Cena
io
(Hfl
LETO XV., ŠTEV. j*
SLOVENSKI
Izdaja časopisno-založniŠKo nodjetje SZDL »Naš tisk« / Direktor: Rudi Janfauba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/n., telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefoi* 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 I Mesečna naročnina 200 din
OB 8. MARCU
£a resnično enakopravnost žena
Vsako leto praznujemo 8. marec. ki je bil leta 1910. na pobudo Klare Zetkin proglašen za mednarodni borbeni praznik žena. Vodilna misel tega praznika je osvoboditi ženo stoletnega suženjstva in ji v okviru skupnega boja proletariata priboriti enakopravnost. V prizadevanjih za mir v svetu so prav žene — še posebno matere — najrevolucionarnejši borci. Aktivna udeležba v vseh naprednih gibanjih v svetu, ki se bore za napredek, mir in neodvisnost je najbol)ša vez med vsemi ženami sveta.
8.	marec je postal praznik žena Jugoslavije zaradi svoje revolucionarnosti, marksistične vsebine, zaradi aktivnega predvojnega in povojnega dela naše Komunistične partije med ženami. Zato je naša dolžnost, da vsako leto ob tem prazniku, ko obnavljamo spomin na naše boje, spregovorimo tudi o važnih problemih in nalogah, ki se postavljajo v tem času pred nas.
Množična aktivnost žena je prišla do izraza predvsem med narodnoosvobodilno borbo. Tudi po vojni so opravile žene vrsto nalog v skrbi za človeka, pri razvoju ljudske oblasti in pri reševanju mnogih perečih problemov. Tako se je velika večina postopoma zaposlila na vseh delovnih mestih in pomeni vključitev žena v gospodarstvo velik korak naprej v njihovem razvoju.
Hkrati z našimi gospodarskimi uspehi in razvojem ljudske oblasti se je bistveno spremenil tudi položaj žena. Tako so jim zagotovljene politične in gospodarske pravice, ki jih ščiti cela vrsta zakonov, uredb ter predpisov, ki ščitijo ženo kot enakovredno državljanko v družbi ter še posebej kot ženo-mater in dobivajo vedno solidnejšo materialno osnovo. Storiti pa je treba vse, da se bodo žene svoje enakopravnosti v resnici posluževale. Velik napredek žena v celoti pa pomen: razvoj aktivnosti žena — državljank. Številke zadnjih volitev v republiško in zvezno skupščino povedo, da žene niso zaostale za moškim. Abstinenca pri volitvah je bila pri ženah celo manjša kot pri moških.
K aktivnosti žena moramo šteti tudi njihovo delovanje v vrsti organizacij, v katere so se vključile v teku razvoja. V organizacijah PKS tvorijo žene okoli 70°!o vsega članstva. Zelo množično so se žene vključile tudi v Društva prijateljev mladine, kjer ponekod tvorijo 60 do 70°lo članstva. Marsikatero društvo se je razvilo na pobudo žena. V zadnjem času ;e Izvršni svet LRS ustanovil na pobudo ženske organizacije tudi Zavod za napredek gospodinjstva. Ta bo ob množični podpori žena lahko organiziral smotrnejše izkoriščanje dobrin, ki jih ze ustvarjamo v poljedelstvu in industriji, predvsem pa bo skrbel za razvoj vrste elementov, ki bodo olajšali življenje žena v mestih in na vasi. Tako razbremenjena žena v industriji, poljedelstvu in gospodinjstvu bo našla dovolj časa za lastno vzgojo, vzgojo otrok in za javno udejstvovanje.
T udi položaj kmečkih žena je mnogo boljši kot pred vojno. Žena odloča skupaj z možem o vseh gospodarskih problemih. Aktivnost žena se je močno povečala tudi v splošnih kmetijskih zadrugah, kjer je od vseh članov 27°!o žena, ki se prav rade udeležujejo raznih seminarjev — v vsaki zadrugi okrog 30 do 35 žena.
Hitrejši razvoj društvenega upravljanja v mestih in industrijskih centrih je imel za posledico tudi večjo aktivnost žena. Žene se udeležujejo vseh sestankov raznih družbenih organizacij in zborov volivcev. Samo v Ljubljani se je udeležilo raznih tečajev in predavanj ljudske univerze okrog
10.000	žena. Na pobudo ljubljanske organizacije žena je MLO skleni! ustanoviti dispanzer za noseče žene in patronažni center zaščite matere in otroka. Na pobudo žena je nastala tudi vrsta uredb, zakonov, predpisov in raznih ustanov s področja zdravstva, socialne zaščite in prosvete. Vendar pa so glede na naš celotni razvoj ti uspehi še premajhni. Nimamo še zadostnih materialnih osnov, da bi lahko že danes imeli potrebno število ustanov in uslužnostnih podjetij,^ ki bi razbremenila zaposleno ženo.
Aktivizacija žena v Socialistični zvezi, delavskih svetih, Zvezi komunistov, v sindikalnih podružnicah in drugih družbenih organizacijah ter oblastnih organih je tesno povezana z razvojem in poseganjem v vsa družbena vprašanja. Četudi sestavljajo nad polovico vsega članstva Socialistične zveze žene, ne moremo biti z njihovo aktivnostjo popolnoma za-
dovoljni. Že odstotek števila odbornic v okrajnih in občinskih odborih ne odgovarja, nešteto pa je osnovnih organizacij, kjer žene sploh ni v odborih. Tudi delavke so popustile pri političnem delu v tovarnah, predvsem izven delovnih kolektivov, čeprav bi morale prav one, ki skupaj z delavci ustvarjajo sredstva za vse družbene potrebe, aktivno posegati tudi v probleme izven delovnega kolektiva. V zadnjem času opažamo zlasti pri mlajših ženah, da se za strokovno usposabljanje še nekako prizadevajo, medtem ko jih v političnem udejstvovanju ni čutiti. Tu ne gre za tisti krog žena, ki se zaradi preobremenjenosti v gospodinjstvu odtegujejo javnemu delu, ampak za mlajšo generacijo, ki se razvija le enostransko, kot da se je družbena vprašanja ne tičejo.
Usposabljanje žena na vseh delovnih mestih je del temeljne naloge razvijanja socialistične zavesti vsakega državljana posebej. Ta problem je eden izmed osnovnih nalog žena samih in ustanov ter delovnih kolektivov. Tako vidimo v vrstah ljudi, ki iščejo zaposlitve na posredovalnicah za delo, da je med njimi tri četrtine žena, in to predvsem takih, ki nimajo kvalifikacije. Posebni problem so starejše žene, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne dosegajo norm v tovarnah in jih zato vsepovsod odklanjajo. Med njimi so tudi mlajše žene, ki so postale delovni invalidi. Tudi zanje moramo najti delovna mesta, poleg tega pa smo dolžni organizirati posebna podjetja. Tu bi se usposabljale za spocialna dela, ki bi jih lahko opravljale. Nadvse pereč problem so povsod po Sloveniji tudi učna mesta za žensko mladino in poklici za ženske, ki bi jih po svojih fizioloških sposobnostih lahko opravljale. Gre za vrsto delovnih mest v različnih podjetjih, za katere bi se lahko usposobile žene. S tem bi razbremenili moško delovno silo, ki bi se zaposlila na tistih delovnih mestih in gospodarskih področjih, kjer je še vedno primanjkuje.
Pri vključevanju ženske mladine v poklice naletimo na razne pojave zastarelega gledanja na ženo. Ponekod celo drugače poskrbe za razvoj moške mladine kot ženske. Vsi ti problemi terjajo večjo odgovornost vseh državljanov, predvsem pa naših bodočih komun, ki bodo urejale gospodarstva in celotno področje skrbi za človeka. Zato je ena izmed osnovnih nalog sedanjega časa usposobitev slehernega državljana in državljanke za samoupravljanje.
Ne smemo tudi dovoliti razlik med moškimi in ženskami. Res je, da je ženska predvsem mati, toda prav zato, ker največ žrtvuje, ko vzgaja nov naraščaj ima tem več pravice, da kot mati pove svojo besedo v skupnosti, kakršna je naša v socialistični skupnosti.
Angela Ocepek
Predsednik republike v Zagrebu
Zagreb, 6. marca. Predsednik republike Josip Broz Tito je prispel davi v Zagreb. Na železniški postaji so ga sprejeli predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, član zveznega izvršnega sveta Ivan Krajačič in organizacijski sekretar CK ZK Hrvatske Zvonko Brkič.
Sprejem v sekretariatu za zunanje zadeve
Beograd, 6. marca (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prirediti sinoči sprejem za diplomatski zbor. Sprejema so se udeležili vsi šefi diplomatskih misij, akreditirani v Beogradu, pod vodstvom starešine diplomatskega zbora francoskega veleposlanika g. Phillipa Baudeta.
Od jugoslovanskih zastopnikov so bili na sprejemu predsednik zvezne Ljudske skupščine Moša Pijlde, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, podpredsednik zvezne Ljudske skupščine Vladimir Simič, podpredsednik gospodarskega odbora zvezne Ljudske skupščine Milentije Popovič, član zveznega izvršnega sveta Sava Kosanovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, namestnik načelnika generalnega štaba generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, državna podsekretarja za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in Veljko Mičunovič ter drugi.
TISKOVNA KONFERENCA IZVRŠNEGA SVETA LRS
Piedsedaik Boris Kraigher o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih
Ljubljana, 8. marca. Dopoldne je bila na izvršnem svetu tiskovna konferenca, kateri so prisostvovali predstavniki ljubljanskih časopisov in radija, d. Pisniki »Politike«, Kadio Beograda in zagrebškega »Vjesnika«.
Konferenco je vodil predsednik izvršnega sveta tov. Boris Kraigher, ki je odgovoril na vsa vprašanja, ki so jih redakcije dostavile izvršnemu svetu, kakor tudi na vprašanja, ki so jih novinarji postavljali na konferenci sami.
Prav tako sta odgovarjala na posamezna vprašanja tudi član izvršnega sveta tov. France Kimo-vec-Žiga ter direktor republiškega zavoda za planiranje Jože Ingolič.
S konference objavljamo odgovore na nekatera vprašanja v skrajšani obliki.
Upravna spojitev Maribora, Ljubljane in Celje z okolico — Lsto&ija podelitev Prešernovih nagrad —Gradnja akumulacijske centrale v Bohinju ni aktualna — Posestva zemljiškega sklada — Kapitalistične tendence v krogih trgovinske zbornice
VPRAŠANJE:	Kako je z
upravno združitvijo mest in okoliških okrajev glede na celotno teritorialno razdelitev Slovenije?
ODGOVOR: Smo na stališču, da zahteva vprašanje združitve mesta Maribor z okolico in Ljubljane z Ljubljano -okolico precej predhodnega študija in da je zato ta diskusija o konkretni združitvi teh mestnih ljudskih odborov z okoliškima okrajema preuranjena. Nisem proti diskusiji, vendar je treba poudariti, da jo je treba omejiti in usmeriti v izrazito študijsko smer in ji dati študijski značaj. Prezgodaj pa je o teb stvareh razpravljati na zborih volivcev ali v okrajnih in mestnih ljudskih odborih, kajti taka diskusija bi potem morala nujno pripeljati do konkretnih rezultatov. Ni pa še čas da bi o teh stvareh karkoli sklepali. Zato naj bi se razvijala razprava o tem vprašanju na političnem področiu, predvsem pa v okviru posebnih komisij pri odgovarjajočih ljudskih-.odborih in v okviru sekretariata za zakonodajo, ki prav tako pripravlja in proučuje ta vprašanja.
Drugače je ž vprašanjem združitve Celja s Celjem okolico, ker gre tu pravzaprav za popravek, za vključitev mesta Celja kot mesta s posebnimi pravicami v celjski okraj. Enak položaj imamo n. pr. že v Kranju, ki je že od vsega začetka združen z okolico. Ta ukrep ne bo zahteval večjih sprememb v naši zakonodaji in se lahko vskladi z zakonom o okrajnih ljudskih odborih ter z zakonom o občinskih in mestnih ljudskih odborih s posebnimi pravicami. Združitev Maribora in Ljubljane z okoliškima okrajema pa zahteva celo nekatere spremembe v našem ustavnem zakonu in drugačno obdelavo odnosov med mesti in okraju
Pokazalo pa se je, da tudi združitev Celja z okolico ni tako enostavna, kot je kazalo v začetku. Izvršni svet je o tem vprašanju sklepal pred nekaj dnevi in sprejel
26.	februarja dva osnutka zakonov o spremembi zakona o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje In občine in zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin. Te osnutke bo izvršni svet predložil ljudski skupščini.
Smatramo, da bo moralo do združitve Celja z okolico priti v najkrajšem času, ker je združitev mogoča sedaj ali pa šele pred 1. januarjem 1955. leta in to zaradi družbenega plana, proračuna in drugih gospodarskih problemov. Vendar pa bo diskusija tudi o tej združitvi še potrebna, zlasti zaradi tega, ker so se že pokazale tendence okraja Celje, da bi zmanjšal mestu Celju njegov proračun in pri tem postavljal vprašanje, v koliko so razne kulturne in zdravstvene institucije Celju potrebne, koliko so potrebni zdatki za te institucije in podobno. Zato bo treba o teh stvareh še razmišljati, ker ni mogoče dopustiti, da bi združitev pripeljala do tega, da bi zaostalost podeželja vplivala negativno i-> industrij, centre. Nasprotno, združitev je koristna in potrebna v toliko, v kolikor bo doseženo pozitivno vplivanje industrijskih centrov na podeželsko zaostalost.
VPRAŠANJE: Ali je komisija izvršnega sveta, ki je imela nalogo proučiti stanje na Tehnični visoki šoli, zaključila delo■ in do kakšnih rezultatov je prišla?
ODGOVOR: Na to vprašanje ne bi podrobnejše odgo-
varjal, ker bo komisija v teh dneh delo končala in je boljše, da počakamo na poročilo, ki ga bo dala.
VPRAŠANJE:	Kakšno je
stališče Izvršnega sveta do letošnje podelitve Prešernovih nagrad?
ODGOVOR: Glede tega moram povedati, da Izvršni svet o podelitvi Prešernovih nagrad ni razpravljal in da je bil o sklepu komisije, ki je Prešernove nagrade podelila, obveščen v trenutku, ko ni bilo mogoče več česar koii menjati.
Predsednik Kraigher je dejal, da Izvršni svet smatra, da Svet za prosveto in kulturo ni pristojen spreminjati osnovnih kriterijev, ki so biii za podeljevanje Prešernovih nagrad veljavni doslej. Prav tako pa brez ozira na kriterije sama izbira oseb, ki so bile nagrajene, s političnega, znanstvenega in umetniškega stališča, ni bila pravilna. Ni nobenih pomislekov proti temu, da prejme nagrado akademik Plemelj, ki je to nagrado zaslužil z vsakega stališča. Zanj velja po vsakem kriteriju, da lahko dobi nagrado za svoje žvljenjsko in konkretno znanstveno delo v zadnjem času, saj je znano, da je njegovo delo, ki je pravkar izšlo, na področju matematike eno najboljših znanstvenih del. Prav tako ni nobenih bistvenih pripomb k temu, da je prejel nagrado književnik France Bevk. Nobenih pomislekov ni zaradi njegove politične aktivnosti niti zaradi njegovega književnega dela. Smatra pa, ida je podelitev nagrad ostalima nagrajencema nepravilna in slaba. Komisija, ki je delila nagrade, bi se morala zavedati, da se nahajamo še v dobi borbe za socializem in da moramo zato dajati nagrade lju-
dem, ki vsaj niso pokazali doslej aktivnosti proti socializmu.
Predsednik Kraigher je tudi omenil nekatere glasove, s katerimi poizkušajo posamezniki dokazovati, da je bila letošnja podelitev Prešernovih nagrad do sedaj najbolj demokratična, ker so bile komisije postavljene javno in so nagrade delili na osnovi predlogov teh komisij. Tako stališče je zelo formalistično in nima nič skupnega s pojmovanjem resnične demokracije. Nedemokratično je že samo to, da se jemlje v poštev le nekatere abstraktne, strokovne, znanstvene in estetske kriterije. Tako gledanje na ta vprašanja dokazuje, da nekateri ne razumejo, v čem je bistvo naših družbenih in političnih sprememb v zadnjem času.
Končno je predsednik Kraigher v zvezi s tem vprašanjem še dodal, da je delni vzrok teh slabosti tudi v slabi organizaciji in sestavu tako Sveta za prosveto in kulturo kakor Sveta za zdravstvo in socialno politiko. Izvršni svet razpravlja prav sedaj o tem, da bi oba sveta po sestavu spremenil. To je potrebno zaradi tega, ker je dosedanja praksa pokazala, da sveta v takem sestavu ne moreta uspešno vršiti svojih nalog. Osnovni kriterij pri sestavi svetov naj bi bil v tem,
da bi prišli v svete predstavniki družbenega upravljanja na teh področjih, se pravi predstavniki družbenih organizacij, ne pa raznih državnih in poldržavnih ustanov, kot so gimnazije, akademije, univerze, gledališča itd. Po potrebi naj bi svet ustanovil pomožne posvetovalne organe in komisije, v katerih bi bili strokovnjaki s teh področij.
Sprememba sestava svetov pa je, kot je dejal tov. Kraigher, potrebna tudi zaradi tega, ker so nekateri sedanji člani postali ljudski poslanci in je prišlo celo do tega, da mora funkcionar sveta sestavljati poročilo ter ga podajati skupščini kot član skupščinskega odbora.
Na koncu je v zvezi s tem vprašanjem predsednik Izvršnega sveta še pripomnil, da je bilo pravilno, da je tisk začel diskusijo okrog Prešernovih nagrad. V bodoče pa, smatra, naj bi se razprava o tem vprašanju usmerila v okviru Sveta za prosveto in kulturo.
VPRAŠANJE: Kaj meni Izvršni 'svet o razpravi o gradnji akumulacijske hidrocentrale v Bohinju in kakšno je njegovo stališče o tem vprašanju?
ODGOVOR: O tem vprašanju bo govora na prvem zasedanju ljudske skupščine LRS, ker so ljudski poslanci vložili na Izvršni svet interpelacijo o tem vprašanju in je Izvršni svet o ustavnem zakonu dolžan skupščini na to odgovoriti.
Menimo, je dejal tov. Kraigher, da je diskusija o gradnji akumulacijske centrale v Bohinju pretirana in v nekem smislu lahko tudi škodljiva. Zavedati se je treba, da letos za graditev novih hidrocen-tral v Sloveniji nimamo predvidenih nikakršnih sredstev. Zvezni izvršni svet je v zvezi z novimi gradnjami sprejel načelo, da se zvezni investicijski kredit v letošnjem letu razen v kmetijstvu, povsod drugod izkorišča izključno samo za dovršitev že začetih objektov. Strokovnjaki elektroenergetskega sistema in organov za projektiranje
ZASEDANJE ZUNANJE POLITIČNEGA ODBORA LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
Predlog zakona o dodatnem sporazuma med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo soglasno sprejet
Predlog je razložil državni svetnik Josip Djerdia — Zakon mora ratificirati še zvezni odbor Ljudske skupščine
Beograd, 6. marca. Odbor za zunanje zadeve zveznega zbora je imel danes od konstituiranja svojo prvo sejo. Zaradi odsotnosti predsednika odbora Vlade Popoviča, ki je še v ZDA, je predsedoval današnji seji podpredsednik odbora Karlo Mra zovič. Na dnevnem redu je bil pretres poslovnika odbora za zunanje zadeve, nato pa predlog zakona o ratifikaciji dodatnega sporazuma k pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo.
Ko je bil poslovnik odbora za zunanje zadeve soglasno r-prejet, je Karlo Mrazovič dal besedo poverjeniku zveznega izvršnega sveta državnemu svetniku Josipu Djerdji, ki je razložil predlog o ratifikaciji dodatnega sporazuma.
Josip Djerdja je dejal, da po. meni predlog o ratifikaciji dodatnega sporazuma izpolnitev
SKLICANJE SEJE
ADMINISTRATIVNEGA
ODBORA
LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednik adminisi-ati'-neg? odbora Ljudske- skupščine i.p* je sklical 3. sejo administra!-vn«ga odbora v sredo, dn» 10. mr--a 1954 ob 9. un v poslopju Ljudske skupščine LES v Ljubljani na Trgu rezolucije.
Iz tajništva
Ljudske skupščine LRS
ankarskega sporazuma, podpisanega z Grčijo in Turčijo 28. februarja 1953. z ankarskim sporazumom je bil določen organ trojnega sodelovanja — konferenca ministrov za zunanje zadeve, katere smoter je stalno zboijševanje in širjenje trojnega sodelovanja. Pokazalo pa se je, da ni dovolj če imamo stike samo po ministrih za zunanje zadeve, in sicer samo enkrat ali dvakrat na leto. Na pobudo naše države je bil ustanovljen stalni organ — sekretariat trojnega sporazuma, ki bi bil pristojen in odgovoren za vsa področja vojaškega, političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja in k! bi stalno de. lal, iskal jn našsi možnosti za obogatitev ceh odnosov m trojnega sodelovanja. Tako je bil julija meseca na konterenci ministrov »» «zunanje zadeve ustali Jen stalni sekretariat. 7. novembra Janj pa je bil podpisan dodatni sporazum.
Jc.sip Ojerdvi i» poudaril, da je zamišljeno,, da zaseda balkanski sekretariat v vsaki prestolnici, v kalen' bo prihodnja konferenca ministrov za zunanje zadeve, je ena izmed njegovih glavnih nalog pripraviti vse za take konference. Balkanski sekretariat je nefor.
malno že začel delovati. Njegov začasni sedež je v Beogradu. Josip Djerdja je izrazil upanje, da se bodo v kratkem že čutiii sadovi njegovega dela.
Odbor za zunanje zadeve zveznega zbora je nato soglasno sprejel predlog zakona a dodatnem sporazumu, ki ga bodo poslali na ratifikacijo zveznemu zboru Ljudske skupščine. Za poročevalca je bil določen sekretar odbora za zunanje zadeve Lazar Mojsov.
elektrarn kažejo tudi, — gledano s tega stališča, — precejšnje pomanjkanje čuta odgovornosti in resnosti v teh. stvareh. Vsi vedo, da letos kaj takega ne bomo mogli graditi, izkoriščajo pa dejstvo, da smo imeli velike težave zaradi nizkega stanja voda in skušajo izvajati nek politični pritisk in neko kampanjo v zvezi s to graditvijo. Obenem pa forsirajo predvsem graditev bohinjske centrale, češ da je najrentabilnejša in najcenejša od vseh možnih akumulacijskih central. Njihova dolžnost bi bila, da bi svoje delo bolj usmerili na organizacijo našega elektroenergetskega sistema in poslovanja obstoječih elektrarn, da bi bilo boljše kot je bilo doslej, ker je do letošnjih težav prišlo v veliki meri tudi po krivdi slabega organizacijskega dela na tem področju.
Tov. Kraigher je dejal, da je strah okrog te kampanje, ki jo izvajajo strokovnjaki neupravičen predvsem zaradi tega, ker ni nobene neposredne možnosti, da bi se začele take nove gradnje, in drugič, ker je izvršni svet LRS že pred enim letom odklonil možnost graditve akumulacijske centrale na Bohinjskem jezeru, ne ker bi mislil, da je ta graditev za vse večne čase nemogoča, ampak z argumentom, da trenutno ta graditev ni aktualna, da pridejo pred to hidrocentralo v Slovenji v poštev druge, ki so bolj preštudirane in za katere so možnosti za graditev jasnejše. Čeprav strokovnjaki izjavljajo, da je bohinjska centrala najbolj pripravljena, to ni res, kajti z gradnjo bohinjske centrale so povezani posebni problemi, ki jih pri drugih ni v taki meri. Prvič pomeni bohinjska centrala resen poseg v našo prirodo in se s tem lahko resno prizadene naš turizem. Predvsem pa ta hidrocentrala ni preštudirana z vidika, ki povzroča danes n. pr. v Švici in Nemčiji težave zaradi takih hidrocentral. Hidrocentrala take vrste namreč osušuje določeno področje in povzroča neposredno škodo poljedelstvu in gozdarstvu, skratka spreminja klimatske pogoje.
Z gradnjo te centrale je tudi povezan problem, da bi jemala določene količine vode iz savskega porečja in jo odvajala v soško porečje, kar pomeni konec koncev jemanje vode črnomorskemu porečju in dovajanje vode jadranskemu. Gre sicer za minimalne količine, vendarle pa so tolikšne, da o tem ne more odločati republiška skupščina, temveč bi o tem lahko odločala samo zvezna skupščina. Tudi s tega stališča se je treba zavedati, da je taka gradnja nepreštudirana in neaktualna.
Menim, je dejal tov. Kraigher, da bi bilo pravilno, da bi se odgovorni organi elekro-energetskega sistema orientirali predvsem na pripravljanje in Studiranje tistih načr-
(Nadaljevanje na 2 «strani.)
Pogajanja med Jugoslavi jo in Turčijo
Predstavnik OSIP-a izrazil upanje, da bo kmalu doseženo soglasje
Beograd, 6. marca. Diplomatski sodelavec Jugopresa se je na pristojnem mestu zanimal za potek pogajanj med Jugoslavijo in Turčijo za nacionalizirano premoženje turških državljanov v Jugoslaviji.
»Pogajanja so prišla do stopnje, pri kateri je zelo težko reči, kdaj in kako se bodo kon. čala, je dejal zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve. Glede premoženja so med nami razlike v glediščih tako po količini kot po vrednosti. Navzlic razlikam pa upamo, da
bo turška delegacija uvidela pravično oceno količjne in vred. nosti turških dobrin in koristi, ki pridejo v poštev za odškodnino, in da bomo v duhu prijateljstva našli pravično in pametno rešitev.«
Pogajanja za odškodnino turškim državljanom v Jugoslaviji že nekaj časa potekajo v Beogradu. Turško delegacijo vodi
g.	Setar Eksel, jugoslovanski pa državni svetnik v sekreri. riatu za zunanje zadeve prof. Milan Bartoš. (Jugoipresi.
Delo skupščinskih odborov “^“norimi ngoduimi
'edlflf? ndhnrn vri «nmnlnn nnlitilrn in pomanjkanja zdravnikov v	9
Predlog odbora za socialno politiko in narodno zdravje o ukinitvi zakona o obvezni službi zdravniškega osebja — Odbor za socialno politiko in narodno zdravje bo izdelal priporočilo zavodom za socialno zavarovanje glede pokojnin vdovam, ki še niso dopolnile 45 let starosti.
Beograd, 6. marca. Danes ob 9. zjutraj so začele seje odborov zvezne ljudske skupščine, ki doslej še niso spre jeli svojih poslovnikov. Poleg tega ima odbor za zunanje zadeve zveznega zbora na dnevnem redu razpravo o predlogu zakona o ratifik ciji dopolnilnega sporazuma, o sodelovanju in prijateljstvu med Jugoslavijo, Grčijo ir. Turčijo. Za «to vprašanje je odredil zvezni izvršni svet državnega svetnika Josipa Djerdjo kot svojega poverjenika.
Sestali so se sledeči odbori: odbor za zunanje zadeve, odbor za organizacijo oblasti in upravo, odbor za socialno politiko in narodno zdravje ter odbor za prošnje m pritožbe zveznega zbora, kakor tudi od bor za gospodarske organizacije, odbor za prošnje in pritožbe ter mandatno imunitetni odbor zbora proizvajalcev. Končno sta se sestala še od-
bora zvezne ljudske skupščine: administrativni odbor, ki je poleg poslovnika razpravljal tudi o načrtu pravilnika o ureditvi skupščinske administracije ter odbor za volitve.
Na seji odbora za socialno Politiko in narodno zdravje je odbor sprejel predlog zakona o ukinitvi zakona o obvezni službi zdravniškega osebja, ki je bil sprejet 1946 leta in to zato, ker ne obstojajo več potrebe, da bi se administrativno dodeljevali zdravniki v nekatere predele FI,EJ. Novi predpisi o upravljanju zdravstvenih ustanov o olačah in zdravstvenih delavcev omogočajo ljudskim odborom v zaostalih krajih, da nudijo zdravnikom sami povoljne pogoje. V razpravi so nekateri ljudski i»slanci smatrali, da je treba vprašanje zdravniške službe rešiti vsestransko s posebnim ozirom na to. da bodo še leto, dve obstojali nroblemi zaradi
pomanjkanja zdravnikov v nekaterih predelih.
Odbor za socialno politiko in narodno zdravje je na iniciativo predsednika Lidije Sentjurc sklenil, da bo na eni prihodnjih sej postavil na dnevni red izdelavo priporočila zavodom za socialno zavarovanje, da do sprejetja odgovarjajočih zakonskir predpisov individualno odločajo glede pokojnin vdovam, ki še niso dopolnile 45 let starosti *
Beograd, 6- marca. Jutri ob
10.	bo ločena seja Sveta narodov zvezne ljudske skupščine. Na dnevnem redu je predlog zveznega družbenega plana za 1954 leto in predlog za izpre-membo čl. 45, 46, 48 tn drugega odstavka 51. čl. ustavnega zakona.
Beograd, 6. marca. Danes so sporočili, da bo na sknpni seji obeh domov, ki je sklicana za
8.	marec taki- dnevni red: —
1.	Poročilo odbora za narodno gospodarstvo zveznega zbora o predlogo zveznega družbenega plana- 2. -poročilo odbora za narodno gospodarstvo zbora proizvajalcev o predlogu zveznega družbenega plana in 3. obrazložitev podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vuk-manovlča o predlogu zveznega družbenega plana.
Predsednik Boris Kraigher o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih
(Nadaljevanje s 1. strani) tov, ki so bolj dognani in za katere je več možnosti, da bodo realizirani. Kar se tiče akumulacijskih central, pride jo v {»štev centrala Lobnica na Pohorju in Idrijca ter ev še Planinsko polje. Poleg tega je za celoten elektroenergetski sistem najvažnejše, da dokonča obstoječe centrale na Dravi, Savi in predvsem ter-mocentralo v Šoštanju Temu vprašanju je treba posvetiti vse sile. Naši strokovnjaki naj bi tudi študirali možnost graditve večjega števila manjših central na pritokih, ki zahtevajo manjše investicije in lahko mnogo oripomorejo k odpravljanju težav v kri tičnih dobah. Popolnoma jasno lahko zaključimo, je dejal tov. Kraigher, da ni nobene konkretne možnost: da bi v bližnji bodočnosti lahto začeli graditi akumulacijsko centralo v Bohinju
VPRAŠANJE: Ali so predvidena kakšna sredstva za ureditev posestev zemljiškega sklada in kakšen je položaj te zemlje?
ODGOVOR: Od skupne količine te zemlje je bilo dodeljeno raznim kmetijskim organizacijam, državnim pose-
••••
stvom in zadrugam 9400 ha, ostala zemlja pa še ni izročena v upravo nikomur. Nekaj te zemlje je prepuščene v izkoriščanje dosedanjim lastnikom. V glavnem je dodeljena obstoječim kmetijskim posetvom in kmečkim delovnim zadrugam. Na novo pa se formira okrog 20 državnih posestev. Kar se tiče sredstev za urejanje teh posestev je treba poudariti predvsem to, da se vsa nova posestva za dobo treh let smatraj a kot poskusni obrati, ki so oproščeni vseh družbenih prispevkov. Poleg tega je predviden investicijski kredit za nabavo opreme, obnovo nasadov, in ureditev gospodarskih poslopij na teh posestvih. Z instrumenti, ki jih predvideva naš plan. so predvidene določene ugodnosti na splošno za vsa kmetijska rosestva in menimo, da so s tem dani pogoji, da bodo lahko ta posestva uspešno začela z delom in da se bo ta zemlja, ki je bila pridobljena na osnovi zakona o zemljiškem maksimu ter zakona o odpravi viničarskih odnosov, v prihodnjih letih lahko uspešno izkoristila za utrievanje socialističnega sektorja v našem kmetijstvu.
VPRAŠANJE:	Gospodarski
Komisija za razpis mesta poslovodje obrtnega obrata »Slikar« v Mariboru razpisuje v smislu člena 90 . uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni Ust FLRJ št. 51/53)
mesto poslovodje obrtnega obrata »Slikar« v Mariboru
Pogoj:	sobosUkarski in pleskarski mojster z
0-letno prakso ali komercialist s 5-letno prakso v vodenju obrtnega obrata.
Prošnji je treba priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter poteku dosedanje zaposlitve.
Prošnje se vlagajo pri Tajništvu MLO Maribor, do 25. marca 1954.



Državno poljoprivredno dobro »ERDUT«
v Erdutu
išče
inženirja agronomije ali kmetijskega tehnika
z najmanj 10-letno prakso, za voditelja samostojnega obrata za investicijsko izgradnjo vinogradniškega objekta. Poznati mora vse posle zasajevanja novih plantažnih vinogradov. — Rok prijave je do 12. III. 1954 s priloženimi listinami in delovnimi karakteristikami. Stanovanje zagotovoljeno. Plača po tarifnem pravilniku ali po pogodbi.
••••*• •••«•*••■	■»««»-»» «o«»o«»§» »•—•»«•« «••••»•••••••••••••••••••••••'
Podaljševanje osebnih izkaznic na področju MLO Ljubljana
Tajništvo za notranje zadeve MLO glavnega mesta Ljubljane bo pristopilo k podaljševanju osebnih izkaznic 8. marca 1954. Podaljševalo se bo:
a)	v podjetjih in ustanovah z nad 50 zaposlenimi osebami; podjetja naj se za informacije obrnejo po telefonu štev. 22-450;
b)	na postajah L M, za občini Šentvid in Polje pa na matičnih uradih teh občin;
c)	na Tajništvu za notranje zadeve MLO glav. mesta Ljubljane Kotnikova ul. 6, za prebivalce okolice, postaja LM št. 2 (Komenskega ul ).
