Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VI	Celje, dne 15. marca 1935	Štev. 5
Proti peronospori
Po žalostnih izkušnjah lanskega leta, ko je peronospora neusmiljeno pritisnila končno tudi naša hmeljišča, se letos večina hmeljarjev pripravlja na odločen boj proti tej največji sovražnici hmeljske rastline. Le žal prej vsi opomini, vsa svarila in pozivi niso našli pravega odmeva; cela polomija je morala priti da smo se končno zavedli in spoznali vso obsežnost ogromne nevarnosti, ki nam preti od peronospore. Dočim bi bili prej z lahkoto in malenkostnimi stroški preprečili, da se udomači v naših nasadih, bo sedaj potrebno že dokaj več muje, da obvarujemo nasade zdrave in dobimo zadovoljive pridelke. Toda ne damo se ji pa ne. V trd in neizprosen boj se bomo spustili z njo in zmaga mora biti in tudi bo naša. Leto 1934 žalostnega spomina se ne sme ponoviti nikoli več.
Boj proti peronospori pa mora biti splošen in vsestranski, dobro premišljen in dosledno izveden. Brez škropljenja seveda ne bo šlo, toda škropljenje še ni vse in je tudi kaj drugega še potrebno. Kakor doslej bomo tudi poslej o vseh potrebnih ukrepih redno obveščali naše hmeljarje, vse po redu, kakor treba.
Predvsem ne režimo prezgodaj, seveda prav tako tudi ne prepozno. Tjale h koncu marca in v prvi polovici aprila bo za to najboljši čas.
Dalje moramo skrbeti, da se bo rastlina dobro razvijala in bo tako že po svoji naravi krepka in odporna proti vsem škodljivcem in boleznim, zlasti proti peronospori. Na videz sicer bujne rastline so često pomehkužene, vse preveč nežne ter zato peronospori prej podležejo. Ako pa hočemo imeti hmeljsko rastlino zdravo, krepko in odporno, moramo zlasti paziti, da ji gnojimo pravilno. Čas gnojenja je jeseni in spomladi; kar se je za-
mudilo jeseni, se torej tudi spomladi še dà popraviti, pa bo zato prav in koristno, da sedaj predvsem glede gnojenja opozorimo na nekatere važne okolnosti.
Že ponovno smo poudarjali, da je za hmelj pravilno edinole polnognojenje.tose pravi, da damo rastlini vpravilnemrazmerju vse hranilne snovi, kalija, fosforja, dušika in apna. Slabe posledice enostranskega gnojenja smo že ponovno okusili in brez dvoma precej tudi lani. Ne bomo ponovno razpravljali o pomenu posameznih rastlinskih hranil, pač pa moramo opozoriti na okolnost, ki je zlasti važna za zatiranje peronospore, namreč na vlogo kalija.
Kalij je za hmelj neobhodno potrebno hranilo in ga rabi sorazmerno izredno mnogo za razvoj listja in koreninja. Ako ima hmelj dovolj kalija, da fine kompaktne kobule z dobro smolnatim lupuli-nom in prijetno aromo ter gladko zeleno barvo. Brez dvoma grobe kobule našega lanskega pridelka v mnogih slučajih lahko pripišemo tudi pomanjkanju kalija. Poleg tega pa kalij tudi krepi rastlino in jo napravi močno in odporno zlasti proti peronospori. V dobro s kalijem zagnojenih nasadih se le težko širi peronospora, to je dandanes že ponovno in nesporno dokazano. In to okolnost moramo vsekakor pri zatiranju peronospore dobro izrabiti.
Boj proti peronospori moramo začeti na celi črti in z vsemi sredstvi. Še predno mislimo torej na škropljenje, moramo že sedaj naša hmeljišča izdatno zagnojiti s kalijem. Kdor ni storil tega jeseni, naj vsaj sedaj spomladi neglede na vse drugo gnojenje raztrosi že pri obrezovanju ali vsaj prvem okopavanju na široko po nasadu na 1000 rastlin 80 kg 40% kalijeve soli ali pa okoli vsake posamezne rastline 6 dkg, t. j. 4 jedilne žlice. Uspeh go-
tovo ne bo izostal. Ne smemo namreč pozabiti, da tisti, ki so lani pridelali najboljše blago, so poleg škropljenja v kobule večinoma tudi pognojili svoja hmeljišča izdatno s kalijem.
