesta possibilità. Ma oggi che si decanta tanto questa rinnovata libertà, che cosa si fa nella Slavia Friulana? Apparentemente si permette in sloveno la stampa, e la distribuzione di giornali e libri sloveni, ma per sotto, non si tenta forse con ogni sistema di distogliere dalla propria lingua la gente? Non si sta forse incanalando la gioventù, già dai primi anni, verso quella opera di snazionalizzazione che fu già caratteristica della politica romana? Purtroppo se allora i vari parroci e cappellani potevano in qualche modo tener desta questa gente, oggi, neppure essi osano imitare i loro antecessori, perchè temono sempre più l’ira che verrebbe dall’alto, se si mettessero a fare opera di propaganda presso la nostra gente affinchè leggesse giornali e libri in sloveno per istruirsi nella propria lingua.
skih Slovencih zelo dvomljivo, da so sploh imeli kaj cerkvenih pesmi v njihovem narečju, ker so bili odvisni od furlanskih župnij, čeprav je obstojal ta-kozvani slovenski vikarijat za nje. V Reziji pa so še dobro ohranjene nekatere stare cerkvene pesmi ; posebno ena, ki jo pojo v postu, ki imajo popoldne pri blagoslovu križevo pot in sicer pri vsaki postaji (jih je 14 postaj) in se glasi — zapisani imam dve kitici. — 1. Dolores sveta mati, ta pod križem jočejo, anu nji snu v’dajoč (zadnji dve besedi bi bili izpisani: sinu vidajoč, namreč samoglasnik i ne izgovarjajo čisto). 2. Nji ta sveta tožna duša diškonšolana anu bo-loč, jo jò prejboc dal 'dan punjal (bodalo). To pesem in še eden ali dva psalma, n. pr. (De prof nudiš ...) : Zmutrane mi-ha sarca ja si klieau ta uoen moj Buh: Hòspot zauditae vi moj hlas, da uohe vaše bojo poslušale hlas od moeji prošenj.
Vse te pesmi pojo še dandanašnji v Osojanih, Stolbici Koritih pod Kaninom, v gorski cerkvici na Krnici in pri fari na Ravenci dasiravno imajo le laške duhovne. Tudi drugače Rezijani gojijo krepko in zavestno domačo pesem in tudi mia-
Slovenska narodna pesem v Beneški Sloveniji
•lllllllllllllllllllllllllllll
il ri i ii n m lil i im mn m n Hlinili !iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iii:iiiii:iiii|iiii m iim i hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii’I i i iiiiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Beneška Slovenija v listih
m i i i i i i 11111111 iinnn 111111 m i i 1111111111 i l i l umilimi n i i 1111 min m i 11 i.i m 1111111 runi mn n i mm m
P P
i/t/oAna
) v ^ V
anca o /<
 1 f - '	1	I	\	|
ZaktHi/imfjegf' ty/s/oiSoni«clo)jial
/!/■/ nit Jan vit
Koristni nasveti
Prižganih jedi ne praskajte iz posode, ampak vlijte vanjo vrelo milnico (žaj-ienco) in jo pustite stati nekaj dni. Potem je treba seveda posodo dobro iz-plakniti.
če se prismodi mleko, kuhajte posodo pol ure v lugu in tako se mleko v istem loncu ne bo več prižgalo.
Madeže z nožev čistimo s krompirjem. Nato nože umijemo, obrišemo in zdrgnemo z volneno cunjo.
Omare, iz katerih zaudarja slab duh, očistimo na prav lahek način. V omaro postavimo v posodici dišečo kopalno sol (sale da bagno), ki se jo kupi v usaki drogeriji ali parfumeriji.
ki je že toliko pokvarjena, da je kisla, ni vredno prekuhavati.
Najbolj priporočljivo je zamenjati kozarce. Zato prekuhano marmelado damo še vročo v dobro pomite kozarce, ki smo jih prej dali za nekaj časa v vročo pečico, da so se razkužili.