Podaljševanje izkaznic bo dnevno od 7. do 13. ure po sledečem vrstnem redu:
od 8. do 20. marca 1954 za osebe z začetnimi črkami priimka A do H, od 22. marca do 5. aprila 1954 od črke I do M, od 6. do 16. aprila 1954 od črke N do R, od 17. do 30. aprila 1954 od črke S do Ž.
Osebno izkaznico mora vsak predložiti v podaljšanje osebno. Državljani, ki potujejo v druge republike ali na ozemlje STO. lahko takej podaljšajo svojo osebno izkaznico.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve glavnega mesta Ljubljane.
odbor je objavil svoje stališče do pojavov v trgovinski zbornici. Kakšno je stališče izvršnega sveta?
ODGOVOR: Kaj več od tega, kar je objavil gospodarski odbor, bi težko povedal. Povem lahko samo to, da smo bili iznenađeni, ko smo brali v časopisih, da se v trgovinski zbornici na tak način sklepa o važnih stvareh. To je za nas opozorilo, da bomo morali resno zasledovati, kaj se v družbenih organih dogaja in da bomo morali podvzetl tudi politične ukrepe, po potrebi pa tudi upravne, da bomo zagotovili, da se bodo stvari v resnici razvijale v duhu našega novega gospodarskega sistema. Dogodki v trgovinski zbornici dokazujejo, da je v krogih te zbornice prevladalo izrazito kapitalistično gledanje na gospodarske probleme, izrazito kapitalistično gledanje na notranjo in zunanjo trgovino, gledanje, ki nima nič skupnega s socialističnim gospodarstvom ii-socialističnimi perspektivami našega gospodarstva. Iziava predsedstva trgovinske zbornice. ki je bila danes objavljena. dokazuie da se rrisli trgovinska zbornica rasno lotiti teh vprašanj. Upamo, da bo sposobna, z lastnimi silami spoznati te škodljive kapitalistične tendence in te stvari v svojem krogu rešiti. Na vsak način ji bomo skušali pomagati. Izjava trgovinske zbornice pa problema še ne rešuje in če ne bodo sledili ukrepi, se stvari ne bodo zdravo razvijale.
Prav trgovina predstavlja v zadnjih dveh letih, posebno pa v zadnjem letu, najbolj nerazčiščeno področje našega novega gospodarskega sistema. To področje ni -lučajno najbolj nerazčiščeno. Temu je tako zaradi tega, ker ni mogoče vsega naenkrat napraviti in ker smo smatrali, da je to tisto področje, ki lahko nekoliko počaka in ki ga bomo v prihodnjih le'ih spravili v sklad z novim gospodarskim sistemom in socialističnimi tendencami. To dejstvo pa zahteva toliko večjo politično zrelost ljudi, ki delajo na tem področju, zahteva od njih toliko večjo odgovornost za to. da skušajo sami z lastnimi sredstvi odpravljati tiste luknje v naši zakonodaji in predpisih. ki dopuščajo, da se na tem področju lahko pojavljajo kapitalistične tendence. Pojavi v trgovinski zbornici pa kažejo. da te zavestne politične akcije tam ni bilo. da zavestna politična akcija ni prišla do izraza in kažejo celo nasprotno. da ie prišla precej do izraza politična akcija, ki ima đ’-ektno značaj vračanja na kapitalistične pozicije. Lahko predvidevamo tudi možnost, da obstoja zavestni faktor, ki tam zavestno deluje v antiso-cialističnem in kapitalističnem duhu. To bi bilo tudi razumljivo, kajti zavestni sovražniki socializma so lahko v teh' letih ugotovili, da je tukaj tista točka, kjer socialističnih pozicij še nismo utrdili in je razumljivo, da so se na to področje vrgli. S tega stališča moramo na ta vprašanja zelo resno gledati in s tega stališča mora tudi naš tisk o-enjevati te pojave, ki na teh področiih nastajajo in mora na te stvari gledati nekoliko bolj kritično.
spremembami predpisov o deviznem poslovanju
Ko so konec lanskega leta izšli predpisi o novem deviznem sistemu, so naša gospodarska podjetja in njih združenja temeljito proučila vsa ta nova določila in jih preizkusila v gospodarski praksi- Izkazalo se je, da so nekatere odredbe nepopolne in celo nasprotne tistemu, kar se je hotelo s temi predpisi doseči, t. I. na zdravi gospodarski kalkulaciji povečati naš izvoz in omejiti uvoz vseh tistih predmetov, ki jih nujno in ne-obhodno ne potrebujemo. V zvezi s tem so gospodarska podje-t„' posamezno in na konferencah predložila svoje pripombe in predloge, na osnovi katerih naj bi sedaj zvezni izvršni svet izdal spremembe predpisov o deviznem poslovanju.
Po dosedanjih predpisih so morali izvozniki določen odstotek ustvarjenih deviz odstopiti centralnemu deviznemu fondu po uradnem tečaju, sedaj pa je v načrtu določeno, da bo centralni devizni f.-nd plačal omenjene devize po srednjem tečaju deviznih obračunskih mest. To je seveda za izvoznike precejšnja stimulacija.
Do sedaj je znašal davek na dobiček deviznega poslovanja 81TS razlike med uradnim ter-čajem in tečajem prodaje devize na deviznem obračunskem mestu. Po predlogu predpisov bo ta davek znašal le 30% in se bo računal od razlike med dvakratnim uradnim tečajem (nekoliko modificiranim) .n tečajem, po katerem se vrši obračun razlike v ceni. Ta določila bodo imela za posledico solidno kalkuliran in nemoten izvoz, stimuliran posebno v države s čvrsto valuto (ZDA, Anglija, Švica, Nemčija, Benelux, itd.), kar po dosedanjih predpisih ni bilo.
Načrt nove odločbe o obračunu razlike v ceni določa 9 uvoznih faktorjev (od 1 do 4). Osnovne surovine in polfabrikati za kovinsko in clektro-industriio ter ladjedelništvo bodo imeli koeficient 1, za vse ostalo blago pa so uvozni koeficienti precej zvišajo. S tem v zvezi odpade tudi dosedanji dopolnilni koeficient tako za uvoz osnovnih si-rovin kot tudi ostalega blaga, ker koeficient ni več gospodarsko utemeljen.
Uvozni koeficienti se bodo računali: od dejanskega tečaja devize, če je deviza kupljena na deviznem obračiinskem mestu; od zadnjega srednjega tečaja
SEJA IZVRŠNEGA SVETA LRS
Včeraj je bila pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
Izvršni svet je sprejel osnutek zakona o spremembi ustavnega zakona, nadalje je obravnaval spremembo družbenega plana LRS in sprejel ustrezajoče amandmaje, ki so v skladu s spremembami družbenega plana FLRJ. Te amandmaje je izvršni svet sklenil predložiti Ljudski skupščini LRS v razpravo.
Nadalje je izvršni svet sprejel uredbo o tarifi prispevkov v sklad za obnovo gozdov z veljavnostjo od 1. marca 1954, s katero se določajo postavke za vse Sortimente lesa.
Izvršni svet je postavil za direktorja Uprave za ceste ing. Rudolfa Cimolinija, za direktorja Uprave za vodno gospodarstvo ing. Lojzeta Kerina in za direktorja Uprave za investicije ing. Marjana Brillija.
FLRJ pred zaključkom posla, v kolikor je blago uvoženo in obračun izvršen pred definitivnim plačilom, oziroma, če je plačilo izvršeno z lastnimi
tvarj enimi devizami ali gre za uvoz blaga iz kompenzacijskih poslov. Če je deviza kupljena na termin, se uvozni koeficient računa od terminskega tečaja, če je blago plačano iz sredstev Centralnega deviznega fonda, se obračun izvrši po zadnjem srednjem dnevnem tečaju v ti tem mesecu, ki je pred mesecem obračuna.
Če se uvozi blago v našo državo v predelavo, dodelavo ali popravilo, se koeficient ne plača, vendar ob pogoju, da se tako blago izvozi v prijavljenem roku, ki v načelu ne more biti daljši kot 6 mesecev.
Pri izvozu je po načrtu naj-n.vejših predpisov določenih 15 koeficientov (od 0-50 do 2.50). Izvozni koeficienti se bodo računali od dejanskega tečaja, če je bila deviza prodana na obračunskem mestu. Če pa izvoznik porabi devize za lastna plačila, ali devize niso do dneva plačila prodane na deviznem obračunskem mestu, ali se obračun za izvoz vrši po odobreni kompenzaciji, se bo izvozni koeficient računal od zadnjega srednjega tečaja FLRJ pred
zaključkom posla. Če je deviza prodana na termin, se bo koeficient računal od terminskega
tečaja.
Pri izvozu blaga v predelavo, d delavo ali popravilo se ne koeficient samo od vrednosti izplača koeficient. Pri uvozu takega blaga pa se plača koeficient samo od vrednosti izvršene usluge, zopet ob pogoju, da se tako blago vrne v državo v prijavljenem roku.
Zaradi potreb notranjega in cen zunanjega trga bodo nekateri izvozni koeficienti spremenjeni ( za živino, meso, lesno, tekstilno, kovinsko in elektro industrijo ter za nekatere poljedelske pridelke).
Za blago, ki se uvaža in izvaža v svrho preprodaje v inozemstvo, se koeficient ne bo plačal, b pogoju, da se izvoz izvrši v prijavljenem roku, ki v načelu ne more biti daljši kot 30 dni.
Poudariti je treba, da bodo po predloženem načrtu stopila vsa navedena določila v veljavo 8 dni po objavi v Uradnem listu in da bodo veljala le za tiste posle, ki bodo zaključeni po začetku veljavnosti teh predpisov. S prakso izdajanja predpisov z veljavnostjo za nazaj se bo, kakor vidimo, nehalo.
dr. Z.
Zasedanje Akademskega sveta FLRJ
Beograd, 6. marca. Danes je začelo zasedanje akademskega sveta FLRJ, kateremu prisostvujejo predstavniki jugoslovanske akademije, srbske in slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na dnevnem redu je poročilo o delu akademskega sveta, načrt za bodoče delo, odrejanje delegatov za mednarodne znanstvene kongrese in srečanja ter letošnji obiski naših znanstvenih delavcev inozemskim znanstvenim institucijam ter povabila inozemskih znanstvenikov na obisk v Jugoslavijo.
UNESCO kolekcija knjig svetovne umetnosti
Beograd, e. marca. Kakor se Je zvedelo v komisiji za kulturne zveze s tujino, bo UNESCO letos izdal štiri knjige o svetovnih umetniških stvaritvah, od katerih bo 4. knjiga namenjena našim srednjeveškim freskam. Zastopniki UNESCO bodo odpotovali v Jugoslavijo maja, ko bodo začeli slikati freske po naših samostanih. Komisija za kulturne zveze s tujino bo sodelovala pri pripravah za knjigo, ki bo izšla v založbi »Graphic Society«, največje založniške hiše v New Torku, in ho tiskana v francoskem, angleškem, nemškem, ruskem in španskem jeziku.
Prva knjiga iz kolekcije UNESCO o svetovni umetnosti bo izšla v začetku prihodnjega meseca in bo posvečena slikarstvu Indije. Knjiga o naših srednjeveških freskah bo izšla v drugi polovici leta.
10.000 ton pšenice piispe na Reko prihodnji teden
Beograd, 6. marca. V reškn pristanišče bo prihodnji teden prispela pošiljka 10.000 ton ser menske pšenice, ki bo takoj razposlana podjetjem za odkup žit, da jo bodo razdelili pridelovalcem. To je prva dobava pšenice Jugoslaviji iz nove ameriške
Licitacija bombaža in anilinskih barv
iz tripartitne ekonomske pomoči
V Ljubljani je bila dne 3. t. m. v prostorih Trgovinske zbornice licitacija bombaža iz tripartitne pomoči ameriškega dela in dne
4.	t. m. licitacija anilinskih barv iz francoskega dela ekonomske pomoči. Prodajalec je bila Uprava za ekonomsko in tehnično pomoč iz Beograda. Na licitaciji Je bilo okoli 2.500 ton bombaža v vrednosti 2 milijona USA dolarjev. Licitacije «a bombaž se je udeležilo 18 tekstilnih industrij iz vse države (iz LRS iO). Prodaja se je vršila po lotih v višini od 5.000 do 200.000 USA dolarjev. Vsega je bilo dano v prodajo 50 lotov. Prvih 10 lotov v znesku 250.000 USA dolarjev je bilo prodanih po tečaju din 600.— za 1 USA dolar, ostalih 40 lotov v znesku 1,750.000 USA dolarjev pa je bilo prodanih po tečaju 601.— do 619.— din za 1 USA dolar.
Izlicitirani bombaž bodo uvozila
podjetja »Centrotekstil« — Beograd, »Slovenija tekstil« — Ljubljana in »Tekstil« — Zagreb.
Na licitacijo anilinskih barv je prišlo 53 podjetij iz vse države (iz LRS — 30). V prodaji je bilo za 45 milijonov franc, frankov anilinskih barv. Licitacija se je začela na bazi zadnjega srednjega tečaja franc, frankov, zmanjšanega za 5 •/• t. j. din 220.— za 100 franc, frankov. Za kupce pa je bil ta tečaj previsok. Prodajalec je na to znižal ponudbo na din 210.— in končno na din 199.— za 100 franc, frankov. Kljub temu nobeno podjetje ni hotelo skleniti posla. Največ, kar’ je ponudilo neko podjetje, je bilo 170 din za 100 franc, frankov, vendar prodajalec nato ponudbo ni pristal. Vso količino anilinskih barv v navedeni vrednosti bo sedaj uvozila Uprava za materialne rezerve sa-
OBVESTILO
Ker še vedno prejemamo številna naročila za letošnjo knjižno zbirko Prešernove družbe, obveščamo vse interesente, da so kompletne zbirke že pošle in da imamo na zalogi le še nekaj posameznih izvodov Cirila Kosmača »Pomladni dan«, Ivana Ribiča »Stopinje v snegu« in poljudnoznanstveno delo »Skrivnosti atoma«. Cena posamezni knjigi je 100 dinarjev (po pošti 120 dinarjev).
Prihodnji mesec moramo že določiti naklado, zato vabimo vse, da pohite z vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne bodo ostali v jeseni zopet brez knjig. Članarino 2.40 dinarjev (in 20 din za poštnino) lahko plačajo tudi v obrokih. Clane sprejemajo poverjeniki in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9.
pomoči.
V Jugoslavijo bo prispelo Iz ZDA skupno 163.000 ton pšenice. Od tega 63.000’ton kot redna gospodarska pomoč, ostalih 100 tisoč ton pa bomo dobili na podlagi pred kratkim, sklenjene po. godbe z ameriško agencijo za zuranje zadeve (FAO).
Za kontingente pšenice, ki bo prispela iz redne trojne pomoči, so že zagotovljene 2 jugoslovanski in 4 ameriške ladje, ki bodo priplule v domača pristanišča meseca marca. Pogajanja z ladjami, ki bodo pripeljale pšenico v okviru pogodbe z FAO, še niso čisto končana, pšenica pa bo prispela v Jugoslavijo marca, aprila in najpozneje v začetku maja.
Slovesna akademija ob mednarodnem dnevu žena v Ljubljani
Sinoči je bila v dvorani Slovenske filharmonije slovesna proslava mednarodnega dneva žena, ki jo je pripravil okrajni odbor SZDL za mesto in okolico Ljubljano. Slavnostni govor je imela članica Glavuega odbora SZDL Slovenije in republiški poslanec Angela Ocepek- Nato je sledil spored, v katerem so sodelovali:	člana
ljubljanske opere Vilma Bukovec in Friderik Lupša, prof. Marjan Lipovšek, dalje učiteljski pevski zbor Slovenije pod vodstvom dirigenta Jožeta Gregorca in orkester JLA pod taktirko Jožeta Bruna.
Slavnostne akademije so se udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, podpredsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Marjan Brecelj, več ljudskih poslancev, zastopnikov množičnih organizacij in kulturnih ter javnih delavcev.
Delegatom II. kongresa USS0J
Za desetletnico II. kongresa USAOJ bodo slovenski delegati skupno s sedanjimi voditelji Ljudske mladine Slovenije, v letošnjem maju obiskali Drvar. Vabimo vse tovariše in tovarišice — delegate na tem mladinskem kongresu, da se udeležijo nekajdnevnega potovanja, sa) jb bila splošna želja vseh, da bi se spet zbrali in šli skozi kraje, na katere nas vežejo nešteti partizanski spomini.
Vse, ki se nameravajo potovanja udeležiti, naprošamo, da pošljejo najpozneje do 10. aprila letos svoje NASLOVE in PRIJAVE na Centralni komite Ljudske mladine Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9, alj to sporoče telefonično na isti naslov preko tel. št. 23-981. Vsa potrebna pojasnila glede potovanja, prevoza, izdatkov in podobnega se bodo dobila na istem naslovu, oziroma bodo delegatom sporočena na podlagi prijave.
Pripravljalni odbor
Brez
komentarja
To, kar bi vam radi pove■> dali, pravzaprav ne bi bil noben problem, če se ne bi »totl Štajerci« privadili bučnemu olju, brez katerega, kakor pravijo, ne more ji živeti. Vir te dobrote, namreč bučnega olja, je oljarna v Slov. Bistrici, ki bi predelala te maščobe okoli 2000 ton na leto, če bi imeli dovolj bučnic, tako pa je proizvodnja znatno manjša.
Letošnji pridelek je bil kar dober in oljarji v Slovenski Bistrici so se že veselili, da bo proizvodnja stekla s polno paro, saj hitijo z vsemi silami spravljati pod streho objekt, ki jim je lani pogorel. Veselili so se pa tudi potrošniki, ki ne nadlegujejo samo trgovcev z vprašanji, kaj je z bučnim oljem, marveč so pričeli prihajati tudi s praznimi steklenicami že v tovarno.
Veselje pa je bilo kratko! Nekje so se namreč spomnili, da bi se dalo bučnice dobro prodati v Avstrijo. kajti pravijo, da so baje tudi v Avstriji močno naklonjeni tej rjavi maščobi. Ljudje iz tovarne so sicer tovarišu Perici M. povedali, da bi bilo bolje, če bi prodali v Avstrijo bučno olje namesto bučnic, za kar bi dobili več deviz, za katere bi lahko kupili več drugih maščob. Pred osvoboditvijo je ta tovarna pošiljala v Avstrijo po 40 vagonov bučnega olja na leto.
Tako so mu svetovali. Kajti vzeli so svinčnik in računali: za tono bučnic plača avstrijski kupec 265 dolarjev, torej bo plačal za 2000 ton 530.000 dolarjev ali 159 milijonov dinarjev itd. Končni račun je pokazal, da bi za olje, ki bi ga predelali iz iste količine bučnic, lahko dobili 646.0011 dolarjev ali 193 milijonov 800.000 din, medtem ko bi za izvoz bučnic dobili le 530.000 dolarjev ali 159 milijonov din, torej 116.000 dolarjev več. Če pa prištejemo k temu še 660 ton oljnih pogač, bi dobili celo 162.200 dolarjev več ali pa manj, kakor se vzame. — Tov. Perica je bil za manj, v tovarni pa so bili za več.
No, in tu je nastal usodni spor, ki še sedaj ni rešen, tako da v tovarni še vedno ne vedo, od kod bodo letos dobili bučnice za predelavo. Potovali so že in se pritoževali ustmeno in pismeno, pa so jim preprosto pojasnili, da je izvoz 3000 ton bučnic zelo uspešna kupčija v korist skupnosti in da nimajo prav nobene pravice pritoževati se za to.
Ljudje iz tovarne so debelo pogledali. Kako ste rekli? Tri tisoč. Da. ker je kupčija res vsestransko utemeljena, so prodali še tisoč ton bučnic več. V tovarni pa so spet računali. Če izvozimo namesto olja 2000 ton bučnic, izgubimo 162.200 dolarjev, če pa jih izvozimo 3000 ton, izgubimo 243.300 dolarjev.
Res je, v tovarni so navajeni računati, Štajerci so pa navajeni na bučno olje. Predlog, ki so ga dobili bistriški oljarji, naj bi odvadili Štajerce jesti bučno olje. je po našem mnenju kaj jalov in smo prepričani, da imajo o tem predlogu tako mnenje tudi v tovarni in da se kai takega ali podobnega ne bedo lotili kakor jim tudi ne bo prišlo na misel, da bi se lotili prepričevati tistega, ki je sprožil tako salomonsko rešitev, naj se preusmeri na bučno olje.
Ne gre nam za šalo! Potrošnja bučnega olja v Jugoslaviji znaša okoli 4500 ton, od česar porabi samo Slovenija okoli 2200 ton. Če računamo, da je treba za to količino predelati ® do 7000 ton bučnic, in da je že doslej primanjkovalo oljarnam, ki proizvajajo bučno olje, 4 do 5000 ton bučnic na leto, potem je jasno, da bodo te oljarne ostale letos brez surovin. Po drugi strani pa se vprašujemo, kakšna dobra kupčija je to, č° bomo prodali bučnice in kupili sončnice, ko bi lahko s prodajo olja v tujino dobili več deviznih sredstev za nakup drugih maščob.
Tovorna »Zmaj« v Zemunu bo povečala ureiTvodnjo zn 45%
Beograd, 6. marca. V tovarni kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu nameravajo letos povečati proizvodnjo za 45% (v tonah), čeprav bodo začeli izdelovati 10 vrst novih strojev.

UPRAVA CEST MLO LJUBLJANA, Vilharjeva cesla 14 — s p r e j m e
RAČUNOVODJO
Plača po dogovoril. — Sprejmemo osebne ali pismene ponudbe na gornji naslov. — Nastop službe takoj.
•	SlUitUC IdKUJ.
; 1 .......... .......................................................
Zvezna carinska uprava je za-vrnila, pritožbo kapitanov italijanskih ribiških Ladij »Elizabeta• in »Pierarmida«, ki so ju šibe-niške carinske oblasti zaplenile zaradi nedovoljenega ribolova v naših teritorialnih vodah. To je bil prvi primer zaplembe ladij, kajti doslej so bili kršitelji kaznovani vedno samo z globami. Zaradi prizanesljivega postopka naših oblasti pa se je dogajalo, da so se italijanske ribiške ladje vedno znova vračale ribarit v naše vode.
Stroga kazen naj bi veljala kot opozorilo, da ima tudi naše potrpljenje svojo mero. Vprašanje ribolova je eno tistih vprašanj v jugoslovansko-italijanskih odnosih, ki bi jih ne bilo težko rešiti. Že leta 1949 je bil med Jugoslavijo in Italijo podpisan sporazum o ribolovu, na podlagi katerega je bilo italijanskim ribičem dovoljeno ribarjenje v naših vodah proti letni odškodnini v znesku 750 milijonov lir. Toda, ko je ta sporazum potekel, ga italijanska vlada ni hotela obnoviti in tako se iz dneva v dan ponavljajo kršitve, ki jih italijanska iredentistična propaganda redno izrablja za protijugoslovanske izpade. Sodeč po pisanju italijanskega tiska, je Jugoslavija tista, ki dela krivico Italiji zato, ker uveljavlja svoje pravice in ker ne dovoli, da bi italijanski ribiči lahko brez odškodnine svobodno lovili ribe v jugoslovanskih vodah. Tako pisanje italijanskega tiska in doslej nizko kaznovanje krši-teliev je dajalo samo še večjo vzpodbudo za nedovoljen ribolov. Zato je bilo popolnoma pravilno, da so naše carinske oblasti z eksemplarično kaznijo opozorile italijanske oblasti, da je sedaj tega dovolj in da je končno treba rešit■ tudi to vprašanje. Italijanski ribiči sami so pred časom že protest1 rali pri svoji vladi in zahteval’ sklenitev novega sporazuma, toda brez uspeha. Upajmo, da, bodo strorie kazni pospešile tudi njihovo akcijo pri italijanski vladi.
Valitve na Finskem
Danes in jutri bodo na Finskem volili nove člane parlamenta, v katerem je bilo pred njegovim razpustom 53 socialnih demokratov, 51 agrarcev, 43 kom-informovcev, 28 konservativcev, 15 poslancev švedske manjšinske ljudske stranke in 10 liberalcev. Pri teh volitvah pride v veljavo sprememba volilnega sistema, po katerem bo morala vsaka stranka postavljati kandidate za posamezna volilna okrožja.
Razmerje med strankami v finskem parlamentu se tudi pri teh volitvah ne bo dosti spremenilo, pomembne pa bodo seveda tudi manjše spremembe, ker ni več mogoče pričakovati, da bi se obnovila nekdanja koalicija agrarcev in socialnih demokratov kot dveh najmočnejših strank. Prav tako pa so se po razpisu volitev ponesrečili poskusi za sestavo »meščanskega bloka», ki naj bi ga tvorili agrarci, konservativci ter predstavniki švedske ljudske stranke.
Med volilno agitacijo so v ospredju gospodarska in socialna vprašanja, ki pa prehajajo tudi na zunanjepolitično področje, kajti gospodarske in socialne razmere na Finskem so v najtesnejši zvezi z odnosom Finske do ZSSR in je zato finski državni predsednik Passikivi v svojem nedavnem govoru po radiu upravičeno naglasil, da pomenijo te volitve veliko preizkušnjo. Njegov poudarek so vsi Finci razumeli kot napoved, da mora priti do nove in pravične ureditve odnosov med Finsko in ZSSR.
Od vseh, v drugo svetovno vojno zapletenih držav sta po vojni največ producirali Norveška in Finska, pri čemer pa ie velika razlika, da je Norveška delala zase, medtem ko je morala Finska delati za ZSSR. Mirovna pogodba med Finsko in ZSSR je namreč naprtila Finski dobave za ZSSR v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Zaradi tega so bile na Finskem potrebne velike investicije in ustanovitve novih industrijskih obratov. Mnog: gospodarski strokovnjaki so sodili, da Finska ne bo mogla izpolniti ruskih zahtev, v jeseni leta 1952 pa so bile vendarle iz Finske v ZSSR poslane zadnie dobave po pogodbi o vojnih odškodninah. Finska je do takrat dobavila ZSSR najrazličnejše industrijske izdelke v vrednosti 570 milijonov dolarjev, kajti Rusi so po pogodbi obračunavali vse dobave po dolarskem tečaju iz leta 1938.
Ko so bile vse obveznosti izpolnjene, pa je nastal za finsko gospodarstvo velik problem, ali naj nova industrija, ki je delala za ZSSR, omeji svoje obrate in odpusti množice delovnih moči, ali pa naj ostane ter si išče nova tržišča. Stranka agrarcev je bila za povečanje blagovne izmenjave z ZSSR. pri čemer pa je imela fin’ka država le male koristi, medtem ko so predstavniki nekaterih drugih meščanskih strank zahtevali, naj se gospodarstvo razbremeni z znižanjem delavskih in nameščenskib plač in socialnih dajatev. Socialni demokrati so si takim nakanam odločno uprli in zato jr prišlo do krize vladr in zdaj do novih parlamentarnih volitev.
IZJAVA DR. NORBERTA KRAUSA
Avstrija se zelo zanima za trgovino z Jugoslavijo
Kraur meni, da bi bilo treba ustanoviti jugoslovansko-avstrijsko trgbvinsko zbornico
NAGIBOVA PRVA TISKOVNA KONFERENCA
Med Egipčani ne bo nikoli nesoglasij
Izognil s? je vprašanjem o svoji ostavki — Egipt pripravljen obnoviti pogajanja z Veliko Britanijo — Ustavodajna skupščina bo sklicana najkasneje 23. julija
Beograd, 6. marca. Avstrijski trgovinski odposlanec v Beogradu g. dr. Norbert Kraus bo odpotoval nocoj v Avstrijo, kjer bo zastopnikom avstrijskega gospodarstva poročal o možnostih za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo. Dr. Kraus bo 8. marca v Gradcu odgovarjal na vprašanja zastopnikov štajerskega gospodarstva, 10. marca pa bo imel
Pariz, 6. marca (Tanjug). Generate sekretar francoske so-oialistične stranke Guy Moltet je smoći ponovil pogoje njegove stranke za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, im sicer: vključitev Velike Britanije v evroipsko armado, ameriško poroštvo im parlamentarno demokratično nadzorstvo nad evropsko armado, kar naj bi opravljala skupščina, izvoljena s splošnim glasovanjem. Na isti konferenci, ki jo ie organiziralo demokratsko socialistično gibanje za priključene države, je govoril tudi belgijski socialistični prvak Henry Spaak, ki se je zavzemal za ratifikacijo evropske armade v Franciji in dejal, da nihče
St. Laurent o Indoneziji
Djakarta, 6. marca. (AFP). Po tridnevnem obisku v Indoneziji se je predsednik kanadske vlade St. Laurent danes vrnil v Manilo. Pred odhodom je izjavil, da je imel z indonezijskimi voditelji iskrene in svobodne razgovore, ki bodo zboljšali sodelo. vanje obeh držav v splošno korist.
posvetovanje v avstrijski zvezni zbornici na Dunaju o jugoslovansko-avstrijski zamenjavi. Naslednji dan bo odgovarjal na vprašam j a poslovnih ljudi Dunaja.
»V razgovoril z zastopniki avstrijskega gospodarstva,« je dejal dr. Kraus, »bom skušal pojasniti široke možnosti vašega gospodarstva, ki so porok za uspešen razvoj gospodarskega sodelovanja na vseh
ne žali obnovitve nemške državne vojske, zato jo je treba vključiti in nadzirati v evropski armadi.
Med Spaakoviiim govorom so nasprotniki evropske armade začeli s hrupom prekinjati govornika, po govoru pa so se hoteli polastiti mikrofona, kar je povzročilo pretep, ki se je nadaljeval še na ulici, tako, da se j.e morala vmešati policija in nekaj razgretežev aretirati.
V M e K A J
Bonn, t marca (Tanjug) Včeraj se je v Wiesbadenu začel kongres liberalno demokratske stranke po moči druge stranke današnje vladne koalicije. Na dnevnem redu kongresa je tudi izvolitev novega vodstva stranke.
Računajo, da kongres ne bo sprejel sklepov, ki bi mogli bistveno vplivati na dosedanjo politiko stranke in njeno razmerje do vladne koalicije. Liberalno demokratsko stranko imajo za stranko obnovljenega nemškega kapitala in industrije.
Bonn, 6. marca (Tanjug) Kakor poroča vladni časopis »Die Welte, so se zlate rezerve nemške narodne banke v zadnjem letu podvojile. Konec februarja letos so znašale zlate rezerve Zahodne Nemčije 1,55 milijard mark nasproti 770 milijonov mark pred enim letom. V istem času so narasle zahodnonemške terjatve
področjih. Prepričan sem, da se Avstrija zelo zanima za povečanje jugoslovanskega izvoza, kar bi dalo Jugoslaviji možnost za večje nakupe na avstrijskem tržišču in znatno olajšalo izpolnitev vašega gospodarskega programa.«
Dr. Kraus je omenil, da bo na Dunaju zastopal stališče, mešano jugoslovansko-avstrijsko trgovsko zbornico, ki bi pomagala odstraniti težave v zamenjavi, nastale zaradi raznih tehničnih ovir. »Mnenja sem, da bi bila- taka zbornica zelo koristna za razširitev zamenjave med našima državama, ker bi omogočila stalen in neposreden stik gospodarstvenikov obeh držav. Seveda nisem pooblaščen, da bi o tem vprašanju govoril kot o izvršenem dejstvu. Prepričan pa sem, da bi tako telo koristilo obema državama. Naj omenim samo razne razstave, obiske in predavanja, ki bi jih mogli imeti v okviru take zbornice, kar bi nedvomno prispevalo za spoznavanje gospodarstva obeh držav in učinkovitejše sodelovanje na gospodarskem področju,« je končal trgovinski odposlanec Avstrije dr. Kraus.
Naša vojaška delegacija odpotovala v Turčijo
Skoplje, 6. marca. Danes je iz Skoplja odpotovala na prijateljski	obisk	turškim vojaškim	silam	jugoslovanska
vojaška delegacija s poveljnikom skopljanske vojaške oblasti generalnu i podpolkovnikom Gadom Hamovičem na čelu.
Jugoslovanski novinarji na poti domov
Atene, 6. marca. (Tanjug.) Jugoslovanska delegacija novinarjev, ki se je po vrnitvi z balkanske novinarske konference v Ankari ustavila v Atenah, je danes dopoldne obiskala grškega ministra v predsedstvu vlade g. Panajo-tisa Sifneosa ter se razgovar-jala z njim o sklepih omenjene konference. Po obisku je zveza novinarjev atenskih dnevnikov priredila kosilo na čast jugoslovanskim gostom.
Slavistični seminar za tuje študente v Zagrebu
Beograd, 6. marca. Slavistični institut filozofske fakultete v Zagrebu bo s komisijo za kulturne zveze s tujino organiziral od 3. do 31. avgusta letos redni slavistični seminar za študente, asistente in mlade znanstvene delavce iz tujine. Seminar, na katerem bodo sodelovali, kolikor je do sedaj znano, zastopniki Francije, Anglije, Nemčije, Avstrije, Danske, Švedske, Norveške, Holandske in Kanade, bo vodil dr. Antun Barac, vodja slavističnega instituta filozofske fakultete v Zagrebu.
VRSTAH
v inozemskih bankah od 4,15 mili* jard na 7,01 milijarde mark.
Chicago,1i>. marca (AFP) Današnji »Chicago Tribune« piše, da bo mini-ster za vojsko Robert Stevens od-stopil. Časopis pripominja, da je njegova ostavka v zvezi z odstopom njegovega pomočnika Johna Cana. Le-ta je odstopil, ker vlada ni pod* pria Stevensa v njegovem sporu z Me Carthyjem.
