Letnik XXX.
slovenski narod.
tt psitl prejem*«:
ta
elo leto naprej 26 K — h Ml leto , 13 , - „ ietrt , , 6 , 60 , veiec , 2,20,
Vepravnlitvu prejeous:
za
Mlo leto naprej 20 K — h pol leto , 10 , — „ ietrt , , 6 , - „ ataec , 1 „ 70,
Naročnino ia i nitrat« sprejema upravnlitve v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan ,iivzem«i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Advokafokracija na Štajerskem.
Iz Celja, 2. okt.
Na Štajerskem imamo že imenovane kandidate za slovenske okraje, razven za mesto Maribor. Poglejmo imena: Za mestno skupino Celje kandidira najzvestejši zagovornik kranjskega liberalizma, odvetniški kandidat dr. K a r 1 o v S e k. Bolj nesrečne kandidature, kakor je ta, bi si naši voditelji ne mogli izmisliti. V celjski okolici kandidirajo odvetnika dr. D e č k o t a in odvetnika dr. Krašovca.
/ja slovenjegraški okraj kandidira naša odvetniška skupina — odvetnika M a y-er ja.
V	ptujskem okraju kandidirajo odvetnika dr. J u r t e 1 o. V mestni skupini Ptuj-Ormož bo baje kandidiral i u r i s t dvorni svetnik dr. Ploj. V ljutomerskem okraju so naprosili odvetnika dr. R o-b i n o, da zopet kandidira. Sedaj še treba, da za mestno skupino Maribor kandidirajo odvetnika, potem bomo Štajerci tako Brečni, da bomo za osem odvetnikov šli v volivni boj.
V	mariborskem kmetskem volivnem okraju je postavljen kandidatom prof. R o-b i č in kmetovalec R o š k a r, v brežiškem okraju drž. poslanec Ž i č k a r.
Mi na štajerskem stojimo torej skoro popolnoma v znamenju advokatokracije, pristavljamo — liberalne advokat o-k r a c i j e, kajti vsi navedeni odvetniki so naročniki »Slovenskega Naroda« in tihi ter previdni njegovi somišljeniki. Vkljub temu si bodo zopet mnogi brusili pete za te odvetniške kandidate.
Veliko se je govorilo prej, da nameravajo naši bivši poslanci vsi odstopiti. Kdor jih je poznal, že začetkoma tega ni verjel. Sedaj tega ne bodo verjeli tudi tisti, ki jih še niso poznali.
Geslo naše pa mora biti: Kakor ne more biti pristaš »Stajerčev« zaupnik in zastopnik slovenskega ljudstva, tako tudi ne
LISTEK.
Iz Tržiča črez javorniško sedlo na Grintovec.
(Konec.)
Tako smo šli nekaj časa po skalovju, nekaj časa po snegu do Mlinarjevega sedla 2242 m, torej približno tako visoko, kakor je Stol, najvišji hrib v Karavankah. Sedlo seveda ni tako, kakor Bi jih navadno predstavljamo, same Bkale in pečine vidiš, tu in tam kak varen prostorček, kamor smo spravili svoje trudne ude. Nahrbtniki so se od-prli, usta so zazevala, globoki vzdihi so se čuli, zatem hlastno cmakanje, požirki — in zopet vse tiho je bilo. Kakor po navadi sem prišel Judi sedaj jaz zadnji na vrsto, *ekli so, zato, ker sem nosil. Ko smo uničili prvo piščtt in nekoliko svinjskih reber ter pokusili vodeno slivovko in slastni bri-njevec, zložil sem ostanke zopet nazaj v nahrbtnik in zaupil: Avanti! Moji tovariši me niso čuli. Sladki Motfej jih je toliko časa obletaval, da so popolnoma pozabili na vzvišeni cilj današnjega dne in se podali v njegovo varstvo. Kaj sem hotel, zlezel sem na rob neke skale ter začel gledati okrog,
c i
pristaS »Slovenskega Naroda«. Kdor hoče kandidirati, odpovej se prej gnilemu »Narodovemu« liberalizmu!
Bilanca odpadnikov za leto 1901.
V	Kasselu na Hessenskem se je vršil te dni občni zbor „Gustav Adolfovega društva", katero si je postavilo posebno ta namen, podpirati in razširjati med avstrijskimi narodi gibanje »Proč od Rima!« in »Proč od Avstrije!«
Ker je potrebno, da vemo natančno, kako se giblje sovražnik, smo zbrali nekaj podatkov iz tajniškega poročila.
Osrednje »Gustav Adolfovo društvo« ima zdaj 1930 stranskih pomožnih društev (lani 1926), ženskih društev je 614 (lani 604). V prošlem letu je imelo društvo dohodka 2,479.107 mark (predlanskem 2,170 358 mark). Pomožna društva so imela razpolagati z 1,603.000 markami. Skupno imetje društva znaša zdaj 5,375 000 mark. Po oporokah je podedovalo društvo lani 150.788 mark, predlanskim 259.000 mark.
To so vsekako obilna denarna sredstva. In kako se je ž njimi gospodarilo ? Z vso silo so se protettantje vrgli na Avstrijo.
V	našo državo je vrglo »Gustav Adolfovo društvo« vsega skupaj 11,800000 mark, lansko leto 664 000 mark. li tega denarja je dobilo sredstvo za agitacije 1363 občin. Samo na č e š k o je šlo 3 milijone mark, lani 264 000 mark. Čez en milijon so dali na Moravo, v Galicijo in Ogrsko.
Seveda se protestantje ne brigajo toliko za verski prospeh in razvoj v svojih občinah, katere v verskem oziru vedno bolj razpadajo v indiferentizem, kolikor za to, da bi odtrgali katoliški cerkvi kolikor mogoče udov. In reB je bilo v zadnjih letih prestopanje iz vere v varo v Avstriji na dnevnem redu. Vseh prestopov je bilo okolo 30.000. Od teh je pripadlo k protestantizmu do 19.000, h katoličanstvu pa do 8000 prestopov. Če torej primerjamo silovitost agitacije in velikanska sredstva z vspehom, moramo
gledati na našo ljubo kranjsko zemljo. Tu se namreč zavije steza, ki nas je doslej vedno vodila po Koroškem, na kranjsko stran, in odpre se ti pogled na tvojo domačijo. Žalostne misli so me obšle, mislil sem na ljuti boj, ki vihra pri nas in nas mori veliko bolj, kakor najgrozovitejSa vojna. Prosil sem Boga, naj se nas usmili in nas ne da v roke sovražnikov. Nekoliko časa sem bil tako zatopljen v svoje misli, nazadnje se mi je pa spanje svojih tovarišev le predolgo zdelo, glasno sem zaukal. Vai prestrašeni so poskočili kvišku, meli Bi oči in si drgnili zaspane kosti. Nazadnje so ven dar spoznali, da moramo iti naprej.
Po potu smo se dobro zabavali in skoro nismo vedeli, kdaj smo prišli na vrh. Veter je ponehal, megle, ki se pogosto okoli sedme ure podijo okoli vrha, so se poiz-gubile, veselo je zaoril trikratni hura, da smo se komaj držali na nogah.
Gospod Zamikov nas je opozoril, da se moramo zahvaliti Bogu, ker smo srečno prišli na vrh. Molili smo angeljevo česčenje in zapeli psalm : Benedicte montes et coles Domino. Veličastno je, moliti visoko gori nad drugimi ljudmi, čutimo Be vzvišene |nad nizkost sveta.
Grintovec je visok 2559 m, najvišji vr-
reči, da to gibanje samo ni dokazalo nič drugega, kakor da protestantizem katoličan-stva nikakor premagati ne more. Saj ti, kateri so prestopili iz katoliške cerkve, že davno niso bili njeni, torej ne pridejo v račun izgube. Ravno nasprotno : b svojim izstopom so pripomogli k čiščenju hiše božje.
Pač pa je reB, da se je v posameznih krajih, posebno na češkem, tam, kjer je slabo preskrbljeno za dušno pastirstvo, silno veliko škodovalo. Na češkem je mnogo krajev, ki bo na nagloma zrasli. Majhna cerkvica ne zadostuje potrebam in pri tem še duhovnikov manjka. V takih krajih najrajši začno protestantje z agitacijo. Iz Prusije dobe denar, da sezidajo velikansko prote-stantovsko cerkev in šolo, in naenkrat je »Proč od Rima« v cvetu. Zato bo pa treba od katoliške strani nujno stopiti v obrambo na takih krajih z enakimi sredstvi.
V zadnjem času je »Gustav Adolfovo društvo« začelo gledati posebno na ne-nemške narode. Začela se je agitacija »Proč od Rima« tudi med alovani in Mažari. skupno so dobili neinemški narodi za odpad 3,900.000 mark (lani 250.000). V tej svoti so tudi podpore, ki jih dobivajo ,med Slovenci protestantje in liberalci za svojo agitacijo.