PREPREČITE GNITJE KROMPIRJA
V zgodnji spomladi se ponavadi pokvari zelo dosti krompirja zaradi močnega klitja. Kakor je koristno, da je semenski krompir kaliv in da dovolj zgodaj sklije in zgodnje sorte celo silimo, da bi pravočasno skalile za saditev, tako si želimo po drugi strani, da bi jedilni krompir ne poganjal klic, ki hitro porabijo mnogo hranilnih snovi iz gomolja.
Kemiki so si dolgo prizadevali, da bi odkrili učinkovito in poceni sredstvo za preprečevanje klitja krompirja. V zadnjih časih se je precej razširila uporaba praška tuberite, ki so ga začeli izdelovati v Angliji in kjer ga uporabljajo že od leta 1930. Za 1000 kg krompirja je dovolj 1 kg praška tuberite, da se klitje prepreči.
NE REDITE STARIH KOKOSI
Nesnost kokoši se s starostjo manjša. V prvem nesnem času znese kokoš največ jajc z največja skupno težo. V drugem nesnem času se proizvodnost zmanjša za 27%, v tretjem letu pa kokoš ne poplača več stroškov krmljenja in reje. Zaradi tega vam priporočamo, da ne redite starih kokoši, ker se ne izplača.
rumu
(Nadaljevanje in konec)
Prvini natrij in klor dobe domače živali večinoma s kuhinjsko soljo. Sol potrebujejo predvsem prežvekovalci in kopitarji, pa tudi svinje in perutnina, če soli primanjkuje, se bistveno zmanjša apetit, krmila se slabše izkoriščajo, mlade živali zastajajo v rasti, plodnost pada, pa tudi proizvodnost živali nasploh. Rastline vsebujejo le malo natrija in klora, zato je treba živalim kuhinjsko sol stalno dodajati.
čeprav potrebujejo domače živali neznatne količine sledovnih prvin ah mikroelementov, so le-ti organizmu neob-hodno potrebni. Če jih primanjkuje, u-tegnejo nastati hude posledice, železo je brezpogojno potrebno za izgradnjo kavnega barvila ali hemoglobina, mišičnega barvila ali mioglobina, pa tudi za izgradnjo drugih nadvse važnih sestavin organizma. Pri izgradnji hemoglobina je važen tudi baker, če primanjkujeta železo in baker, se zmanjša število rdečih krvničk in hemoglobin. To opazimo največkrat pri hlevski vzreji sesnih prašičev; le-ti so bledi in slabotni, utegnejo pa tudi poginiti; pogostne so pri njih komplikacije, običajno kožni izpuščaji, driske in pljučnice. Vedeti moramo, da je v mleku povsem malo železa in bakra, odtod tudi slabokrvnost. Slabokrvnost pri pujskih preprečimo, če pustimo pujske z materjo že nekaj dni po porodu v tekališče; če pa je to zaradi slabega vremena nemogoče, jim dajemo v koteč čiste sveže ilovice že drugi dan po porodu.
Tudi pomanjkanje kobalta privede do slabokrvnosti, poleg tega pa do splošne oslabelosti in izčrpanosti živali; predvsem so občutljivi prežvekovalci. Pri ustreznemu gnojenju z naravnimi in u-metnimi gnojili, do pomanjkanja kobalta z gotovostjo ne pride.
pomanjkljivo razvijajo in večkrat so jalove ; pride tudi do motenj v rasti kosti. Piščanci obolevajo za t. im. perosisom, ki se kaže v nenaravni drži prstov na nogah, ki nastane zaradi krčenja ustreznih kit.
če je v hrani premalo cinka, hkrati pa preveč apna, zbolijo prašiči za kožno boleznijo, ki ji pravimo parakeratoza. Bolezen se huc’o odraža na raisti prašičev.
Iz pričujočega sestavka je razvidno, da pomanjkanje rudnin pri domačih živalih vodi k številnim nevšečnostim, ki prizadenejo ne le zdravje živali, marveč tudi njih proizvodnost. Pomanjkanje rudnin in posledice, ki nastajajo v zvezi s tem, bomo lahko preprečili s pravilnim gnojenjem travnikov in pašnikov z naravnimi in umetnimi gnojili. S tem bomo bistveno izboljšali rudninsko sestavo krmil, ki jih pridelamo in poklada-mo živini. Brejim in visoko produktivnim živalim moramo rudninsko mešanico še posebej dodajati; v ta namen pa se posvetujmo s strokovnjakom.