Washington, 6. marca Zvedelo se je, da se bo v Washingtonu 5. aprila začela sodna obravnava proti 4 Portorikancem, ki so napravili atentat v Predstavniškem domu.
Karači, 6. marca (AFP) Predsednik pakistanske vlade Mohamed Ali bo aprila odpotoval na uradni obisk v Indonezijo. Obisk bo v zvezi s konferenco predsednikov vlad Pakistana, Indonezije, Indije, Burme in Cevlona, ki bo konec aprila v Columbii.
Kairo, 6. marca (r). Predsednik Nagib je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco, od-kaT je zopet prevzel mesto predsednika republike. Nagib je v glavnem govoril o volitvah v ustavodajno skupščino v Egiptu, ki bodo v juliju. Izjavil je, da si je egiptovska vlada vedno prizadevala, da bi se uvedel v Egiptu pravi demokratski sistem na ustavni podlagi. Treba je zagotoviti svobodno parlamentarno življenje. Vsi prebivalci
Beograd, 6. marca. Svetovna zdravstvena organizacija je sklicala letos v naši državi več mednarodnih sestankov. Eden izmed najvažnejših je zasedanje regionalnega odbora te organizacije za Evropo, ki bo septembra v Opatiji. V istem kraju bo 25. aprila mednarodni seminar za sanitarne inženirje iz raznih evropskih držav. V začetku aprila bo v Beogradu sestanek več tujih in naših strokovnjakov za pridobivanje in razdeljevanje mleka in mlečnih izdelkov.
Glede na odhod naših zdravstvenih delavcev na izpopolnitev v tujino je jugoslovanska komisija za sodelovanje z mednarodno zdravstveno organizacijo sklemla razpisati natečaj za štipendije tehnične pomoči v časopisu »Ljudsko zdravje«.
Za 7. april — mednarodni dan zdravja, ki je to leto posvečen popularizaciji vloge medicinske sestre v zdravstveni službi, bodo v mnogih krajah države predavanja in akademije.
Rektor univerze v Parizu g. Jean Sarrail je sprejel povabilo sveta za znanost in kul-
Dunaj, 6. marca (Tanjug). — Prihodnjo nedeljo, 14. marca bodo občinske volitve v vsej Koroški razen Celovca in Beljaka. Volilnih upravičencev v 240 občinah je 222.763. V več volilnih okrajih so bile vložene skupne liste, predvsem med ljudsko stranko in zvezo neodvisnih, ki bosta nastopili na vo-
Stevenson proti mokartizmn
Miami, 6. marca (AFP). Bivši kandidat demokratske stranke ZDA za predsedniške volitve Adlay Stevenson je v neki izjavi za tisk svetoval kandidatom svoje stranke, naj se med prihodnjimi parlamentarnimi volitvami bore proti makartizmu. Ameriška armada ni ščitila komunistov, kot trdi Me Carthy, pa tudi državna uprava ni namenoma ščitila izdajalcev, vohunov in razbijačev, je dejal.
Egipta morajo sodelovati pri reševanju egiptovskih političnih vprašanj. Nagib je dejal, da bodo pri volitvah lahko sodelovali kot kandidati tudi vsi člani razpuščenih strank. Nova ustavodajna skupščina bo imela polno zakonodajno oblast, vprašanje pa je še, če bo imela pravico, da izglasuje nezaupnico vladi. To vprašanje bo proučil poseben odbor. Nagib ni hotel odgovoriti na vprašanje, kakšna je bodočnost egiptovskega revolu.
iuro Bosne in Hercegovine, naj bi maja obiskal to republiko. G. Sarrail bo v Jugoslaviji verjetno obiskal tudi druga naša visokošolska središča.
V okviru kulturnega sodelovanja z Egiptom pričakujemo prihod g. Mohameda Ra-sada Rudžija, profesorja filozofske fakultete v Kairu, ki bo imel v Beogradu in verjetno tudi v nekaterih drugih mestih predavanja o kulturnem razvoju Egipta. V Kairo bo odpotoval Milan Bogdanovič, direktor narodnega gledališča v Beogradu.
Obisk pri načelniku štab'»
Atene, t. marca (Tanjug.) Načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčevič je v spremstvu Jugoslov. vojaškega odposlanca v Grčiji polkovnika Radovana Vojvodiča danes dopoldne obiskal načelnika grškega
litvah pod različnimi imeni — domovinska lista, gospodarska unija, združena lista kmetov, delavcev in gospodarstvenikov itd. Demokratična, fronta Koroških Slovencev je pozvala svoje člane, naj glasujejo za poslance socialistične stranke, v 7 občinah pa je bila sestavljena skupna lista s slovensko krščansko demokratsko unijo. Komin-forrmovska stranka bo nastopila v 30 občinah pod imenom »volilna skupina avstrijske opozicije«.
cionarnega sveta. Izogni! se j« tudi vprašanjem glede svoje demisije pred tednom. Iz j; vid je samo, da je smatral, da je bolje za enotnost Egipta, da odstopi, ker je prišlo do nesoglasij. Odstopil je popolnoma po prosti volji. Pozneje pa se je izkazalo, da je bolje, da odstop prekliče.
Nagib je nadalje izjavil, dane bo med Egipčani nikdar nobenega nesoglasja, da je treba napraviti konec tuji okupaciji ozemlja, ki je bistveni del Egipta. Tudi vprašanje Sudana je del vprašanja svobode Egipta. Nrgib se je nadalje izrazil za obnovitev anglo-egiptovskih pogajanj, kadar koli bi VeL Bri» tani j a to želela.
Kairo, 6. marca (AFP). P« včerajšnjem sestanku revolucionarnega sveta so novinarjem, sporočili, da revolucionarni svet potrjuje izjave Ali Maherja, predsednika komisije za izdelavo nacrta ustave. V sporočilu pravijo, da bo svet čira preje organiziral volitve poslancev za ustavodajno skupščino, ki se mora sestati najkasneje
23.	julija. Ustavodajna skupščina bo štela 250 članov in ba imela v glavnem dve nalogi: sprejeti načrt nove egiptovske ustave in izvajati dolžnosti parlamenta do izvolitve ljudska skupščine. Da bi zagotovili svobodo bodočih parlamentarnih volitev je svet odločil, da bo pred volitvami ukinil obsedno stanje, cenzuro tiska, razen glede vprašanj narodne obrambe.
Predsednik vlade polkovnik Naser je izjavil, da bo revolucionarni vojni svet predal svoja pooblastila novi skupščini takoj ko se bo sestala. Dodal je, da bodo pooblastila in. dolžnosti predsednika republike in predsednika vlade določena na skupnem sestanku članov sveta in vlade, ki bo v ponedeljek, 8. marca.
grškega generalnega
generalnega štaba narodne obrambe generala Kitrilakisa in se z njim dlje časa razgo-varjal. Pogovor je potekal v prisrčnem in prijateljskem tonu.
Jugoslovanski vojaški odposlanec polkovnik Vojvodič ja priredil opoldne slavnostno kosilo na čast generalnemu polkovniku Dapčeviču, Na kosilu so bili poleg jugoslov. veleposlanika v Grčiji Radoša Jovanoviča načelnik grškega generalnega štaba narodne obrambe general Kitrilakis, pomočnik načelnika generalnega štaba general Dovas, šefi štabov vseh treh vrst orožja general Cingunis, general La-pas in letalski general Kelai-dis ter pomočniki ministra za obrambo, za kopenske sile, mornarico in letalstvo Dima-ratos, Jurguris in Jaiistras.
Načelnik grškega generalnega štaba genera] Kitrilakis je priredil noooj slavnostno večerjo na čast generalnemu polkovniku Peko Dapčeviču.
Milijarda dolarjev za lndokino
Washington, 6. marca (r). Ravnatelj urada za aa-nanjo pomoč ZDA Stassen je sporočil, da je vlada ZDA odobrila Indokini izredno pomoč, ki bo znašala eno milijardo dolarjev. Sredstva za to pomoč bodo deloma vzeta iz proračunskih postavk, ki so bile predvidene za vojno v Koreji.
NOVICE V SLIKI
Kot odgovor na špansko akcijo proti sedanjemu maroškemu sultanu Mohamedu ben Mulaj Arafu, ki je prišel na oblast s pomočjo Francozov, so francoske oblasti v Maroku organizirale petnajstdnevno potovanje sultana Arafa po južnem Maroku. Med obiskom v Marakešu. kjer se je sestal z tnarekeškim pašo El Glanijem, ki je vodil zaroto proti prejšnjemu sultanu, je bil v petek v marakeški mošeji izvršen nanj atentat, pri katerem pa je bil le lažje poškodovan, medtem ko je atentatorja policija na begu ubila.
Burno zborovanje
francoskih socialistov
Guy Mollet ponovno zahteval vključitev Velike Britanije v Evropsko armado — Henry Spaak se je zavzemal za ratifikacijo — ?o zborovanju je prišlo do neredov
Kulturni stihi in mednarodni se stan hi
Zasedanje regionalnega odbora svetovne zdravstvene organizacije bo v Opatiji — Natečaj za štipendije tehnične pomoči — Rektor pariške univerze bo obiskal Bosno
V nedeljo bodo na Koroškem občinske volitve
General Dapčevič v Atenah
PRED ŽENEVSKO KONFERENCO
„Rumena nevarnost“
spet nad Ameriko
0d našega dopisnika v New Yorku
Povprečni Američan vida v rezultatih oerlinske konference samo dejstvo, da se bodo kitajski delegati pojavila 26. aprila v Ženevi in sedli kot enakopravni člatni za zeleno mizo skupaj z delegati ZDA in drugih, v Združenih narodih včlanjenih držav. S tem nastaja v ameriškem notranjepolitičnem življenju spet problem politike do »rumene nevarnosti«, ki predstavlja eksplozivni sod smodnika v ameriški javnosti.
Vplivni član kongresnega zu. nanjepolitičnega- odbora demokrat James Richards iz Južne Karoline je izjavil: »Ce bi bil zunanji minister Acheson in ne Dulles, potem bi republikanci kričali po reki navzgor in navzdol ter prihajali ponovno na dan z imenom Alger Hissa in povzročali generalno zmešnjavo«. (Ime Alger Hissa je sinonim za republikansko obtožbo, da je Acheson nastavljal komunistične agente v zunanjem ministrstvu).
Toda za Dullesa je očividna večja nevarnost strahovita re-
volta v krogih republikanske desnice. Toda v tem pogledu- je mogoče za sedaj zabeležiti le to, kar navadno imenujemo mir predviharjem. Mogočni senator McCarthy je sedaj na krožnem potovanju s svojimi predavanji o »Dvajsetih letih izdaje«, pri čemer misli na demokratsko administracijo. V zadnjih dneh dela tudi preiskave v tovarni »General Electric«. Odsoten je tudi senator Knowlamd in se je tako doslej oglasil samo predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu Alexander WillSy, ki je o ženevski konferenci dejal: »Upam, toda zaenkrat nimam nobene resne garancije, da iz konference ne bo ničesar koristnega. Vedeti moramo, da imamo opravka z ist.mi ljudmi, ki pošiljajo agente v našo deželo ter prepletajo z agenturami vsako drugo deželo, kjer jim je to mogoče. Biti moramo na straži. Ce imate opravke z lopovi, potem ni dovolj, da je vaš smodnik suh, temveč je potrebno, da držite v rokah orožje«. Predsednik se-
natnega političnega odbora Ferguson pa je izjavil: »Rusija je že dolgo časa delala, da bi bila Kitajska priznana v skupnosti narodov. Zagotovilo ministra Dullesa, da ženevske konference ni treba pojmovati v tem smislu, je dobra stvar, toda vse je tvegano.«
Osnovno vprašanje, o katerem danes razpravljajo v ameriški javnosti in časopisju, je vprašanje, če pomeni ženevska kon. ferenca korak bliže k priznanju LR Kitajske in njenemu
sprejemu v Združene narode.' Vprašanje priznanja Kitajske se postavlja danes v ameriški javnosti s tako ostrino, da bi bil vsak, ki bi se odločno zavzel za to priznanje, že vnaprej ožigosan kot izdajalec. Pred viharjem, ki se pripravlja v ameriškem kongresu, ne smemo predvsem pozabiti dejstva, da je zunanji minister Dulles napisal pred dvema letoma v svoji knjigi »Vojna ali mir«, da bi bilo priznanje LR Kitajske samo ko. rak političnega realizma hi pri-
»S trebuhom za kruhom.
Ničesar
dobljenega,
ničesar
izgub:j enega«.
znanja faktičnega stanja. Na drugi strani pa ni treba pozabiti dejstva, da imata mogočna voditelja republikanske desnice senatorja McCarthy in Jenner neporavnane račune z Dullesom iz diskusije o pomoči evropskim zaveznikom, ki trgujejo s Kitajsko.
Republikanci, ki so lojalni do predsednika in do administracije, naglašajo, da konferenca v Ženevi ne pomeni v pogledu priznanja LR Kitajske nič več kot razgovori Arthurja Deana v Pan Mun Jomu. Dejstvo je, da je sovražnik tu, naglašajo v teh krogih, pa če nam je to všeč -ii ne. Ce želimo sovražniku priti na kraj, potem moramo začeti z njim odkrito vojno in ga premagati, ali pa se moramo z njim nekako pomeniti. Jasno je, da pomenijo razgovori priznanje faktičnega obstoja osebe na drugi strani posvetovalne mize.
Desnica v republikanski stranki pa odbija to argumentacijo. Konservativno krilo stranke poudarja, da pomeni pristanek na ženevsko konferenco korak popuščanj a in korak naprej k priznanju LR Kitajske. Glavni argument pri zavračanju kitajske zahteve za sprejem med Združene narode je bil doslej ta, da je Kitajska v vojnem stanju z Združenimi narodi. Ce pa bi ženevska konferenca le dosegla
neko definitivno rešitev korejskega vprašanja, potem bi ta argument odpadel, kar seveda pomeni, da konservativno krilo republikanske stranke ni nasprotno formalni strani ženevske konference, temveč politiki pomirjevanja v Koreji sploh. Videti je, da je vplivni član senatnega zunanjepolitičnega odbora Alexander .Smith izrazil stališče teh krogov, ko je dejal, da bi se zunanji minister Dulles v Berlinu moral zavedati »nevarnosti pomirjevanja«.
Nedisciplinirano konservativno krilo republikanske stranke ne očita Dullesu samo popustljive politike do LR Kitajske, temveč prihaja na dan s trditvijo, da je popustljiva politika povzročila tudi Dullesove neuspehe v evropski politiki. Ze sama obljuba, da bodo v Ženevi razpravljali o Indokini, je po mnenju teh krogov zadosten vzrok za Francoze, da še ne ratificirajo pogodbe o Evropski obrambni skupnosti z izgovorom, da bi to lahko razjezilo Ruse na ženevski konferenci. Republikanska opozicija očita zato Dullesu neuspeh n« samo v aaijskih, temveč tudi v evropskih vprašanjih in tako bo republikanska administracija v zunanjepolitični diskusiji v kongresu še enkrat pr iena prositi demokrate za pomoč proti opoziciji v lastni stranki.
Tine Koren ;
4 sir. J SLOVENSKI POBOCEVILEC 7 bt. m s «. marca »m
\
Tudi za kmečko prebivalstvo
se pripravlja bolniško zavarovanje
■ ■ ■ - _ - _    _ a. i •  i    «I Xiw. 1»} . ž _ U.'ln nnnc+otr
Organizirale naj bi ga kmetijske zadruge
Konec januarja letos je bila sestavljena Iz zastopnikov Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, Zavoda za socialno zavarovanje LRS, Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, Glavne zadrnžne zveze LRS in Državnega zavoda za zavarovanje v Ljubljani komisija z nalogo, da prouči vprašanje b olniškega zavarovanja kmečkega prebivalstva v ljudski republiki Sloveniji.
Komisija je na svojih konferencah, pa tudi na terenu samem proučevala to vprašanje in prišla do zaključka, da je z določitvijo dejanskih cen za zdravstvene storitve težko izvedljiva pravilna zdravstvena oskrba precejšnjega števila kmečkega prebivalstva, čeprav Je zdravljenje mnogih bolezni za vse državljane brezplačno.
V	zadnjih letih je bilo ugotovljeno zlasti v bolnicah občutno nazadovanje oskrbnih dni za bolniško nezavarovane bolnike. To nazadovanje odpade v glavnem na kmečko prebivalstvo, ki se bolnice sploh ne poslužuje ali pa jo predčasno zapušča.
V	zvezi s tem je komisija mišljenja, da je treba za zboljšanje redne zdravstvene oskrbe uvesti bolniško zavarovanje tudi za kmečko prebivalstvo in sicer na prostovoljni podlagi. Bolniško zavarovanje kmečkega prebivalstva naj bi zaenkrat obsegalo le najnujnejšo bolniško oskrbo in sicer: zdravniško pomoč, zdravila in zdravljenje v bolnicah, kasneje pa, ko bo zavarovanje že uvedeno, se bi lahko razširilo tudi na manjša in večja sredstva za zdravljenje (nabava očal, proteze), dalje na zdravljenje v zdraviliščih in na klimatsko zdravljenje, na popravilo zobovja ter zlasti tudi na prevoze do zdravnika in bolnice.
Čeprav je komisija smatrala, da tudi najnujnejše bolniško' zavarovanje obsega prevoz bolnika od avtobusne ali železniške postaje do zdravnika ali bolnice, zaenkrat — vsaj v prvem letu zavarovanja — tega ni bilo mogoče upoštevati, ker bi se prispevki znatno zvišali, na drugi strani pa bi bilo v začetku težko kontrolirati pravilno uporabo prevozov.
Na prostovoljni osnovi
Bolniško zavarov. kmetov naj bi izvedli na osnovi prostovoljnega pristopanja k zavarovanju. Izkušnje pa so pokazale, da predstavlja prostovoljno zavarovanje zelo veliko tveganje, ker se zavarujejo v največ primerih samo tisti, ki so zdravniške pomoči potrebni, medtem ko se mladi in zdravi ljudje prostovoljnega bolniškega zavarovanja le bolj malo poslužujejo. Nasprotno pa imamo pri obveznem zavarovanju poleg zavarovancev, ki rabijo bolniško oskrbo tudi veliko število tistih, ki zdravniške pomoči ne potrebujejo.
Vprašanje prostovoljnega bolniškega zavarovanja kmetov je komisija rešila na ta način, da se naj bi zavarovanje kmečkega prebivalstva izvedlo preko splošnih kmetijskih zadrug in sicer tako, da bi vsi zadružniki prostovoljno pristopili k bolniškemu zavarovanju. To skupno ali kolektivno prostovoljno zavarovanje bi imelo isti značaj, kakor obvezno zavarovanje; prispevki bi bili zaradi tega znatno nižji, kakor pa če bi se prostovoljno zavaroval vsak posameznik. Pod kolektivnim zavarovanjem se razume skupno zavarovanje, če se vsaj 90 % vseh članov ene kmetijske zadruge odloči za bolniško zavarovanje. S tem bi bilo tudi omogočeno, da bi bile dajatve zavarovalnice neomejene, ker se tega načina zavarovanja na primer v Avstriji ne poslužujejo, imajo prostovoljne bolniške zavarovalnice nekatere omejitve, kakor na primer: v zava-
rovanje sprejemajo samo osebe, ki niso starejše od 55 let, zavarovalnica ne nosi bolniških stroškov za bolezni, ki so obstojale že pred začetkom zavarovanja, zavarovalnica plača oskrbnino v bolnicah samo za določen čas in podobno. Vse te omejitve bi pri našem kolektivnem bolniškem zavarovanju kmetov odpadle. Naše bolniško zavarovanje kmečkega prebivalstva bi nudilo zavarovancem in njihovim družinam — ne glede na starost in starostni sestav, ki je na kmetih za zavarovanje nezadovoljiv — pravico do neomejenih zdravniških pregledov-zdravil in oskrbe v bolnici z edinim pogojem, da nosi zavarovalnica le 80 % vseh stroškov za zdravnika, zdravila in bolnico medtem ko mora zavarovanec plačati poleg letnega prispevka še ostalih 20 %. Ta način pa je samo v korist zavarovancem, ker bodo s tem zdravila in bolnico prav gotovo smotrnejše uporabljali. Zavarovanci se morajo zavedati, da je višina prispevka, ki ga morajo plačevati, in višina dajatev, ki jih zavarovalnice prejemajo, odvisna predvsem od njih samih. Cim manj bo zlorab, tem manjši bodo prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci.
Višina prispevka pa je odvisna tudi od starosti zavarovancev in od tega, ali naj bodo prispevki za vse zavarovance enaki ali pa jih bo treba stopnjevati po letih starosti in višini letnih dohodkov.
Kako naj se določa prispevek?
Ker se je ugotovilo, da se kmetje zelo zanimajo za bolniško zavarovanje in je treba po vsej verjetnosti računati na veliko število zavarovancev, je bila komisija mišljenja, da se prispevek za bolniško zavarovanje ne stopnjuje po letih starosti, pač pa naj bi se prispevek stopnjeval po premoženju zavarovanca in sicer tako, da ločimo kmete po letnih dohodkih na skupine:	male, srednje in
velike. Predlagano je bilo, naj bi se prispevek zvišal pri veččlanskih družinah. Na primer osnovni prispevek bi veljal za zavarovanca, katerega družina sestoji iz moža, žene in otrok. Pri plačilu prispevka se otroci zavarovanca do 16. leta starosti ne štejejo in so brezplačno zavarovani. Za vsakega nadaljnjega člana družine (na primer, da so v družini razen moža, žene in otrok še stari oče, stara mati, bratje ih sestre), pa naj bi se prispevek nekoliko zvišal.
Upoštevajoč vse te okoliščine je komisija izračunala — zaenkrat še nedokončno in le bolj informativno, da bi moral znašati letni prispevek za zavarovanca in vso njegovo družino pri malem kmetu 4800, pri srednjem kmetu okoli 6000 in pri velikem kmetu okoli 7200 din s tem, da bi veljala za vsakega zavarovanca trimesečna čakalna doba. To se pravi, da bi zavarovanec lahko uporabil zavarovanje šele po trimesečnem članstvu in plačanem prispevku.
Po drugem predlogu pa naj bi veljal enoten prispevek za vse zavarovance, ne glede na to ali so mali, srednji ali • veliki kmetje. Ta enotni prispevek bi znašal letno okoli 5500 din. Malim kmetom pa naj bi prispevale k plačevanju bolniškega zavarovanja po možnosti kmetijske zadruge ali okrajni ljudski odbori, ki že tako in tako prispevajo k bolniškim stroškom
tistim, manj premožnejšim, ki niso socialno zavarovani.
Prispevki so bili izračunani s primerjavo bolniškega zavarovanja aktivnih delavcev in uslužbencev ter upokojencev, ki so zavarovani pri zavodu za socialno zavarovanje. Iz lanskih podatkov je razvidno, da znašajo povprečne letne dajatve za zdravnike, zdravila in bolnišnico na enega aktivnega zavarovanca in njegovo družino pri zavodu za socialno zavarovanje okoli 7200, pri upokojencih pa okoli 2182 din. Za kmečko pre-
Razstava francoske fotografije v Ljubljani
Maribor, 6. marca. Po uspeh otvoritvi vseslovenske razstave likovne umetnosti, ki jo je obiskalo blizu 5000 ljudi, odpira Umetnostna galerija v Mariboru dne 7. t. m. ob 11. ara svojo drugo razstavo fotografij in barvnih reprodukcij francoske likovne umetnosti. Fotografije so zelo lepe, velikega formata, barvne reprodukcije so manjšega obsega in so dela novejših avtorjev od impresionistov do današnjih.
Na razstavi bodo v kratkih tekstih opisali razvoj francoske fotografske umetnosti. Prav tako bo vodstvo galerije poskrbelo v določenih časih za strokovno vodstvo, posebej še za prijavljene skupine, ki pa jih je treba prijaviti en dan poprej.
Nastop
Dike Rančigajeve
Na samostojnem klavirskem večeru bo nastopila v torek 9. tega meseca zvečer ob 20 v veliki dvorani Slovenske filharmonije Dika Rančigajeva, gojenka prof. dr. Janka Ravnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Mlada nadarjena pianistka bo Izvajala Beethovna, Chopina, Suka, Bacha, Scarlattija, Ravnika in druge. Nastop je pod okriljem Akademije za glasbo.
Premiera v Postojni
Postojna, 6. marca. Tukajšnje Gledališče za Slovensko Primorje je nocoj uprizorilo svojo četrto premiero v letošnji sezoni, komedijo francoskega avtorja M. G. Sauvajona »Trinajst jih bo«. Delo je napisano v konver-zacijskem slogu in pomeni v tem pogledu novo preizkušnjo mladega ansambla.
bivalstvo je bila upoštevana sredina, t. j. okoli 4600 din. K temu pa je bilo potrebno prišteti še stroške režije in tveganje, da bodo dajatve v prvem letu zavarovanja prav gotovo večje kakor kasneje; doslej se namreč zavarovanja marsikdo, ki je bil zdravniške oskrbe potreben, ni poslužil, medtem ko mu bo sedaj z bolniškim zavarovanjem omogočeno. Pri tem pa moramo pojasniti, da imajo nekateri zmotno naziranje, češ da plačuje bolniške prispevke za delavce In uslužbence država. Tudi delavci in uslužbenci plačujejo sami prispevke, ki so del njihovih plač.
Kolikšen bi torej bil račun za družino malega kmeta, ki sestoji iz moža in žene ter recimo treh ali tudi več otrok do 16. leta starosti? Zavarovanec, t. j. poglavar družine, bo moral plačati po sedanjem načriu 4800 din letnega prispevka, imel pa bo (on in njegova družina) po trimesečni čakalni dobi pravico do neomejenih zdravniških pregledov v državnih ambulantah, potrebna zdravila in oskrbo v bolnišnici s tem, da plača zavarovanec poleg navedenega prispevka še 20’/« stroškov za zdravnika, zdravila in bolnišnico, ostalih 80‘/> pa plača zavarovalnica.
(Se nadaljuje)
S	FILMSKEGA PLATNA
RCLTUBN1 RAZGLEDI J
Kulturno prosvetni
zapiski
LEPA PRIREDITEV KOČEVSKIH DIJAKOV. Mladinsko kulturno umetniško društvo na višji gimnaziji v Kočevju, ki uspešno deluje na raznih področjih, je uprizorilo »Krog s kredo«, znano Kla-bundovo priredbo kitajske drame. Pod spretnim vodstvom prof. Jemčeve, ki je delo režirala, so mladi igralci lepo in prepričevalno odigrali svoje vloge. Tudi uspešna scena in maske so bile njihovo delo. Doslej so odigrali štiri predstave, ki so bile dobro obiskane, nameravajo pa še gostovati po okolici.
RAZMAH KULTURNEGA DELA V DOLU PRI LJUBLJANI. V Dolu pri Ljubljani se je kulturno prosvetno življenje z ustanovitvijo »Svobode« zelo razgibalo. Njihov največji uspeh je lepa dvorana s primernim odrom, ki so jo s prostovoljnim delom preuredili iz nekdanjega skladišča tovarne barv »JUB«, pri čemer jim je tovarna tudi finančno pomagala. V prvi sezoni po svoji ustanovitvi je društvo uprizorilo tri drame in tri veseloigre. V letošnji zimski sezoni so organizirali poseben dramski tečaj, ki ga je vodil tov. Viktor Rozman
iz Ljubljane. Tečaj je vsestransko uspel predvsem zaradi tega, ker so bilo predo-
vanja povezana s praktičnim študijem na odru. V ta namen so izbrali dramatizacijo Tavčarjevega »Cvetja v jeseni«. Igra je tako na domačem kot na drugih odrih doživela odličen sprejem. Doma so dvakrat ~ odigrali • tudi že J. B. Priestleya dramo »Inšpektor na obisku«. S svojimi uprizoritvami so igralci iz Dola doslej gostovali v Domžalah, Črnučah, Podpeči, Pirničah, Za-dvoru, Ihanu in Polju pri Ljubljani. Skoraj vseh teh gostovanj so se udeležili tudi dolski pevci, ki so bil vselej lepo sprejeti. Še za ta mesec pripravljajo v Dolu dve novi premieri. Letos nameravajo še organizirati »Kulturni teden« z razstavo, ki bo prikazala zgodovinski in kulturni razvoj Dola.
IZ ŠKOFJE LOKE. KUD Tone Šifrer je pred nedavnim uprizoril v kulturnem domu v Škofji Loku W. S. Maugha-movo igro v treh dejanjih »Sveti plamen«. To je bila že druga letošnja premiera, v kateri so škofjeloški igralci pokazali svoje sposobnosti. Igra je bila dobro naštudirana in
Zveza športnih ribičev Jugoslavije na mednarodni razstavi v Diisseldorfu
Zveza športnih ribičev Jugoslavije je sklenila udeležiti se mednarodne razstave lovstva in ribištva v Diisseldorfu v Zahodni Nemčiji. Ta razstava bo letos in je v to svrho izvršni svet iz proračuna nakazal kot pomoč 3 milijone dinarjev.
Razstava sama obeta izredno bogat program iz panoge športnega ribištva. V ogromnem akvariju bodo prikazali podvodni lov s sodobnim orodjem, več ribnikov pa bodo poživljale ribe roparice in razne vrste cipri-nidov. Med razstavo bodo turnirji najboljših športnih ribi. čev v metu blestilke in umetne muhe. V posebnih dvoranah bodo razstavili trofeje in sodobno orodje športnega ribiča, kakor tudi prikazali njegovo uporabo.
Mednarodna industrija ribi-ško-športnih potrebščin bo razstavila svoje najnovejše izdelke. V dneh razstave bodo tudi seje Mednarodne zveze športnih ribičev (ČIPS), mednarodnega ribiškega tiska in ihtiologov vseh držav sveta.	A. Z.
99
Po dveh resničnih dogodkih, ki sta se pripetila leta 1942 in 1943 v okupirani Srbiji, je znani srbski gledališki delavec Radoš Novakovič v sodelovanju z Gustavom Gavrinom napisal scenarij za film »Bila sem močnejša«, ki ga te dni gledamo na našem filmskem platnu. Dejanje filma se odvija v komaj štiriindvajsetih urah. Film naj bi bil nekakšna psihološka drama, ki naj bi prikazala nekatere tragične zaplete med ljudmi v na. rodno osvobodilni borbi naših narodov, zaplete, kakršni so bili na primer ob usodi malega bolnega dečka in njemu najbližjih ljudi v tistih težkih dneh.
Toda niti scenarist Novakovič niti Gustav Gavrin, ki je film režiral, nista dosegla smotra, ki sta si ga zastavila> pa čeprav ima Gavrin za seboj že nekaj izkušenj s filmom, saj je režiral že dva filma, in sicer film »Ljudje s proge« in film »Rdeči cvet«, ki so ga kljub pomanjkljivostim z uspehom predvajali tudi v nekaterih tujih državah. Prav takšna filmska drama, kakršna naj bi bil film »Bila sem močnejša«, ki sodi v zvrst komorne filmske igre, pa je silno zahtevna in zastavlja hude naloge ne le scenaristu, ki mora zgodbo notranje globoko utemeljiti in jo psihološko dognati do kraja, marveč tudi režiserju in igralcem. Ce so morda v scenariju, ki ga ne poznamo, bile nekatere sestavine, po katerih bi bil režiser lahko ustvaril vsaj povprečno zadovoljiv film, pa režiser svoji nalogi prav gotovo ni bil dorasel.
Po tem, kar gledamo na platnu, lahko zapišemo, da gre za film, ki je vsekakor pod povprečjem srbske in jugoslovanske filmske proizvodnje na današnji stopnji, saj ne zadošča osnovnim filmskim pogojem, kakršni so potrebni, da bi nas količkaj pritegnil. Osnovna ideja filma je vseskozi razblinjena in ne-prepričevalna, utemeljenih zapletov v njem skoraj ni, njegova realizacija na traku pa je silno površna in ne ustreza niti najnujnejšim zahtevam, kakršne danes postavlja filmska umetnost. Predvsem primanjkuje filmu sleherne dinamike;’ dejanje je dolgovezno in razvlečeno,
KILA SEM MOČNEJŠA«
dramatičnonpsihološki učinki pa so tako šibki, da nas skoraj nikjer ne zagrabijo, kaj šele, da bi nas človeško pretresli. Filma ne more rešiti niti to, da so v njem na nekaterih mestih utrinki, ki kažejo, da bi bilo mogoče tudi iz takšne snovi vendarle napraviti film, ki bi nas vsaj nekoliko zadovoljil.
V glavnih vlogah nastopajo v tem filmu Savka Severjeva, Mira Stupica in Nikola Popovič. Savka Sevei eta je tokrat prvič z večjo vlogo nastopila v filmu, medtem ko sta nam Mira Stupica in Nikola Popovič že znana s filmskega platna; poslednji je tudi že režiral filma »To ljudstvo bo živelo« in »Major Bauk« ter v njima tudi igral pomembne vloge. Toliko bolj smo lahko razočarani, da trem sicer tako pomembnim gledališkim igralcem ni uspelo v tem filmu dati igre, ki bi nas filmsko prepričala. Le tu in tam so hipi, v katerih posamezni igralci zaživijo na platnu, sicer pa, predvsem po režiserjevi krivdi in zaradi šibkega dialoga, osta-
jajo v okviru značilne gledališke igre, kakršna nas seveda v kinematografu, kjer gledamo film, ne more zadovoljiti.