Treba torej biti na straži! Bati se nam ni te agitacije, ako storimo svojo dolžnost, saj je duševna sila katoličanstva mnogo večja od krivoverske. A pri tako ogromnih denarnih sredstvih nam sovražnik vendar lahko prizadene marsikako škodo, če Be ga ne obranimo.
Sicer pa upamo, da bo ta religiozna agitacija s časom Bama umrla vsled — ne-religioznosti svojih agitatorjev.
Kaj pa potem?
Avstro-ogrska nagodba ter avtonomni carinski tarif bota torej kmalu rešena od strani avstrijske in ogrske vlade, če se danes ali jutri ne pojavi kaka nepričakovana ovira, in takoj prve dni državnozborskega zasedanja predloži Koerberjeva vlada poslan-
hunec v kamniških planinah. Ima zelo lep razgled. Triglavsko skupino smo videli vso, v vsej krasoti se nam je nudil naš velikan, lep in majestetičen, kakor kralj planin. Okoli nas so se gorski velikani kar gnetli, Skuta, Rinka, Kočna, vse nas je hotelo videti. Zadovoljni smo bili, zlasti še, ker nam prejšnji dan ni obetal nič dobrega; za nas je bilo kmalu dosti, vsaj za moje tovariše, ki so se vedno suvali okolu mene, ki sem nosil. Razumel sem njih preseče poglede, dal sem jim, kar sem imel, in dobro smo se imeli. Videli smo, da je vendar najbolje, ako skup držimo, naredili smo mir in ga pokrepili z ostanki slivovke.
Na vrhu smo ostali dobro uro, potem smo jo pa vrezali naprej. Pot, ki pelje od tu do Cojzove koče in naprej do Kamnika, ni za turiste, ampak za vse ljudi; tako smo srečali ne daleč od vrha patra frančiškana, ki je šel na vrb; neki kmet Be je pozneje izrazil, da si upa pripeljati kravo na Grintovec, kar smo mu drago volje verjeli. Coj-zova koča je nemška in gleda z viBOČine 1800 m doli v nižavo, pri njej se združita dve stezi, jedna iz Kokre, druga iz Kamnika in peljeta potem skupno na vrh. Do koče hodiš Bkoro vedno po travi ali po ne-posebno robatem kamenju, nadalje pa za-
ski zbornici cel načrt. Koerber želi, da se vsaj avtonomni carinski tarif reši še do novega leta, ker nikakor ne bi rad, da bi se morale za eno leto podaljšati trgovinske pogodbe z zunanjimi državami. Pravočasna rešitev te važne zadeve je pa odvisna, kot znano, edinole od mirnega dela v parlamentu, in to mirno delo vsaj sedaj še ni zajamčeno. Načrt bo mogel Koerber izvesti le v tem srečnem Blučaju, če zadovolji češke poslance, a si obenem ne nakoplje nejevolje na nemški strani. To pa je v sedanjih razmerah naravnost izključeno in ministerski predsednik bo imel reB posebno srečno roko, če Be bo mogel srečno rešiti iz sedanje zagate.
Vsled tega se peča časopisje že sedaj z vprašanjem, kaj se zgodi v slučaju, da Koerberju izpodleto vsi načrt'. Na to odgovarja dopisnik praške »Politike« po razgovoru z nekim vplivnim politikom mej dru-dim sledeče : Nagodba se v tem slučaju dekret ira vsekako s § 14, ki bo potem v vseh zadevah nadomeščal parlament. Ker se pa Koerberjev kabinet z ozirom na izjave proti § 14 ne bo mogel posluževati tega orožja, Be bo moral umakniti uradniškemu ministerstvu. Na sostavo parlamentarnega, strankarako-politiškega ministerstva nikakor ni miBliti. Desniški kabinet je pokopan ■ Thunom-Kaizlovim ministerstvom, na liberalno ministerstvo pa itak nihče več ne misli. O takem ministerstvu se je baje via dar izjavil, ko mu je nekdo svetoval sestavo liberalnega kabineta: »Za take eksperimento sem pa že prestar !« Mogoče je torej edinole še Btrogo uradniško ministerstvo, ki bo izvedlo, česar Koerber ne more. — Tako informator praškega lista. Drugi viri pa zopet nočejo nič slišati o § 14 in uradniškem kabinetu. Pravega odgovora na gorenje vprašanje torej nihče ne ve.
Deželnozborske volitve na Moravskem.
Kandidatje za bližnje deželnozborske volitve se objavijo oficielno še le danes oziroma v nedeljo, ker se glede nekaterih kan-
četkoma po kamenju, potem pa skozi gozd po mehkem listju.
Akoravno sem mislil, da nam bo šlo po tej zložni poti od zdaj naprej vse po sreči, sem se vendar bridko varal. Gospod Zamikov je bil menda prevzeten, ker je dospel na vrh tako brez vsake neprilike, zato je mislil, da lahko dela, kar hoče, pa ni mu šlo. Zdravko ga je zapeljal. Mimogrede povem, da se je Zdravko pokazal sedaj res v lepi luči, kot turist namreč, izvrstno Be je držal in letel, da so zajci kar ušesa privzdigovali, strmeč nad toliko predrznostjo. On je zapeljal torej gospoda Zarnikovega. Ne mnogo pod vrhom razprostirala se je obširna plast lepega enežeca, zapeljivega snežeca. Zdravko je prijel za palico in zle-tel po strmem snegu navzdol, da so mu peresa na klobuku kar kvišku zlezla, kajti takega junaštva še niso bila opazila na njem, kar jih je nosil. Gospod Zamikov, videč ta polet, si misli: Kar drugi lahko stor6, tudi jaz lahko storim, prime za palico in zdrči po snegu. Kmalu se ni videlo, kdo je spredaj, palica ali on, tako je šlo hitro Naenkrat vidimo palico samo drčati naprej, gospoda pa mahati z rokami in t-:e loviti po skalah, ki so stale v snegu poleg njega. Globoko rane so pričalo ljudem v nižavi,
didstur še vrie pogajanja mej tremi češkimi strankami, vendar ao za kmečke občine in deloma tudi za mestno skupino že znani večinoma vsi kandidatje. V kmečkih občinah ai M'adočehi kaj malo upajo blizu. Imenovali so sicer nekaj protikandidatov, ki pa imajo zelo malo upanja na zmago. Glavni plen si bota delili edinole staročeška ter nova čila katoliško-narodna stranka, ki je imenovala že sedaj vse svoje kandidate v osmih občinah, glede treh se pa vrše še pogajanja mej njo in staročeško atranko. Ka-toliško-narodni kandidatje so mej drugimi: S t o j a n, ki kandidira v dveh okrajih, dr. K o u d e 1 a za broško okolico, župnik S e v-č i k, veleposestnik grof S e i 1 e r n, nadin-žener P a 11 a t ter več kmetov. — V mestni skupini bo katoliško narodna stranka postavila protikandidate povsod ondi, kjer bo nastopil zagrizen mladočeški liberalec, le v Mor. Krumavi bo nastopil skupni kandidat vseh treh strank. V slučaju ožjih volitev bodo katol. narodni volivci podpirali Staročehe.
Kongres francoskih rudarjev.
Javili smo že na kratko, da je osrednji odbor francoskih rudarskih zvez sklenil, da se prične v kratkem glavna stavka vseh francoskih rudarjev. Ta sklep ni bil sicer soglasen, vendar se gotovi baroni opravičeno boje, da se ustavi delo v vseh premogovnikih in rudnikih. Pričetek splošne stavke je odvisen sedaj samo še od odgovorov na razne okrožnice, ki jih j a te dni razposlal osrednji odbor. Delavske zahteve tokrat ne obsegajo točke o povišanju plače, marveč zahteve se stavijo edino le na parlament in vlado. Zahteva se: osemurni delavnik, zavarovalnice in plačilni minimum. V spomenici na vlado se glasi mej drugim: »Upamo, da bo ministerstvo delovalo z vsemi sredstvi na to, da se ugodi našim zahtevam, kajti v nasprotnem slučaju bomo sami storili korake, ki nas bodo dovedli do zaželjenega cilja. Obenem naznanjamo, da smo v tem oziru vsi edini.« — Čas za pričetek stavke kajpada še ni določen, vendar se splošno sodi, da se ne prične pred sestankom parlamenta. Gotovi baroni Be pri-četka stavke silno boje, ker se njih časopisje v enomer peča s tem vprašanjem, in radi bi pritiskali na vlado, da izpolni delavske zahteve, ko bi ne bilo vmes nekaj takib, ki se dotikajo tudi njih žepov.
Gibanje v Makedoniji.