Sobne cvetice
Sobne ovetice (rože) začno meseca marca odganjati in zato jih morate postaviti na svetlo. Cvetoče postavite na svetel, a ne preveč gorak prostor, da dalj časa cveto. Proti koncu meseca napravite potaknjence. V 10 do 14 dneh napravijo korenine, nakar jih presadite u lončke. Začnite presajati lončnice in jih postavite na svetel in topel kraj. čebulice odcvejtelih hijacint poberite, ko se listi posuše.
ČE MARMELADA PI.ESNI
Krtače za obleko, ki so se omehčale, potopimo v raztopino galuna. Ročaj namažemo z oljem in drgnemo z volneno cunjo.
Če želite zdrobiti sol, dajte kepe soli v pekač in dobro segrejte. Nato stresite sol na desko in jo zdrobite z lesenim kladivom.
Vse rane je treba premazati s cepilno smolo. Končno poškropite drevje s sredstvi proti rastlinskim boleznim in škodljivcem.
V marcu še lahko sadite sadno drevje in ga takoj nato obrežete. Višina debla naj bo 40 do 120 cm do prve glavne veje. Pred sajenjem pa je seveda treba korenine prikrajšati do zdravega lesa in jih namočiti v mešanico kravje-ka, vode in fine zemlje, šele potem posadite drevesce na severni strani kola-in privežite.
Kolo Itroio petrolio Krati
Za kra.vo molznico moramo priskrbeti na leto naslednje količine krme (fuo-tra): 1000 kg (10 kvintalov) dobrega sena, 7000 kg (7 kvintalov) silaže, od tega eno tretjino bogatejše z beljakovinami
10.000	kg (100 kvintalov) zelene krme ih 10. kvintalov nastilja v zaprti ali 181 kvintalov v odprti staji.
S to krmo zagotovimo kakih 3000 kg: mleka na kravo letno. Za še več mleka na leto pa je treba vključiti v obrok še razne koncentrate. Seveda, če ne pokla-
Milinimi m m 1111 n m m mm n i n 11 m imi t n > « i iti i t m i m i < > 11 • 1111 < • • iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimi
Pomlaòanske slane
Kakor človeku, tako je tudi domačim živalim nujno potreben jod. če ga ni dovolj v hrani in vodi, so norojene živali slabotne in za življenje nesposobne; večkrat je opaziti, da so golšave in slabo obrasle z dlako; včasih so celo gole. V krajih, kjer primanjkuje joda, se poklada jodirana sol.
Pri pomanjkanju mangana se živali
V marmeladi, ki plesni, so začele delovati glivice plesni, ki so prišle iz zraka, ali pa smo jih zanesli v shrambo s kakšnim drugim okuženim živilom. Najbolje je, da marmelado prekuhamo. Odstra>-nimo prav pazljivo z vrha vso plesen in hkrati tudi vso plast okužene marmelade. Marmelado damo nato v čisto kozico, ji primešamo še nekaj sladkorja in jo vremo vsaj četrt ure. Marmelade,
V jasnih nočeh marca in aprila v naših krajih toplina zraka še večkrat pade pod O» C. V takšnih primerih opažamo zjutraj pri sončnem vzhodu, ko je toplota zraka najnižja, slano. Dokler se narava (natura) še ni zbudila iz svojega zimskega spanja, takšna slana v poljedelstvu ne naredi nobene škode, če je zima huda in dolga, narava pozno o-živi in sicer šele takrat, ko postane sonce tako močno, da se zrak kljub nočnemu ohlajevanju ne more več ohladiti pod 0“ C. Toplota 0° C še ni tako nevarna, ker ne traja dolgo. Da bo škoda, katero povzroča slana, velika, je pot-trebna nižja temperatura, to je od — 3° do — 5° C.