K statičnosti dejanja je v nemajhni meri pripomogla tudi kamera Mihajla Popoviča, čeprav je v filmu nekaj kadrov, ki razodevajo, da bi bil snemalec lahko bolje opravil svojo nalogo. Glasbo za film je napisal znani skladatelj Stevan Hristič, ki je dobro znan po glasbi v priljubljenem baletu »Ohridska legenda«. Zal njegova glasba zaradi drugih hudih napak tega filma ne pride do izraza, k čemur prispeva tudi tehnično šibko iz. delan zvok.
O tem filmu pravijo, da je bil posnet prav v rekordnem času in da je v tem pogledu v jugoslovanski filmski proizvodnji na prvem mestu. Najbrž mu jeprav to v nemajhni meri pripomoglo, da se je po svoji »kvaliteti« uvrstil na eno izmed tistih mest, kakršno dejansko zasluži. Ni čuda, da ostanejo gledalci ob njem razočarani.
&&eklena menažerija
99
Komorna drama v pravem pomenu te besede je ameriški film »Steklena menažerija«, ki so ga izdelali po drami ameriškega pisatelja Williamsa Tennesseeja, katero smo gledali tudi na naših gledaliških deskah. Intimna človeška problematika, kakršno nam je pisatelj razgrnil 0b usodi lepega in prikupnega dekleta, ki se v njem zaradi telesne hibe razvije psihični kompleks manjvrednosti, a ob tragični ljubezni do svojega starejšega šolskega tovariša dozori v zrelega in uravnovešenega človeka ter popolnoma enakopravnega člana svoje rodbine, je imela velik uspeh po vsejn svetu in je usvojila tudi naše gledališko občinstvo.
Ko gledamo film »Steklena menažerija«, smo veseli, da pisateljeva drama, ki nas je človeško tako pritegnila, v svoji filmski uresničitvi ni izgubila na svoji vrednosti in učinku, marveč je podana tako, da nam s filmskimi sredstvi izrazi in prikaže v bistvu vse, kar nam je hotel povedati pisatelj. Takšna
66
zvrst drame, kot jo gledamo ▼ tem filmu, ima nešteto psiholoških odtenkov, ki zahtevajo res mojstrskega oblikovanja, če naj jih v resnici dojamemo in podoživimo. Film pa nam jih lahko posreduje samo tedaj, če je snov oblikoval umetniško navdahnjen, razgledan in izkušen fiknski režiser in če so igralci v njem zares filmsko opravili svojo dolžnost.
Režiser Irwing Rapper }• vnesel v ta film ne le osnovne Pisateljeve zamisli, marveč jih je obogatil tudi z nekaterimi svojimi idejami, ki pripomorejo, da dejanje zares zaživi pred našimi očmi in da občutljivo človeško dramo, kakršno gledamo, občutimo ponekod še bolj, kakor pa smo jo lahko doživeli ob njeni odrski uprizoritvi. K filmskemu uspehu te drame prispevajo tudi odlični igralci, zla. sti nežna Jane Wyman in prisrčni Kirk Douglas, ki nam dva človeška značaja z njunimi lastnostmi in doživljanji posredujeta z izredno toplino in naravnostjo.	—OU.
lepo inscenirana. Priznanja zaslužijo prav vsi sodelujoči. Predstavo so tudi že ponovili.
IZOBRAŽEVALNO DELO V ŠMARTNEM OB PAKI. V Šmartnem ob Paki je precej ljudi, Ici zimski čas radi posvečajo suoji izobrazbi. Nekateri bero knjige, drugi rajši poslušajo predavanja. Za slednje je poskrbela Ljudska univerza, ki je priredila ciklus dobro obiskanih predavanj. Teme teh predavanj so bile večinoma posvečene napredku kmetijstva, nekatera pa so obravnavala tudi vprašanja splošne izobrazbe. Povprečen obisk je znašal okrog 75 poslušalcev, kar je sorazmerno kar lepo število. Napredek v svojem prosvetnem poslanstvu je zabeležila tudi knjižnica, ki je izposodila čez 400 knjig, kar je v primeri s prejšnjimi leti velik korak naprej. To je dosegla predvsem s tem, da se je v zadnjem času založila z novimi in dobrimi knjigami, po katerih ljudje pač radi segajo. Sredstva za to so ji poklonile razne krajevne ustanove in organizacije. Važnosti podeželskih knjižnic ni treba posebej poudarjati in nujno bi bilo potrebno zagotoviti redna sredstva za njihov razvoj. V Šmartnem deluje tudi kulturno umetniško društvo »Jože Letonja ■— Kmet«, ki je v letošnji sezoni organiziralo 11 nastopov, med njimi tri pevske koncerte. Te prireditve je obiskalo nad 2500 ljudi.
OBČNI ZBOR KUD »FRANCE PREŠEREN V ŠEMPETRU. Konec prejšnjega meseca so se zbrali na svoj občni zbor KUD »France Prešeren« v Šempetru. Občni zbor je vodil eden izmed najstarejših in najuglednejših članov društva tov. Kramar. V svojem nagovoru je orisal lepo tradicijo, ki jo ima kulturno prosvetno delo v Šempetru in ki sega še v prejšnje stoletje. Leta 1904 je bilo ustanovljeno kulturno društvo »Prešeren«. Poslej slovenska pesem in slovenska beseda v Šempetru nista več zamrli. Sempetrski pevci so prepevali po Gorici, Trstu, Tolminu in drugod, dokler leta 1926 italijanske oblasti niso prepovedale sleherne kulturne manifestacije v materinščini. Po osvoboditvi pa se je želja po domačih kulturnih dobrinah sprostila s tem večjo silo. — Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da društvo danes goji petje, glasbo in dramatiko. Moški pevski zbor je razen v domačem kraju nastopal še v Orehovliah, na Okroglici in drugod. Dramska skupina, ki ima tudi mladinsko sekcijo, je naštudirala vrsto iger in gostovala z njimi v Kojskem, Trnovem, Renčah, Mirnu, Vrtojbi, Braniku, v bolnišnici za kostno tuberkulozo v Šempetru in še po raznih krajih Primorske. Poseben uspeh društva je v tem, da je pritegnilo mladino, ki se vsestransko udejstvuje v kulturno prosvetnem delu. -Slabost društva je v premajhni povezavi s sindikalnimi podružnicami podjetij in množičnimi organizacijami. V diskusiji je bila poudarjena potreba po gradnji lastnega kulturnega doma in nabavi različnega inventarja. Pri volitvah je bila poleg odboja izvoljena posebna komisija, ki bo skrbela za organizacijo proslave petdesetletnice društva. Med naloge novega odbora sodi ustanovitev mladinskega mešanega pevskega zbora in skrb za obstanek nižje glasbene šole v Šempetru.
ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC VANEK ŠIFTAR
Elektrifikacija Prekmurja In še kaj
Elektrika... To j‘e beseda, ki se v Prekmurju največkrat izgovori. O njej so govorili v preteklih letih na vseh sestankih in govore še danes. Prekmurje je najbolj redko elektrificirani predel Slovenije.
Na vprašanje, zakaj gredo ljudje tako zgodaj spat, kaj hitro odgovorijo: »ni petroleja, elektrike pa še nimamo«. O elektriki govorijo tudi sedaj, ko se razvija razprava o varovanju gozdov v ravninskih vaseh. Medtem pripovedujejo tudi to, da je Prekmurje ponoči z letalom najlaže najti, ker je najslabše razsvetljeno in je obdano z razsvetljenimi vasmi ljutomerskega okraja ob Muri.
O	velikem zanimanju za elektrifikacijo nam govori tudi znaten napredek v zavesti ljudi, kajti prvi dve leti po osvoboditvi je bilo v Prekmurju še globoko zakoreninjeno konservativno mišljenje, ki se je odražalo v odporu proti elektrifikaciji V socialistični Jugoslaviji fe bilo za elektrifikacijo Prekmurja že mnogo storjenega. Toda kljub tema je v teh krajih
še vedno mnogo manj luči kakor drugod po Sloveniji. Res je, da je za to precej kriva izredna zaostalost, ki je dediščina bivše Jugoslavije in madžarske okupacije. Do leta • 1941 so imeli v Prekmurju električno luč le v štirih krajih, in to v Murski Soboti, Rakičanu, v Beltincih in Lendavi. Pri tem je ostalo vse do osvoboditve. V osmih letih po osvoboditvi pa je zasvetila električna luč v 39 vaseh. S tem se je število odjemalcev električnega toka najmanj podvojilo, prav za toliko seveda tudi poraba električnega toka. V socialistični Jugoslaviji je bilo v Prekmurju zgrajenih 85 km daljnovodov, 153 km omrežja nizke napetosti ter 27 transformatorskih postaj. Če k tem gradnjam prištejemo še vrednost hišnih instalacij, ugotovimo, da je bilo po osvoboditvi porabljeinh za elektrifikacijo Prekmurja najmanj 200 milijonov dinarjev, in sicer po nepopolnih cenitvah. Od tega zneska so večidel prispevali sredstva za elektrifikacijo potrošniki sami
Kljub tolikšnemu napredku pa je prišlo konec leta 1953 v Prekmurju največ prebivalcev na eno elektrificirano gospodinjstvo. Za primer navajam podatke iz zapisnika seje upravnega odbora elektroenergetskega sistema Slovenije z dne 17. XII. 1953. Tako je bilo v okrajih Ljubljana mesto 4.4, Celje 5. Postojna 5, Kranj 5.8, Črnomelj 7.1, Kočevje 8, Novo mesto 8.3, Ljutomer in Ptuj 10, Maribor-okolica 10.5, Celje-okolica 11.3 in Murska Sobota 20.2 prebivalca na eno elektrificirano gospodinjstvo.
Pogosto lahko slišimo mnenja: Prekmurje je bogato in bo lahko zmoglo samo vsa bremena elektrifikacije. Za razumevanje finančnih težav, ki so glavna ovira za razvoj elektrifikacije v Prekmurju je treba vsaj bežno navesti nekaj problemov, ki zavirajo gospodarski razvoj Prekmurja in ga včasih celo zmanjšujejo. Prekmurje, ki je nekoč 'spadalo med najbolj gosto naseljene kmetijske pokrajine, se postopoma prazni. Dogaja se tisto, česar ni mogla ustvariti kapitalistična Jugoslavija za prekmurske delovne ljudi: Prekmurci dobivajo delo in kruh v lastni državi. Ob vsakem ljudskem štetju po osvoboditvi ugotavljamo, da ima Prekmurie čedalje manj prebivalcev, in sicer kljub sorazmerno velikemu naravnemu pri-
rastku. Tako je bilo ob lanskem ljudskem štetju (po prvih podatkih) v Prekmurju nad 650 prebivalcev manj kot leta 1948, čeprav je bilo v tem razdobju nad 5000 prebivalcev naravnega prirastka.
V tem so brez dvoma vidni veliki uspehi razvoja socializma v Jugoslaviji, zlasti v primerjavi, da je n. pr. leta 1939 našlo delo v Jugoslaviji le 1839 prekmurskih delavcev, v Franciji 3221, v Nemčiji pa 2015 (podatki posredovalnice za delo). Odhod odvisne delovne sile iz Prekmurja bi bil še večji kljub mentaliteti, da se Prekmurci zelo težko za vselej odtrgajo s svojega koščka zemlje, če bi bila na vsakem stalnem delovnem mestu na razpolago tudi družinska stanovanja. In tako ostaja za prekmurske delavce v glavnem le sezonska oblika zaposlitve, ki pa je poseben družbeni problem v razvoju udeležbe neposrednih proizvajalcev pri samoupravljanju — bolje rečeno pri sodelovanju v razvoju bodoče komune.
Zaostalost v kmetijstvu ni nič manjša
Gosto naseljeno Prekmurje živi še po stari fevdalni tradiciji delitve zemlje. Tako je ob ljudskem štetju leta 1953 živelo v Prekmurju 94.262 prebivalcev na 94.654 hektarjih zemlje (od tega 38.898 hektarov njivskih površin), ki je bila razdeljena na 19.708 kmetijskih gospodarstev, od katerih jih je imelo 14.127 (73.22 odst.) do 5 ha zemlje. Toda ta posestva so kakor ostala zelo razdrobljena in tako je celotna površina Prek-
murja rasparcelirana na najmanj
427.000	parcel. Zaradi zastarelosti in neurejenosti katastra pa je ta številka prav gotovo še precej višja kajti kataster že zdavnaj ne ustreza dejanskemu 9tanju. Brez dvoma to precej vpliva na gospodarski razvoj Prekmurja'. Vedno pogostejši so predlogi, naj hi dovolili arondacijo med posameznimi lastniki parcel, pri čemer naj bi jim olajšali tako sporazumno arondacijo s tem, da bi bili oproščeni taks, ki jih je treba plačati ob vpisu v zemljiško knjigo ali pa, da bi jim priznali vsaj nižjo takso.
Ljudje sami so se prepričali, vsaj v nekaterih primerih, da ni mogoče obdelovati takih parcel kot je na primer v Filovcih, ki je široka nekaj nad 30 cm in okrog 100 metrov dolga. Prekmurje ima vse pogoje, da se uvrsti v gospodarsko močne pokrajine in ne bo več na zadnjem mestu po narodnem dohodku na enega prebivalca. Narodni dohodek je bil po podatkih (objavljenih v Ljudski pravici-Borbi 10. decembra 1953) kar 10,6 krat manjši od narodnega dohodka na enega prebivalca v okraju Celje, ki je bil prikazan kot gospodarsko najmočnejši; narodni dohodek na enega prebivalca je bil v Prekmurju celo za 4.000 din nižji kot v črnomaljskem okraju in je znašal 26.000 din. Če izračunamo
narodni dohodek od kmetijstv potem tudi lahko ugotovimo, c je v Prekmurju skoraj najniž med vsemi kmetijskimi okraji Sloveniji (vse to je seveda raci nano na enega prebivalca).
Vse to kaže, da bo treba o ra: voju kmetijstva v Prekmurju mnogo razpravljati predvsem perspektivi Tako je na prilil sadjarstvo, ki je bilo nekoč p< memban vir dohodkov, sedaj sk< raj nepomembno v ustvarjan narodnega dohodka. Kakšno ški do povzroča kapar sadnem drevju nam povedo dovolj zg< vomo podatki okrajne statistik po katerih je bilo predlanskim Prekmurju 111 tisoč 963 jabla 8297 hrušk in 47.981 sliv ma kot L 1951. V enem samem pi lem letu se je torej število sadna drevja omenjenih treh vrst zman salo za okoli 40°/e. Iz tega razvidno, da je borba proti k parju skupaj z obnovo sadovnj kov ena izmed zelo težkih, t zelo važnih gospodarskih nalog Prekmurju. Kaparju pomaga p njegovem delu tudi suša. Pre murje spada med pokrajine, imajo v Sloveniji najmanj pad vin. Te bi bilo treba nadomest z umetnim namakanjem in skr! nim varovanjem gozdnih površi Posledice suše so za gospodarst' Prekmurja zelo boleče.
Konec prihodnjič.
Vzpon Slovenske
izseljenske matice
V	kratki dobi treh let delovanja Slovenske izseljeniške matice se je izkazalo, da je postala le-ta za slovenske izseljence trdno oporišče vseh teženj, s katerimi so izseljenci še povezani z rojstno domovino. Teh teženj pa je še mnogo, saj ima skoraj vsak slovenski izseljenec v starem kraju še najožje svojce, mnogi še celo starše in številne sorodnike. Prav ta ljubezen do rodne grude pa je dobila v Slovenski izseljeniški matici svoje veliko priznanje, svojo zunanjo obliko in končni dokaz, da rojstna domovina svojih izseljencev ni pozabila, da je vedno z njimi in da z nenehno budnostjo zasleduje usodo svojega izseljenega rodu.
Delokrog Matice se je v zadnjem letu silno razširil, še vedno pa ni zajel vseh izseljenih Slovencev, zlasti ne v Braziliji, Uru-ITvaju in Afriki. Izseljenska matica bo še nadalje poskušala, da bo vzpostavila stike z našimi ljudmi v teh deželah. Močno so se poglobili stiki z našimi izseljenci v Franciji, Belgiji in Holandiji manj pa z izseljenci v Nemčiji, kjer se nahaja naše naj-starejše izseljenstvo. Delegata Slovenske izseljenske matice sta v preteklem letu obiskala slovenske izseljenske naselbine v zahodni Evropi.
V	minulem letu Je obiskalo Slovenilo 1400 rojakov, med temi 400 iz ZDA. Clan! Izseljenske matice so pričaka?! vse sku.mne rojakov na obmejnih postajah v Sežani ln na Jesenicah, kler so jim v sodelovanju z jeseniškimi množičnimi organizacijami in godbo Železarne^ priredili prisrčen sprejem. V juniju je Izseljenska matica priredila na čast roiakov. ki so se takrat mudili v Sloveniji, lep sprejem s kulturnim in zabavnim programom: udeležilo se ga je nad 200 rojakov s svojimi sorodniki. Lep sprejem z veče-io v Domu JLA je Matica priredila za rojake iz Westfallje, ki jih je hilo 100. Za rojake iz Holandije, ki so bili člani društva sv. Barbare, je Matica organizirala Izlet do hidrocentrale v Medvodah in dalje na Bled in v Kranjsko goro ter preko Vršiča na Tolminsko. Rojakom iz Franclje in za skupino ameriških Slovencev, ki jo je vodila književnica Ana Krasna pa je Matica priredila leno uspeli koncert Slovenskega okteta na Bledu. Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije je na svoje stroške organiziral za rolake iz Frankie izlet po Gorenjski. Rojaki iz ZDA so bili tudi zelo navdušeni nad izletom, ki ga je na svoje stroške priredil okraj Ljubljana okolica, za one, ki so se mudili na obisku na temu podro*?u. — Treh »Putnikovih« izletov no Sloveniji. ki so trajali od 5 do 10 dni se le udeležilo nad 130 ameriških Slovencev.
Veliko pomoč so nudili M*»Hcf v času obiskov rojakov Matični pododbori. Posebno delavni so bili oni v Zagorju. Novem mestu. Ribnici. Gorici in Postojni. Ti so za rojake, ki so se mudili na obisku v njihovem okolišu priredili izle**» iu razne prireditve. Člani Izseljenske matice so v minulem letn predavali o izseljenstvu v 21 krajih po SlovenHi in tam postavili tudi pododbore oziroma poverjenike Slovenske izseljenske matice. Te pododbore bo treba v tekočem letn organizacijsko še utrditi oziroma na novo postaviti še v tistih krajih Slovenije, iz katerih je največ ljudi v izseljenstvu. Najbolj nn?ni so pododbori v Metliki. Semiču. Žužemberku, višnji goH, Tgu, Vrhniki. Pivki, Vipavi. Škofji Loki. Domžalah, Kamniku. Litiji. Mozirju, na Blokah. Starem trgu, v Osolnicl, Vremski, Poljanski in Tuhinjski dolini.
Naloga pododborov je, da v zimskem času pripravijo v svojem merilu program za rojake — obiskovalce. To drobno delo z rojaki v domačem kraju je zelo važno, največkrat odločilno pri ustvarjanju njihovih vtisov o novi Jugoslaviji. Zgodilo se je namreč, da so noedini rojaki prebili dopust v hribovski vasi med svojci in vaščani, ki so rojakom tudi iz koristolov9kih nagibov napačno orisali našo stvarnost. Rojak je odšel z negativnimi vtisi od nas in ni videl velikih sprememb in napredka, v svoji stari domovini.
Kulturno prosvetna sekcija Izseljenske matice je zadnje mesece poživila svoje delo.
V	preteklem letu je Matica poslala izseljenskim listom v ZDA in Argentino preko 250 člankov. Matica sodeluje tudi pri izseljenski oddaji Radia Ljubljana, ki je namenjena rojakom v Franciji, Holandiji, Nemčiji in Belgiji. — PTecej povpraševanja je bilo po Sajetovem »Belogardizmu«. Matica ga je razposlala okrog 500 izvodov med rojake. Tudi precej partizanske literature je bilo odposlane. Matica .pošilja izseljenskim društvom po potrebi gradivo za pevske zbore in recitacije. Začela je tudi z zbiranjem gradiva za kartoteko kulturno prosvetne dejavnosti naših izseljencev po vsem svetu, brez katere bi Matica težko vršila svoje naloge. Kulturna sekcija je začela z zbirno akcijo za leposlovne knjige.
V	Argentini smo po prizadeva-
n ju rojaka Cirila Krena iz Buenos Airesa dosegli velik uspeh popularizacije slovenske simfonične glasbe: simfonični orkester drž. radijske postaje v Buenos Airesu je 8. oktobra izvajal Škerjančev Koncert za klavir in orkester, v novembru pa Bravničar-jevo Simfonično uverturo »Kralj Matjaž«. Na programu imajo tudi Rozinovo »Beko krajino« in »Ilovo goro«. Vse gradivo za te koncerte je posredovala in poslala v Argentino Izseljenska matica.
V Francijo je matica odposlala dva zaboja mladinske literature.
Založniška dejavnost Matice je prav tako tesno povezana z nalogami, ki ji navaja prednji člen Matičnih pravil. Matica je izdala in založila v pretekli jeseni Slovenski izseljenski koledar za leto 1854, pripravlja pa že koledar za leto 1955. Koledar ima bogato vsebino in je tiskan v nakladi 3000 izvodov, velika vrednost tega koledarja je tudi v tem, ker se bo v njem zbirala zgodovina slovenskega izseljenstva. Prav te dni bo izšla v tisk Zgodovina slovenskega naroda, poljudno napisana v slovenskem jeziku in prevedena v angleščino. Zgodovino je ilustriral slikar Pengov in bo tiskana v nakladi 3000 izvodov, v kratkem bo izšla tudi prva številka Matičine-ga časopisa »Rodna gruda«, ki bo roglobila stike med rojstno domovino in izseljenimi Slovenci po vsem svetu.
Največje težave ima Matica pri panogi kulturno prosvetnega dela, ki je najučinkovitejša in
med izseljenci tako zelo priljubljena — pri filmu. Se vedno ni Matici uspelo dobiti kratkih filmov o lepotah Slovenije, ker so ti filmi predragi in ker jih naši rojaki lahko uporabljajo samo na 16 mm traku. Matica upa, da ji bo novo filmsko podjetje lahko v tem pogledu več pomagalo, kakor jih je doslej »Triglav film«.
Matica bo s finančno pomočjo Sveta za znanost in kulturo v šolskem letu 1954 55 razpisala šest štipendij, s katerimi bo omogočeno otrokom naših izseljencev študirati v Sloveniji.
Izseljenska matica je tuđi pokrenu a akcijo za postavitev spomenika Louisu Adamiču v Gro-suplju. Ta zamisel naj bi se izvedla najkasneje do avgusta 1955. Letos pa naj se v okrilju te akcije vzida spominska plošča na njegovo rojstno hišo. Matica ho prav tako poskrbela za primerno ureditev groba Etbina Kristana, dokler se ne postavi nagrobnik trajne vrednosti.
To je le kratko poročilo o velikem in plodonosnem delu, ki ga je Slovenska izseljenska matica opravila v preteklem letu.
IZ BELE KHflJINE
Preloka. V Preloki. ki je zelo oddaljena, od prometnih z'*ez, bodo še letos napeljali električni vod iz Hrvatske Prebivalci bodo sami postavili drogove. V vasi je izvoljen poseben elektrifikacijski odbor, ki bo skrbel, da bo vas čim prej elektrificirana.
•••«•• •••••»•■ •••••**•■ »••»•••••	*
j Glavni odbor Prešernove družbe razpisuje
NATEČAJ
•
i	1. za povest,
i	2. za mladinsko povest, potopis L p. (primemo za
•	mladino od 10 do 14 let).
t	Snov za obe povesti je lahko zajeta Iz katerega
•	koli obdobja.
•	Obseg povesti naj bo 8—10 tiskovnih, mladinske
•	povesti, potopisa i. p. pa 6—7 tiskovnih pol.
:	Prednost bodo imela dela, ki bodo po svoji snovi
t in izrazu zanimiva tako za mestne kot podeželske
•	čitatelje.
I	NAGRADE
:
?
....
Povest, ki jo bo Družba uvrstila v svoj redni knjižni program, bo nagrajena z 250.000 dinarju Mladinska povest, potopis i. p. pa z 200.000 dinarji. Poleg tega bodo prejeli avtorji del, ki bodo uvrščena v redni knjižni program, še po 15.000 dinarjev honorarja za vsako tiskovno polo.
Družba si pridržuje pravico odkupa in tiska katerega koli predloženega dela v svojih izrednih knjižnih izdajah.
Avtorji naj predlože svoja dela opremljena s šiframi najkasneje do 1. septembra 1954, v zapečateni kuverti pa naj prilože svoj točen naslov in šifro, pod katero so delo poslali.
Rokopise sprejema Prešernova družba, Ljubljana, Tomšičeva 9. — Tam dobe interesenti tudi podrobnejša pojasnila.
Glavni odbor Prešernove dražbe
»•••#• ••«•»••• ••«•*••• ••••»••#. •••••••«•
Šola za učiteljice kmetijsko-gospodarskih iu kmetijsko-gospodinjskih šol
Ze vsa leta po vojni pogrešamo strokovnjake, ki hi začenši od najzakotnejših vasi pa vse od mest in industrijskih krajev naučili ljudi naprednejše gospodariti in gospodinjiti ter jim hkrati pomagali do večje splošne izobrazbe.
Pred tremi leti je prosveta skupno z organizacijo AF2 pričela razmišljati o tem, kako zelo bi (bilo potrebno ustanoviti posebno šolo, v kateri bi se usposabljale predvsem tovarišice, pa tudi tovariši za poučevanje na kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šolah, tečajih, na osnovnih šolah, nižjih gimnazijah, skratka povsod, kjer bi se pokazala potreba po gospodarskem in gospodinjskem pouku.
Tako je nova šola, ki ima uradni naziv »Sola za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šok, pričela z delom marca lani na Kodeljevem v Ljubljani. V šolo se je prijavilo 22 deklet in 6 fantov, ' kmetijskih tehnikov, ki so bili strokovno že podkovani, le pedagoškega znanja še niso imeli, kar se je pri učnem načrtu upoštevalo.
Medtem, ko je šel pouk na Kodeljevem Že h kraju, se je šolsko vodstvo znašlo v sila ne-všečnem položaju: hkrati je bilo treba zaključiti s prvimi slušatelji, sprejeti nove, preseliti šolo in pričeti z novim šolskim letom.
Sola se je namreč preselila v Groblje pri Domžalah, na posestvo, ki meri 39 ha (23 ha njiv, 6 ha gozda, nekaj travnikov in pašnikov, zelemjadni vrt, sadovnjak...), ima poleg stanovanjskih in upravnih prostorov goveje hleve, hlev za konje, svinjak, kokošnjak; po vojni so bili zgrajeni silosi, nov goveji hlev s stranskimi prostori, prizidek k upravnemu poslopju: skratka posestvo ima vse možnosti, da bi služilo kot vzorno učilo pri praktičnem pouku, kar pa danes še ne more biti. Zal je le-to v zadnjih letih služilo čisto drugemu namenu in so ga ljudje, ki so upravljali z njim, v celoti hudo zanemarili. Naj omenim samo svinjak, ki je poln samih križancev; goveji hlev, v katerem bi moralo namesto rdečega goveda biti sivorjavo, ki je za naše kraje najprimernejše in se odlikuje po visoki mlečnosti ... Vse kaže, da bo morala šola več let popravljati storjene napake in se pri tem (boriti tudi z velikimi denarnimi težavami, preden bo spravila svoje gospodarstvo v vzoren red.
Novembra je prišlo v šolo 30 novih slušateljic, ki zastopajo razen mesta Maribora in okolice, mesta Celja ter okrajev: Kočevje, Črnomelj, Radovljica in Sežana vso našo republiko. Slušateljice so po poklicu učiteljice, ki so že nekaj let poučevale na osnovni šoli in opravile tudi strokovni Izpit, kar je
Ali bo ostala graditev novomeškega vodovoda na pol poti
O	prepotrebni obnovi novomeškega vodovoda se že dolgo govori in piše, zato bi bilo odveč ponavljati vse nujne razloge, ki ne dopuščajo nobenega odlaganja tega življenjsko važnega vprašanja Novega mesta. Ljudski odbor mestne občine je že pred leti začel pripravljati načrte za rekonstrukcijo celotnega vodovoda, ki je bil zgrajen pred več kot 50 leti za približno četrtino današnjega prebivalstva Novega mesta. Po sprejetih načrtih se je ljudski odbor mestne občine lani lotil dela pri zajetju izvira v Stopičah, gradnji cevovoda do glavnega rezervo-

Preduzeče za istraživanje i eksploataciju kosovskog lignita GBILIČ
kupi:
2 UTA podvodni črpalki s kapaciteto 500 1/min, za tlačno višino 100 m,trofazni motor 380/220 V-50P, z ustreznim priborom in kablom;
1 UTA podvodno črpalko, kapacitete 1000 1/min, za tlačno višino 100 m, trafozni motor 380/220 V-50P, z ustreznim priborom in kablom;
1 kompletno napravo za buldožiranje za delo s traktorjem Ansaldo, tipa TAC 70;
1 električno črpalko za tekoča goriva, kapaciteta 50 1/min. za tlačno višino 10—15 m;
1 polnojarmenik: kompletno napravo za polnojar-menik z elektromotorjem 380/220 V-50P, kapaci-'teta polnojarmenika 1 m3 na uro;
1 skreper (Scraper) z dvema bobnoma, trofazni elektromotor 380/220 V-50P, pogonska sila okoli 1800 kilogramov, srednja brzina vrvi 1 m ali približno;
1 cirkularko za drva, maksimalni premer krožnega lista 800 mm z ustreznim elektromotorjem 380/220 V-50P — kompletno;
1 dinamo generator 20 HP — 380/220 V-50P, 1000 obr. na minuto;
1 brusilni stroj za brušenje žaginih krožnih listov z ustreznim elektromotorjem 380/220 V-50P;
1 univerzalni brusilni stroj — višina konic 135 mm, razmak konic 600 mm, z ustreznim elektromotorjem 380/220 V-50P;
1 pehalni stroj (štosmašino), premer delovne mize 610 mm, maksimalen hod (gib) 700 mm. Številka
hitrosti noža 4.
V poštev pridejo novi ali rabljeni, vendar uporabni
predmeti. Ponudbe s ceno, rokom dobave in detajlnim
opisom pošljite na: Predstavništvo, BeogTađ, Bulevar
Revolucije la/V, telefon 27-273, kjer dobite tudi vsa pojasnila.
•••• *•«•••••• ••••#•••• •

ar j a na Težki vodi in drugih pripravljalnih del. Kupljene so bile tudi cevi in drugi material, za kar je bilo izdano nad 38 milijonov dinarjev.
Graditev vodovoda po sprejetem načrtu (bo stala skupno s čistilnimi napravami nad 200 milijonov dinarjev, brez čistilnih naprav pa manj kot polovico tega zneska. Ljudski odbor se je odločil, graditi vodovod v dveh etapah; v prvi bi zajeli izvir, dogradili rezervoarje in položili cevi z zmogljivostjo za približno 25.000 potrošnikov, kar bo stalo po predračunu okrog 100 milijonov dinarjev. Ker bi bil s tem rešen glavni problem (pomanjkanje vode v mestu), se je ljudski odbor odločil, da v prvi etapi uresniči ta del načrta, medtem ko naj bi z graditvijo dragih čistilnih naprav še počakali. Da je pomanjkanje vode v mestu res pereče, je razumela tudi JLA, ki je prispevala znaten znesek za graditev vodovoda.
Dela v prvi etapi bi bila lahko končana do jeseni letos, ker so vsa priprayljalna dela opravljena, potreben material pa v glavnem že plačan; med ta dela spada predvsem graditev treh velikih rezervoarjev, oprema strojnice v Stopičah in položitev cevi večjega premera od glavnega rezervoarja na Težki vodi do Novega mesta, in potrebuje ljudski odbor zanje okrog 40 milijonov dinarjev. Za to vsoto investicijskega kredita se je ljudski odbor mestne občine tudi obrnil v smislu uredbe o kreditih na Narodno banko za posojilo. Ta prošnja mu je bila odbita z utemeljitvijo, da prošnji ni bil predložen celoten investicijski elaborat. (V resnici je bila predložena obrazložitev za gradnje v prvi etapi. Ljudski odbor stoji sedaj pred težavnim problemom, kje naj dobi sredstva za nadaljevanje in za zavarovanje že opravljenih del.
(r)
osnovni pogoj za sprejem v šolo.
Sola je šele v razvoju; tudi predvideno število stalnih in honorarnih predavateljic in predavateljev se je izpopolnilo šele letos februarja. Pouk je zaradi velike potrebe po predmetnih učiteljicah kljub obilni snovi skrajšan na eno leto.
Slušateljice študirajo od splošnih predmetov državno ureditev, biologijo in zdravstvo. Posebno važni pa so zanje gospodinjski in kmetijski predmeti, ki so povezani s praktičnim delom. Med prve spadajo: hranoslovje s teorijo kuhanja, gospodinjstvo, ročno delo s krojenjem in šivanjem; med druge pa vrtnarstvo s poljedelstvom in živinoreja, pri kateri obravnavajo mlekarstvo, perutninarstvo in svinje-rejo. Razen teh predmetov proučujejo še gospodarsko upravljanje. Prostovoljno se lahko učijo tudi angleščine in petja. Predavanja spremljajo skupno, praktično delo pa opravljajo v štirih skupinah (kuharska, gospodinjska, šivalna, kmetijska), ki se tedensko menjavajo.
Sprva slušateljicam ni šlo v račun, zakaj neki se morajo učiti tudi kmetijskih predmetov. Odtlej pa, ko so jih predavateljice opozorile na to, da se kmečka žena ne bavi le z gospodinjstvom temveč da sodeluje pri celotnem gospodarstvu in da je zato potrebno, da se seznani tudi z naprednejšim gospodarjenjem, so zelo zadovoljne, da se na primer vadijo molz-ti ter se vesele pomladi, ko se bodo imele priložnost privaditi še marsikateremu gospodarskemu delu.