Glasom poročil iz Belgrada vlada v vi-lajetu Monastir zopet popolna anarhija. Poleg običajnih vstaških in roparskih tolp se snujejo sedaj še čete dosedaj mirnega prebivalstva ter pridejo opetovano v dotiko s turškim vojaštvom. Najnevarneja pa je anarhija v turški armadi sami. Gastništvo v velikem številu odreka vsako pokorščino, ker že zopet zaman čaka na izplačanje večmesečne plače. Da v takih razmerah ne more biti vzgledna disciplina ostalega vojaštva, je umevno samo po sebi. Prišlo je že do mnogih večjih in manjših bojev, v katerih je bilo ubitih več mož domače armade. — Prihodnjo nedeljo se vrši v Belgradu makedonski sestanek, na katerem bodo voda je bil res na Grintovcu. Midva z Ivanom sva nabrala nekoliko planinskih rož v namen, da se izkaževa, kje sva bila, kar so pričali tudi izgubljeni žeblji na naših čevljih. Zopet sva bila prijatelja in šele pri izviru Bistrice sva se zopet razprla. On je rekel, da imajo tu dobro vino, jaz, da ne.
Izvir Bistrice in ugodnosti pri njem bo vsakomu dobro znane, zato se ne bodemo mudili mnogo tu in šli skozi hladen gozd in po ravnem polju naprej v Kamnik. Mesto je že počivalo, ko so doneli naši težki koraki po njem. VBprejela nas je gostoljubna hiša Zdravkovega strica, kjer so nam dobro postregli.
Nadaljnega popotovanja ne bom opisoval; vsakdo ve, da se po nižavi ne vidi mnogo, tudi nimajo ti ljudje skoro nobenega smisla za hribohodstvo. Omenim naj samo trg Mengiš, kjer nam je ostal učitelj v dobrem spominu. V Komendi smo se radovali nad gostoljubnostjo gospoda kape-lana in postreiljivostjo gospoda župnika, v Zalogu pa nad izrednim secesijonističnim ukusom nekdanjega gospoda lomskega kurata.
ditelji odločno protestirali proti popolni brezbrižnosti evropske diplomacije napram nevarnim pojavom na Balkanu.
Iz brzojavk.
Nagodbene konferenee so bile včeraj zaključene na Dunaju, a sporaz-umljenje mej vladama ae ie ni dognalo. »Bud. Corr.« namreč dementira veati dunajskih liatov o sklepu nagodbenih konfereno ter izjavlja, da so konference prihodnjo nedeljo nadaljujejo v Budimpešti. — M andat odložil je član konservativnega veleposestva Papstmann. Mesto njega bo bržkone kandidiral grof Taaffa, sin bivšega ministr. predsednika. — Mestni svetnik K a u f m a n n , ki ga nemški cesar ni potrdil za prvega podžupana berolin Bkega, je včeraj umrl. — Poostrenje zakona o združevanju. „Matin" potrja, da hoče vlada začetkom zasedanja zbornice poslancev predložiti predlogo, ki spopolni znani »društveni0 zakon in poostri kazenska določila proti kongregacijam. — Nemški carinski tarif stopi v veljavo najpozneje 1. januvarija 1905. Komisija je včeraj za vršila svoje delo. — Grški parlament razpuščen. Uradni list objavlja razpust zbornice. Nove volitve se vrš6 30. novembra.
Dekanijska papeževa slavnost v Radovljici.
S ponosom zre radovljiška dekanija na papeževo 25 letnico, ki se je vršila 28. sep tambra v Radovljici. Nihče nam pač ne bode ugovarjal, ako trdimo, da je bilo še pred par leti kar naravnost nemogoče prirediti kaj podobnega, kar smo gledali dne 28. t. m'.' v Radovljici. Tu vam je bila zopet po preteku par stoletij po tisočerih vernikih in njih dušnih pastirjih enkrat zbrana nekdanja Btaro-davna radovljiška mati fara, ki je obsegala vso sedanjo dekanijo. Kakor zveste dobre hčerke prihitele so posamne fare, lepo organizirane tako v verskih, kakor v izobraževal nih in obfiekoristnih svetnih družbah, da pozdravijo svoj > mater faro, da se ž njo vred poklonijo evharističnemu Bogu in se radu-jejo redkega jubileja sv. očeta. Ko smo zrli ta množice, klečeče pred Najsvetejšim, ko smo slišali njih molitve, začela so nam hitreje utripati srca in nada na lepšo in boljšo bodočnost našega ljudstva nam je sijala. Radovljiška dekanija jo in ostane neomajana trdnjava katoliško-narodne stranke. Kako smešno je žuganje nekega blejskega liberalca v „Slov. Narodu", da nas bodo v par letih poslušale samo stare ženice I In če pokupite na tisoče »Narodovih" člankov »Klerikalizem in še to in ono", našega ljudstva nam ne vzamete. Dokaz za to vam bodi impo-zantni pojav katoliške zavesti, dekanijska slavnost papeževe 25 letnice v Radovljici, katera ostane z zlatimi črkami zapisana v kroniko našega okraja.
Ridovljica se je praznično odela ta dan. Vse mesto v zastavah 1 Zdelo se nam je, kot da je mesto komaj čakalo prilike, da pokaže zopet enkrat staro, dobro, katoliško jedro. Celo z dveh trgovin g. Fiirsagerja sta plapolali dve zastavi na čast sv. očetu; pričakovali bi bili na drogu »Slov. Narod". Tudi s, starodavnega gradu, sedeža c. kr. uradov, je vihral mogočni cesarski prapor v znamenje, da tudi c. kr. uradniki čutijo z narodom, da jih navdaja iBti čut spoštovanja in udanosti do papeža-kralja, kot njih gospodarja, pre svitlega cesarja, za katerega služabnike se štejejo z opravičenim ponosom.
Carkvena slavnost se je pričela ob deveti uri z izpostavljenjem Najsvetejšega. Ob 10. uri je imel govor čast. gospod župnik Šinkovec. Vsebina premišljenega govora je bila: Kristus v presv. Rašnjem Telesu — naš kralj, naša edina rešitev. — Slovesno sv. mašo je ob asistenci malone cele dekanijske duhovščine daroval preč. gosp. dekan. Tu naj častno omenimo pevskega zbora, ki je pod vodstvom domačega organista g. Pirnata izborno rešil svojo nalogo. — Med pol 12. uro in pol 2. uro molilo se je presveto Rešnje Telo po stanovih. Ob pol 2. uri za čela se je molitvena ura za duhovščino s tem, da so se odpele slovesno večernice. Ob pol 3. uri je sledil poljudni govor v. č. g. Jos. Saigerschmida, ki je vernikom temeljito dokazal pričujočnost Gospodovo v presv. zakramentu in slavnosti primerno razkladal resnico, kako nam katoličanom tukaj pričujoči Bog govori skozi svojega namestnika, svetega očeta.
Zunaj cerkve pa so se med tem zbirala mnogobrojna društva z zastavami. Po do hodu vlaka, ki je pripeljal še zadnje udeležence iz Doline, razvrstila se je velikanska procesija, kakorSne še ni videla Radovljica.
1. Šolska mladež pod vodstvom gospoda nadučitelja. 2. Radovljiška, loška in mošnjanska farna bandera. 3. Mestna godba. 4 Gasilna društva: radovljiško, bohinjsko-belansko, gorjansko, jeseniško, brezniško, kamnogoriško, ribenjsko, moš-
njansko in lešansko. 5. Moška svetna društva, Marijine družbe in tretji red: Slovensko katol. društvo za radovljiški okraj, bralno društvo gorjansko, delavsko društvo jeseniško, izobraževalno društvo graj sko, veteransko društvo kranjskogorsko z zastavo, družbe mož in mladeničev iz Mošenj, Gorij, Grada, Jesenic, Kamnegorice in Krope, tretji red gorjanski s križem. — 6. Marijine dekliške družbe: z Boh. Bele, Koroške Bele, Breznice, Gorjan, Grada, Leš, Lesec, Mošenj, Jesenic, Kamnegorice, Krope, Ribnega, Zasipa in nazadnje iz Radovljice s prižganimi svečami, 7. Pevski zbor, ki je duhovnikom odpeval litanije presv. Srca Jezusovega in Matere božje. 8. 33 duhovnikov s prižganimi svečami, med njimi vel. gg. M. Seigerschmid, vodja milosrdnic v Zagrebu, in duh. svetnik Fr. Špendal iz Tržiča. 9. Najsvetejše, okoli katerega bo svetili meščani. 10. Dostojanstveniki: znstopniki c. kr. uradov, presv. knez Robert Windschgratz, župani z občinskimi svetovalci in odborniki. Iimed gg. županov so bili navzoči: Kamnogoriški, kroparski. laneovški, ribenjski, mošnjanski, gorjanski in brezniSki. Po odbornikih bile bo pa zastopane večinoma vse občine okraja, izvzemSi štiri. Radovljiškega g. župana poročevalec ni mogel zapaziti med odličnjaki, opravičuje pa ga kolikor toliko njegov lekarski posel. Radi obilne zbrane množice bilo se je namreč bati kake hitre nezgode, zato je gospod moral ostati v lekarni v permanenci.