Da boste vsaj deloma preprečili škodo, ki jo dela slana pomladi, uporabljajte (nucajte) umetna sredstva, ki v resnici niso preveč poceni, a tudi ne preveč draga. Slana nastopa predvsem u zgodnji pomladi, ko se zrak in z njim vred zemlja preveč ohlajata. Da to ohlajanje preprečite, uporabljajte tele nasvete :
1. Nizke mlade rastline (paradižnike, solata, grah, rože itd), pokrijte s papirjem ali s starimi vrečami (Žaklji).
2. V vinogradih zažgite kupe mokrega listja, slame in drugih odpadkov, ki dajo močan in gost dim. Dim se vleže na zemljo in prepreči, da se prehitro in premočno ohladi.
3. Posamezne nasade lahko poškropite tudi z vodo. Zapomnite si, da Ig vode da pri 0° C 80 kalorij, da se spremeni v led. To toploto dobi zrak, ki tako dalj časa zadrži toploto iznad kritične vrednosti. S škropljenjem začnite šele, ko toplina zraka doseže 0“ C, škropiti pa morate vse dotlej, dokler nevarnost ne mine, to je dokler se toplina zraka ne dvigne že par stopinj nad ničlo. Gre pa
seveda precej vode (2 litra na uro na vsak kvadratni meter.
Končno pa je treba vedeti, da zaščita od slane ne sme biti izvedena po enem kopitu in da je precej odvisna od krajevnih razmer.
Delo sadjarja v marcu
//• ja A ruja/ 4 'jtris/t rj	a	a/	/f-ja	/Traja
ir/ ^aJ./Zr/n & jiVj J e
j/f no/j M.
žf/zi/nnsAa
f Z/ Či/aUl// u-s/a/t/ /a •rrf/ut	//p	/a-Z/.	’	au
p-v..E	..
.	.	■	*rr
rtjuaal'n/> Ao/to-a-cat f m/ raa na /w> a ■/>/>. ri - cj
m
i
Z J)a-/o-r z’j' /o J'rr/'o Tna-Zj	Za Jod^Ari-
#// /■? sve-f-g fo-f „f r/u-šo1	^liJ/Zon-ja- ^ - no t7-
- ^ D —G r -Ab l ^ t— ■ f	f	—	U
- V V UiT—11-
joca>-ja_ r a - nu nji j"- /tu
ttu óo-Sar t jo ja />rj- Aa - A a
V ’ - ata- joc..
's/on /M - jy 'a /, —
dinci posnemajo radi za starejšimi, tako da se ni bati, da bi kedaj zatonila.
Ljudska narodna pesem, ki je vsebinsko precej enaka slovenskim narodnim pesmam sosednih pokrajin na Goriškem, Kranjskem in Koroškem, je nastajala in se poširjala nekako v vzporednosti s prej omenjenimi obmejnimi predeli. Med tvorce ljudske pesmi so bili prvotno prišteti domačini, ki so uporabljali starejše ljudske napeve. Cesto pa so zanašali razni gojitelji domače pesmi med ljudstvo tudi umetne napeve kot kontrafakturo, saj so Benečani hodili iskaje dela tudi v notranje predele slovenskih dežel in od tam so prinašali mnogo napevov lepih narodnih in ponarodelih pesmi. Ženske, ki navadno rade pojo, so hodile v prejšnjih časih po bližnjih goriških obmejnih predelih, na Kanalsko in v Brda, na sezonska dela. Tu so z domačinkami prepevale in se naučile njim še neznane pesmi in jih ob povratku zanašale domov in jih tam prepevale in s tem navajale in priučile k petju svoje tovarišice. Tako je postala pesem s preokrenjenim na njihovo narečje besedilom in s kako varijacijo v napevu, polagoma asimilirana. Vso glasbeno folkloro v Benečiji bi jo opredelili
na tri skupine nazvočij in sicer na nadiž-ko, tersko in rezijansko, torej nekako tako kot dijalektološko.