Čeprav je bila šola za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol komaj ustanovljena, dobi človek že ob prvem ofoisku vtis, da je učno osebje s posebno toplino
Se nekaj...
Oškodoval je ljudsko premoženje
Uslužbenec tovarne usnja v Slovenskih Konjicah Anton Oblak je iz skladišča tovarne odnesel 10 parov podplatov in 2 koži v skupni vrednosti 20.000 din. Sodišče je Oblaka obsodilo na 8 mescev zapora in povračilo škode tovarni.
M. C.
Vlomila v suhorsko kmetijsko zadrugo prijeti
Organi tajništva za notranje zadeve v Črnomlju so izsledili 3 vlomilce, ki so v noči od 18. na 19. februarja vlomili v poslovalnico kmetijske zadruge Suhor v Črnomelj skem okraju, o čemer smo poročali v eni prejšnjih številk našega lista. Od vsega ukradenega blaga, ki ga je bilo za približno 400.000 din vrednosti, so pri enem vlomilcu našli le malenkostne količine. Ostalo blago so namreč razprodali v okolici Karlovca in v Zagrebu.
IZ ŽIVLJENJA ORGANIZ ACIJ SZDL
SZDL se bon za očuvanje gozdov
zastavilo to pionirsko delo in da slušateljice že spoznavajo svoje poslanstvo, ki ga bodo pričele že čez pičlo leto izpolnjevati med našim ljudstvom, začenši od najzakotnejših vasi pa vse do mest in industrijskih krajev
Nina Vidervol
/
IZ ŠKOFJE LOKE
V	februarju, pa tudi v tem mesecu se vrstilo občni, zbori. Te dni ima občne zbore Rdeči križ po terenih in okoliških vaseh. Turistično druStvo bo imelo 11. t. m. občni zbor, muzejsko druStvo pa bo svoj občni zbor združilo s predavanjem profesorja dr. Blaznika.
Kukarskl tečaj v Lubniku, ki se ga je udeležilo precej deklet se je nedavno uspeSno zaključil.
Iz Zagorja
Lutkovna sekcija »Svobode« v Zagorju je dokaj delovna ln Je Imela doslej že lepe uspehe. Lani sl je predstave tega gledališča ogledalo nad tri tisoč pionirjev, a tudi mnogo starejših obiskovalcev. Lutkovno gledališče je nastopilo še v Izlakah, v Senožetih in Kotredežu. Gledališče, ki obstoja komaj eno leto Ima že svoje lutke in nov prenosljiv oder, opremljen z reflektorji.
Letos bodo tudi Zagorske žene slovesno proslavile mednarodni borbeni praznik — 8. marec. Slovesna akademija bo v ponedeljek zvečer v domu TVD »Partizan«. Sodelovali bodo recitatorji, gimnazijski pevski zbor, moški ln ženski pevski zbor, godba ln drugi-
V	počastitev mednarodnega praznika žena so zagorske žene organizirale gospodinjski tečaj, ki je dobro obiskan.
IZ TOLMINA
Občinski odbor Rdečega križa v To]mirni se je že la,ni posvetoval z mladinkami, ki so končale prvi del tečaja za zdravstveno vzgojo vaške mladi no, o drugem delu tečaja, oziroma o njego vem nadaljevanju. Na posvetovanju so se sporazumeli, da naj se drugi del tečaja organizira v obliki desetdnevnega strnjenega tečaja januarja. Tečaj se je pričel letos 19. januarja. Tečajnice so že prvi dan pokazale veliko zanimanje, kar nam priča poleg drugega to, da so redno, točno in z velikim zanima-' njem spremljale predavanje in praktične vaje. Pretežna večina tečajnic je končala tečaj z odličnim uspehom.
Radovljiški okraj sl je zakon o negi in zaščiti gozdov razlagal po svoje. Mnogi so nasedli »razlagalcem«, ki so predpise tolmačili zelo dvoumno. Med kmeti so razširjali tudi misel, da bodo gozdovi podržavljeni — torej kmet reši, kar se rešiti da. Tudi visoke cene so pripravile mnogo kmetov v okraju, da so sekali les brez sečnih dovoljenj in ga potem skrivaj prodajali. V občini Srednja vas v Bohinju so lani posekali okrog 2000 kub. metrov lesa več, kakor pa je bilo izdanih dovoljenj, oziroma kolikor znaša letni prirastek. Drugi so prijavljali' večje domače potreoe, v resnici pa so drva pošiljali na trg.
Okrajni .odbor SZDL je kmalu ocenil veliko škodo, ki jo povzročajo »razlagalci« zakona našega gospodarstva in je zato v 30 krajih skupno z občinskimi odbori SZDL organiziral predava, nja. Preveliko sekanje bi lahko povzročilo škodo, ki bi je ne mogli popraviti v desetletjih. Končno je SZDL organizirala ta predavanja tudi zato, da se pogovori o bodočem gospodarskem razvoju sploh, kajti gozd je v obeh gornjesavskih dolinah že od nekdaj predstavljal nekako dopolnilo, s katerim so se kmetje preživljali. Gre torej za pospešen razvoj drugih panog kme-
tijstva (zakon ima med drugim prav ta namen), predvsem živinoreje. Toda za rešitev tega pa bo z zakonom, ki ga že never, jetno dolgo pripravljajo, treba urediti tudi odnose med pašnikom in gozdom.
Sicer pa je razumljivo, da zakon oziroma njegove predpise kritizirajo predvsem tisti kmetje, ki so že pred vojno na račun gozda, ki ga imajo izredno veliko, zanemarjali kmetijsko proizvodnjo.
Predavanja, na katerih so govorili predvsem gozdarski strokovnjaki, ki so svoja tolmačenja podprli tudi s filmi, so bili obiskani bolj kot katera koli doslej. Kmetje, člani SZDL pa so v razgovorih pokazali, da razu. mejo, kaj nam pomeni gozd, in da bodo sčasoma veliko bolj pazili na les, ki tudi vsej skupnosti mnogo pomeni. Toda še vedno ostane vprašanje, kako bi izboljšali logarsko službo. V okraju je malo logarjev. Vsak mora nadzirati okoli 1000 ha gozdov. Ker mora za vsako poseko štirikrat na sečišče, mu ne ostane časa, da bi gledal, kaj počno na drugem koncu njegovega področja. Ker so nekateri posamezniki še taki, da radi zamiže na eno oko, pa terja to vprašanje prav tako rešitev, ki je ne kaže odlagati.	M. S.
TAKO JE PRAV
Pred otvoritvijo modeme mlečne restavracije v Ljubljani
F. D. »Partizan« Je odprl z odpiračem kar troje vrat, na četrtih pa je z silo odtrgal obešanko. Prepričan je bil, da bo v okrepčevalnici našel večji znesek, bil pa je zero presenečen, ko ;e v miznicl odkril le 300 din. V noči od 24. na 25. februar je spet na isti način vlomil v F. D. »Partizan«, samo da je to pot odšel v pisarno in odnesel pisalni stroj, vreden 120.000 din. Se pred vlomom si je za stroj preskrbel kupca in mu ga prodal za 25.000 din.
Pri zadnjem vlomu pa Jesin ni imel sreče. Pri preizkavi je pod težo dokazov vsa dejanja priznal in se bo zanja zagovarjal pred ljudskim sodiščem.
P. F.
Neverjetna podivjanost
J. S. iz Stare gore že od 1951 leta kar naprej pretepa svojo ženo. Pri pretepu ji je že dvakrat izbil zobe. Njegova podivjanost pa je dosegla višek prejšnji mesec. V vinjenem stanju jo je spet . v,	začel pretepati. Žena Je skušala
S sekiro ea je poškodoval pobegniti, pa jo je dohitel, na-
_	.	’	daljeval s pretepanjem, jo zvezal
B. D. iz Črnomlja se Je nekega z verigo in privezal na konja. V
Eden izmed socialnih problemov, ki nas zelo vznemirjajo, je velika razširjenost uživanja alkoholnih pijač, kar je nevarno predvsem za mladino. Proti tej sila škodljivi razvadi se ni mogoče boriti z administrativnimi ukrepi niti zgolj z vzgojnimi sredstvi, temveč je treba nuditi mladini pijačo, ki ji bo koristila in dienern teknila. 2e dolgo vemo, da je to v najvišji meri mleko, ki ga pa žal še vse premalo porabimo, saj prideta na glavo povprečno dnevno samo dva decilitra namesto pol litra. V vseh državah, ki so spoznale zdravstveno koristnost mleka, se nenehno dviga njegov konzum.
Seveda pa ni vedno prijetno piti samo mleko, ki se človeku upre. Pri nas je že dokaj udomačeno uživanje mleka z različnimi drugimi sestavinami, n. pr. kavo, kakaom itd. Vse to pa je še daleč od tega, kar bi hilo želeti z narodnozdravstvenega stališča. Poseči je treba po bolj pestrih mešanicah, ki jih poznamo dandanes že celo vrsto in jih lahko odlično pripravimo z modernimi napravami.
Ta misel je vodila ljubljansko podjetje »Mleko«, da je preuredilo svojo mlekarno na Miklošičevi cesti (nasproti Turističnega urada) v moderno mlečno restavracijo. To je treba poudariti, kajti ta lokal ne bo le opremljena mlekarna, kjer bodo nudili običajne mlečne izdelke, temveč bo postalo verjetno stalno zbirališče sladokuscev. Podjetiu ie namreč ospelo, da je zaposlilo prvovrsten kuharski kader in tako bomo lahko od ranega jutra do pozne noči naročali in sveže konzumirali nekaj desetin mlečnih izdelkov, med katerimi so nekateri pri nas tako rekoč še neznani, pa se bodo verjetno kmalu udomačili. Takšna specialiteta bodo n. pr. sadni, sladki in mešani jogurti, napravljeni z limono, pomarančo, jabolki, orehi in čokolado, ki čudovito osvežijo. Kdor bo želel toole mlečne pijače, bo naročil jaično, orehovo ali medno mleko, če bo lačen, pa ocvrti bohinjski sir s šun-
ko ali brez nje. Seveda bodo n» razpolago tudi slastni aperitivi in vse že običajne jedi iz mleka. Pričakovati je, da se bo novi lokal v Ljubljani dobro uvedel, saj smo že dolgo pogrešali nekaj protiuteži napram obratom, ki točijo alkoholne pijače.
Po izjavah zastopnikov podjetja bo pričela delovati mlečna restavracija v drugi polovici tega meseca in ker se letos ni bata slabe preskrbe z mlekom, bo lahko obilno založena s surovinami. Mali lokal, kjer bo našlo udobno mesto 24 gostov, seveda ne bo zadostoval za uspešno popularizacijo uživanja mleka, predvsem ker se je nadejati, da ga bo obiskovala v velikem številu mladina. Zato nameravajo v prihodnjem letu odpreti še dva ali tri podobne lokale, ki bodo vsi opremljeni _ z modernimi in vsem higijeničnlm predpisom usrezajočimi pripravami.
Da bi dokazalo kakovost svojih izdelkov, je povabilo podjetje »Mleko« v soboto predstavnike raznih strokovnih organizacij in zastopnike tiska na poizkušnjo jedil, ki jih bodo servirali. Prav težko se je bilo odločiti, kateri jedi ali pijači bi dali prednost. Če bodo zares tako okusne, kot so bile na poskušnii in bodo držale obljube zastopnikov podjetia, da izdelki ne bodo dragi, potem bo Ljubljana zares pridobila lokal, katerega prospeha se bomo vsi veselili.	V. B.
IZ BUJ
Člani kmetijske zadruge »J. maj« lz Buj so na svojem sestanku pregledali lansko delo. Zadruga, ki je med najboljšimi na Hrvatskom je od svoje ustanovitve zasadila že okrog 1,000.800 novih trt. Prav tako Je povečal» pridelek olja za 100 odstotkov, ovčjerejo za 100 odstotkov, govedorejo pa za 30 odstotkov. Lanskoletni obračun je pokazal, da Je Imela zadruga okrog 16 milijonov kosmatih dohodkov. T milijonov Je razdelila zadružnim skladom, ostalo pa je porabila za produkcijo. Vsak zadružni član je imel lani okoli 300.000 din čistega dohodka.
dne prepiral s svojo ženo, jo pretepel in vrgel po sto-pnicah tako, da je nezavestna obležala. Ko je to videl njen oče, je skočil v hišo pograbil sekiro in zeta udaril po glavi ter ga močno telesno poškodoval. B. D. so takoj odpeljali v bolnišnico.
Nevaren vlomilec za zapahi
Pred nekaj dnevi so organi Ljudske milice in notranje uprave z Jesenic izsledili nevarnega vlomilca Andreja Jesiha, ki je v pičlem mesecu izvršil več vlomov. Noč za nočjo je vlamljal v tuja stanovanja, razna podjetja in v prostore množičnih organizacij. Iz stanovanja U. M. je odnesel 3.000 din. V čevljarni J. N. je obrnil vse predale miznice, dokler ni našel 4.000 din in ročno uro. Iz okrepčevalnice P. D, »Svoboda« Je izmaknil 300 din in cigarete. Poskušal je vlomiti tudi v mestno mlekarno, kar mu zaradi dobro zaprtih vrat ni uspelo. Pri vseh vlomih si Je pomagal z odpiračem. Pil vlomu v okrepčevalnico
takem stanju jo je privedel do hiše in jo v hiši spet pretepal.
Zoper J. S. je tajništvo za notranje zadeve Črnomelj prejelo prijavo, ki Jo Je odstopilo javnemu tožilstvu.
• »•«•••••■
i	Podjetje	?
j »HARMONIKA« I
•	Ljubljana,	j
•	Titova cesta 35a i
•	;
•	popravlja in uglašuje •
1 harmonike, klavirje in t
•	pihalna glasbila vseh J
T	vrst	?
i po znižanih cenah T
i	i
•••**• ■•*•••••• •#••#•«#*	*ai
Vojna pošta 7250-16 Zagreb razpisuje NATEČAJ
za sprejem uslužbencev civilnih oseb v službo v JLA na
teritoriju ljudskih republik Hrvatske in Slovenije.
a)	SPLOŠNI POGOJI:
1.	da so državljani FLRJ;
2.	da niso kaz. kaznovani in niso v sodnem postopku;
3.	da so duševno zdravi in telesno sposobni za opravljanje službe;
4.	da imajo urejeno vojno obveznost (moški);
5.	da imajo volilno pravico in da imajo dobre moralnopolitične kvalitete.
b)	POSEBNI POGOJI:
Knjigovodje: da imajo dovršeno trgovsko akademijo, njej enakovredno šolo ali naziv računovodje z najmanj triletno prakso.
Pisarniški uslužbenci: skladiščniki, risarji, delovodje, administratorji, statističarji itd. — da imajo najmanj šest razredov gimnazije in nad dveletno prakso ali naziv pisarniškega referenta z najmanj triletno prakso.
Daktilografi: da so I., a izjemoma tudi II. razreda.
Prednost bodo imeli kandidati z daljšo prakso.
Plače sprejetih kandidatov bodo urejene po Temeljni uredbi o nazivih in plačah državnih uslužbencev z dodatkom za službo v JLA.
Kandidati, ki bodo sodelovali v natečaju, morajo prošnji (kolek 30 din) priložiti naslednje dokumente: prepis zadnjega šolskega spričevala, prepis iz matične knjige potrdilo o urejeni vojaški obveznosti, življenjepis, karakteristiko od ustanove ali organizacije in dokumente o priznanju lelovnega staža.
Prošnje pošljite na naslov: Vojna pošta 7250-16, Zagreb.
Rok za dostavo prošenj je 15. marec 1954.
V prošnji je treba navesti mesto, kjer želi biti kandidat zaposlen.
JZ PISARNE V. P. 7250-16, ZAGREB
6 sir. J SLOVENSKI POROČEVALEC / ~r??r st. 55 = 7. marca 1934
KOLEDAR
Nedelja, 7. marca: Tomaž.
•
Na današnji dan, leta 1799 se je rodil češki pesnik in slavist Fran-tišek Celakovsky. Kot vnet siova-nofil se je zanimal tudi za naše slovstvo in je v časopisu Ceskeho muzeuena napisal kritiko o »Kranjski Cbelici«.
Na današnji dan, leta 1861 se je rodil na Verdu pri Vrtmiki slikar Jožef Petkovš. v svojem bistvu Jožef Petkovšek, v svojem bistvu popolnoma osamljen pojav v slovenskem slikarstvu. Njegova glavna dela so slike v olju »Nevesta«, »Beneška kuhinja« in »Doma«.
Na današnji dan, leta 1891 je umrl na Dunaju slovenski jezikoslovec svetovnega slovesa dr. Franc Miklošič. Vse svoje življenje je posvetil proučevanju slovanskih jezikov. Njegova dela »Primerjalna slovnica slovanskih jezikov«, »Etimološki slovar slovanskih jezikov« in še druga so tako važna za slavistični študij, da Miklošiča po pravici štejemo za naj večjega slovenskega filologa. •
Na prirodoslovno - matematični fakulteti v Ljubljani je diplomirala Nada Brišnik. Čestitamo!
Dr. Liberšarju Pavlu iskreno čestitajo k promociji In mu žele mnogo sreče in uspehov pri opravljanju njegovega človekoljubnega poklica. — Prijatelji!
Za ing. agronomije je diplomirala Ančka Janežič s Police pri Grosup-Iju. Prisrčno čestitamo!
Na MVS je promoviral za doktorja vsega zdravilstva Janez Jerman. Čestitamo.
Za doktorja vsega zdravilstva je promovirala Cvetka Novakova. Iskreno čestitamo!
Na zgodovinsko-znanstvenem oddelku Akademije za glasbo je diplomirala Mandelj — Martinčič Ariadna iz Ljubljane. Čestitamo!
Na MVS je promovirala za doktorja medicine tov. Sonja Roš iz Celja. Čestitamo!
Na MVS Je včeraj promoviral za doktorja vsega zdravilstva Peter Kobler iz Ljubljane. Čestitamo!
Vsem prijateljem In znancem se toplo zahvaljujem za čestitke ob 30-letnici mojega novinarskega udejstvovanja. — Rade Pečnik, novinar. Beograd.
Poročila sta se Marija Bitenc ln Milan Čebular. Iskreno čestitamo!
Horvat Joško, ugledni in orizna-ni avtoličarski mojster 1z Pugljeve 15. praznuje te dni svojo 60-let-nico roistva. K temu pomembnemu lubilejnemu prazniku mu prijatelji in znanci iskreno čestitamo z iskrenimi žellami. da bi *e dolgo vrsto let krepak in čil opravljal svoje delo v korist skupnost! in v svoje zadovoljstvo.
Društvo prevajalcev Slovenile vabi svoje člane na sestanek, ki bo v ponedeljek. 8. marca ob 20. uri v Klubu kulturnih delavcev, Wolfova 1/ITT. Dnevni red: predavanje dr. Vita Lajovica o filmskem prevajanju in filmskem jeziku. razgovor o društvenih vprašanjih.
Adresar slovenske industrije
bo omogočil vsakemu interesentu poiskati splošne podatke o naših Industrijskih oodietjih, r.iih dejavnosti in izdelkih. Abecedno bodo namreč urejeni tudi ti in bo praktično za vsak artikel razvidno. kje ga izdelujejo. Ta doslej zelo pogrešani adresar bo izdal v prihodnjih mesecih Okrajni odbor Združenja slepih v Ljubljani.
Glasbeni oddelek Državne založbe Slovenije (Mestni trg 26), poziva skladatelje, da prijavijo dela za natis in sicer samospeve, skladbe za klavir, za violino in klavir ali druge instrumentalne skladbe s klavirjem. V prijavi naj avtorji navedejo za vsako skladbo posebej naslov skladbe, število strani in težavnostno stopnjo.
Tovarna kovinske embalaže »SATURNUS« Ljubljana obvešča vsa društva in organizacije, da v letošnjem letu ne bo dodeljevala ni-kakih podpor, ker so vsa odvišna sredstva podjetja namenjena za obnovitev strojnega parka ln ostalih investicij.
OBRTNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA PLETILCEV z. O. j.
v Ljubljani, sporoča svojim članom, da bo 6 re<$na letna skupščina v torek, dne 16. marca ob 16. uri v salonu restavracije »Cinko-le«. Poljanska c. 21 z običajnim dnevnim redom. — Upravni odbor
XYLON — Na željo zamudnikov razstava lesorezov danes zadnji dan.
Prvo (dvojno) številko revije KOMUNIST v slovenskem jeziku, ki vsebuje vse gradivo (stenografske beležke) zasedanja TRETJEGA (IZREDNEGA) PLENUMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, na katerem je bil obravnavan primer Milovana Djilasa lahko dobite v vseh knjigarnah za ceno 160 din. Naročnike za to revijo sprejema Cankarjeva založba v Ljubljani le do 15. marca t. 1. s tem, da vplačajo polletno naročnino, ki znaša 390 dinarjev vnaprej na tekoči račun pri NB številka 604-T-138.
Centralna ljudska univerza otvarja 9. marca t. 1. ciklus predavanj »Svojstva otrok v različnih razvojnih dobah«. Vpisovanje je vsak dan od 8. do 14. ure pri Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5/IH, teL 23-368. Ukovina din 50. Zaradi prevelikega števila prijav-Ijencev za ciklus »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja« obveščamo vse prijavil ence, ki so se prijavili od vključno 24. H. dalje (glej. blag. potrdilo o vpisu), da smo jih uvrstili v drugi ciklus, ki se prične 11. m. 1954 in ki bo prav tako v Trgovinski zbornici ob 20. uri. Prosimo, da ta razpored upoštevate. Vse informacije dobite na teL št. 23-368-
Knjigo HIPNOTIZEM dobite v knjigarnah.
Obvestilo. Farmacevtsko društvo Slovenije obvešča, da bo V. redni letni občni zbor društva, dne 27. in 28. marca v Mariboru.
Za nocojšnjo plesno revijo je na razpolago samo še nekaj vstopnic. Predprodaja od 14. ure dalje v restavraciji MLO, Miklošičeva cesta.
Obiščite razstavo »od stare k novi šoli« v spodnjih prostorih Moderne galerije. Strokovno vodstvo bo imel ing. arh. Oton Gaspari danes dopoldne ob 11. uri.
Gospodinje za kuho uporabljajte vedno le Gosadove dišavice, ki dajejo jedem izvrsten okus!
Zobje blešče, če uporabljaš KO-LYDOL, našo najkvalitetnejšo kremo.
»NO G AVI ČAJI« v Nazorjevi ulici pobere zanke na nogavicah v 24. urah.
Turistični urad, Miklošičeva 17 ima še nekaj avtobusov za Planico. Informacije telefon: 20-645. Poslužujte se naših prevozov!
Želite vstopnice za kino. gledališče? Abonirajte se v TURISTIČNEM URADU — Miklošičeva 17. Poslužujte se naših uslug. Informacije telefon 20-643.
XYl.ON Mednarodna razstava lesorezov flaues ob 1R. nri zapre.
Avto gume vseh dimenzij, kolesne plašče, zračnice, obutev iz gumija, teimoforje itd. vam najhitreje popravi »7ULKAN« v Ljubljani, Zaloška cesta 20. Kupujemo neuporabne avt&zračnice po 120.— din kg. Delavnica odprta od 7. do 15. ure.
»KAJ BI KUPILI OČKU ZA ROJSTNI DAN? Sicer je še pol leta do takrat, toda zmeniti se moramo že sedaj, da zberemo denar. Toda, kje dobiti denar?« vpraša Minka brata. »No, ko mama zavrže kosti, jih odbirajmo iz smeti, pa jih nesimo v zbiralnico odpadkov, to nam bo dalo čez pol leta že precej dinarjev«, ji odvrne brat Jurij.
VSEM REZERVNIM OFICIRJEM terenov Trnovo, Krakovo, Kolezija in Mirje!
Pododbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije — Trnovo obvešča vse rezervne oficirje, da bo redni občni zbor v četrtek, dne 11. marca 1.1. v društvenih prostorih Trnovo. Karunova ulica št. 14. Pričetek ob 20. uri. Rezervni, oficirji, ki še niste vključeni, se vpišite v svojo organizacijo in vljudno vabljeni na občni zbori POZIV
Prosimo imetnika srečke štev. 0809285 — 51. kola, prodane v Zagorju, da se zaradi izplačila dobitka v znesku 100.000 din javi pismeno ali osebno pri JUGOSLOVANSKI LOTERIJI, filiali za LRS v Ljubljani. Beethovnova 10.
PRESELITEV
Trgovsko podjetje »Tekstil-Obu-tev« Ljubljana, Nazorjeva ul. 14. obvešča maloprodajno mrežo, da se je preselil oddelek trikotaže, pletenin in nogavic z Mestnega trga št. 22 v nove prostore centralnega skladišča v Nazorjevi ul. 4.
>••••«• •«••«M«*	•«•••• •«••••
»BELJE« poljedeisko-industrijski kombinat tovarna mlečnih proizvodov in koncentratov BELI MANASTIR
išče poslovodjo - MLEKARSKEGA STROKOVNJAKA
za proizvodnjo masla in kazeina. — Stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe na gornji naslov.
.................. •»•■«.•«•....
DRAMA
Nedelnja, 7. marca ob 15: Huxley, Giocondin nasmeh. Izven in za podeželje.
Ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 8. marca: zaprto. Torek, 9. marca ob 20: Tirso de Molina, Don Gil v zelenih hlačah. Red S.
Sreda, 10. marca ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Red G. Četrtek, 11. marca ob 20: Tirso de Molina. Don Gil v zelenih hlačah. Red B.
OPERA
Nedelja, 7. marca ob 19: Verdi, Travlata Gostovanje v Celju, ponedeljek, 8. marca: zaprto. Torek, 9. marca ob 19.30: Verdi, Trubadur. Gostovanje baritonista Vladimirja Ruždjaka in dirigenta Mitje Zebreta. izven. Sreda, 10. marca ob 15: Gounod, Faust. Zaključena predstava za gimnazijo Kamnik.
Četrtek, IX. marca: zaprto.
Petek, 12. marca ob 19.30 Gluck, Ifigenija na Tavridi. Red D. Sobota, 13. marca ob 19.30: Gostovanje Celovškega mestnega gledališča. Strauss, Netopir. Izven. Nedelja. 14. marca ob 15: Foerster Gorenjski slavček. Izven in za podeželje.
Ob 19.30: Gostovanje Celovškega mestnega gledališča. Strauss, Netopir. Izven.
K abonentskim predstavam v SNG, zlasti v Operi ob petkih popoldne, vodijo nekateri obiskovalci, med njimi celo abonenti, otroke. Uprava SNG prosi, da bi se to več ne dogajalo, ker otroci med izvajanjem motijo poslušalce in izvajalce. Vse prizadete obveščamo, da biljeterji odslej ne smejo pri predstavah, niti pri popoldanskih. če niso otroške, niti pri večernih, dolijevati vstopa v avditorij osebam, ki imajo s seboj otroke v predšolski starosti.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Nedelja, 7. marca ob 15: F. Milčinski »Mogočni prstan«. Izven. Znižane cene. Zadnjič.
Ob 20: M. G. Sauvajon »Trinajst lih bo«. Izven
Torek, 9. marca ob 20: Mary Chase »Harvey«. Red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 10. marca ob 20.30: Mary Chase »Harvey«. — Zaključena predstava za TSS II.
Četrtek, 11. marca ob 20: »Vilharjeve šaloigre« — Večer v čitalnici. Izven.
Petek. 12. marca ob 20: Mary.Chase »Harvey«. Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Mestni dom
Nedelja. 7 marca ob 16: Nestroy-Likar »Ah ta ljubezen šmenta-na«. Veseloigra z godbo, petjem in plesom.
Ob 20: Nestrov-Likar »Ah ta ljubezen šmentana«. Veseloigra z godbo, petiem in plesom.
Sreda. 10. marca ob 16: Tavčar-Marinc »Otok in Struga«. Romantična igra z godbo. Popoldanska predstava pri znižanih cenah.
Četrtek, 11. marca ob 20: Nestroy-Dikar »Ah ta ljubezen šmentana«. Veseloigra z godbo, petjem, in plesom. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. št. 20923.
SKUD »TINE ROŽANC«
LJUBLJANA
Dom železničarjev,
Masarvkova 3
Nedelja, 7. marca ob 16: P. Golia »Jurček«. Pravljična igra z godbo. Režija: Milan Skrbinšek. — Prodaja vstopnic v nedeljo od 10 — 12 in 14 dalje v pisarni doma. I. nadstropje.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega ulica — Rokodelski dom
Gostovanje delavsko prosvetnega društva »Svoboda« — Moste Nedelja, 7. marca ob 20: Goldoni »Lažnjivec«. Veseloigra v treh dejanjih.
Blagajna odprta dve uri pred predstavo.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 7. marca ob 14.30:	S.
Maughan: Sveti plamen. Predstava v okviru okrajne proslave mednarodnega praznika žena. — Izvajajo člani Svobode in Lesc.
MESTNO
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE
Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja. 7. marca ob 11: Taufer-Novy »Mojca ln živali«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
Nedelja, 7. marca ob 17: Stemmte •Čarovni klobuk«.
Ponedeljek, 8. marca ob 10: Gostovanje v Šmartnem v Tuhinju. Ob 13: Gostovanje v Motniku. Ob 15: Gostovanje na Vranskem. Torek, 9. marca ob 10: Gostovanje v Polzeli.	'
Ob 14: Gostovanje v Braslovčah. Ob 16.30: Gostovanje v Šmartnem ob Paki.
Sreda, 10. marca ob 11 in 14: Gostovanje v Velenju.
Ob 16 in 18: Gostovanje v Šoštanju.
Prodaja vstopnic za popoldanske predstave v gledališču ročnih lutk od 11.30 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri obeh gledaliških blagajnah.
DPD SVOBODA »SIMONČIČ« LJUBLJANA Dolenjska cesta 35, uprizori dne 7. marca 1354 ob 20. uri že osmič v Domu SZDL Dolenjska cesta, veseloigro »Habakuk« s petjem, plesom, baletom in glasbo. Tekst je napisal dr. Dobovišek, glasbene točke skomponiral Radovan Gobec. Vstopnice za vseh sedem dosedanjih predstav so bile razprodane, zato sl jih preskrbite v predprodaji Istega dne med 10. ln 12. uro. Vstopnice se bodo prodajale tudi dve url pred predstavo. Ljubitelji petja, baleta ln glasbe vabljeni.
zadružni dom TOMAČEVO
Nedelja. 7. marca ob 16: Gostovanje DPD »Svoboda« Ježica: C. Dickens »C vrček za pečjo« z godbo In petjem. Režija: Snoj Vinko.
DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA«
Stražišče
bo uprizorilo v nedeljo, 7. marca 1954 ob 15. uri popoldne »Krčmarica Mirandolina«. Ponovitev igre.
RAZPIS DELOVNIH MEST
Okrajni ljudski odbor Šoštanj
razpisuje:
mesto okrajnega veterinarja z daljšo prakso,
mesto šefa urada za statistiko in evidenco s prakso v statistični
službi,
mesto referenta v ekonomsko-planskem sektorju z ekonomsko fakulteto oziroma ekonomsko srednjo šolo,
mesta 3 finančnih inšpektorjev s predpisano izobrazbo, mesto tržnega inšpektorja s predpisano izobrazbo, mesto referenta za odmero davkov s prakso in mesto geometra v katastrskem uradu.
Ponudbe vložite pismeno na tajništvo OLO Šoštanj.
RAZPIS
Okrajni ljudski odbor Postojna
razpisuje mesto direktorja projektivnega biroja za nizke in visoke gradnje v Postojni. Interesenti morajo biti gradbeni inženirji 8 prakso nad^ 20 let, ki so delali tudi v gradbeni operativi s poznavanjem visokih in nizkih gradenj, imeti morajo državni strokovni izpit ali pa biti pooblaščeni inženir. Prijave z zivilen Tenisom dostaviti do 31. TIT. 1954 na Okrajni ljudski odbor Postojna.
RAZPIS
Upravni odbor zdravilišča Laško razpisuje na svojih zgradbah razna adaptacijska dela za obnovo fasad in sicer na:
1.	Zdraviliškem «domu. »proračunska vrednost din 2,490.354.—.
2.	Vili »Savinji«, proračunska vrednost din 602.514.—.
3.	Vili »Hum« proračunska vrednost din 334.215.—.
4.	Viil »Rečici«, proračunska vrednost din 7,59.124.—.
5.	Gospodarska poslopja, proračunska vrednost din 231.138.—.
Interesenti naj pošljelo svoje ponudbe na Upravni odbor zdravilišča, kjer dobijo Uidi vsa nadal.1-na pojasnila in izmere navedenih zgradb. Rok za nredložitev ponudb je 20. marec 1954.
Institut za tuberkulozo na Golniku razpisuje mesto zdravnika. Nastop službe takoj. V poštev pridejo zdravniki z dokončanim stažem. Pismene ponudbe s potrebnimi podatki in z opisom dosedanjega dela poslati na Upravo Instituta za tuberkulozo, Golnik.