Ne oklevajmo torej prav nič, temveč poslužimo se vseh sredstev, da obranimo naš hmelj peronospore. Pognojimo zato naša hmeljišča izdatno s 40% kalijevo soljo, da bomo pridelali res žlahtno kakovostno blago, ki bo tudi v barvi docela gladko zeleno in tako v vsakem pogledu brezhibno.
Kaj potrebujemo?
Pri nas imamo sicer neko znamkovanje našega hmelja, ki pa je docela v zasebnih rokah in temelji na starem avstrijskem provenienčnem zakonu, veljavnem le še pri nas v Sloveniji in nikjer drugod. Sicer so nam skovali zadnja leta tudi neko lastno tozadevno uredbo, ki pa v Sloveniji sploh ni prišla v veljavo in je interesom nekaier-nikov na ljubo ostalo zopet vse pri starem; te uredbe so se poslužili le v Vojvodini. Tako znamkovanje, kakor ga imamo, pa ne more več odgovarjati sodobnim zahtevam, prav tako kakor zastareli in za predvojne razmere prikrojeni zakon ne služiti za podlago sodobnemu znamkovanju. Poleg tega namreč, da le vsem zahtevam časa odgovarjajoče znamkovanje hmelja nudi porabniku nesporen dokaz o pristnosti blaga, na ta način tudi preprečimo, da dobi kupec slabo blago zanikarnega hmeljarja ali pa pridelanega za mejo. S tem pa seveda prav uspešno preprečimo tudi širjenje hmeljarstva izven našega okoliša.
Nov, sodoben, naš lasten in za celo državo veljaven provenienčni zakon je torej drugo, kar potrebujemo. Zakon pa seveda ne sme prav nič upoštevati zasebne koristi nekaternikov, temveč le one celokupnega našega hmeljarstva. In na podlagi takega zakona bomo končno zakoličili meje našega okoliša in temeljito preprečili vse zlorabe, ki se vrše v trgovini na kvar dobrega slovesa našega hmelja. Niti ni potrebno, da je znamkovanje takoj v začetku obvezno, ampak urejeno mora biti na podlagi našega lastnega zakona, da nam ne bodo razne države več delale nepotrebnih težav pri uvozu.
Da, zakoličiti moramo končno naš okoliš, kajti vprav hmeljarji izven okoliša nam povzročijo največ škode, bodisi da pridelajo slabo blago, ki
Preglejte in upoštevajte oglase !
pod našim imenom gre v svet in mu kvari sloves, bodisi da pridelajo sicer dobro blago, ki pa ga dajo prepoceni in na ta način kvarijo cene tudi nam. Pa ne samo to. Tudi v okolišu samem moramo maksimirati površino nasadov, da preprečimo redno se ponavljajočo nadprodukcijo hmelja s slabimi cenami. Sicer vsak hmeljar priporoča sosedu držati se starega pravila, da je hmelj treba saditi, kadar je poceni, in krčiti, kadar je drag, toda preklicano redke izjeme so, ki se tega držijo. Zato more res uspešno in za vsak slučaj preprečiti nadprodukcijo le posebna tozadevna uredba, ki pa zopet mora sloneti na dobrem in docela nepristranskem provenienčnem zakonu. {Dalje prih.)
Razno
Pivovarska industrija v Jugoslaviji je navarila lani skupno 200.000 hi piva, torej še nekoliko manj kakor prejšnje leto. Obratovalo je obče le 70% pivovarn, seveda večinoma tudi ne v polnem obsegu, dočim jih je 30% obrat sploh ustavilo. Prej je znašala produkcija piva letno povprečno 750.000 hi in se domneva, da je konsum tako močno nazadoval v prvi vrsti radi previsokega obdavčenja piva v primeri z drugimi alkoholnimi pijačami, ker je radi tega pivo razmeroma mnogo predrago.
Sindikalni hmelj iz leta 1930 v ČSR bodo končno le spravili s sveta. Vseh 10.000 stotov bodo prodali namreč nazaj hmeljarjem za steljo ter gnoj, m sicer po 18 Din za 100 kg. Tako bo ta nesrečni sindikatni hmelj končno le izginil s sveta, le vprašanje, kdo bo trpel večmilijonsko izgubo, bo ostalo še vedno odprto. Sete ko bo tudi to vprašanje na kak način rešeno, bo docela zaključena žalostna povest o hmeljarskem sindikatu in reguliranju hmeljskih cen v ČSR.