Pogled na sprevod, ki se je pomikal po razsvetljenem mestu skozi grajski vrt na polja proti Lescam, ostane nam v trajnem spominu; 23, večinoma Marijinih zastav, ki so se vrstile jedna za drugo med blizo 4000 broječo množico, nam je glasno klicalo, da kraljestvo Jezusovo po Mariji, geslo našega pre vzvišenega, mogočno vzhaja v naši dekaniji in da že rodi lepe sadove, a poživljale bo nas tudi k nadaljnemu delu in trudu za časni in večni blagor dobrega gorenjskega naroda. Zi vzorno prireditev cele slavnosti pa iskrena zahvala preč. g. dekanu. Naj ga ta sijajni pojav katoliške zaveBti vspodbuja, da nadaljuje tako lepo za početo delo katolike reorganizacije radovljiške dekanije. Mi, njegovi sotrudniki, hočemo neprestrašeno ustrajati ob njegovi strani, pod njegovim vodstvom I	... k.
Vipavska železnica.
Iz Dornberga pri Gorici 1. okt.
Dne 1. oktobra je vendar enkrat po dolgem zavlačevanju bila izročena prometu vipavska železnica. Gradnjo te železnice sta bila prevzela, kakor znano, dva žida, katero sta imela dokončati do 1. junija t. 1. A ker sta nekam beraško gradila — to vedo najbolj delavci, kako in zakaj — zato se je delo pozno izvršilo in železnica tudi odprla
—	bolj na tihem.
Ob 5 05 zjutraj je odšel iz Ajdovščine prvi vlak, a bilo ga je t-ame tako strah, da si ob prihodu na postaje niti žvižgati ni upal; le parkrat je jeknil, in sprevodnik je praznim »vagonom« zaklical v blaženi nemščini »Station N. N. eine minute«. No, praz nim vagonom sprevodnik lahko kliče tudi kitajski, če zna, a kadar se bo ljudstvo vozilo, naj \6, da smo tu Slovenci in samo Slovenci, in da tirjamo, da se z nami govori v domačem jeziku.
Naše ljudstvo bi bilo pri otvoritvi kaj rado videlo in pozdravilo svoja ljubljenca grofa Goroninia in dr. Gregorčiča, ki sta mu železnico pridobila, a menda ju niso vabili, zato so tudi hiteli z otvoritvijo po tioči. A ljudstvo dobro ve, kljub vsem slepilom, kdo mu je železnico pridobil in kateri denar je njeno konečno gradnjo odločil.
Železnica je torej odprta, če tudi tiho. Zdaj pa ste vljudno vabljeni posebno vinski kupci, da pridete po izvrstnega vipavca Trgatev prične v Dornbergu sredi drugega tadna. Ker je bilo leto mirno — brez toče
—	pa solnčno, da še preveč solnčno, zato bo kapljica prav dobra — izvrstna — a cena zmerna. Le pridite po naši novi železnici, se bomo gotovo pogodili tako, da bodete vi in mi zadovoljni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. oktobra.
Transakcija? Včeraj smo opazili v Ljubljani različne nemške veleposestnike. Baron Schwegel je bil pri baronu Heinu. Nato smo poizvedeli, da so bili zbrani v Ljubljani tudi katoliško-narodni in liberalni deželni poslanci ter da je imel vsak klub svojo sejo. Vse molči; vse je zapeto; le kolikor smo mogli brati z obrazov, so se nam zdeli pogledi naših poslancev bolj jasni, med tem, ko so bili pogledi liberalcev jesensko mrki Da so prišli poslanci vseh treh klubov na en dan v Ljubljano, se pač ni moglo zgoditi brez vladnega posredovanja. Prošli teden je bil žid Penižek z grozo telefoniral »Narodu" z Dunaja : »Dr. Šusteršič
straši po Dunaju!" in takoj iatem je začel »Narod* pisati, da je mogoče, da »klerikalci" pridejo v veČino, ter zagrozil s smešno resnostjo, da se bodo zdaj liberalci učili ob-struirati. To je pač jasno, da mora mogočno politično gibanje katoliško narodne stranke v deželi zbistriti gotovim krogom nazore o položaju.
Deielnozborako volitve na Štajerskem in liberalol. Včeraj se je vršil v Celju neki shod slov. zaupnikov, katerega najbolj označujemo s tem, da je eden prirediteljev hitel telegrafirat imena na sestanku postavljenih kandidatov »Slovenskemu Narodu«, tistemu listu, katerega stališče glede Celja in zveze z Nemoi je občeznano, Naš list so pa ti prireditelji prezrli. Vbo na pravlja utis, da je ta nastop v dogovoru z našimi kranjskimi liberalci, ki so s tem oči-vidno zadovoljni. Mi smo bili vedno za jasnost. Gotovo je, da kar dela »Štajerec« z nemškutarskega stališča, to dela tudi »Slov. Narod« s svojega liberalnega stališča. Gotovi gospodje na Štajerskem se ne le niso hoteli ločiti od tega lista, ampak ga v dejanju podpirajo. Ne vemo, kako morejo štajerski domoljubi dopustiti, da naročniki »Slovenskega Naroda« kandidirajo med katoli-liškim slovenskim ljudstvom. Naše odkrito mnenje j a, da voliti naročnike »Slovenskega Naroda« za zastopnike slovenskega ljudstva se ne strinja z vestjo katoliških mož; pred vsem ne more sotrudnikov in naročnikov takega lista podpirati katoliška duhovščina. Mi ne maramo liberalca, pa naj prihaja k nam b katerokoli krinko. Tudi na Štajerskem so mnogi tega mnenja, kakor priča naše paročilo na uvodnem mestu iz Calja. Mi le želimo, da bi naši bratje na Štajerskem prepozno ne spoznli liberalne konspi-racije na Štajerskem. »Slovenski Narod" nadaljuje svoj manever in priporoča za rogaški okraj nekega svojega somišljenika Oroslava Kušca v Tržišču, ki je našel milost pri liberalni zaroti.
»Los von Rom« na Kranjskem in njegov sad. »Slov. Narod« je prinesel prošlo soboto sledečo vest: »Prestop k protestantovskiveri. Mera je polna! V Jesenicah na Gorenjskem so prestopile predvčerajšnjem štiri rodbine z 18 osebami od rimsko-katoliške cerkve k protestantom. Religiozni akt je vodil evangeljski župnik g. Jaquemar iz Ljubljani. Več drugih obitelj je izjavilo pri tej priliki, da storijo isto. To je sad hujskanja župnika Sčinkovca in brez-taktnosti škcfa Jegliča. Več o tem še izpre-govorimo.« — Vsakdo vidi, da je to reklamna veet, s katero hočejo naši liberalci, ki razširjajo protestantovske brošure, zbujati slast do verskega odpada. Mi smo takoj poizvedovali, koliko je na tem resnice, ter smo izvedeli sledeče: Doslej bo odpadli od katoliške vere na Jesenicah ti le ljudje: 1. Inženir Valentin Kock, rojen v Gradcu 1. 1872. Ta je bival le začasno na Jesenicah in nima torej njegov izstop z Jeseničani nič opraviti; zdaj je na Bohinjski Beli. 2. Dne 23. julija 1902 je naznanil svoj izstop čevljar Štefan Trojarin njegova žena Marija Kosec s 4 mladoletnimi otroki. Trojar je rojen 1. 1860 v Kovorju, žena 1. 1865 na Goriškem. Hodila sta veliko po svetu, bila poročena v Pulju, nato stanovala v Medvodah, v Lescah in se zadnja leta naselila na Savi. Trojar je voditelj jeseniške socialne demokracije. 3. Dne 5. avg. Bta naznanila svoj izstop tovarniški delavec Ludvik Modre, rojen v Prevaljah na Koroškem 1. 1870 in njegova žena Helena, rojena Ferra 1. 1876 z mladoletno hčerjo Ano Fetra. Oba sta pristaša socialne demokracije. 4. O četrti rodbini se čuje, da je prestopila ali da bo kmalu prestopila, namreč lastnik socialnodemo-kraške gostilne pri Robiču na Savi, Martin Pučegl, rojen v Poročinu na Češkem 1. 1875 z ženo Ano roj, Ferčej 1. 1883 z Dobrave in mladoletnim otrokom Ludmilo. Pučegl je z mladih let socialni demokrat, in pri njem se zbira ta družba na Jesenicah. Vse gibanje za odpad se vrši le v socialnodemokraški družbi. Drugo ljudstvo ee za to niti ne zmeni. Vzrok je večinoma branje socialističnih, nemškonacional-nih in slovenskih liberalnih časnikov. Po-sobno veljavo ima pri njih »Slovenski Narod«, iz katerega agitatorji zajemajo svoje argumente.