••«••• •••••••«• •»••••«•• «••«•..•«
ZAŠČITNO OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI PASJI STEKLINI
Po odloku MLO Ljubljana se mora izvršiti zaščitno cepljenje vs^h psov, starih nad šest mesecev, proti pasji steklini. Cepljenie bo od 8. do 13. ure na sledečih krajih:
12. marca 1954 pri Curku, Mirje 1; 13. marca 1954 Javna skladišča. Par mova ulica 13; 15. marca 1954 pri podjetju »SNApA« Povšetova ulica
—	za rodovniške pse; 16. marca 1954 pri Zibertu na Trati št. 9; 18. marca 1954 pri Vrbincu na Peruzijevi cesti; 19. marca 1954 pri Robežniku, Viška cesta 50; 20. marca 1954 v župnišču v Polju; 22. marca 1954 pri Ruskem carju na Ježici; 23. marca 1954 pri Sedmici na Zaloški cesti; 24. marca 1954 pri Cesnju na Brodu; 25. marca 1954; pri gostilni Jeriha v Zadvoru; 26. marca 19.54 na žel. ekonomiji na Lavrici; 27. marca 1954 za zamudnike pri Curku, Mirje 1.
Ob tej priliki bo tudi vpis psov v seznam za leto 1954 in se bodo delile nove znamke. Lastnik plača za znamko in cepljenje 100 din ter pripadajočo pasjo takso in sicer za psa čuvaja 200 din, za lovskega 500 din in za vse ostale po 1500 din. Kdor ne namerava več držati psa, ga odda na kraju cepljenja konjaču. Vsi psi, ki ne bodo pripeljani k cepljenju ali pa ne bodo vpisani v seznam za leto 1954, bodo po tem roku odvzeti in pokončani, proti lastnikom pa se bo uvedlo kazensko postopanje.
Tajništvo za gospodarstvo MLO Ljubljana
Obiskovalcem PLANICE!
Vozne karte za posebne vlake, ki bodo od 12. do 14. marca vozili v Planico na največjo zimskošportno prireditev v Jugoslaviji
—	otvorite- nove 120 m skakalnice — so v prodaji v vseh poslovalnicah PUTNIKA v Sloveniji, v TURISTIČNEM URADU v Ljubljani na Miklošičevi cesti 17 in pri TRANSTURISTU v Škofji Loki. Ne odlašajte — že danes si kupite vozno karto za Planico! Planica VAS pričakuje in VABI!
10 ČEVLJARJEV za zbita dela, plača po akordu, sprejme takoj čevljarsko podjetje »Obutev«, Rakek.
3306-1
••• *••«••••• •«••••••■ •••*•«••• ••••
MEDVEDEK NEEWA
Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
163.
Kakor plaz se je vsul s severa prvi snežni :ež. V brloga je bilo slišati njegovo žvi-nje in taljenje. Miki se je tesno stiskal k Ivedkn. Ko je zjutraj pogledal na piano, je •mel. Pred njim se je razprostiral svet, ki bil včerajšnjemu nič več podoben. Kamor seglo oko, je bilo vse belo in sonce se je ščalo iz tisočerih kristalov. Mikija je kri i zaplala po žilah»
164.
Razburjen je stekel nazaj k Neewu in ga poskusil zbnditi z glasnim lajanjem. Neewa je le zaspano zagodrnjal, nato pa se še tesneje zvil v klobčič. Zaman mu je Miki dopovedoval, da je zunaj svetel dan in da je čas, kreniti dalje. Medvedek je zaspal svoje zimsko spanje in je že potoval po medvedji sanjski deželi. Miki ga je žalosten spet in spet poskušal pregovoriti, nazadnje pa je moral vznemirjen sam oditi.
Društvo za varilno tehniko LRS razpisuje za I. polletje 1954 naslednje varilske tečaje v društvenih varilskih šolah v Ljubljani in v Mariboru:
Tečaji v Ljubljani:
1. E—20 H. IH. — 1. IV. 1954 — nadaljevalni tečaj z zaključnim izpitom za oblačno varjenje. 2. A—6 10. HI. — 24. HI. 1954 — osnovni tečaj za plamensko (autogeno) varjenje. 3. A—7 24. m. — 7. TV 1954 — nadaljevalni tečaj za plamensko varjenje z zaključnim izpitom. 4. E—21 1. IV. — 22. TV 1954 — osnovni tečaj za obločno varjenje. 5. S—3 22. IV. — 6. V, 1954 — specialni tečaj za varjenje orodnih legiranih jekel in navar-Janje. 6. S—4 specialni tečaj za pisane kovine (aluminij baker, svinec, siva litina): 12. v. — 19.
V.	1954 — plamensko varjenje in spajkanje, 19. v. — 26. V. 1954 — obločno, argonark in sigma varjenje. 7. T—3 1. VI. — 22. VI 1954
—	tečaj za Inženirje in tehnike (predavanja, praksa v plamenečem In obločnem varjenju, predvajanje argonarka. Elllre, upor-skega varjenja, sigma in pod., laboratorijsko delo).
Tečaji v Mariboru:
1. E—19 10. IH. — 31. IH. 1954 — nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitom. 2. E—22 14. TV. — 5. V. 1954 — osnovni tečaj za obločno varjenje. 3. A—8 16. IV. — 30. IV. 1954 — osnovni tečaj za plamensko varjenje. 4. S—5 specialni tečaj za cevi: 12. V. — 19. v. 1954 — plamensko varjenje, 19. V. — 26. V. 1954 — obločno varjenje. 5. S—6 specialni tečaj za tanko pločevino: 2. VI. —
9.	VI. 1954 — plamensko varjenje 9. VI. — 16. VI. 1954 — obločno varjenje. 6. A—9 9. VI. — 23. VI. 1954 — nadaljevalni tečaj za plamensko varjenje ali E—23 9. vr.
—	30. 6. 1954 — nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitom. (Ali se bo vršil plamen-ski, ali obločni tečaj, Je odvisno od števila prijav).
Prijave in ostale informacije: Društvo za varilno tehniko LRS, Ljubljana, Erjavčeva H, tel. 22-318.
f »TEOL« tovarna tekstilnih in usnjarskih pomožnih ; f	sredstev — Ljubljana, Zaloška cesta 54	•
RAZPISUJE
i mesto tehničnega vodje podjetja, mesto laboranta in T j mesto izprašanega kurjača parnega kotla za visoki : t	pritisk	•
•	Reflektanti za tehničnega vodjo morajo biti diplomi- * j rani inženirji kemije z najmanj 5 let industrijske *
•	prakse v proizvodnji tekstilnih in usnjarskih pomož- * j nih sredstev ali z 10 let industrijske prakse v organski *
:	kemiji — po možnosti v tekstilni stroki.	f
? Reflektanti za laboranta morajo imeti vsaj 5-letno ?
:	laborantsko prakso v organski kemiji ali diplomirani t
! tehniki kemičnega oddelka Srednje tehnične šole z ? T	najmanj	2-letno laboratorijsko prakso.	?
•	V pismeni prijavi naj interesenti za tehničnega voljo •
•	in laboranta opišejo dosedanje delo in prakso in pri- •
•	ložijo potrebna dokazila. — Podrobne informacije se j
?	dobijo v podjetju.	i
•••• •*•••••••	••■••••«• ••»■«•••• ••«••««•« ••««••••«	•••««•
••••«•••• «•«•n«.
t Sporočamo vsem poslovnim prijateljem in delovnim :
•	kolektivom, da se je TEHNIČNI INSTITUT KOVIN- *
J SKE INDUSTRIJE LRS, v Ljubljani, Trata št. 12, T i	•
•	preimenoval v	j
•	»Elektro	strojno podjetje — TIKI«	I
?	ter	se bo kot	gospodarsko podjetje še v nadalje	j
:	udejstvoval na	področju elektrokovinske stroke z	iz-	j
•	delovanjem električnih grelnih in varilnih naprav, s j
•	konstruiranjem	in izdelavo različnih	individualnih	:
•	kovinskih in elektro izdelkov za potrebe industrije in ? ? široke potrošnje. — Vse potrošnike istočasno opozar- * j jamo, da si lahko pri našem podjetju nabavijo kva- : f litetne pretočne in tlačne bojlerje (vsebine 8, 30 in *
•	80 litrov), sušilne-lakirne omare vseh velikosti z avto- *
•	matsko regulacijo poljubnih temperatur, specialne *
•	grelne plošče z nizko napetostjo (za žerjave, stojnice *
•	itd.),	elektrozavorne magnete, razne električne	grelce	?
i	po individualnih naročilih itd.	?
••• •«•••• •»••••••• «•««••••• •«••••••• ••••»•••• •••••••»• •«•••»•• •«••••••• • ••••».«• .«••••
umu
Dotrpel Je moj dragi mož, brat, svak in stric
JOŽE BABSEK
vojni invalid — bivši kleparski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 7. marca 1954 ob 16.30 iz Frančiškove mrliške vežice. — 2alujoči:	žena Milka, sestre in
ostalo sorodstvo.
Umrl Je naš dragi oče, stari oče, tast
FRANC GORIŠEK upokojenec iz Žalca
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v 2alcu. — 2alujoča družina in ostalo sorodstvo.
Umrla nam je draga mama
J02EFA GUNDE upokojenka
Pogreb bo v ponedeljek, 8. marca 1954 ob 15. uri iz Krištofove mrliške vežice na 2alah. — 2alu-joči sin Anton z ostalim sorodstvom.
Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da n2m je po krajši bolezni umrla naša nadvse dobra mama, babica in prababica v 85. letu starosti
FRANČIŠKA BONČA roj. Rupnik
Pogreb bo v ponedeljek, 8. marca 1954 ob 15.30 iz Frančiškove mrliške vežice na 2alah. — 2alujoči sinovi: Karol. Viktor, Pepi, hčere: Fani, Ivanka, Mici, brat in sestra, zeti, snahe, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. Ljubljana. Split, Trst. Gorica, Cmi vrh, Metlika, Mostar, Slatina Radenci, Zagreb.
Umrla je naša draga
MARJETKA KOMJDAK
Pogreb bo v ponedeljek, 8. marca 1954 ob 14.30 iz Marijine mrliške vežice na 2alah. — 2alujoči rodbini: Komidar, Stevanovič. — Ljubljana, Lož, Beograd.
—	In koliko bi dobil, če bi mi jutri pogorela hiša?
—	Najmanj pet let zaporaJ,
Lawrence o. Thompson, profesor Princeton University USA, bo predaval iz sodobne ameriške It» terature (H. Melville, R. Frost, Wi Faulkner) v ponedeljek, torek it) sredo (od 8. do 10. marca) ob 18. uri v prirodoslovni predavalnici Univerze (vhod iz Gosposke ulice) Vabljeni! — Filozofska fakulteta.
KONCERTI
Akademija za glasbo, priredi v torek, 9. marca ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije Klavirski večer. Slušateljica IH. oddelka iz razreda red. prof. j. Ravnika, rektorja Akademije, Dika Rančigajeva bo izvajala dela Couperina Scharlattija Bacha Beethovna, Suka, Skrjabina, Ravnika, Hačaturjana ln Chopina. — Predprodaja vstopnic v Koncertni poslovalnici.
V sredo, 10. marca, bo predaval ob 20. uri v Slovanskem seminarju prof. Viktor Smolej o temi: Prešeren in ustanovitev kulturnega praznika slovenskega naroda 1945. Na ogled bodo važnejša pre-šerniana Iz NOB. Vstop prost. — Slavistično društvo.
Predavanja »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja« se bodo vršila v dveh sporednih ciklusih. Prvi ciklus prične v ponedeljek, 8. marca, drugi v četrtek, 11. marca. Predavanja obeh ciklusov bodo ob 20. uri v Trgovinski zbornici. Prvo predavanje »Antika«. Sodelujoči: univ. ,prof. dr. Milan Grošelj, ravnatelj Narodnega muzeja Jože Kastelic, izredni prof. akademije za glasbo Vilko Ukmar. — Predavanja morejo obiskovati le prijavljeni! v drugi ciklus so razporejeni vsi oni, ki so vpisani od
24.	februarja dalje (glej blag. potrdilo o plačani ukovini).
OTVARJAMO CIKLUS PREDAVANJ »SVOJSTVA OTROK V RAZLIČNIH RAZVOJNIH DOBAH«. Prvo predavanje bo v torek, 9. t. m. ob 20. uri v dvorani I. drž. gimnazije, Vegova 1/1. z naslovom:	»OTROKOV ZNAČAJ
IN NJEGOVO OBLIKOVANJE«. Predava prof. Janez Tomšič.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS, Ljubljana, priredi v četrtek, dne 11. marca 1954 ob 17. uri v prostorih Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 10, predavanje tov. ing. Branka Zeželj. direktorja Zavoda za preiskavo materiala iz Beograda. Predaval bo o prenapetih konstrukcijah. — Predavanje bo opremljeno s demonstracijami. — Vabljeni.
Dnevni spored za nedeljo, i dne T. marca 1954 Poročila: 6.05, 7.00, 13.00. 15.00,
19.00	in 22.00.
8.00	o športu in športnikih.!
8.15	Za prijetno nedeljsko jutri» Vesele In poskočne domače popevke; 9.00 Za naše kmetovalce; 9.30 Od melodije do melodije: 10.00 Dopoldanski simfonični koncert — Blagoje Bersa: Dramatična uvertura, Nikolaj Rimski - Korzakov: Koncert za klavir in orkester op. 30, Robert Schumann: Simfonija št. I v D-duru »Pomladna«; 11.00 Po naši lepi deželi: Brinovka leti čez Kras; 11.30 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob;
12.00	do 12.20 Oddaja za Beneške Slovence; 13.30 Pogovor s poslušalci: 13.40 Operetne melodije: 14.00 Otroška predstava — Ch. Perra-ult-N. Kuret: Obuti maček: 14.30 V plesu in pesmi po Jugoslaviji:
15.15	Dolenjsko ženitovanje: 15.43 Zabavna glasba; 16.00 Prenos It. polčasa prv. nog. tekme Odred : Vardar (Prenos s stadiona Odreda v Ljubljani); 17.00 Družinski pogovori; 17.10 Želeli ste — poslušajte! 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame;
20.00	Umberto Giordano: »Fedora«, opera v 3 dejanjih. 22.15 do 23.00 Popevke ln ritmi iz raznih dežel;
23.00	do 24.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujina (Prenos iz Zagreba).
Vsem, ki ste spremili našega dragega moža in očeta
FRANCA ŽAGARJA
konzulenta bivše zbornice TOI
na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in z nami sočustvovali, se najlepše zahvaljujejo rodbine Žagar in Fröhlich.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega brata, strica in svaka
MIHAELA LAZARJA
spremili na njegovi zadnji poti ter za izraženo sožalje. Posebej pa se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Orlu In dr. Jerebu za lajšanje trpljenja ob času njegove bolezni, družini Danevovi za požrtvovalno pomoč ob smrtni uri, zagorski rudniški godbi, zastopstvu gasilcev In č. duhovščini. — Družine: Jamnik, Lazar, Ašič. Zagorje, Ljubljana, 5. marca 1954.
Vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob smrti moje nepozabne mame
TEREZIJE FELDSTEIN
in jo spremili na njeni zadnji poti, se v svojem kakor tudi v imenu sorodnikov iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala g. g. dr. Franu Misu in prim. dr. Stanku Žvoklju za požrtvovalnost ob njeni bolezni
Žalujoča hčerka Štefka in sorodniki.
Zahvaljujem se vsem, ki so spremili našo nepozabno mamo
ANO KALAN
na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Jenčiču, ki ji je lajšal trpljenje in g. Golobu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči mož ter hvaležni sinovi in hčere z družinami. Sv. Barbara, Sk. Loka.
Prisrčna zahvalo izrekamo vsem tistim, ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega, dobrega očeta
ANTONA BERVAR
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Orlu za njegov trud, pevcem za pretresljive žalostinke in darovalcem za krasno cvetje. Globoko hvaležni smo vsem tistim, ki so se nas spomnili v naši žalosti z izrazi sočutja. — Žalujoči otroci z družinami.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so našo ljubljeno mamo, staro mamo
ANO JEGLIČ v 88. letu starosti spremili na zadnji poti, posebna hvala tistim, ki so darovali vence in cvetje. — Zagorje oh Savi, 5. marca 1954.
165.
Podal se je v dolino. Čutil je lakoto, toda možnosti, da bi našel kaj užitnega, so bile zelo majhne. Metez je bil komaj minil in vse je še tičalo po svojih zavetjih. Nikjer ni bilo nobene sledi, nikjer nobenega živega bitja. Miki se je do pleč udiral v sveži sneg. Prišel je do reke, ki je tekla grozeče mirno in po kateri so plavali kosi ledu. Lačen se je vrnil k Nee-wu in prebil pri njem tudi noč.
Dotrpela je moja draga žena in zlata mati
MARIJA ŠOŠTARIČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 8. marca 1954 ob 10. dopoldne na pokopališče v Veržeju.
Veržej, Ljubljana, Zagreb, 6. marca 1954. Žalujoči: mož Miha; Francka, Štefka, Matilda, Tvnnm, Ciril, Slavko-Peter, Jože, hčerke in sinovi ter ostalo sorodstvo.
mali oglasi
Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za IS din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Uprava »SPa.
ZAPOSLITEV
TAKOJ SPREJMEMO 2 kmet. tehnika ali absolventa nižje kmet. šole, enega za poljedelstvo, drugega za živinorejo. Prošnjo z življenjepisom, navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja pošljite na Kmetijsko zadrugo Komenda.
3132-1
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO išče Višja gospodinjska šola s posestvom Groblje pii Domžalah. — Nastop službe takoj. Prijave z življenjepisom in navedbo dosedanje-
ga službovanja je poslati do 15. marca ua upravo šole.
DRŽAVNO PODJETJE »Radiotehnf-
3091-1
k a«, Postojna, potrebuje vestnega in strokovno sposobnega radioten-n-ika. Plača po dogovora. 3083-1 KMETIJSKO GOSPODARSTVO Jeruzalem potrebuje verziranoga glavnega računovodjo s takojšnjim nastopom. Stanovanje za samskega ali z družino v podjetju. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo kmetijskega gospodarstva Jeruzalem, pošta Ivanjkovci pri Ljutomeru.	2903-1
20 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV sprejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana, Dolenjska 76.
2897-1
5 KOVINOSTRUGARJEV »prejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana, Dolenjska 76. Plača po dogovoru	2898-1
VRTNARJA-ZELENJADARJA, samostojnega, išče Kmetijstvo posestvo Podvin—Radovljica za takojšnji nastop. Stanovanje in prehrana na posestvu.	2857-1
UGOSTITELJSKO PODUZEĆE »Riviera«, Poreč, išče za takojšen nastop vedno korespondentko z znanjem tujih jezikov, predvsem nemščine. Vsi pogoji po dogovoru. — Za letno sezono išče dva sposobna vratarja in šest natakarjev. Pogoj: znanje tujih jezikov. Nastop službe aprila, maja ali s 1. junijem. — Ostalo po dogovoru. — Za hotel »Riviera« išče rutinirano godbo i lastnimi glasbili. Nastop s prvim junijem - Ponudbe sprejema podjetje do '3. marca 1954.	2901-1
ZAVOD MESTNA KANALIZACIJA v Ljubljani, Ambrožev trg 7, potrebuje večje število nekvalificiranih delavcev in 3 zidarje. Plača po uredbi, samska stanovanja na razpolago. Delo stalno.	3141-1
PR ESI V ALKO usnjenih rokavic t strojem (ertel) zaposlim takoj. — »Obnova«, Pred škofijo, Ljubljana.
2963-1
UPOKOJENKO ali gospodinjo, ki »na dobro kuhati, sprejme 3-članska družina za ves aan ali samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. 2948-1 POMOCNIKA-SPECIALISTA sprejmem takoj. Plača po sposobnosti. Krojaštvo Tomo Stropnik, Stari trg 2.	3010-1
MLADO DEKLE dobi deio 3 ur» dnevno. Dobravc, Stari trg 17.
2932-1
STROKOVNJAKA za popravila pihalnih glasbil iščemo. Nastop takoj! Plača po tarifnem pravilniku. »Harmonika«, Ljubljana, Titova 35a.
3139-	1
2 SAMOSTOJNA KLJUČAVNIČARJA, .stavbena, sprejmem takoj v službo. Plača po dogovoru. Juvan, Kočevje št. 56.	3099-1
POMOČNIKA in VAJENCA sprejme stavbni ključavničar. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Ključavničar«.
3087-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhanja v Ljubljani-cen-ter sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	3023-1
NEKVALIFICIRANE DET AVČE takoj zaposlimo v Ljubljani in na Jesenicah; za terenska deda potrebujemo kvalificirane kleparje. -»Izolrrka«, Ljubljana-Moste. 2993-1 POŠTENO KMEČKO DEKLE iščem v dobro hišo za gospodinjska dela. Ponudbe pod »Gorenjska« v ogl. oddelek.	2974-1
VRTNAR-ZELENJADAR z nekaj let prakse v gojitvi zelenjave, dobi stalno službo. Zaželen samec, stanovanje preskrbljeno. Nastop takoj. »Tesar«. Ljubljana, Parmova 45.
3140-	1
RAČUNOVODJA - BILAN CIST z 10-letno prakso išče zaradi končanega dela pri likvidaciji večjega podjetja zaposlitev v Ljubljani. Cenjene Donudbe pod »1. maj« v ogl. oddelek.	3109-1
VERZIRAN RAČUNOVODJA - bi-lancist. s prakso v industrijskem knjigovodstvu, dober organizator, želi spremeniti službo. V poštev pridejo podjetja v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe v ogL odd. pod »Družinski razlogi«.	3108-1
GRADBENE TEHNIKE sprejmemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vfsokogradnja«.	3069-1
GOSP POMOČNICO k 4-člatnski družini sprejmem. Ponudbe v ogl. «-»jd. pod »Pridna«.	3065-1
RAČUNOVODJO za takojšen n net op Oče podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten«. 3053-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem. Nastop takoj. Groharjeva ulica št. 26, pritličje.	3052-1
MIZ VRSKEGA POMOČNIKA za furnirana dela sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	2980-1
TRGOVSKEGA POSLOVODJO sprejme kmetijska zadruga. Nastop 1. aprila. Ponudbe podružnici SP Celje pod »Sposoben«.	3129-1
SAMOSTOJNEGA VRTNARJA za park in zelenjadroi vrt iščemo. — Stanovanje zagotovljeno. Splošna bolnišnica. Novo mesto.	3133-1
AVTOKLEPARJE, kleparje iu ključavničarje sprejme: LETOV, Ljubljana, Celovška 258.	3019-1
MESTO ŠEFA RAČUNOVODJE z daljšo prakso v industrijskem podjetju razpisuje Kemična industrija Liboje. Ponudbe poslati z življenjepisom in delovnimi karakteristikami o dosedanjem delu. Nastop službe takoj.	3137-1
OLO Ptuj razpisuje mesto direktorjev na sledečih kmetijskih gospodarstvih: Gorišnica pri Moškanjcih, Videm pri Ptuju, Juršinci. Trnovska vas in Cirkulane. Kandidati, agronomi ali kmetijski tehniki, z ustrezno prakso naj vložijo pismeno ponudbo z življenjepisom na
01.0	Ptuj, najpozneje do 20. marca 1954.	2990-1
KAPELNIKA za godbo na pihala sprejmemo v službo. V poštev pride interesent, ki bi poleg redne službe vodil rudarsko godbo. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati »a upravo rudnika Pečovnik. 3126-1 MLADO DEKLE išče stalno zaposlitev kot pletilska pomočnica. Nastop takoj. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Marljiva« v ogl. oddelek.	3085-1
STROJNEGA TEHNIKA z 5-letno prakso za mojstra remontnih delavnic sprejmemo takoj. Po možnosti samskega stanu. Plača po tarifnem pravilniku. Keramična industrija Liboje.	3138-1
KOMERCIALIST v pokogu bi prevzel zastopstvo tovarne ali pro^ d-uktivne zadruge iz Slovenije ali Hrvatske. Sikošek. Zagreb 5, Dužice 19, telefon 25-743.	2982-1
MLADO POŠTENO DEKLE žeb službo kot pomočtaica v kuhinji, hotelu ali restavraciji. H. Hojnik, Maribor, Miklošičeva 4.	3047-1
ZEN?S!
TINICAR JA m manjšo posest, vinograd in sadovnjak, v Zagrebu, iščem pod ugodnimi pogoji. Obširne pismene ponudbe oa: Filipovič, Zagreb, Radičeva 32.	2900-1
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO -(-kinjo) verziranega v lesni stroki, na upravo lesne industrije v Ljubljani, sprejmemo. Predložiti kratek življenjepis in opis dosedanjega de-dela. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati pod »Sposoben« v ogl. oddelek.	3152-1
INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani «prejme takoj: inženirja kemije, finančnega knjigovodjo ;n fakturista, v poštev pridejo osebe * daljšo prakso. Zaželena moška delovna moč. Ponudbe z Življenjepisom poslati pod »Prehrambena«, v ogl. odd.	3250-1
GOSPODINJSKE POMOČNICE, izrez bane, z lastnim stanovanjem v Ljubljani, sprejme Gospodinjski biro. Uradne ure od 12—16. Stari trg 15.	3230-1
SKO SREDNJIH LET za hišna in vrtna dela sprejme vrtnar. Naslov v ogl. odd.	3226-1
ADMINISTRATIVNO MOC iščemo. Znanje strojepisja obvezno. Obširne ponudbe v ogl. oddelek pod »Strojepiska«.	3235-1
STROJNIKA za parno lokomobilo v Škofljici iščemo. Nastop takoj. Po-nudbe poslati v ogl. odd. pod »Sposoben«.	3237-1
VEZALKO CVETJA in pridno pošteno gospodinjsko pomočnico sprejme Crijetaroa »Iris«, Rijeka, Narodni trg.	3188-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJO, ki ima veselje do vrta sprejmem. Nastop službe takoj. Informacije Ljubljana, Tavčarjeva 5, odvetniška pisarna.	3180-1
RAZPISUJEMO mesto za vodjo Turističnega urada, ki bi bU obenem tudi tajnik Turističnega društva. Pogoji so: splošna in po možnosti strokovna izobrazba, znanje vsaj dveh tujih jezikov, smisel in veselje do tega dela. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Turistično društvo Bled.	3307-1
GRADBENI TEHNIK, nelužbeo pri remontnem podjetju, želi menjati službeno mesto. Ponudbe v oglasni oddelek ped »Takoj«. _	3278-1
LtcU-oiRooAll8<iktt.A POMOČNIKA sprejmem tmkej. Bebii Anton, Jesenice.	3315-1
RAČUNOVODJO samostojnega z večletno prakso sprejme s takojšnjim nastopom ali s^ 1. aprilom večje grosistično podjetje na Gorenjskem. Pifmene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na ^ podr. »Slov. poročevalec« Kranj pod »Samostojen«.	3314-1
ŠIVILJSKA POMOČNICA išče takoj službo. Moško« Rozika, Podsreda pri Brestanici.	3312-1
REALAGENCIJA, Študentovska 2 (zastopstvo Ljubljana), išče vsakovrstne kmetijske, obrtniške in pisarniške stroje, motorje, enodružinske hiše, (Ljubljana, Bled, ob morju), posestva in parcele. 3311-1 KOMERCIALISTA za gradbene in stj-ojo uslužno»tno stroko, sprejmemo takoj. Plača pe tarifnem pravilniku. »Obnova«, Krško.
3310-1
DOBRO ADMINISTRATIVNO MOC s perfektnim znanjem strojepisja in stenografije sprejmemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. SGP »Graditelj«, Celje. 3309-1 SLUŽBO DOBI več kovinostrugarjev v podjetju Telekomunikacije. Zglasiti se osebno v obratu: »Orodjarna«. Linhartov« 35 (Rižarna).	3304-1
KORESPONDENTKA z znanjem tujih jezikov, stenografije in strojepisja dobi službo. Pismene ponudbe na podjetje: Telekomunikacije, Ljubljana, Pržanj 24, poštni predal 376.	3303-1
SLUŽBO DOBI: več elektrotehnikov za šibki tok ali radio-mehanikov z daljšo prakso. Eventualno sprejmemo tuai tehnike za Jaki tok ali celo strojne tehnike. Pismene po-nudbe z navedbo prakse poslati na podjetje:	Telekomunikacije,
Ljubljana. Pržanj 24, poštni predal 376.	3302-1
KOVINO-STRUGARJA sprejme takoj:	»Elektro strojno podjetje
»TIKI«, Ljubljana, Trata 12. 3297-1 FOTOMOJSTRE IN POMOČNIKE z daljšo prakso sprejme: »Fotolik«, Ljubljana, Parmova 33.	3296-1
SOLIDNO POSTREZNICO ali pomočnico dopoldne ali celodnevno sprejmem takoj ali kasneje. Stanovanje, hrana, doplačilo. Resljeva ifi-TT. desno.	3279-1
DOBRO PLETILJO sprejmem, Cencelj Ana, Mareniičeva 3, Moste.
3266-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, dobro kuharico, iščemo za takoj ali z marcem. Souvan. Ribja ul. 3-III.
3262-1
DOBRO FRIZERKO sprejmem takoj.
T j: rk Milan. Breg 14.	3284-1
POSREDOVALNA PISARNA, Tavčarjeva 6, vam posreduje pri prodaji oz. nakupu vseh vrst obrtnih, industrijskih in kmetijskih strojev. Ce želite kaj prodati oz. kupiti, obiščite našo pisarno. 3301-1 SAMOSTOJNEGA ELEKTRIČARJA s prakso sprejme lesna industrija v Radomljah. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati n« LIP Ljubljana, Parmova 37.	3199-1
MESARJA-treznega in zanesljivega, lahkn tudi žensko te obrti, sprejmem. Ponndbe v egi. »dd. pod »Strogo pošten«.	3290-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in pridno, samo čez dan takoj sprejmem. Naslov v oglasnem odd.	3264-1
GRADBENEGA TEHNIKA za visoke ia nizke gradnje s prakso in kleparskega pomočnika, ki bi vršil tudi vodovodne instalacije po možnosti z lastnim orodjem sprejmemo. Ponudbe pod »Samostojni« v r*	3317-1
USLUŽBENKO za splošno administracijo in obračunavanje mezd sprejme »SILVA« — Gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, Parmova 37 — telefon 21-850. Pogoji: znanje strojepisja in vsaj nižja srednja šola. Zelena je tudi trgovska izobrazba. Delovno mesto je v Stahovici. Prednost imajo tam, ali v bližini prebivajoče osebe. Ponudbe vložiti pri Gozdni upravi. Kamniška Bistrica.	-1
SNAŽILKI ALI STREŽNICI za malo pomoč v gospodinjstvu dam tudi kabinet. Naslov v ogl. odd. 3243-1 GOSPODINJSKO POMOCMCO za vsa hišna in vrtna dela ter kuho sprejmem. Plača 2500 din. Kolar, šolski uprav., Šentvid, Ljubi i a na
2977-1
GOSPODINJO »rednjih let - upokojenko, šiviljo za gospodinjstvo in vzgojo 11 -letne hčerke iščem. Ponudb« pod »Zagreb« ▼ oglasni oddelek.	3299-1
ZASTOPSTVO TOVARNE aM večjega trgovskega podjetja za drobno aK eogro prodajo sprejmemo v Novem mestu za celo Dolenjsko. Na razpolago lep lokal in skladišče. Ponudbe pošljite na SP Novo mesto pod »Ugodna prilika«. 3133-1 SPOSOBNEGA KNJIGOVODJO po možnosti samca iščejo Občinska gospodarska podjetja Senovo. Nastop službe takoj. Plač« po tarifnem pravilniku.	2996-1
ŠIVAT grem na dom. Ponudbe pod »Dobra šivilja« v ogl. odd. 3031-2 ŠIVAM PERILO in popravljam obleke. Naslov v ogl. odd. 3161-2 DOBRA ŠIVILJA pride na dom. — Naslov v ogl. oddelku. 3032-2 USNJENE ROKAVICE, zimske in letne, strokovno popravi Marenka Sitar, Pred Škofijo 13.	3249-2
PERICO na dom iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	3231-2
POPRAVLJAM IN OBNAVLJAM damske obleke in plašče. Naslov v ogl. odd.	3225-2
Ku.i.NiLUiiCINO POUČUJEM po najboljši metodi. Naslov v oglasnem oddelku.	3275-2
VEČJE ŠTEVILO POPISOVALCEV sprejmemo za popis odnosno kategorizacijo stanovanj v mestu Ljubljana. Delo bi trajalo predvidoma cca 20 dni in se honorira. Javiti se je v Kresiji, II. nadstr. soba 69.	3298-2
ZA NEMŠKO KONVERZACIJO sprejmem učence. Naslov v ogl. odd.
3013-2
PRIKROJEVALN1 TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4.	3203-2
PODJETJA, POZOR! 1.5—2 tonskim avtomobilom grem vozit pogodbeno (stalno). Ponudbe pod »Prevoz« v ogl. odd.	3095-2
GOSPODINJSKA DELA grem pomagat tudi vsak dan dopoldne ali popoldne k uvidevni družini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.