Pivovarska industrija v Franciji nazaduje. Glasom uradne statistike so navarili lani le 66,968.666 hi piva. dočim v letu 1933 še 71,417.333 hi in v letu 1932 tudi 70,732.666 hl. V primeri s predlanskim letom je torej lani produkcija piva nazadovala za 6-23%.
Pivovarska industrija v Avstriji obsega 115 pivovarn, ki so navarile predlani skupno 2,400.000 hi piva. Toda večino piva vari le deset največjih pivovarn, namreč 1,600.000 hl (Schwechat sam 483.000 hi), dočim odpade na ostalih 105 razmeroma kaj malo, najmanj na pivovarno Engelszell, ki navari letno le 37 hi piva.
Pivovarska industrija na Ogrskem je obratovala v pivovarskem letu 1933 34 v osmih (prejšnje leto v sedmih) pivovarnah in navarila skupno 166.842 hi piva, dočim v prejšnjem letu le 164.577 hi, lani torej za 2265 hi, t. j. nad 1 % več.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je bilo zadnjih štirinajst dni prav mirno razpoloženje. Zanimanje in povpraševanje je popustilo ter je bilo tudi prometa le malo. Cene so zopet nekoliko popustile in se je plačevalo zadnji čas po kakovosti do 35 Din za kg. Računa se.
Zbirajte in prispevajte v tiskovni sklad!
da so zaloge lanskega pridelka v prvi roki že precej pičle in ne znašajo več nad 800 stotov.
Vojvodina: V hmeljski kupčiji je prišlo do zastoja in pride le semtertja še do kakega manjšega zaključka, v prvi vrsti le za cenejše blago.
Češkoslovaška : Na tržišču je zanimanje in povpraševanje še popustilo in so tudi cene že nekoliko oslabele. Tako notira sedaj pri mirni tendenci lanski žateški pridelek 82—88 Din, hmelj iz Uštčka in Roudnic pa 69—75 Din, dočim predlanski žateški pridelek 54 do 62 Din in letnik 1932, tudi le žateški, do največ 40 Din za kg. Prometa je bilo zadnjih štirinajst dni razmeroma malo in nekaj zaključkov le za cenejše blago. Znam-ko.vanih je bilo v Žatcu doslej skupno 47.951 stotov lanskega pridelka. Še neprodane zaloge v prvi roki so že docela neznatne in tudi iz druge roke že močno izčrpane.
Nemčija: Pri sicer bolj mirni, vendar še vedno precej čvrsti tendenci je bilo zadnjih štirinajst dni le razmeroma malo prometa. Kupovalo se je še nekaj za domačo porabo in plačevalo pri tem za lanski pridelek Hallertau 90—107 Din, Tettnang 88 — 106 Din, baden 79 Din in gorski (Hersbruck) 74—83 Din, za izvoz pa gorski (Hersbruck) 56—61 Din in Aischgrund 56—58 Din za kg. Tudi nekaj večinoma vsled preslabe kakovosti neznam-kovanega hmelja lanskega pridelka je bilo prodanega, in sicer po 35—46 Din za kg ter prav tako nekaj bal predlanskega pridelka Hallertau po 45 — 51 Din in nekaj tudi starejših letnikov po 8—10 Din za kg, v glavnem za izvoz. V splošnem je več zanimanja le še za cenejše blago.
Francija: Na tržišču je sicer navidez bolj mirna vendar dejansko precej čvrsta tendenca in je stalno tudi precej prometa, seveda predvsem iz druge roke, ker so zaloge iz prve že skoro docela razprodane in znašajo največ le še kakih 300 stotov. Kupuje se predvsem za izvoz in le nekaj malega tudi za domačo porabo ter se plačuje za lanski pridelek alzaški 44—55 Din, severnofrancoski 26 — 29 Din in Burgund 43 Din za kg. Najboljši inozemski hmelj lanskega pridelka pa notira v Franciji franko pivovarna Zateč 116—121 Din, Llštčk do 110 Din, Savinjski 87—92 Din, Poljski 75 — 81 Din in ameriški (Oregon) 40—46 Din za kg.