Volivni ihodi na Štajerskem. V
nedeljo bo volivni shod pri sv. Barbari v Halozah. — Dne 12. oktobra bo volivni shod pri sv. Lenartu in dne 19. okt. pri sv. Treh kraljih v Slov. goricah. — Jutri zboruje politično društvo „Sloga" v Ormožu.
Slovensko politično in gospodarsko druitvo za politični okraj ljutomerski izvolilo je v svojem rednem občnem zboru dne 28. septembra 1902 naslednji novi odbor: Predsednik gosp. Ivan Kukovec, veleposest. in tovar. v Ljutomeru; podpredsednik goBp. Ivan Skuhala, dekan in duh svčtnik v Ljutomeru; tajnik gosp. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru; blagajnik gosp. Franjo t>ever, veleposest. v Ljutomeru; odborniki gg. Anton Mišja, posest, in tajnik posojil, v Ljutomeru, Jožko Rajh, ekonom na Moti in Jakob Z e m 1 j i č , veleposest. v Radencih; namestniki gg. Josip Mursa, veleposestnik in tovarnar na Krapji, Ivan Bratuša, posestnik v Ljutomeru in Franjo P u c o -nja, veleposest. na Cvenu. — Pri imenovanem občnem zboru sklenilo se je soglasno, naprositi g. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Mariboru, da prevzame zopet de* želnozborski mandat v kmečkih občinah v sodnih okrajih Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona ter to kandidaturo podpirati. Glede mandata v mestni in tržaSki skupini podpirala Be bo kandidatura onega kandidata, katerega bo za to skupino postavilo slov. politično društvo v Ptuji. Kakor smo zvedeli, postavil se bo za to skupino gospod dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj z Dunaja.
Nevarno bolan je č. g. dr. Josip Pavlica, profesor bogoslovja v Gorici. Zadnji čas je bival na Dunaju, v ponede ljek bo ga prepeljali v Gorico, kjer je prejel sv. zakramente za umirajoče. Priporoča se v molitev.
Posl. Božič. Z Vipavskega se nam poroča, da se poslanec Božič ne počuti prav zadovoljnega in da misli oditi na Hrvaško v Prezid. Večina Vipavcev bi ne imela nič proti temu.
Promoviran je bil včeraj na graški Univerzi g. Josip Goričar iz Mozirja.
Pevski zbor »Glasbene Matice«. Preosnovani pevski zbor »Glasbene Matice« ima Bvoj redni občni zbor z običajnim vsporedom jutri v soboto 4. oktobra in Bicer ženski zbor ob 7*6. uri v društveni dvorani, moški zbor pa cb ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu pri Auerju. Ženski zbor ima takrat obenem svojo prvo pevsko vajo, pri kateri Be bodo eventualno tudi še sprejemala oglasila onih novih pevk, ki žele pristopiti, a odboru dosedaj Se niso bile znane. — Redne skušnje so: za ženski zbor ob sredah in sobotah točno od pol 6. do pol 7. ure, za moški zbor ob ponedeljkih in sredah točno od 8. do 9. ure zvečer. — Ženski in moški zbor štejeta do sedaj vsak po 60 članov, ki so se s častno besedo pismeno zavezali, v koncertni sezoni 1902/03 vztrajati pri vseh vajah in nastopih pevskega zbora, pridržujoč si v opravičenje izostanka le naj-resnejše zapreke.
251etnico tiskarstva bode praznoval jutri v Novemmestu g. Maksimilijan Petrič. Mej tem, ko je bil nekaj časa v drugih tiskarnah, deloval je skozi celih 21 let pridno in vstrajno v novomeški tiskarni. Čestitamo I
Fr. OndHček, znani čeSki umetnik na gosli, priredi v Novem mestu dne 20. oktobra t. 1. točno ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani koncert. Sedeži po 3 krone se dobivajo od 2. do 5. oktobra v trgovini g. Jos. Medveda.
Javno predavanje priredi v nedeljo dn6 5. oktobra „Bralno društvo v Vodmatu" v svojih društvenih prostorih ob 6. uri zvečer. Predaval bode dr. Janez Ev. Krek O pomenu bralnih društev.
Laiki podkonzul je odpotoval v torek zvečer iz Trsta. Iredentovska glasila se žalostno poslavljajo od njega in mu kličejo: Na svidenje! Na postaji se je poslovil od onega Žida Luzzatto, ki je bil ranjen ob fe-bruvarskih dogodkih, zelo, če ne preveč prijazno, kar nam pač dokazuje marsikaj, kar pa avstrijski noji nočejo videti.
Prosta služba. Za Štajersko je razpisano mesto enega cestnega mojstra z letno plačo 1000 K z dokiado 200-300 K in obhodnimi dokladamil Dobi tudi pravico do pokojnine. Prošnje se morajo vsaj do 15. oktobra vložiti na o. kr. namestništvo v Gradcu.
Uničena vas. Potočko vas v Zadreški dolini je ogenj skoro vso uničil. Škode je 20 000 K Sedemindvajset oseb je brez stanovanja in brane.
Novo slovensko opero je uglasbil g. okr. glavar Viktor Parma Operi je naslov »Amazonka«.
Število avstrijskega prebivalstva Statistična centralna komisija je izdala sedaj o tem natančni izkaz. Prebivalstva je v Avstriji 26150.708, od teh je rimskih katoli čanov 20,660 279, grško uniranih 3,134.439, armenskih unijatov 2096 Židov je 1,221.899. Nemški obč. jezik govori 9,170.839 češki in slovaški 5 955.397, poljski 4,259.152, ru-sinski 3 375 576, slovenski 1 192.780, hrvaški 711.380, laški 727.102, rumunski 280 963, mažarski 9516 prebivalcev. Kranjsko ima 508.150 prebivalcev, od teh je 475 302 Slovencev in 27.177 Nemcev. Ostali prebivalci so raznih drugih narodnosti. O raz merju moškega prebivalstva pride na 1000 moških v okraju postojnskem 970 žensk, v kočevskem 1219, v krškem 1063, kranjskem 1184, litijskem 1083, logaškem 1085, radovljiškem 1060, novomeškem 1105, kamniškem 1128, črnomaljskem 1308 Z Ljub ljano in ljubljansko okolico se bavimo na drugem meBtu. Na en kvadratni kilometer pride na Kranjskem 51 prebivalcev.
Vipavsko vino. Iz Dornberga na Vipavskem : Tukajšnje starešinstvo je sklenilo, da se prične letošnja trgatev dne 15. oktobra. Letina obeta biti obilna in kapljica jako dobra, veliko bolja od lanskega pridelka. Na to opozarjamo domače in oddaljene kupce, kojim pojde tukajšnje županstvo vedno na roko. L otvoritvijo vipavske želez nioe je izvoz znatno olajšan, ker se lahko odda vino na tukajšnji železniški postaji.
Umetniika razstava v Novem mestu. Gospod J. Vaupotič odločil se je, predno odpošlje svoja dela v Trst, pri rediti v korist podpornim društvom za slovenske visokošolce kolektivno razstavo bvo-jih del, slik, risb in načrtov v »Narodnem domu". Razstava otvori se danes dne 1. oktobra ob 1. uri popoldne in ostane otvor-jena le malo dni do nedoločenega časa. — Vstopnina 40 h, za učence in učenke ljudskih šol, za učence obrtne nadaljevalne šole ter kmetijske šole na Grmu in gg. dijake 20 h.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani nas prosi objaviti: Temeljem § 23. zak. o davku na žganje z dne 20. jun. 1888 drž. zak. št. 95 iz 1. 1888 morajo vsi, ki žganje izdelujejo, ali žganje potom destilacije napravljajo, ta obrt na izdelovalnici od zunaj označiti z vidnim »napisom«. Ta napis naj bi ae glasil »Ž g a n j a r n a".
Vsprejemni izpiti na ženskem izobraževaliSču. Pretekli teden so se vršili na goriškem ženskem izobraževališču vsprejemni izpiti. Oglasilo se je k izpitu 83 Slovenk. Tri so odstopile med izpitom, od ostalih 80 pa je bilo sprejetih le 40, ker le za toliko število je na tem zavodu prostora.