3033-2
VAJEN
m
ZIDARSKE VAJENCE sprejmem takoj. Zidarstvo Kosi Ivan. Ljubljana, Rimska c. 16.	2924-3
UCENCE ZA KLEPARSKO, ključavničarsko in aeromizarsko stroko sprejme: LETOV, Ljubljana, Celovška 258.	3020-3
VAJENCA za mehanično obrt sprejmem. Smartinska 136.	3116-3
MODERNO UREJEN MOŠKI BRIVSKI SALON s popolnoma novim inventarjem, aa lepem kraju v Ljubljani (novem bloku), prodam najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Brivski salon«.	3168-4
ČEBELARJI! Ugodno prodam 200 kg prvovrstnega kostanjevega medu. — Odličen za spomladansko krmljenje čebel. Gruden, Jesenkova 8. 3147-4 ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, lep, dobro ohranjen, prodam. Modrijan, Tržna 7.	3145-4
RADIO, najnovejši, inozemska, prodam. Naslov v ogl. odd. 3155-4 ŠIVALNI STROJ prodam. — Kerin, Vidovdanska c. 4.	3154-4
VRTNARIJO, dobro urejeno, v centru Tržiča, ugodino oddam. Kolar, Glavni trg 28, Tršič.	3062-4
»FIAT« motor 1100 kompletni, v razstavljenem stanju, z menjalnikom, zaganjačem in dinamom ugodno prodamo. Trgovsko podjetje »Pohorje«.. Podvelka.	3042-4
ASINHRONSKI MOTOR z drsalnimi obroči. 70KW 220-380 V, stikalo zvezda trikot, 1450 obr./min. prodamo in zamenjamo za 25 do 35 KW elektromotor. — »STOL«, tovarna upognjenega pohištva, Kamnik.	3028-4
KROŽNO ŽAGO z vrtalnim strojem in motorjem, orodje za rezkalm stroj in nasadila za nihalna vrata prodam. Naslov v ogl. odd. 2757-4 NJIVO 1.200 m2 v Mostah ob fužinski meji ugodno prodam. Vprašati: Tršatn, Rudnik 122.	2879-4
REZERVNE DELE 'komplet) za motorno kok) »Harley Davidson« — 350 ccm prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod j Harley«.	2878-4
SLAMOREZNICO v zelo dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. oddelku.
2935-4
•••«• •«••«••«• •«••«••«• •«••«••«■ •«••«• •••*
*	Državna posestva — : ? zadruge! — Prodamo •
*	nove vitle za Ansaldo * : traktorje Argano TA ° ! 2500 kg su TCA 60 j
*	Tamburo vuoto. Infor- ? T macije in ogled pri pod- f j jetju Žičnica, Ljubljana, ? ? Tržaška cesta 69. j
OTROŠKI VOZIČEK, lep, globok, ta-pecirau, prodam. Tušar, Lepodverska 22.	2954-4
SPALNICO poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jesenice.	2991-4
NOVO HIŠO, e nos lanov a njs ko, na periferiji Ljubljane prodam. Ponudbe: Dolenc, Rudnik 141 a. 5002-4 VEC VOZ hlevskega gnoja prodam.
Naslov ▼ ogl. oddelku.	3018-4
ŽENSKO IN MOŠKO KOLO prodam.
Slak, Černetova utica 19.	2930-4
ŽELEZEN' ŠTEDILNIK, nov, prodam za 10.000 din. Starman, Janševa 1.
5097-4
FURNIRANO JEDILNICO, orehovo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Rijavec, Bežigrad 1.	3093-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, soliden, prodam. Emonska 25.	3111-4
BRILJANTNE UHANE ugodno prodam. Naslov v ogL odd. 2915-4 PIANINO in klavir prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3000-4
MLADEGA PSA, čistokrvnega bok-
SPALNICO, rabljeno, hrastovo, prodam. Naslov v ogl. odd. 32206-4 SLADOLEDNI STROJ ugodno prodam. Pirc, Predjamska 20.	3274-4
RADIO štiricevni prodam. Širok Bogdan, Jamova 47 (Marmontova).
3267-4
OTROŠKO POSTELJICO, skoraj novo, prodam. Keržan, Celovška cesta 130-III.	3258-4
NOV RADIOAPARAT prodam. Trep-še Savo, Tržaška cesta 26.	3229-4
PERZIJSKO PREPROGO »Tebris« 3X4 ra prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3228-4
KLAVIR, dunajska mehanika, dobro ohranjen, prodam. Venier, Vrhov-čeva 9, pritličje - levo. 3227-4 MLEKARSKO OPREMO, kompletno, za vse vrste sira in masla, 6001 dnevno prodam. Vapčja Vas 7 — Semič.	3252-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, 2 peresni žimnici, damast, uporabni za kavč in ogledalo 103X55X6, prodam. Naslov v ogL odd. 2984-4 iVk.^D-M uOULlr.Lt (bojler) prodam. Naslov ogl. oddelku. 3285-4 PLETILNE STROJE št. 8X25 prodam, Podmilščakova 3 a. 3280-4 DOBER RADIO »Cerdil« 4 + 1, prodam. Vidmar, Resljeva 3.	-4
KOMPLETNO čevljarsko delavnico prodam, Trubarjeva 53, bivša Sv. Petra.	3203-4
2	POSTELJI in 2 omarici prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	3179-4
OKROGLO MIZO, patent raztegljivo za 12 oseb, orenova korenina, s 4 stoli in veliko preprogo prodam. Vodmat Pod Ježami 7, pritličje.
g	3198-4
PRODAM novo Amerikansko glavo premera 13 mm, iu pisalni stroj »Erika« (mali). Hafner, Trnje 1, p. Škofja Loka.	3156-4
APARATURO IN KUHALNIK za butan plin prodam za 3.500 din v popravljalnim polivinil in nylon dežnih plaščev ter perila. Stari trg 24 (lokal).	2800-4
DIATONIČNO HARMONIKO in otroški globoki voziček prodam. Vidmar, Pokopališka 25.	3271-4
RADIO »TELEFÜNKEN«, 5 cevni in žensko italijansko kolo prodam. Zelena jama, Kavčičeva 51.	2949-4
PES, krasen, kraški volčjak, dober čuvaj, star 1 leto, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 2953-4 DIESEL MOTOR »Aran« 7-9 HP za elckiromoior 10—15 HP prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. 2956-4 ŠIVALNI STROJ, ženski pogrezljiv, štedilnik s kotličkom in kmečko peč prodam, Črnuče 81.	3054-4
RADIO HEG superf 3 val. dolžine, odlični prodam. Naslov: Oven Jože, Brezovica 16 pri Ljubljani.
3005-4
RADIO »Philips« inozemski, prodam.
Drobnič Jože, Vodovodna 84. 2922-4 MOTOR s prikolico 750 ccm, pisalni stroj »Oliveri«, razmnoževalec Ci-klostil-šapirograf poceni prodam. Ogled vsak dan. Viršček Andrej Novo mesto, Trdinova 32.	3134-4
POTOGRAFSKI povečevalnik kompleten prodam. Cena 16.000 din. Vidmar, Celje, Medlog 16.	3130-4
MOSTNO TEHTNICO (cestno) prodam, uradno preverjena in v onra-tu. Naslov SP, Celje.	3127-4
1.5	in* SUHIH OREHOVIH DESK, mizarske dimenzije, moško kolo
ASLVZEK
SLIKI 'VAM V 2 URAH IZDELA foto »PAULI«, Trubarjeva 38. 3143-2 PREPISOVANJE ;NA STROJ prevzamem dela n* doon. Naslov v ogi ftdMku.	>150-2
seria, oddam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bokser«.	3117-4
MOŠKO KOLO, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 3115-4 DETELJO prodam ali zamenjam za gnoj. Savlje 102.	3118-4
MOŠKO KOLO »Waffenrad«, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 9. do 11. ure. Primožič, Albanska 10.
5119-4
20 KRANJICEV z mladimi maticami prodam. Cena po dogovoru. — Naslov v ogl. oddelku.	3136-4
GEPELJ prodam. Peško, Vrbje 14, Žalec.	5128-4
OTROŠKO POSTELJICO prodam. -Kidričeva 9-III., vrata 15.	3077-4
MOŠKO KOLO prodam. Hrovat, Coj-zova 9.	2073-4
STARO POHIŠTVO prodam. Prešernova 15-IIL, levo.	3070-4
3-TONSKI TOVORNI AVTO »Ford«, dobro ohranjen prodamo ali ga tudi zamenjamo za dobro ohranjenega 1 in llt tonksega. Prost, gasilsko društvo Smlednik.	2523-4
SLADKO SENO IN OVSENO SLAMO prodam. Žnidaršič, Bizovik 9.
3245-4
ŠPORTNI VOZIČEK, globok, poceni prodam. Saje, Gradišče 11.	5246-4
STREŠNO OPEKO, vagonske količine vam dobavi takoj Angrogradja Ljubljana, Trubarjeva 18, telefon 22-606.	3250-4
OMARO za obleko, dobro ohranjeno, prodam. Zrinjskega 3-III., vrata 10.
3242-4
MOŠKO KOLO prodam. Jezeršek, Tržaška 87.	3241-4
PUŠKO, zračno, poceni prodamo.
Naslov v ogl. odd.	5234-4
TEHTNICO original »Berkel«, Rotterdam - Holandija, prodam. Gornji trg 42 (Florjanska). 3233-4 6 FOTELJEV, brokat, prodam. Naslov v	ogl. odd.	3232-4
HARMONIKO »Scandalli«, 96 basov, 4 registri, .v brezhibnem stanju prodam. Vprašati: trgovina Pionir, Titova 14.	3221-4
PRODAM SAMSKO^ SPALNICO z dvema omarama, češnjev les. Naslov v	ogl. odd.	3219-4
2 OKNA KOZOLCA prodam. Ponuti ška 28.	3215-4
OTROŠKO POSTELJICO, kompletno, lepo in veliko, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 3214-4 RADIO PRODAM. Rožna dolina, cesta IX-30.	3209-4
ŠIVALNI STROJ, ženski, šiva naprej in nazaj ugodno	prodam.	Trubarjeva 6.	bivša Sv.	Petra.	5208-4
ELEKTRIČNI KUHALNIK, 2 plošči, prodam. Postonjska 22, pritličje.
5269-4
ZENSKO KOLO kupim. Ponudb« t ogi odd. pod »Žensko kolo«.
2983-5
OGRODJE ZA MOŠKO KOLO kupim. Prodam športni otroški voziček. Naslov v ogL odd. 3061-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah: Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6.	3027-5
BREZHIBNO MLATILNICO, dolžina bobna 70—80 cm, kupim, Ponudbe poslati na naslov: Franc Kaučič, mlin Kameno. Arandjelovac — Srbija.	2961-5
OTROŠKI VOZIČEK, siv ali črn, tapeciran, kombiniran, V zelo dobrem stanju, kupim. Ponudbe poslati na naslov: Ravnikar Helena, Devova 3, Ljubljana.	3040-5
ŠTEVEC, električni, 10 Amp., kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Števec«.
3066-5
ČEVLJARSKI LEVOROCNI STROJ kupim ali zamenjam za novi ženski šivalni stroj »Singer«. Žagar, Stara Loka 40, p. Škofja Loka'. 3096-5 ZENSKO KOLO, lahko, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	3114-5
VEČJO KOLIČINO rabljenih zabojev, dobro ohranjenih, kupimo. Ponudbe z navedbo velikosti in cene pod »Zaboji« v ogl. odd. 2882-5 STROJ ZA ŠIVANJE ozir. spenjanje kartonov, lahko je tudd rabljen, kupimo. »Toper«, Celje. 3308-5 FORIBORDO MOTOR kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Original« ZHP«.	3255-5
VEČJI SKIOPTIKON kppimo. Ponudbe poslati na Mestno gledališče Ljubljana, Gledališka pasaža. 3244-5 ZAZIDLJIVO PARCELO v Črnučah kupim. Pogoj: bližina ceste. Naslov v ogl. odd.	3164-5
KNJIŽNO OMARO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ne preširoka«.
3319-5
KUPUJEMO, težke in specialne, kombinirane, krojaške stroje znamke »Singer«. Pismene ponudbe poslati pod >61052« v ogl. odd. 3177-5 VRTNO GARNITURO kupim. Ponudbe pod »Garnituro« v ogl. odd.
3210-5
JARME ZA ŽAGO venecijanko iz U železa kupim. Pucelj, Goriča vas. p. Ribnica.	2942-5
SLAMOREZNICO na motoni pogon in jermen kupim. Šemrov Jože, Hotedršica 87	2973-5
ROČNI VITEL in gumi kabel kupim. Cihlar Branko. Vodovodna 3.
310'?-5
KUPIMO večje število gramofonskih
peretf, velikosti 25X 0,71X4580 ram. Ponudbe poslati na »Žičnico« Ljubljana, Tržaška c. 69.	3295-5
»Adler« s prestavami prodam. Naslov v ogl. odd. SP, Celje. 3123-4 BENCINSKE JAMSKE LOKOMOTIVE
jakosti 12—14 KS, tirni razpon 630 mm, prodamo, Ponudbe pod »Ispravne« v ogl. odd.	3122-4
RADIO 15 Wat. »Siemens«, koncertni, in 10-Wat ojačevalec in zvočnik prodam. Vprašati v nedeljo 10—13 ure ter ponedeljek 18—20 ure, Ulica talcev 23-1 nadstropje, desno.	3i60-4
RABLJENE GUME 900 X 16 - 10.5, prodam, Streliška 24, pritličje.
3158-4
NOV ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam. Zalar, Zidovska 1-1II.	3201-4
RADIO Super A E. G., 5 cevni, 3. val. dolžine, manjše oblike, zelo dober, ugodno prodam. Cuznar, Vodnikova 6.	3200-4
ŠIVALNI STROJ »Singer«, nov, prodam. Krakovska ul. 11, dvorišče.
3195-4
SLAMO prodam. Sp. Hruščica 8.
3193-4
VODNO ČRPALKO, na električni pogon, kompletno v prav dobrem stanju, prodam. Pirnat Vili, Dražgoška 6, Dravlje, Ljubljana.
3191-4
VARILNI APARAT, žensko in moško športno kolo, tapeciran športni voziček in stajico prodam. Naslov v ogl. odd.	3190-4
LEPO KONJSKO VPREGO prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 31S3-4 PRODAM: žensko kolo, športni voziček, stajico, otročji zložljivi stolček, lončeno železno peč, ptičnico in leseno posteljo. Juvan, šmartin-
n * rvr/“v*^"	3181-4
RADIO, 5 cevni, nov, poceni prodam. Aljaževa 6, vrata 2.	3178-4
KOLO, žensko, novo, italijansko prodam, Galetova 3-1.	3176-4
ŠPORTNI VOZIČEK in posteljico, prodam, Rož. dol. c. V-33.	3174-4
MODERNO SPALNICO,, novo, poceni prodam. Ogled od ponedeljka naprej. Pleskarstvo, Hrenova 8.
RADIO, inozemski, prodam. Vrhov-čeva ul. 14, pritličje desno. (Ta-„ bor).	3172-4
RAZNE DELE za motorno kolo »Triumph«, 350 ccm, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	3171-4
POLŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, odlično hranjen, prodam. Sternad Vinko — Rozmanova 13-IIT. 3170-4 RADIOAPARAT »Tesla 53«, nov brezhiben prodam. A. L., Hrenova
RAPJP >PbHips«, 5 cevni, manjše oblike, dobro ohranjen prodam takoj za 29.000 din. Naslov v ogl. odd.	3169-4
ELEKTRIČNO . VODNO ČRPALKO* kompletno, in pekovski gnetilni stroj prodam. Naslov v oglasnem odrVlt-17	3161-4
ČEŠNJEVO SPALNICO hi samsko spalnico prodam. Majstrova 16.
PLOHE in zidasko pripravo za gradnjo hiše prodam. Pod/milščakova 3a.	3281-4
DIFERENCIAL »Addier Triumph« -brez ohišja in osi s stožčastim zobnikom prodam. Šlajmer jeva 8, popoldne.	3259-4
ŽENSKO IN MOŠKO KOLO, oba do bro ohranjena, električni štedilnik na 2 plošči, 3-cevni radio prodam. Friškovec 8, Hrovat.	2987-4
PRODAMO 3 mizarske križne mize iz strojne litine; 1 antodrnamo-ori-ginal »Ford«, V 12 voltov, kompletna z relejem, 1 autozaganjač »Bosch« 12 V. Zelo ngodna cena. Vse informacije pri Elektro radio Slov. Konjice;	2994-4
UGODNO PRODAMO kinoaparaturo 35 mm z bobni 1200 m z ojačevalcem. ^motor eenera tonem 25 A, 3 zvočniki, elektro gramofonom. Ponudbe na Kino Pohorje, Slovenske Konjice.	2995-4
STV KOŽUHOVTNAST PLAŠČ, velik, ohranjen, prodam. Ježek, Beethovnova 9.	3218-4
NAMIZNI ŠTEDILNIK, staro kuhinjo in nizko omaro, peresno žimnico in razno prodam. Kolizejska 34 -• desno.	3022-4
SODE IN KADI do 12 hi kupim. Ponudbe na SP Celje pod »Sodi«.
3131-4
MOŠKO KOLO, italijansko, prodam.
Pečar. Cojzova 9.	3106-4
SPALNICO, starejšo, dobro ohranjeno. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	3098-4
Him
KMEČKI VOZ, dobro ohranjen, kupim, nosilnost okrog 15jX) kg, širina koles 6—8 cm. Ponudbe s ceno na Seliškar Franc, Lukovica 29 pošta Brezovica pr* Ljubljani.
3186-5
MOŠKO KOLO, z dinamo dobro ohranjeno, kupim. Goričan, Mestna vrtnarija »Tivoli«.
PARCELO 890 m2, zazidljivo, na Opekarski' cesti zamenjam za manjšo v bližini centra, event, še doplačam. Ponudbe pod »Parcela na Opekarski cesti« v ogl. odd. 3257-6 PARCELO 900 m2, lepo, sončno, zazidljivo v Trnovem zamenjam za osebni avto ter doplačam. Ponudbe pod »Parcela - Avto« v oglasni oddelek.	3256-6
mmm
ENOSTANOVANJSKO HIŠO. visoko podkleteno. z vrtom, novo, 15 minut od postaje Šentjur, Celje, prodam. Naslov v podružnici SP Celje.	3124-7
STAVBIŠCE z gradbenim materialom na mestu, 5 minut od postaje Celje, poceni prodam. Vprašati: Pla-tovšek Slavko, Celje, posredovalnica za delo.	5125-7
PARCELO 600 m2, peščeno, ob cesti blizu remize prodam. Justina, Vodnikova 97.	3261-7
MANJŠO HIŠO z vrtom, najraje enodružinsko, v Ljubljani kupim. Naslov v ogl. odd.	3012-7
POSREDOVALNA PISARNA, Tav-- carjeva 6. vanj nudi v nakup oz. prodajo vile, hiše, kmečka posestva, parcele in zemljišča po različnih cenah in v zaželenih krajih. Prav tako sprejema v prodajo vse vrste nepremičnin v vseh krajih naše republike. Poslužujte se našega podjetja, ker vam poleg ostalih poslov izvrši tudi vsa zemljiškoknjižna opravila. Vse gospodarske informacije so brezplačne.	3500-7
HIŠO Z VRTOM na lepi prometni točki blizu mesta prodam. Zelo važno za poletnega izletnika, ugodno tudi za obrtnika. Naslov v ogl. oddelku.	5256-7
DVODRUŽINSKO VILO v Ljubljani zamenjam za enodružinsko, prav tako v Ljubljani. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 5151-7 ENODRUŽINSKO HIŠO z nekaj zemljišča v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Ponudbe z opisom poslati pod »Gotovina« v oglasni oddelek.	3187-7
GRADBENO PARCELO 1000 m2, blizu postaje Sevnica ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa lega«.	3207-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, podkleteno na Ježici, primerno za stanovanje ali obrt, prodam. Naslov v ogl. odd.	3204-7
P^.a Lu; blizu kolodvora prnousn.
Ovčak, Medvode 34.	3007-7
STAVBENO PARCELO na lepi razgledni točki Medvode-Pirniče prodam. Informacije da sosed Kern, Zg.	Pirniče	128.	2992-7
ZAZIDLJIVO STAVBENO PARCELO
prodam, 1000 m*, pri železniški postaji Ljubljana-Polje.- Naslov v ogl.	odd.	3004-7
HIŠO	Z VINOGRADOM,	sadovnjakom	skupaj	72 a,	lepa sončna le-
ga, na Dolenjskem prodam ali zamenjam za enodružinsko v Ljubljani. Dam tudi v najem za stanovanje. Gorenc, Podgora 26, Šentvid pri Zalokar.	3038-7
PISALNI STROJ »Portable« ab večjega vzamem v najem. Ponudbe v ogb odd. pod »Odškodnina«. 3316-8
Lt/..Ai., fc.liuiciei» i:<k'ccuicudinarsko obrt ali večjp lopo v Črnučah, vzamem v najem. Naslov v ogl. odd.
3165-8
LOKAL, ali eno do dve sobi za pisarno vzamemo v najem. Ponudbe: Prirodoslovno društvo v Ljubljani, Vrazov trg 4-1, telefon 22-786.
3094-8
STANOVANJE
AOMlCnTNO STANOVANJE, suho in sončno, zamenjam za dvo ali trisobno v centru ali okolici Ljubljane. Ponudbe pod — »Lepi kraj«, v oel. odd.	3291-0
SOBO, lepo opremljeno, s posebnim vhodetn v centru zamenjam za prazno. Bevc, Frankopan&ka cesta 23.	3120-9
LEPO SOBO dobi, kdor odkupi opravo. Ponudbe v oglas, oddelku pod »Gotovino«.	2933-9
INTELEKTUALEC išče opremljeno sobo. Plača po. dogovoru. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Kjer- ' koli«.	2939-9
DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za enosobno v mestu. Vprašati: čevljar, Dolenjsko cesta 7.	2986-9
KMEČKO DEKLE išče sobo, pomaga pri vsakem delu. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 3024-9 LEPO KUHINJO in sobo zamenjam za enakovredno ali večje. Ponudbe pod »Suho in zračno« v ogl. odd.	3110-9
ENOSOBNO STANOVANJE v bližini Ljubljane iščem. Sprejmem tudi adaptacijo ali dovršitev stanovanja sicer zidarska - tesarska in slikarska' dela. Ponudbe v oglas. odd. pod »Gradbeni delovodja«.	8100-9
OPREMLJENO SOBO za dva meseca išče mlad zakonski par iz Novega Sada. Ponudbe pod »Novi Sad« v ogl. odd.	3080-9
DVOSOBNO STANOVANJE, sončno, čisto v centru, zamenjam za trisobno. Naslov v oglasnem oddelku.	3067-9
DVOSOBNO STANOVANJE, lepo in sončno, zamenjam za dvosobno. Naslov v OgL odd. 3058-9 SOBO iščem- Humer Jože — »Obnova«, Smartinska 21.	3044-9
ENOSOBNO STANOVANJE v St. Vidu ugodno zamenjam za dvosobno. Naslov v ogl. odd. 3051-9 SOBO, opremljeno ali prazno, išče mirna uslužbenka. Naslov v ogl. oddelku pod »Plačam dobro«.
3041-9
STUDENT medicine išče sobo. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »4-letnik«.	3048-9
ZA ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Ljubljani, za takoj ali pozneje, dam veliko nagrado. Ponudbe pod »Izredna prilika« v ogl. odd.	3045-9
OPREMLJENO SOBO išče mirna uslužbenka z lastno posteljnino. Ponudbe pod »Službenica« v ogl. odd.	3078-9
PRAZNO SOBO Iščem. Dam lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrado«.	3079-9
PRAZNO SOBO želim, plačam dobro. D2m na razpolago šivalni stroj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivalni stroj«.	2884-9
ZA STANOVANJE v mestu dam veliko nagrado. Nudim zamenjavo v St. Vidu. Ponudbe pod »Parcela« v ogl. odd. 3025-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za enosobno s kabinetom ali večje enosobno. Ponudbe pod »Takoj« v oglas, odd.	2925-9
KOMFORTNO STANOVANJE S kabinetom, lepo, trisobno, zamenjam za enako dvosobno. — Ponudbe v ogL odd. pod »Maj -junij«.	2998-9
ENOSOBNO STANOVANJE pod enim ključem zamenjam za večjo garsonijero. Ponudbe pod Cisto« v ogl. odd.	2970-9
OPREMLJENO SOBO išče pravnica. Za uslugo lahko nudi konverzacijo v nemškem ali angleškem jeziku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna«.	2979-9
SOBO, veliko, prazno, snažno proti visoki denarni nagradi, iščem, po možnosti s posebnim vhodom. Pismene ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	2888-9
LEPO NAGRADO DAM, kdor mi preskrbi opremljeno ali prazno sobico, po možnosti v centru ali blizu tramvajske postaje. Najemnino dobro plačam in lahko tudi za nekaj mesecev v naprej. Naslov v ogl. oddelku. 3071-9 TRISOBNO STANOVANJE, komfortno v Mariboru zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	3153-9
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami zamenjam z enakim. Ponudbe v ogL odd. pod »Takoj«.
3185-9
SOBO. neopremljeno, § posebnim vhodom išče strojni stavec. Najemnino plačam za več mesecev naprej. Ponudbe pod »Nagrada« v oglasna oddelek.	3075-9
SOBO. lahko tudi izven mesta, iščem. Dam nagrado. Ponudbe v ogl. odd. nod »Nujno«.	-9
OPREMLJENO SOBO v središču mesta aK na periferiji potrebujem. Mesečno plačam 1500.— dan. Ponudbe v ogl. odd. pod »1500 na mesec«.	-9
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako ali trisobno. Ponudbe pod »Komfortno« v oglasni oddelek.	>288-9
OPREMLJENO ali pralno sobo iščem. Ponudbe pod »Solidna« v ogl. odd.	3287-9
PRAZNO SOBO išče starejša uradnica, ves dan odsotna, plačam dobro, tistemu, ki mi preskrbi dam nagrado. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Mirna«.	3282-9
OPREMLJENO SOBO iščem. Dobra nagrada. Naslov v o "L odd. 3247-9 TROSOBNO, KOMFOilTNO stanovanje zamenjam za dvoje manjših stanovanj. Naslov v oglasnem oddelku.	3254-9
ZA SOBICO, tudi neopremljeno, plačam dobro po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Maja«. 3248-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno kjerkoli. Ponudbe pod »Plačam selitev« v ogl. oddelek.	3213-9
DVOSOBNO STANOVANJE v prvem nadstr., pod 1 ključem zamenjam za večje dvosobno, po možnosti s kabinetom, najraje v zapadnem delu mesta. Ponudbe v oglasni oddelek pod »April - naklada«. 5216-9 LEPO PRAZNO SOBO pri bežigrajski gimnaziji zamenjam za sobo v centru. Naslov v ogl. odd- 3211-9 SONČNO SOBO 3X4 s souporabo kopalnice zamenjam za enako. Ponudbe pod »Center«, t oglasni oddelek.	w	3148-9
SOBO kjerkoli išče, pošten moški, srednjih let, zaposlen. Pismene ponudbe pod »Trezen« v oglasni oddelek.	3144-9
SOBO ISCE 35-lefcnd, miren kulturni delavec. Šel bi tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Literatura in etika« v ogl. odd. 3149-9 KDOR ZAMENJA veliko prazno sobo za mamjšo dobi lepo nagrado. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogl. oddelek.	3157-9
SOBO IŠČE zdravnik. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bližina bolnice ali centra«.	3166-9
DVE SOBI zamenjam za slični, za. garsonijero a*li enosobno stanovanje. Ponudbe pod takojšnja zamenjava« v ogl. odd.	5182-9
LEPO SOBO, poseben vhod s pritiklinami, zamenjam za sobo in kuhinjo ali dve sobi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Proti nagradi«. 3184-9' D\ UüNi G^SOüaO oaa.nOVAaJU, lepo, na Dolenjski cesti zamenjam za enosobnega s kabinetom v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Manjše«.	3074-9
VELIKO SOBO v centru zamenjam za prav tako v centru. Ponudbe pod »Poseben vhod« v ogl. odd.
3082-9
USLUŽBENKA išče sobico, tudi skromno opremljeno, proti uslugi šiva s svojim šivalnim strojem. Cenjene ponudbe je poslati na naslov: Kovačič Jože, Ciril Metodova 7.	3113-9
OPREMLJEN KABINET, nudim brezplačno študentu, za instrukcije iz angleščine. Naslov v ogl. odd.	2995-9
KOMFORTNO STANOVANJE, tro-sobno na Sušaku, zamenjam za podobno v Ljubljani. Naslov ' v oglasnem oddelku.	3050-9
SOBO IšCEM'. Imam posteljnino, pomagam učiti matematiko, brez obiskov Ponudbe v ogl. odd. pod »Soliden študent«.	3273-9
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortr no zamenjam za dvosobno komfortno Naslov v ogl odd 3289-9
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, lepo, rn kopalnico v centru zamenjam za dve sobi s posebnim vhodom. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Lepi sobi«.	3121-9
DELNO OPREMLJEN KABINET v centru mesta zamenjam za večjo prazno sobo. Ponudbe v oglasni odd. pod »Izven mesta«. 3217-9 DVOSOBNO STANOVANJE v lepem položaju Beograda s tarpezarijo in vsemi pritiklinami zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj ali kasneje« t oglasni oddelek.	3192-9
DVOSOBNO STANOVANJE ▼ Kamniku zamenjam v. krajih blizu Ljubljane ali Kranja. Ponudbe pod »Spomladi« v ogl. odd. 2964-9 ENOSOBNO STANOVANJE, preprosto, v centru, zamenjam za dvosobnega. Naslov v ogl. odd. 3055-9 STANOVANJE, komfortno, dvoinpolsobno v Mariboru , zamenjam za v Ljubljani. Naslov v ogL odd. 5046-9
KINO
»UNION«:	amer. fUtn »Steklen»
menažerija«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10. uri ja matineja istega filma.
•KOMUNA«; amer. xum »Spljon«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Pri zadnjih dveh predstavah nastopajo avstrijski altisti. Cena vstopnicam se zviša za 20 din. Ob 10. uri je matineja istega filma.
•SLOGA«; amer. film »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri je matineja istega filma. — Danes zadnjikrat.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 — U ter od
14.	dalje.
»SOCA«: amer. film »Steklena menažerija«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 15 dalje.
»SISKA«; amer. film »Fant s trobento« ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 — U in od 15 dalje.
«TRIGLAV«: amer. film »Skrivnostna cesta«. Tednik: Filmske novosti št. 5. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ln od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film »Poštna kočija«. Predstavi ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE »UNION«; ameriški barvni film »Divji sever«.
CELJE »DOM«: itaL film. »Truba« dur«.
»VEVCE«: amer. barvni film »Konec sveta«.
»ZADOBROVA«: amer. film »Tajni tovor«.
KRANJ »STOR2IC«: franc, film »Prijateljice noči«. Film je mladini izpod 16 let prepovedan. Matineja ob 8.30 »Veselo in brez skrbi«. Predstave ob 16, 18 in 20.
KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Trenutek obupa« ob 17.30 in 19.30. Matineja ob 10. uri, amer. barvni film »Veselo in brez skrbi«.
KRANJ »ZADRUŽNIK«: premiera amer. barvnega filma »Veselo in brez skrbi« ob 15, 17 in 19.
CERKLJE »TRIGLAV«: amer. barvni film »Zlomljena puščica« ob
15,	17 in 19.
JESENICE »RADIO«: indijski film »Aandhiyan« (Neurje). Predstave ob 16, 18 in 20. Matineja ob 10. uri, mehiški film »Biser«. Cena za odrasle 20 din. za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in tistim, ki so zabranjene mladini.
JESENICE »PLAVŽ«: amer. kriminalni film »Zločin v Nevadi« Predstave ob 16, 18 in 20. Matineja ob 10. uri, francoski film »Slavčki v kletki«. Cena za odrasle din 20, za otroke din 10. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini.
»KOROŠKA BELA«: avstrijski film »Prijatelja« ob 18 in 20. Matineja ob 10. uri, amer. film »Mi otroci«. Cena za odrasle din 20, za otroke din 10. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini.
ENOSOBNO STANOVANJE v Šiški zaimeniiam za eno in pol sobno. Ponudbe pod »Bližina oentrac r ogl oddelek.	5063-9
DVOSOBNO LEPO stanovanje, v strogem centru zamenjam za dvo-inpol ali trosobno. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	5064-9
DVOSOBNO STANOVANJE, lepo, komfortno, v Šentvidu, zamenjam za komfortno enosobno s kabinetom ali večje enosobno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. ped »Visoko pritličje ali I. nadstropje«.
3059-9
IZGVBLJEM
IZGUBIL SEM DOKUMENTE T Dravljah. Najditelja prosim, naj jih vrne na naslov: Vonta Milan, rod Hribom 74.	3295-10
POZABLJENO žensko uro >Dorso<, vrnite prosim na naslov:	OLO
Ljubljana okolica.	3277-10
IZGUBIL SEM ročno uro v bližini bežigrajske šole. Vrniti: Tržaška c. 26-11.	3260-10
DNE 3. III. JE BILA IZGUBLJENA k roman a kapa od kolesa (Radkape) znamke Fiat na relaciji Ljubljana— Zaloška cesta—Gameljne—Vižmarje —Ljubljana. Pošten najditelj naj
i'avi na naslov: Tovarna Pletenin, »rabijatna, Zaloška 14, proti nagradi.	3268-10
RAZNO
i7. FEBRUARJA mi je odpeljal izpred Kolinske tovarne visok šofer . s sivim avtomobilom - črno psioo, 60 cm visoko (nemško ovčarko). Kdor kaj ve, kje se nahaja, naj sporoči proti dobri nagradi: Sem-
•	raje, Ljubljana, Tomačevska 9.
3238-11
Z INTELIGENTKO srednjih let gre v skupno gospodinjstvo osamljeni vdovec, z rednimi dohodki. Ponud-. be v ogl. odd. pod »Diskreten<.
5163-11
RAZVELJAVLJAM veljanost irgub-
•	ljene dijaške knjižice na naslov:
Gulič Pavla, Skopo 33, p. Dutovlje.	3265-11
MODNO IN POCENI izdelujemo, čistimo ter sprejemamo v strojenje in shrambo vse vrste krzna. Zahtevajte naše izdelke. Berič Viktor, krznar, Komenskega 36, Ljubljana.
3240-11
GOSPODINJO, starejšo, iščem za takoj. Klopčič, Celovška 43. 3255-11
Lfv.. i Niivi uohn.uu A v i. O.uUbi-
LOV, za 6000 dinarjev, vam prebarvam sedeže takoj, v 12 ur^h. Za kvaliteto odgovarjam. Dobravc, ctari trr 17. Ljubljana. 2934-11 UPOKOJENEC s kompletno opravo želi skupno gospodimjstvo z osebno upokojenko, ki zna kuhati. Ponudbe pod >50« v ogl. odd. 3009-11 MLADENIČ, ki je 20. I. 1954 na Ti-,toyi. cesti pri Sv. Krištofu, govoril s staro ženo in ji rekel, da je bolan, brez staršev, se naj zglasi 'ali pošlje svoj naslov: Ana Cervan, Šentvid 59, nad Ljubljano, 3034-11 V OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE ŠE NAKNADNO DOSPELE PONUDBE: Brezhibna 2902, Balkon 2181, Domžale, Dvosobno stanovanje 2181, Enosobno stanovanje 2626, Engros, Frizerstvo 2762, Gotovina 2763' Gospodinjstvo 2061, Gorenje, Gradnja, Gospodarstvo, Izvežban 2566, Komfortno-center 2782, Klet 2189, Kratek klavir, Ljubljana 2863, Ljubljana I., Lepo sončno, Ljubljana 2161, Ljubljana 2211, Močno 2894, Mizar, Mare 2717, Miren 1274, , Miren dom 2137, Nameščenka. Nagrada, Nujno 2161, Ohranjen 2130, Pianino, Plačam takoj 2573, Poceni, Poštenost, Pletiljftvo, Pianino 2308, Poštena 1973, Prilika 1634, Prost vhod, Pfaff — 2295, Popoldansko delo, Proti odškodnini 2725, Rožnik 2827, Računovodje 2000 — 2301, Stanovanje 116, Selitev 2837, Stilno — 2500, Slatina — 3205, Skoraj nov, »Singer — 2160, Trgovina — 2909, Takoj 2824, Takoj 50 — 2775, Takoj 2723, Tajcoj gotovina. Takoj 2743, Ugodno 2730, Univerzalno mizarsko. Ugodno 2763. Vratar 2556. Verziran 2787, Zaboji 2682, Značaj 2408, Zanesljiva 2096, žganjekuha.
y SLOYEHSD POBQCmLEC J
ST. 55 = 7.
1954
Razgibana gradbena delavnost na Tolminskem
V dveh letih po osvoboditvi so zgradili več kakor v 25 letih okupacije
V času okupacije ni bilo na Tolminskem zgrajenega ničesar novega, razen morda nekaj buru karjev in kasarn, zato je ljudska oblast posvetila pozornost predvsem gradnji potrebnih novih objektov. Tako je bilo v zadnjih dveh letih zgrajenega neprecenljivo več, kot med vso fašistično okupacijo. Kljub temu, da je Tolminska pasiven okraj in da ne razpolaga s takimi sredstvi, kot nekateri drugi okraji, so bili zgrajeni številni novi objekti.
Prav gotovo sodi nova Borja-na med največja gradbena dela na Tolminskem v zadnjih letih. Kaizen osmih novih poslopij z vsemi gospodarskimi pritiklinami so popravili še 12 stanovanj, ki so jih poškodovali plazovi.
Kmalu bo praznoval stoletnico
Ko sem zvedel, da bo Franc Černuta iz Podčela med Žago in Bovcem praznoval 100-letnico, sem ga obiskal, ker je najstarejši mož na Tolminskem in morda tudi na Primorskem. Rodil se je 28. maja 1854 v Bovcu. Ko je končal šolo, ga je stric v Podčelu posinovil. S 16 leti je šel delat v Nemčijo, nato v Francijo, na Tirolsko in Štajersko. Po vseh teh deželah se je mudil dobrih 15 let. »Tako so hodili okrog tudi drugi,« mi je pravil, »ker doma ni bilo zaslužka.« Med tem je bil poklican v vojsko, kjer pa je bil samo 6 tednov. Po vrnitvi je bil celih 36 let občinski svetnik v Bovcu. Zanimivo je, da je pokopal dve ženi, 7 otrok, 3 vnuke in 1 pravnuka, torej 13 svojcev. Povedal mi je tudi, da ni bil nikdar bolan. Ko je bil star 95 let, je še vse sam delal. Isto zimo pa je popolnoma oslepel. Sedaj živi sam doma s snaho, ki je tudi že stara 70 let.	—t.
V Tolminu so se v novi štirista. novanjski blok že vselili stanovalci. Tudi drugi blok bo kmalu dograjen. Le-tega gradi splošno gradbeno podjetje »Standard« iz Tolmina, namesto prispevka občini za komunalna dela. Nov štiristanovanjski blok je dobilo tudi Cerkno. V Trenti je gotova enorazredna šola in stanovanje za učitelje. Doslej tu niso imeli šole. Poučevali so v zasebnem in napol podrtem poslopju. V Trenti so obnovili tudi hotel »Orel« in podružnico »Planiko«. Omeniti je treba tudi most v Cezsoški Log. Grajen je tako, da ga voda ne bo mogla več odnesti, saj ima 60 m vzpetine.
V Tolminu zaključujejo preurejanje dvorane. Lani so zgradili tudi lepo in prostorno skladišče za podjetje »Koteks«. Za
čevljarno je v glavnem že dograjena nova velika stavba. Med gradbena dela sodi tudi obnova idrijskega vodovoda. Obnoviti je bilo treba velik del mestnega omrežja. Razen neštetih gradenj, ki jih opravlja gradbeno podjetje »Standard« iz Tolmina pa gradijo tudi druga remontna podjetja v Bovcu, Tolminu, Mostu na Soči, Cerknem ter podjetje Zidgrad v Idriji. Med velike gradbene objekte sodi predvsem mlekarski obrat v Kobaridu, ki ga gradi podjetje za zadružne gradnje »Edinost« iz Tolmina, dalje nekaj stanovanjskih hišic, ki jih gradi »Remont« iz Tolmina in še druga.
Tudi v bodoče se obeta na Tolminskem precejšnja gradbena dejavnost. Na Vojskem bodo dogradili nov počitniški dom, v Bovcu bodo začeli zidati nov kulturni dom in morda tudi zdravstvenega v Tolminu, pa še vrsto drugih gradenj. -t
V sečoveljski dolini prihodnje leto ne bo več poplav
V občini Sečovlje v koprskem okraju posvečajo kmetijstvu vse večjo skrb. Reki Dragonja In Valdarniga sta vsako leto poplavili okoli 300 hektarov sečoveljske doline. Nastala škoda je znašala 10 milijonov dinarjev. Voda je mnogokrat narasla čez en meter tako, da so se reševali ljudje s čolni, medtem ko se je živina po večini utopila. Leta 1949 so začeli regulirati obe reki. Na Dragonji so morali izkopati poldrug kilometer dolg kanal, pri čemer so izkopali in nametali na nasip okoli 160.000 kub. metrov materiala. Nad 300 partizanov koprskega okraja je več dni taborilo oib Valdarnigi; s prostovoljnim delom so skopali en kilometer kanala. Regulacija rek bo letos končana, tako da prihodnje leto ne bo več poplav.
Občina je pripravila tudi de. setletni načrt za napredek kme-
Velike komunalne potrebe Slovenske Bistrice
Komunalni svet občinskega ljudskega odbora mestne občine Slovenska Bistrica je v zadnjem času obširno razpravljal o komunalnih potrebah in gradbeni dejavnosti v mestu. Pri vseh razpravah so bili navzoči tudi zastopniki množičnih organizacij. V investicijskem planu občinskega ljudskega odbora je predvidena vsota 57 milijonov din za komunalne potrebe mesta, ki pa še zdaleč ne bo zadostovala, da ibodo opravljene vse naloge, ki čakajo Bistri, dane.
V okviru komunalnih del je najbolj potreben preureditve mestni vodovod, ki ni pravilno položen in montiran, tako da so pogosto brez vode posamezni predeli mesta, med drugim pa trpijo pomanjkanje vode tudi tako važni obrati kot je tovarna »Impol«. Nadalje bo treba ure-
diti pločnike in občinske ceste. V Slovenski Bistrici po osvoboditvi še niso uredili niti enega mestnega parka. Zamujeno nameravajo nadoknaditi letos. V mestu bo treba izboljšati javno razsvetljavo, kanalizacijo in še mnogo drugega. Da bodo vsi tl problemi čim preje rešeni, bo treba dobiti urbanistični načrt. Na vsak način pa potrebuje Slovenska Bistrica pomoč okrajnega ljudskega odbora, kajti komunalna in gradbena dejavnost je bila tukaj ves čas, ko so druga naša mesta napredovala, skrajno pičla. Tako imata zelo slabe prostore tudi osnovna šola in gimnazija, ki jo bo treba razširiti. Bistričani imajo mnogo dobre volje, da bodo vse te in še druge probleme, ki jih nismo omenili, rešili ob razumevanju in pomoči ljudske ob. lasti.	V. P.
tijstva, po katerem bodo obnovili okoli 400 ha vinogradov, 50 hektarov sadovnjakov, 100 ha oljčnih nasadov in pripravili 50 hektarov površin za zgodnjo zelenjavo. Z izvedbo tega načrta se bo kmetijstvo sečoveljske doline zboljšalo za okoli 50 odstotkov. Za dela pri regulaciji te doline potrebuje občina še 30 milijonov dinarjev. Po desetih letih se bo narodni dohodek občine povečal letno za okoli 20 milijonov dinarjev. .Vis-
MAAIB0B
Dežurna lekarna:
»Planika«, Glavni trg 20.
Slovensko narodno gledališče: Ob 15 ln 17: Veseli spored. Izven. Ob 19.30: Hristič, Ohridska legenda. Izven.
Umetnostna galerija:
Razstava fotografij ln barvnih reprodukcij francoski likovne umetnosti odprta dnevno Od 9 do 16. ure. Razstavno vodstvo za skujSn-ske obiske zagotovljeno. Prijave na telefon št. 25-45.
Radio Maribor:
6.00 — 12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 12.00 Oddaja v madžarščini; 12.20 — 23 Prenos spore-da Radia Ljubljana.
Kino Maribor:
»Partizan«; amer. film »To je moj
sin«.
»Udarnik«: nemgkl film »Src« la-žno bije«.
»Pobrežje«: slov. Ulm »Svet na Kajžarju«.
»Studenci«: franc, film »Frizer za dame«.
Mestni kino Ptuj: ameriški film
»Intermezzo«.
Mestni kino Murska Sobota: amer. barvni film »Onstran Missouri j a«
Trgovsko podjetje »M 0 K A« Ljubljana, Parmova ulica 33/1
nađi trgovskim podjetjem po znižanih cenah:
Ješprenj .... Ješprenj ček fini . Prosena kaša . . Luščen grah . . Ajdova moka . * Riž domači . . . Proso ............
4L— din 48.— din 55.— din 85.— din 65.— din 205.— din 32.— din
Na zalogi imamo	tudi	močna	krmila:
za konje................20.—	din
za govedo...............18.—	din
za prašiče	.**...	19.50	din
Vse cene se razumejo za lkg fcco naše skladišče Ljubljana.
•#•••• ••••#• •*••••••• *•••••«••
Nesoglasja v SZS razčiščena
Pretekli četrtek je bil v pro- tivnih ovir ni dala ef ek mira ti.	no vodil vse te posle. V ostalem
-—..	—•	-	štorih Športne zveze Slovenije Tov. Maks Završnik je temu je dr. Dougan obvestil člane ple»
tako, *d^VustrezaiIvsaj Prudo6nov^ plenum Smučarske zveze Sloveni- nasproti vztrajal pri trditvah, ki nama, da mu je zveza v Beogra* nejSim higienskim zahtevam, ven- je, ki je po sprejetih poročilih o jih je objavil v svojem, prej ome- dn po predsedniku tov. Frolu dar si organi sanitarne inšpekcije delu posameznih referatov v zad- njenem članku, pii čemer pa je napovedala izčrpna pojasnila in mi?o zVvsenüapotrebi5mf^napra- “i“11 obdobju v večurni razpravi svojo izjavo glede samolasmega objavo načelnega stališča glede vami ln piripomočkl, ki so potreb- pretresal niz nesoglasij med neka- odločanja dr. Dougana spremenil celotnega postopka pri izbiri vod-•>=	vnntmin ži«Hi terimi člani upravnega odbora in v dejansko izrečeno soglasnost, da stva in sestavi državne reprezen-
predsednikom dr. Douganom ter se alpinci tekmovanja ne udeleže, tance za Švedsko, predsednikom zvezne tehnične ko- Razen tega je po raznem gradivu Po dolgotrajnem razpravljanju ko za'■postavitev priročnega tabo- misije Gnidovcem. (O teh trenjih, našteval vse okoliščine zadnjih še mnogih podrobnosti v zvezi z sta°dala oba^rtOT^sv^EtlsSnekT ki so živo zanimala vso smučar- tednov, ki so ga privedle do tega, letošnjim nastopom naših smučarsko in ostalo javnost in so resno da je javno povzdignil glas proti jev na svetovnem prvenstvu, ki so V proračunu MLO za letošnje grozila škodovati smučarskemu čudnim metodam in nerazumlji- navzočim pokazali vse prej ko leto naj bi določili tudi potrebna športu vobče in razdvojiti že t'a- vemu ravnanju generalnega taj- razveseljivo sliko, je plenum za-skegatVpotoka ^nuredftev kanaU- ko maloštevilne športne delavce nika SZJ Konstantinoviča, ki je ključil debato s sprejetjem na-
. _	 —	v tej športni zvrsti, je naš list — kakor se zdi njemu — po slednjih dveh sklepov:
priobčil dva izvirna članka, ki sta vsem, kar je slišal sedaj, glavni 1. SZS se ne strinja s Sankotu bila tudi glavni predmet diskusij krivec tega razdora v vrstah SZS. tov. Maksa Završnika, objavljenim na tem plenumu).	Tudi nekateri drugi govorniki, v. »Slovenskem poročevalcu«, ko-
Diskusijo o tej točki je začeil predvsem člani tehnične komisije, hk°r v njem osebno napada pred-predsednšk dr. Dougan, ki je se- so dali poudarka občutku, da nji- sednika dr. Dougana zaradi opor-znanil zbrane z zgoščenim pregle- hovo zvezno telo pravzaprav ni- tumzma m samolasicnega Owoca-doma dogodkov, razprav, razgo- ma nobene prave pristojnosti in se nl* Slede udelezoe naših jekmo-vorov itd. v zvezi z našo udelež- najodločilnejši sklepi z njegovega talcev na svetovnem smučarskem bo na Švedskem, pri čemer je od- področja sprejemajo po vseh mo- prvenstvu na Švedskem m ločno zavrnil trditve pisca v prej gočih poteh, nikoli pa prek od- 2- ,fZS ugotavlja, da ie bil neomenjenem članku z naslovom govornih referatov za posamezne pravilen postopek SZJ pri odlo-»Kaj se dogaja za kulisami SZS«, smučarske discipline. Tak način čan]u glede ude.ezbe naših tek-Volitve hišnih svetov bodo v češ da bi bil v vprašanjih sestave dela je viden že nekaj let in vzbu- movalcev na svetovnem prvenstvu
Dembprt volitvah bodo'nadz^ našega zastopstva za svetovno ja - razumljivo i pri funkcionar- j»	^
vale posebne komisije, ki jih je smučarsko prvenstvo kar kok Jin i pri tekmovalcih v Sloveniji odločitvijo slednja n. zas.-saia Umenoval mestni ljudski odbor, samovoljno odločal miti ni ravnal kot najmočnejšemu rezervoarju zvezne tehnične komisije za sesta-^r^a»r?,?šnVihM^oT Na oportunistično, če je pred kakrš- tekmovalnega kadra na smučeh ™ reprezentance, ki ima sedež v
nim koli očitkom na račun Smu- negodovanje in nerazpoložen je. Ljubljani.
carske zveze Jugoslavije opozoril Velika večina prisotnih pa je Oba sklepa sta bila sprejeta Movant na preudarjeno akcijo po pogle- bila pri tem edina v tem, da soglasno.	.
du razlogov, ki so privedli do take so bule konkretne obdolzitve na Fienum je h Kraju obravnaval odločitve brez vednosti zvezne račun predsednika dr. Dougana še letošnjo jubilejno planiško pn-tehnične komisije. Prav tako je in Gnidovca neutemeljene, kajti reditev in pozval vse smučarske ovrgel tudi očitek, češ da skrajno težišča spora in nesoglasij zaradi delavce, _ naj prirediteljem v teh pristransko gleda na discipline Faluna tn Aareja ne gre iskati dneh priskočijo na pomoč, da ho alpskega smučanja vobče. Hkrati pod okriljem republiške zveze, ta nastop z veliko mednarodno je plenumu pojasnil, kakšen po- temveč kaže na nekatere funkcio- udeležbo dostojen tradicije La sropek bi bil v takrat danih oko- narje SZJ, predvsem na tajnika slovesa, kj ju ima ta naša edin-liščinah najprimernejši, vendar Konstantinoviča, ki je neposred- stvena skakalna naprava, nihče od komisije ni ukrenil ni-
MIBIB0BSKE NOVICE
Od lanskega oktobra )e mari-
ni za popolnejšo kontrolo živil. Zato so predlagali Mestnemu ljudskemu odboru, da vnese v proratun za leto 1954 tudi postav-ko za^Ti
zaci j e pri Tov. mesnih izdelkov v Košakih. To je bil predlog obeh zborov MLO-a, ki sta na zadnji seji razpravljala o problemih komunalne higiene.
Prekrški zoper javni red »n mir so na področju mesta vedno bolj Cesti. Zlasti kvarijo ugled mesta In ntotijo počitek ljudi ponoči razni pijani razgrajači. Zato sta oba zbora MLO na svoji zadnji seji sprejela sklep, da se za izvajanje odloka o javnem redu in miru nastavi pri MLO nekaj redarjev.
volili čez 200 hišnih svetov. Na dan volitev bodo tudi hišni sveti izvolili iz svoje srede po enega člana sveta stanovanjske skupnosti na vsakih 40 do 50 stanovanj. Tako bo v Mariboru 7 svetov stanovanjskih skupnosti. Pri vsem tem delu bo odigrala pomembno vlogo organizacija SZDL, oziroma njeni terenski odbori, ki bodo skrbeli, da pridejo v hišne in stanovanjske svete sposobni in vestni delovni ljudje.
V mariborskem okoliškem okraju bodo v vseh večjih občinah
proslavili dan žena v soboto in	... _____ ___
nedeljo, občinski ljudski odbori	««	na ^e ie za res1 rev
4r» 2UTnrthrtrH	na txri- cesar’ on sam pa se je za reb.iev
ln upravni odbori podjetij pa pripravljajo tudi pogostitev najzaslužnejših žena. Večji sprejem pa je pripravil okrajni ljudski odbor v ponedeljek, na katerem pričakujejo okoli 200 povabljenk.
vprašanja alpin cev lahko zavzel sele pozneje in tudi Še s tekmovanja na Švedskem, vendar se naknadna prijava zaradi objek-
Se tri dni do Planice!
•	*
•	Kupimo	t
•	i
; 2 gumijasta kolesna i f obroča s pobio gumo. ?
« Zunanji premer cca 500 i 'i milimetrov, širina 70 do j
•	90 mm, sredina poljud- j i na. MLO, Uprava cest, j i Ljubljana, Vilharjeva c. •
i	štev.	14.	•
*
•••«••••• «••••»«•• ••••••*«• ••••#•
.«•••»••• ■••■•»••• ••••OmO* ••••#••••
"	ZDRAVILIŠČE	*
•	RADENSKA SLATINA :
:	razpisuje mesto stalne- :
? ga ZDRAVILIŠKEGA :
•	ZDRAVNIKA z nasto- : f pom službe 1. maja letos. J
•	V poštev pridejo prven- * ? stveno moški (po mož- ? ? nosti še samski) reflek- • j tanti z vsaj nekaj leti f
•	splošne oz. interne pra- f
•	kse z veseljem do bal- ?
•	neologije. Specializacija •
•	omogočena. — Ponudbe •
•	z življenjskimi in stro- • i kovnimi podatki ter za- J i htevki je zaradi tehnič- j
•	nih razlogov poslati na | j Upravo Slov. poroče- i
•	valca pod »Radenska« j
»••• •• •#••••••• •••••*••« ••«•■••• «•*••»••• »••••
RÄZPIS
Ljudski odbor mestne občine Laško razpisuje na podlagi 3. čl prt a Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17 od 22. aprila 1953 in št 31/263 z dne 18. avgusta 1953
ponovno javno dražbo
eno- in dvostanovanjskih hiš, in sicer:
1.	VI. št. 2 k. o. Laško, pare. št. 9, enodružinska hiša št. 90. Izklicna cena 760.000 din.
2.	VL št. 59, k. o. Laško, pare. št 98/2, enodružinska hiša št. 89. Izklicna cena 660.000 din.
3.	VI. št. 72, pare. št 54/1, enodružnska hiša št. 93. Izklicna cena 425.000 din.
4.	VI. št 96, k. o. Laško, pare. št 84/1, dvodružinska hiša št, 79. Izklicna cena 840.000 din.
5.	VI. št 247, k. o. Laško, pare. št 87/1, enodružinska hiša št. 46. Izklicna cena 795.000 din.
6.	VI. št. 73, k. o. Laško, pare. št 30/1, dvodružinska hiša št. 42. Izklicna cena 550.000 din.
7.	VI. št 80, k. o. Laško, pare. št. 5, dvodružinska hiša št 139. Izklicna cena 590.000 din.
8.	VI. št. 95, k. o. Laško, pare. št. 21, enodružinska hiša št 128. Izklicna cena 740.000 din.
9.	VI. št. 120, k. o. Laško, pare. št. 81, enodružinska hiša št 62. Izklicna cena 290.000 din.
10.	VI. št. 265, k. o. Laško, pare. št 148, enodružinska hiša št. 17. Izklicna cena 381.600 din.
11.	VI. št. 250, k. o. Podvin, pare. št. 930/2, enodružinska hiša Ojstro št 55. Izklicna cena 70.000 din.
12.	VI. št. 165, k. o. Lahomšek, pare. št. 63/1, dvodružinska hiša Marijagradec štev. 19. Izklicna cena 170.000 din.
13.	VI. št. 162, k. o. Št. Lenart, pare. št. 20/2, enostano-vanjska bivša zidanica. Izklicna cena 70.000 din.
Izpod izklicne cene se hiše ne bodo prodale.
Dražba se bo vršila na podlagi pismenih ponudb, ki jih je treba poslati posebej za vsako hišo, najpozneje do 21. marca 1954 na naslov: Ljudski odbor mestne občine — dražbena komisija — v Laškem v zalepljenih kuvertah. -Na zunanji strani zalepljene kuverte mora ponudnik napisati hišno številko one hiše, za katero stavi ponudek.
Ponudbe morajo vsebovati:
1.	Priimek in ime, poklic in bivališče ponudnika.
2.	Ponuđeni znesek.
3.	Znesek, ki bi ga ponudnik plačal takoj, ko LOMO sprejme njegovo ponudbo.
4.	Znesek, ki bi ga ponudnik izplačal v obrokih in rok, do katerega bi izplačal celo kupnino.
5.	Izjavo, da je ponudnik vpogledal dražbene pogoje in da jih sprejme.
K javnemu odpiranju ponudb bo dražbena komisija pristopila dne 30. marca 1954 ob 8. uri. Tega naroka naj bi se udeležil vsak ponudnik osebno.
Najpozneje pred pričetkom naroka za odpiranje ponudb mora vsak ponudnik plačati pri blagajni LOMO Laško varščino, ki odgovarja 5°/o izklicne cene.
LO mestne občine Laško bo dovolil obročno plačevanje kupnine do največ dveh let
Natančnejši opis hiš, plačilni pogoji itd. so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so interesentom na vpogled pri LOMO Laško med uradnimi urami
Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu!
Dražbena komisija
Današnje izbirne tekme na 80-metrski skakalnici v Planici bodo zadnja presknšnja naših skakalcev pred velikimi dogodki v teh dneh. Posebna komisija bo izbrala najboljše, ki bodo zastopali Jngoslavijo v dneh od 11. do 14. t. m. v tekmovanju z ostalimi svetovnimi mojstri v Planici. Snežne razmere v Planici so zelo ugodne saj je še včeraj rahlo snežilo. Glede tega so torej vsakršne nasprotne govorice neutemeljene!
Ali za Odred res ni točk?
Majhen je bil letošnji izkupiček točk za ljubljanskega ligaša — eno samo, čeprav zelo svetlo, je odvzel Hajduku, vse ostale pa prepustil drugim — toda danes igra drugo tekmo na domačem igrišču — z Vardarjem iz Skoplja. Prva makedonska enajstorica v tej ligi se gotovo ne bo dala odpraviti kar tako, toda konec koncev so vse igre z žogo zmerom tudi — uganke obenem. Ali za Odred res ni nobenih točk več, pa čeprav jih zbira morda samo še za častno slovo pred odhodom iz te konkurence?
Igra bo ob 15.15 na stadionu ob Titovi cesti pod vodstvom mednarodnega sodnika Vase Stefanoviča iz Beograda.
Ostala srečanja XIX. kola so razdeljena takole:
V Beogradu: Partizan—Proleter ln Radnički—BSK, v Zagreba Lokomotiva—Hajduk in Dinamo—Spartak, v Novem Sadu:	Vojvodina—Sarajevo
in v Skopljn:	Rabotnički—Crvena
zvezda.
Novomešcane tarejo hađe skrbi
Poglejmo še kakšen je program proslave 20-letnice Planice:
Sreda. 10. III.: prihod prvih tekmovalcev in gostov v Gozd-Martuljekj Četrtek 11. III.: trening na 80-me-trski skakalnici: ob 16 seja vodstva tekmovanja in žrebanje startnih Številk; ob 20 pozdravni večer v Martuljku;
Petek, 12. ni.: otvoritev nove 120-metrske skakalnice — poskusni poleti vseh tekmovalcev (po prihodu posebnih vlakov — okrog 10. nre);
Sobota. 13. III. in nedelja 14. III.: ocenjevalni poleti na 120-metrski skakalnici. V nedeljo ob 20 razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v Martuljku;
Švedi zavrli Ruse
V nadaljevanju tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je v petek v Stockholmu najprej Nemčija z lahkoto premagala Finsko 5:1. za tem Kanada osvojila še dve točki z zmago nad CSR. s precejšnjo senzacijo pa se je končala tekma med Švedsko in SZ in sicer z rezultatom 1:1 in delitvijo točk. Oba gola sta po zagrizeni in peklensko hitri igri padla šele v zadnji tretjini, v kateri so Švedi prišli t vodstvo Rusi pa v 15. minuti izenačili. Tekmo je gledalo rekordno število — 18.000 gledalcev, pa tudi vse ostalo mesto je bilo med tekmo pod dojmom tega tako napetega dvoboja. Po osmem dnevu tekmovanja vodi Kanada (sama!) z 12 točkami pred SZ z 11 in Švedsko z 9 točkami.
VREME
V Ljubljani je ob 7. url znašal zračni pritisk 725.3 mm. pritisk raste, temperatura zraka 2(>C, relativna vlaga 95%, oblačno, vidnost 500 m.
Napoved za nedeljo, 7. m. 1954: Lepo vreme s spremenljivo oblačnostjo. Temperatura bo ponoči pod 0OC, podnevi pa do + 80C.

Za telovadbo in šport je v novomeškem tdesnovzgojnem društvu veliko zanimanje. Delo je zelo težavno, ker društvo nima svoje telovadnice in nobenih drugih prostorov, kjer bi se lahko razvijalo. Njegovi člani vadijo v telovadnici osnovne Šole, ki pa je že tako premočno zasedena, poleg tega pa morajo plačati tudi visoko najemnino. To je tudi glavni vzirok, da ne morejo dobiti več mladine v svoje vrste. Kljub temu pa so lani dekleta sodelovala na vseh republiških tekmovanjih, Milena Cvetličič pa je nastopila v reprezentančni skupini Slovenije.
Društvu povzroča veliko skrbi tudi nogometno igrišče, poleg katerega so zgradili stanovanja, igrišče pa bo LOMO preuredil v otroško igrišče.
Tako je Novo mesto ostalo brez nogometnega terena.
Na svoj račun pa bodo prišli le košarkarji in odbojkarji, za katere bo društvo zgradilo igrišče na Loki pri Novem mestu. Svojemu namenu ju bodo izročili ^ maja.	VIS
•	••»•n«, .«f
Sprejmemo	•
dva avio-kleparja i enega avtodraierja t
s takojšnjim nastopom. • Biti morajo pri delu j samostojni. — Plača po j dogovoru.
Remontna radiona i
Delnice ‘i
*-
• •#-•••••
RAZPISUJEMO MESTO
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Pogoj: strojni inženir z najmanj 10-letno prakso na vodilnem položaja v tehničnem sektorja. Ponudbe poslati: Sekretariata Tovarne poljedelskih strojev, Maribor.
*•**•**•• ••••»•••• ••••«•••» •«-«••••

KUPČIJA
S SMRTJO
»In — ko ste skušali denar zamenjati, so vas prijeli.«
Oni je prikimal. Nato je nenadoma postal živahen. Zatrjeval je da še nikogar nikoli ni oškodoval. Seveda ni mogel slutiti, da se bo s to stvarjo zaipletel v umor! Ne, tega nikakor ni mogel slutiti! Se nikoli ni imel opravka z umorom.
Sodnik je bil neizmerno potrpežljiv. Poslušal je zgovornega rumenoličneža do konca, nato pa se je obrnil k Bielu. »Zanima me, gospod Biel, kaj imate k temu povedati.«
BieJ je molčal.
»Zakaj ste hoteli kupiti ponarejene listine?« je vprašal sodnik.
Zdaj se je Biel vzravnal. »Nikoli nisem knpoval nobenih listin!« Izzivalno je pogledal sodnika s svojimi ozkimi, temnimi očmi. »Čemu hi jih kupoval?«
»Kdo ve,< je mirno dejal sodnik. »Morda se vam Nemčija ni zdela več dovolj — varna.«
Biel je skomignil z rameni, kakor da na to nima kaj odgovoriti.
Sodnik se je igral s svinčnikom. »Morda še ne veste, da pripada denar, ki ste * njim nameravali kupiti listine, k tistemu, ki je bil ukraden gospe Mastookovi?«
Biel je za trenotek onemel. Obšel ga je občutek, da mu nekdo polaga zanko okoli vratu ter jo trdosrčno steguje vse trdneje in trdneje. Toda že se je spet oglasila v njem trma. Ostati mora trden! Ničesar mu ne morejo dokazati! Če bo ostal trden, bo vse dobro.
»Ničesar ne vem o listinah,« je dejal zagrizeno.
Sodnik je vzdihnil. Pogledal je k Mertensu, ki je sedel v kotu. »Odvedite ga,« je dejal.
Ko so se za njim spet zaprla vrata celice, je Biel zadihal. Ozrl se je naokoli. Skromno je hilo tu, toda ta prostor se mu je po teh uničujočih pogovorih, po vsej tej naporni previdnosti zdel kot pribežališče. Tu pa je bil sam s svojimi mislimi.
Le kje je Mas točk? Ali že ima listine? Morda je že na poti v Ameriko?
XLL
Policijski narednik Hass je imel za seboj osem ur službe, in sicer naporne službe, ki je ni posebno čislal: cestno kontrolo. Zdaj se je vračal domov.
Motorno kolo, s katerim <e je peljal, je enakomerno brnelo po dolgi, samotni cesti. Höss je prisluškoval glasu močnega motorja. Kako čudovito je takšno motorno kolo! Posebno če voziš po takšnih cestah.
Ko pa je na ovinku zavijal, sta nenadoma stopila s stranske poti na cesto dva moža. Höss je zavrl. Zavrl je tako naglo, da je težki motor zagnalo postrani po cesti. Nato je preklinjajoč ustavil.
Onadva sta obstala. Očitno sta se prav tako prestrašila kot on.
»Kaj vama pride na pamet?« je besno zakričal Höss. »To vendar ni sprehajališče, ampak cesta!«
Eden, večji izmed obeh, je bil širokega lica in je nosil kuštravo temno brado. Strmel je v Hössa. Njegove oči so bile videl vročične, odsotne.
Höss je pogledal drugega. Sele tedaj je opazil, da je bil to deček, visoko raščen, komaj štirinajstleten deček. Njegova jeza je naglo splahnela. Oba sta se mu zazdela potrebna pomoči, nekam silno osamljena, izgubljena.
Höss se je obrnil k bradatemu. »Že prav,« je dejal, »hotel sem vam le Teči, da morate biti nekoliko previdnejši.«
Bradati je prikimal. »Da, da.« Nato se je zdrznil, kakor da se je zbudil iz sna. Njegove oči so postale nenavadno jasne, »Pridi, Jochen,« je dejal dečku, »dalje morava.« Hitro je presekal cesto. Deček mu je molče slediL
Höas je zmajal z glavo. Čudni ljudje so na svetn!
Potem se je odpeljal Toda prejšnje razpoloženje se mu ni hotelo več vrniti. Nekaj se mu ni zdelo v redu. Kaj je le bilo? Nekaj, kar je dejal tisti mož z brado... »Pridi, Jochen,« je dejal...
Jochen, Jochen? Zakaj ni bilo to v redu? v Tedaj se je Höss nenadoma spomnil. Jochen! Plavolasemu dečku je bilo ime Jochen! In Jochen je bilo ime tudi dečku, ki ga je iskala policija v Giessenu. Jochen Mastock!
Höss je v ostrem loku obrnil vozilo in se odpeljal nazaj. Ko je dospel do gozdne poti, ki se je na drugi strani ceste nada-1 1 jevala, je daleč zgoraj zagledal obe postavi. —
Jochen je prijel očeta za roko. »Oče, policist je za nama.<
Mastock se je ustavil. »Kje?«