Oglejmo si in razčlenimo nekatere pes-
mi iz Nadižke doline, ki naj bi bile ta-mošnje izvirne in ne prinešene od drugod. Te so seveda v malem številu. To moremo soditi najprej v odnosu na be-
sedilo in potem šele na napev. V moji zbirki iz leta 1920. so vsakovrstne. Začel sem jih zbirati 6. januarja leta 1908. Na predvečer sv. Treh kraljev, ko je v Benečiji in bližnjih furlanskih predelih navada prižigati kresove, sem bil na obiskih pri takrat znani zavedni družini Come-nisovih v Roncu, kjer so zbrani vsi po večerji, pričeli domači bratje prepevati lepe tamošnje narodne pesmi, ki so pod oznako kraja Ronec ali št. Peter, priobčene v tej zbirki.
Drugi dan na praznik je bila maša v Ronški cerkvi bolj zgodaj. Evangelij seveda prebran slovenski, pač prilagojen tarrošnjemu narečju radi boljše umljivo-sti. Običajna pridiga je izostala, ker je moral kapelan k fari v št. Peter kot običajno. Med mašo, po evangeliju, je kar naenkrat zadonelo bučno petje množice; nekdo je začel peti naprej in drugi so mu sledili. Peli so staro domačo božično pesem: Te dan je vsega veselja... Peli so enoglasno, seveda kjer je prišlo nižjim glasovom previsoko, so pa peli oktavo niže. Prenehali so stoprav pred povzdigovanjem in potem so zopet nadaljevali z drugimi kiticami do konca maše. Prav poživljajoče je bilo
gledati in poslušati to množico kako verno in z vnemo je pelo pesem v svojem j®' ziku. No in kako je sedaj v Ronški cerkvi, ali še tako pojo kot pred 50 leti?
V Roncu so bili vsikdar le slovenski duhovniki in med temi 16 let t. j. do svoje smrti (1889.) narodno zavedni duhovnik — domači pesnik Peter Podreka-Njemu je sledil še en drug Slovenec i11 zadnji, ki je najdalje tam pastiroval, ie bil Ivan Kruder in sicer celih 35 let. L®" ta 1937. je šel v pokoj v svojo pofurlanj®' no vas Smardečo pri Tarčentu. Ta je bil zaveden mož in je ljubil svoj narod. njim je prišel Lah in seveda odpravil vS® kar je bilo slovenskega. Dobro in še P1^" dobro beneško ljudstvo vajeno ubogat* in se ne upirati, je tako sprejelo mol8® nove naredbe in začelo moliti v cerkvi P° laško, čudno, da cerkvene oblasti tak1* odrejajo, zakaj ne uvažujejo verskega 8**' ta tamošnjega ljudstva, ki je globok® ukoreninjen in puste, da ta verska čustva izražajo v svojem jeziku, kar bi k utrj6" vanju njihovih verskih načel in pobd' nosti mnogo doprineslo. Sicer je škod® izgubljati vsako besedo, ker itak nič 110 pomaga. Upamo, da bode čas vse to ®** krat popravil...
(Nadaljevanje sledi)
RAVNATELJSTVO »MATAJURJA« OBVEŠČA, DA BO OBJAVLJALO BREZPLAČNO VSA POVPRAŠEVANJA PO DELU IN ENAKE PONUDBE. S TEM BO NAŠ LIST PODPIRAL BREZPOSELNE, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO SREDSTEV ZA OGLAŠEVANJE IN KI UPAJO, DA BI TEM POTOM MORDA PRIŠLI DO PRIMERNE ZAPOSLITVE.
Tale mezeč je zadnji čas, da obrežete sadno drevje, predvsem koščičarje (breskve, marelice, češplje in češnje), jablane in hruške lahko obrežete še aprila meseca. Obrezovanje v času cvetenja ni priporočljivo, ker s tem slabimo drevo.
še je čas za pomlajevanje starih dreves in precepljanje z boljšimi sortami.
damo živini vseh goraj navedenih vrst krme, moramo posamezne vrste sorazmerno količinsko povečati.
Za pitanje mlade živine pa potrebujemo letno naslednjo količino krme in nastilja: 750 kg dobrega sena, 3500 kg silaže, od tega eno dobro tretjino bogatejšo na vitaminih in 1000 kg nastilja.
Odgovorni urednik; Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska; Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
OFFICINE
ERCOLE MARTINI
UDINE
Via Cisis - telef. 43-86
Attrezzature per latterie