Is Istre se poroča: V Kranjčičih je umrl posestnik in znan domoljub g. Ivan P e r š i č. — G. dr. Vilfan stopil je v pisarno dr. Laginje v Pulju kot koncipijent — V Kršikli je zblaznela žena Luke Blaško-viča. To si je mož tako vzel k srcu, da je skočil raz visoke Bkale in na mestu ostal mrtev.
Drugo slovensko umetniSko razstavo je doslej obiskalo 900 oseb.
Občinska volitev v Kropi se je
vršila včeraj, Županom je bil zopet izvoljen g. Luka Hafner, prvim svetovalcem poBest. in veletržec g. Jurij Magušar, drugim in tretjim svetovalcem gg. Blaž Kralj in Jakob Praprotnik, oba posestnika v Kropi.
Slana je naredila mnogo škode tudi v jareninski župniji na Štajerskem. V pesniški občini je slana poBmodila skoraj vso ajdo.
Brod pri Orešju poleg Maribora je moral ustaviti promet, ker so žice že preveč obrabljene.
.Večer v slovenskem raju", katerega priredite ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 5. oktobra v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma« v C»lju, bode, če sodimo po izvanrednih pripravah, ki so se delale, in po zanimivosti vsporeda, gotovo najaijajnejša in nsjzabavnejša veselica, kar se jih je kedaj priredilo v slovenskem Calju. — Kdor more, naj si jo ogleda in položi pri tem svoj prispevek na altar naše prekoristne družbe.
Tovarno testenin v Ilirski Bistrici hoče kupiti, kakor se nam poroča, neki tržaški kapitalist, ki bi jo razširil. Upamo, dostavlja naš dopisnik, da lastnika svojega lepega podjetja ne bosta dala iz rok, ako je ponudnik naš narodni nasprotnik.
Železnioa iz Sinčevasi v Železno Kapljo je dovršena in se slovesno izroči prometu dne 5. oktobra.
Nesreča v solkanski papirnici. V sredo je 231etni delavec Jože Bone nekaj popravljal pri parnem kotlu v solkanski papirnici; prijelo ga je kolo in popolnoma zmečkalo.
Razmere v Zagrebu. Nekateri listi prinašajo brzojavke, da se prične subjektivno sodno postopanje proti urednikom listov »Obzor«, »Hrvatska« in »Hrvatsko pravo« radi pozivanja na bojkot.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od
21. do 27. Bept. 1902. Novorojencev 17, umrlih 17; med njimi za jetiko 2 vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11; med njimi 7 tujcev 19 8 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za Skarlatico 1, tifuzom 2, vratico 2, tracbom 1.
Ljubljanske novice.
»Državna afčra" na ljubljanski realki, bi pisala zopet nam le predobro znana oseba v graško „Tagespošto" ob tem dogodku, ki Be je zgodil na ljubljanski realki. Čudno se nam je zdelo, da nismo mogli zvedeti nikjer nikakih podrobnosti o nameravani 501etnici, a sedaj smo na jasnem. Hotelo se je zakriti to, da bo govoril pozdrav izmed učencev samo jeden, in sicer nemški. Torej ostanejo Slovenci, ki se udeleže te slavnosti, nepo-zdravljeni od strani učencev. Proti takemu preziranju slovenskega jezika in izzivanju slovenskih udeležencev kar najodločneje protestiramo. Mi vemo sicer, da je to provzročil znani dopisovalec »Tagespošte", poverjenik „Siidmarke" itd, ali čudimo ae osta lemu cenj profesorskemu kolegiju, da se da terorizirati od te osebe. Vemo namreč iz najvercdcatojnejSega vira, da nimajo celo nekateri nemško-nacijonalni profesorji nič proti temu, da se pozdravijo slovenski gostje tudi slovenski, ako pozdravi že nemške go-Bte učenec zavoda v nemškem jeziku.
Slavnostni odbor v proslavo 50letnice višje reaike nam danes vendar slovenski piše: K skupnemu obedu ob 1. uri snidemo se v Ederevi restavraciji (stekleni salon pri kazini). Vhod je samo skozi vrt dovoljen.
Umrl je danes zjutraj ob pol 5. uri v Leonišču znani ljubljanski gostilničar in posestnik hotela g. Franc štrukelj. N. v m. p. I
Nagla smrt bivšega blagajnika okrajne bolniške blagajne. Bivši blagajnik okrajne bolniške blagajne Rajmund Branke je včeraj nagloma na cesti umrl. Zvečer je bil doma pri svojem svaku še v veseli družbi. Okoli 10. ure jo prišlo nekomu v hiši slabo in se je Branke napotil po zdravnika. Ob četrt na enajst našli so ga ljudje ob hodniku pred vratmi uršulinskega samostana v krvi ležati in zdihovati. Obvestili so o tem policaja in kmalu je prišel na lice mesta z rešilnim vozom zdravnik, ki je konstatiral, da se je Branketu vlila kri, in odredil, da se prepelje v bolnico. Predno pa se je to zgodilo, je g. Branke umrl. Truplo so prepeljali v mrtyaš nico k bv. Krištofu.
Kontrolna shoda deželnih brambovcev sta se vršila včeraj in danes za Ljubljano in okrajna glavarstva izven ljubljanske okolico. Na shodu se je čula klasična slovenščina. Pri razlnganju kazni se je čulo: »Toga trefi smrtna kazen skozi uatreljenje.« L\ ljubljansko okolico ee bo to povedalo 12. in 13. oktobrs.
Dohod rekrutov k domačemu pečpolku in k lovskemu bataljonu št. 7 za dvamesečno službovanje se je vršil daneB. Oai, ki bodo služili tri leta, pridejo 6. t. m.
Jubilej stavca. Gospod Franjo Hribar, črkostavec, bode obhajal v soboto 4. t. m. 3 0 1 e t n i c o svojega delovanja v „Narodni tiskarni".
Kaznjenčeva nesreča. Francetu Hribarju, kaznjencu in delavcu pri stavbi Korsikovo hiše na Bleiweisovi cesti, je padla včeraj iz visočine težka deska na glavo in ga pobila na tla. Bil je na glavi tako poškodovan, da
ni mogel več delati in bo ga odpeljali v zapor.
Zgubljene stvari. Na Pogačarjevem trgu ali pa kje v bližini je zgubil neki gospod denarnico z 28 kronami.
Črnci zopet v Ljubljani. V hotelu »pri Blonu« se predstavlja četa črnih dam in gospodov ie rodu Howas. Četa muzicira, poje kuplete in igra komične prizore.
Ponesrečen zidar. Mitija Skaber, zidar priToeniesu, je včeraj dopoludne pri stavbi Cacakove hiše na Rimski cesti ponesrečil. Pri atroju za apravljanje opeko na oder je veriga zdrknila s kolesa in ga je konee vdaril po glavi, da je bil takoj ves krvav. Peljali so ga k zdravniku, ki mu je glavo obvezal.
Nesreča na južnem kolodvoru. Včeraj popoludne je pri prevažanju na južn. kolodvoru ponesrečil delavec I. Porenta. Dva pufarja ata ga prijela za komolec deane roke in ga stianila, vendar poškodba ni težka in nevarna.
Tatvina. Kolporterju Petru Cotiču na Marije Terezije cesti ŠL 6, je včeraj v go-stilni »pri Lahu« na Rimski cesti znan Ijub-janski postopač ukradel denarnico s 6 kronami. Postopača so že zaprli.
Grško v Ljubljani se vidi le še danes in jutri v mejnarodai panorami. Opozoriti nam je posebno na lepe skupine izkopin v narodnem muzeju ter ostanke starogrških Btavb v posamnih mestih. Krasne so slike, predočujoče razna trgovska pristanišča, mej vsemi se pa odlikuje krasni solnčni zahod na morju. Že ta slika je sama vredna, da si človek ogleda totedensko razstavo. — V nedeljo se razstavijo najnovejše alike zlate Prage in njene okolice. Poleg kraanib stavb in spomenikov ao tudi prizori povodom ustoličenja sedanjega praškega nadškofa. — Naslednji teden pride na vrsto drugi dol stolnega mesta Dunaja.
Amerikanec ušel. Danes dopoludne prijel je redar na južnem kolodvoru fanta Ludo-vika Sterbenca, ker je hotel odpotovati v Ameriko, dasi še ni vojaščine proBt. Mej spremljevanjem na magistrat pa je redarju ušel in ta ga ni mogel več dohiteti. Tekel je naprej za progo državne železnice in se bode sedaj že na kaki postaji vsedel v vlak in se posmehoval ljubljanskemu redarju.
Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec kimovec je bil s prva topel, pozneje hladen in precej suh. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cslsijevih Btopnjah: ob sedmih zjutraj 10 5°, ob dveh popoldne 19 6°, ob devetih zvečer 13 6°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 14*6°, za 0 2° pod normalom. — Opazovanja na tla-komtru dado 738 1 mm kot srednji zračni tlak, za 21 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padlo je pa 96 6 mm. dežja. — Med vetrovi je jug daleč druge presegal.
Tat pri novem svetu. Predvčerajšnjim po noči je prišel tat skozi odprto okno v gostilno »pri novem svetu« na Marije Terezije cesti in je s silo odprl predal, v katerem je slutil denarja. Ker ga ni dobil, ukradel je natakarici iz škatlje več svalčic in poter? spet odšel, od koder je prišel.
S.evilo prebivalstva v Ljubljani. Po najnovejšem štetju ima Ljubljana 36.547 prebivalcev. Od teh je 34 pravoslavnih, protestantov 237, židov 95, grških unijatov 12, armenskih unijatov 1, brezvercev 8, ostali so rimski katoli Sani t. j. 36.159 Slovencev je 29 733, Nemcev 542-3, Cehov 208, Poljakov 20, Rusinov 2, Hrvatov 63, Lahov 150, Rumunec 1. Na 1000 moških prebivalcev pride v Ljubljani 1029 žensk, v ljubljanski okolici pa na 1000 moških 1105 žensk.
Književnost ln umetnost.
Muaica saera.
V soboto 4. oktobra k najvišjemu godu Njega Veličanstva cesarja Frana Jo-Bipa pont.fikalna maša ob 10. uri: Mašo »Srcu Jezusu" z instrumenti zložil Ignac Mitterer, graduale .Os justi meditabitur" Anton Foerster, ofertorij »Veritas mea" Utto KomrnOller.
Slovensko gledališče.
Ker je radi koncerta pevskega društva „Mercur" odpovedala vojaška godba za nedeljo zvečer svoje sodelovanje, je primorano vodstvo slovenskega gledališča opustiti popoldansko predstavo in prirediti ta večer dramo. Predstavljala se bo Sardouova komedija ,Madame san Gene", ki je dosegla pri premijeri tako časten vspeh. Da pa ne bodo prikrajšani častiti abonenti, ki so abonirani le na vsako drugo predstavo in ne bodo primorani gledati dvakrat zapored isto igro, se vrSi ta peta letošnja pred-Btava izjemoma na ,par", zato pa je šesta predstava v torek 7. t. mes., ko se ponovi opera „Ve č n i mornar", predstava na „nepar".
»Dom in svet«.
10. štev. »Dom in sveta« ima sledečo vsebino: Nesrečno zlato! Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje.) — Čaz dolgo vrsto let . . . Zložil Juž Vole. — »S no pa le mož!« Novela. Spisal F. S Finigar. (Dalje.)
—	Po agleško burski vojni. Napisal Ivan Barbič. (Konec) — Od Save do Bospora. Potopisni spomini. Napisal Ivan Knifio. (Konec.) — Alkobolova kuga. Najnovejši podatki o alkoholizmu. Priobčil Jurij Trunk.
—	Zapoj mi še enkrat! Zložil Ivo Danič.
—	Slovar slovenskih krajevnih imen. Slovenskim domoljubom v premislek. Spisal Dragan Šanda. — Vsška idila Zlcžd Jož. Vole. — Petdesetletnica pisateljevanja grofa Tolstega. Spominska črtica. Napisal Dr. G. L. — Vožnja z avtomobili. Spisal dr. Simon Subic. — Limbarček. Zložil Ivo Danič. — V sanjavem mraku. Spisal F. Ks. Steržaj.
—	Trtje in povrtje. Zložd Anton Medved.
—	h zadnjih tihih dni Jesenske meledije. Spisal Ivo Danič. — Pastirček. Hiteli sta v dalnji kraj . . . zložil Cvetko Slavin. — Književnost: Slovenska književnost. Hrvaška književnost. Bolgarska književnest. Češka književnost. Iz drugih književnosti. — To in ono. Naše slike. Druga slov. umetniška razstava. Ivan Vrhovec. Ivan vit. Na-brgoj. Kako je umrl baron Jurij Vega. »Pridi Gorenj'c!« Razstava »Družtva umjet-nosti«. »Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnoLtio. Dr. Izidor Kršnjavi. Kosovo. Vojtčch Safuf.k. olova?ki umetniki. Ruski pravopis. Rudolf Virchovv. — blike: Usmiljeni Samarijan. Slikal C. MedoviČ. — Od Save do Bospora: Bolgarski knez Ferdinand I ; Boris, bolgarski prestolonaslednik; Carigrad : Bujukdere; Carigrad: Razui obrazi.
—	Pogled na Belgrad s hrvaške strani. Slikal Ljudevit Kuba. — Vožnja z avtomobili: Preizkušnja avtomobila; Avtomobil berc-linske požarne brambe. — Pogled na Eal-grad s srb Iio strani, blikal Ljudevit Kuba.
—	Jesen. Naris d F. Vidmar. — Notranjščina sarajevske stolnice, »bpomen knjiga iz Bosne«. — Vinjete. — Rudolf Virchow.
Izpred sodišča.
Psu navdal. France Čemažar, dninar iz Železnikov, je jezen na Antona Smeha, ker je po njegovih mislih bil ta vzrok, da je bil on lansko leto radi tatvine zaprt. Dne 14. julija t. 1. okoli 7. ure zjutraj skladala sta Boštjan Korbič in Kavčič v Železnikih opeko in ne daleč od tu ležal je mirno Smehov pes pod šupo. Kmalo po tem pa je videl Korbič, da je mimo šupe idoči Čemažar pBU nekaj vrgel, in ker se mu je to sumljivo zdelo; šla sta s Kavčičem gledat, kaj da pes grize, ter vidita, da je trgal nekaj podobno špehu, ki pa je bilo natlačeno v ovčj:h črevah. Ne dolgo časa potem se je po vasi raznesla novica, da ie Smehov pes, katerega je ta cenil na 200 K, poginil, in sicer po izreku zvedencev vsled zavžitega strihnina. Obdolženec povsem taji dejanje, kar mu pa vse skup nič ne pomaga, ker sodišče mu je pripoznalo 6 mesecev težke ječe, poostrene z 1 postom vsak mesec.
Županu grozil je delavec Franc Kun-stelj iz Žej. Prišel je dn6 1. septembra t. I. v občinsko pisarno in zahteval delavsko knjižico, katere mu pa župan ni hotel dati, čemur je tudi posestnik Anton Stefel pritrdil To pa je razjezilo Kunstelja, pričel je v Ste-felnovi gostilni groziti, da bodeta po njem oba nesrečna, da bode župana z nožem v vrat sunil, da ne bode več trave tlačil, in še mnogo druzih groženj. Ko je bil pa na to po povelji župana aretovan, zmerjal je orožnika z raznimi grdimi priimki. Obdolženec pravi, da je hotel iti v Istro za delom, in da je bil ob času dejanja popolnoma pijan, tako da se svojega dejanja ni zavedel ; sodišče mu teh zagovorov ne verjame in ga obsodi na 1 leto težke ječe, z 1 postom in trdim ležiščem vsacih 14 dni poostreno ječe
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Smrt Z o 1 e. Nacijonalistiški listi najhuje grajajo, da se je pogreb Znle prenesel na nedeljo. — Odločen Čeh. Grof Artur Aichelburg je vrnil neki usi Ijivi nemški tvrdki v Warnsdorfu vzorce in ponudbe nazaj z naslednjimi besedami: »Pošiljam Vam nazaj vzorce in Vas opozarjam, da nam ob sedanjem razmerju mej Č;hi in Nemci niti na um ne pride, da bi se brigali za nemške trgovine, ker imamo dovolj čeških tvrdk.
(Vabilo na cerkveno slavnost in veselico,) ki se bode vršila na roženvenško nedeljo dne 5. oktobra 1902 v Gorjah pri Bledu. Spored: I. Cerkvena slavnost. 1. Ob 3. uri popoldne: pete litanije v cerkvi. 2. Po litanijah: blagoslov-
ljenje nove kapelice in kipa presv. Srca Jezusovega. 8. Zatem blagi stavljenje nove hra-nilnične in cerkvenikove hiše. II. Veselica, ki se vrši v veliki dvorani hianilnične hiše. 1. V. G. Brož: »Na obali Save-, valček, udarja tamburaški zbor. 2. Pozdrav došlih gostov. 3. A. Hajdrih : »Jadransko morje", poje moški zbor. 4. Govor: Pomen zadružništva. 5. V. G. Brož: »Napred", koračnica, udarja tamburaški zbor. 6. »Cigan čarovnik". Burka v dveh dejanjih. Spisal dr. Jan. Ev. Krek. Predstavljajo mladeniči gorjanske Marijine družbe. 7 „Naša zastava", udarja tamburaški zber. 8. »Prizori iz burske vojne", šaljiv samospev v več dejanjih, izvaja prostovoljec iz burske vojske. 9. Vilhar: »Slo-venac i Hrvat", poje moški zbor. 10. ProBta zabava. Vmes proizvajata tamburaški in moški pevski zbor še več drug h komadov, kakor: »Pjesme glas", zložil Eisenhut za tamburice, »Planinska", zložil A. FOrster za moški zber, »Svračanje", zložil Vj. K!ai<5 za moški zbor itd. — Glasbene točke izvajata iz prijaznosti tamburaški zbor z Jesenic in moški zbor katoliškega delavskega društva jeseniškega. — Vstopnina k veselici: I. be-deži: a 80 v. II. Stojišča: h 40 v. Za ude domačih Marijinih družb a 40 v. — Cisti dohodek je namenjen za društveno zastavo mladeniške Marijine družbe v Gorjah. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — K udeležbi vabi
Gorjansko bralno društvo.
(Mengiška eodba) priredi v nedeljo dne 5. okt. 1902 na vrtu pri Jelenu koncert. Začetek ob pol 4. uri pop. Vstopnina prosta.
Telefonska in brzojavna* poročila.
Dunaj, 3. oktobra. Iz budimpe-štauskega vira se poroča: Ko ogrski ministrski predsednik Szell ni mogel pregovoriti dr. Korberja, da bi bil dal od Ogrov zahtevane koncesije, je podal ostavko, katere pa cesar ni sprejel, ampak je naročil zunanjemu ministru Goluchowskemu, da naj med obema predsednikoma posreduje. Nato se je začel Szell zopet pogajati s Korberjem. Nato je šel v Budimpešto, da se dogovarja z voditelji raznih strank v ogrskem državnem zboru. Če se mu posreči Ogre pregovoriti, da ne bodo ugovarjali avstrijskim zahtevam, potem se bo že prihodnjo nedeljo nagodba signalizirala v Budimpešti.
Dunaj, 3. oktobra. V ministerstvih se govori, da bodo imenovali državne podtajnike po nemškem zgledu, kateri bodo pomagali posameznim ministrom.
Dunaj, 3. oktobra. Naslednik Ehr-hardov je dr. Kari Hirsch, vodja zavoda Sacre coeur.
Dunaj, 3. oktobra. Poštni višji ofi-cial Friderik Burghard je poneveril 54.000 K in ušel.
Zagreb, 3. oktobra. Tu so zaprli meščana Korečina in trgovca Budica zaradi zagrebških nemirov. Zadnjega dolže, da je dajal denar množici, da bi napadla Srbe. Lepake, ki naznanjajo preki sod, so obnovili. Iz tega se sklepa, da izjemno stanje v Zagrebu še ne bo kmalu odpravljeno.
Pariz, 3. okt. Stavkujoči rudarji so zagrozili, da bodo, ako se jim ne ugodi, en pariški vlak raztrelili v zrak. Proga je zastražena.
London, 3. okt. Iz Port Bastris se poroča, da je ondotni ognjenik pričel strašno bljuvati. Nad 1000 oseb je baje mrtvih.
Duiiafska borza
dnč 2. oktobra.
Skopni državni dolg v notah.....100-65
Skupni državni dolg v srebrn..........100 60
Avstrijska zlata renta 4%............120 65
ivstrijska kronska renta 4%.....99.95
Ogerska zlata renta 4%.......119 60
Ogerska kronska renta i%............99 95
avstro-ogerske bančne delnica, 600 gld. .	l&92'/j
ireditne delnice, 160 gld..............683.—
Gondol vista......................239-42'/,
Nemški dr«, bankovci ia 100 cssm dri. veli.	117 02
iO mark...........23*43
20 frankov (napoleondor).....19-04
Italijanski bankovci . . . '..........94 80
Vr. cekini..........11-30
Meteorologldno poročilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736*0 i
Caj opazovanj.
Stanje	i T.inpe- ,
bar«-	j	ratura
luetia	i po
T luni.	i	Ceisijn
Vetro.i
Nebo

"21 9. zveč. | 730-4 | 10T6 [ s lT~j m hTf ItTo b r o 7. ijutr. I 732 4 I |2. popol.' 33 2 |
Hi
10
7-6 I sl. svzh. I dei .15-0 | sl. jug | del. jasno| Srednja včerajšnja temperatura 10-7°, normale 12 6*.
Žitne cene
dnč 1. oktobra 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
rieruca za jesen........7'12
„ ,, spomlad .....,	7-33
Rž za jesen.......... 6-49
„ „ spomlad...........6 64
Koruza za sept.-oktober . . . .	„	6 05
Oves za jesen.........5'95
, > pomlad.......6-23
Na budimpeštanski borsi:
PSenica ia oktober......„	6 93
PSenica za april ........7'13
«1 za oktober.........517
Rž za april.........6'30
Oves za oktober.......,,5 61
„ april .......„	6-90
koruza za maj (1903) . . .	„	5 61
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7 35
iužne žel.........7-15
aa ..........6-45
Ječmen , „ ......	w	580
„ ob Tisi ........5 76
Koruza ogerska........610
Cinkvant , .......,	6-50
Oves srednji..........6'10
Fižol............7-75
do
7-13 7-35 6-65 665 606 6 97 6 25
6-94 7 14
5-18 631 5-62 5-91 5 52
7-70 760
6-65
7-25 7-75 6 20 6-7d 6 35 150
\) Latcrmancuem drcucrcdc
v Ljubljani. Le malo časa
razstava velikega kita
največji sesavec na seinlji.
21 m dolg, 355 stotov težak. — Ujeli so ga 1. avgusta 1900 med Spitzbergi in Medvedjimi otoki. 1137 2—1 Prepariran popolno brez duha.
Posebna razstava obsega 25 različnih roparskih in drugih morskih rib. Pojasnila o lovu na kite s karpunami se dajcS ob vsakem času.
Ofvorifev v soboto 4. oktobra
ob 9. uri dopoldne. — Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin.
Odprto vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. uro zvečer.
Opomnja: Na to razstavo si dovoljuj'emo posebno opozarjati gospode šolske predstojnike. Številna spričevala profesorjev in zoologov tu- in inozemlja so pri blagajni vedno na razpolago v blagohoten vpogled. Velespoštovanjem
ravnateljstvo.
Lak za sobina tla, b^Lij
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani,
Franč-Skanske ulice.	524 11 11—6
Vnanja naročila proti povzet ju.
t
1138 1-1
Josipina Počivalnik, lastnica hotela ,Lloyd«, nazcanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretresujočo vest, da je njen pre-srčno ljubljeni brat, gospod
Henrik Drobnič
restavrater v Raguzi,
po dolgi mučni bolezni dnč 2. oktobra t. 1. ob 2. popoldne, previden s tolažili sv. vere, v starosti 48 let, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega rajneega bo v soboto, dnč 4. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne v deželni bolnici svečano blagoslovljeno in potem na južni kolodvor pripeljano ter na pokopališču v LaSkem trgu položeno k večnemu počitku.
Svete maše zndušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Predagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dnč 2. oktobra 1902
t
1141 1-1
Ana Strnkel] naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov potrtim srcem pre-tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod
Fran Štrukelj
posestnik, bivši občinski svetovalec mesta Ljubljane
v petek, dnč 3. oktobra 19 2 ob alt6. uri zjutraj po Kratki in muču bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega ranjkega se bodo prenesli v soboto, dnč 4. t. m ob '/«6. uri popoludne iz hiše žalosti, Dalmatinove ulice št. 15 na grobifiče k večnemu počitku.
Sv maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1902.
V nedeljo, dne 28. septembra se je izgubil na Vrhniki £rn
pes dakel
s štirimi očmi in rudečimi pegami. Odda naj se v pivovarni na Vrhniki ali pa v zalogi vrhniške pive v Ljubljani. Znamka nosi številko 220. Pes čuje na ime „Feks
1133 3-2
Fredivo, suhe gobe, vsakovrstno žito. kakor tudi sadje, sploh vse deželne pridelke
1107 10-6
kupi v
Anton Kolenc, trgovec v Celju.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI,
Pred škofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
1118 4-3
Krasen slovenski skladni koledar
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posamnike
izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v
založništvu trdke
IVANA BONAČA v Ljubljani.
Cena ja vzlic okusni izdelavi zelo nizka, samo 70 vin, s pošto
20 vin. več.
Prekupcl dobe velik rabat in se na zahtevo pošlje cenik.
Treovol porabijo Istega lahko kot lepo novoletno darilo ln ae brezplačno vtisne njih firma.
__Da ne bode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim gospode naročnike,
da se čim preje oglase, ker se bo pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti oziralo.
ca
rH
eo
■f Nakup ln prodaja tA vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„m K B C U -.
I., INollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2.
_ Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh fipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 109