P o 1 j s k a : Kupčija je mirna in tržišče zadnji čas izkazuje prav malo prometa ter so tudi cene nekoliko oslabele. Sicer pa so se pri prejšnji razmeroma živahni kupčiji zaloge lanskega pridelka močno skrčile in znašajo največ le še kakih 2000 stotov, in to večinoma v kakovosti ne brezhibnega blaga.
Belgija: Pri še vedno razmeroma čvrsti četudi bolj mirni tendenci notira lanski pridelek Poperinghc 26—28 Din in Alost 25 Din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa 27 Din za kg.
Anglija: Tržišče je mirno kakor navadno v tem času in se zaenkrat tudi ne računa z večjo živahnostjo. Sicer pa Hops Marketing Board docela obvlada položaj in čvrsto drži cene.
Amerika : Tržišče je nadalje mirno in izkazuje razmeroma le malo prometa. Hmeljarji pa se drže rezervirano, ker upajo na skorajšnjo ureditev cen po angleškem in nemškem vzorcu, ter se zato tudi cene vkljub slabemu zanimanju in povpraševanju še precej drže.
Tako notira sedaj pri razmeroma čvrsti tendenci domači lanski pridelek 14 — 20 Din, predlanski 12—15 Din, letnik 1932 pa 9— 11 Din in starejši letniki 6—8 Din, že za-carinjen inozemski hmelj pa lanski 78—104 Din, predlanski 52—73 Din, letnik 1932 pa 22—43 Din za kg, vse seveda le boljše in najboljše blago. Pri sploh pičlem prometu se trži še največ Oregon po 12 Din ter Yakima po 13 Din za kg. Kakor so novi zaključki redki, pa se pridno izvršujejo dobave pivovarnam iz prejšnjih zaključkov.
Najvišjecene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile na-
slednje:
Nemčija (Hallertau)..............................107	Din
Češkoslovaška (Žatec).............................88	Din
Anglija (Golding).................................57	Din
Francija (alzaški)................................53	Din
Jugoslavija (savinjski)..........................  37	Din
Poljska (wolinjski)...............................35	Din
Belgija (Poperinghe)..............................28	Din
Amerika (Oregon)..................................22	Din
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zurichu.
Splošno: Izgleda, da je evropska pivovarska industrija zaenkrat precej krita in prav tako tudi za izvoz ni več dosti povpraševanja. Zato se računa, da v hmeljski kupčiji zaenkrat ni pričakovati večje živahnosti, pač pa bo verjetno kupčija zopet oživela, ko bo nastopilo toplejše vreme.
Za razvedrilo
Nemogoče.
Ubožni zdravnik: »Ah vam nisem že dejal, da morate priti med uradnimi urami in ne tako pozno.«
Kmetica: »Ja, veste, gospod zdravnik, tega je pa kriv pes, ki me je tako pozno vgriznil.«
Nesporazumljenje.
A.	: »Zares, te klobase so božanstvene.«
B.	: »So ti ugajale? Me veseli!«
A.: »Mislim namreč, da le Bog sam ve, kaj je v
n'^	Previdnost.
Zobni zdravnik: »Da vam mala operacija ne bo prizadevala bolečin, vas bom kloroformiral.«
Pacijent potegne iz žepa svojo denarnico.
Zobni zdravnik: »O prosim, za plačilo je vendar še čas.«
Pacijent: »Tisto že! Toda za vsak slučaj bom preštel denar, preden me omotite. Človek nikdar ne ve, s kom ima opraviti.«
Ker ga ne pozna.
Učitelj : »Ako posodim tvojemu očetu sto dinarjev, pod pogojem, da mi vsak mesec vrne petindvajset dinarjev, koliko mi bo še čez tri mesece dolžan?«
Učenec: »Sto dinarjev!«
Učitelj: »Napačno!«
Učenec: »Toda, gospod učitelj, saj vendar poznam svojega očeta.«
Pristopajte k hmeljarski prodajni zadrugi!
Dušik za hmelj!
Pred obrezovanjem:
apneni dušik
v aprilu in maju pa:
apneno sečnino in 40 °/o sečnino •
Hmelju polno gnojenje!
Uporabljajte Nitrofoskall in Nitrofoskal — R uše.
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito,
krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Loška ulica štev, 10.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
v novi, lastni palači
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice