Nov univerzitetni zakon V ospredju zanimanja Pred dnevi je bila v Beo-gradu druga meduniverzitetna konferenca, na kateri so raz-pravljali o najnovejšem na-črtu zakona o univerzah. Ve-čina prisotnih je bila mnenja, da je načrt zasnovan na no-vih načelih družbenega uprav-Ijanja in da najbolje rešuje vprašanje upravljanja. V raz-pravi o nekaterih postavkah npvega načrta pa so bila mne-nja deljena. Podčrtali so, da, ni jasno določeno, kakšne so funkcije univerzitetnega sve-ta in uprave, kakor tudi vloga rektorja univerze v upravlja-nju. Tako so se končno spo-razumeli v tem, da je treba mnoge odredbe tega načrta popraviti, in so predložili ne-kaj konkretnih sprememb. VI. kongres AIESEC-a v Helsinkih V dneh od 5.—14. III. je bil v Heisinkih na Finskem kon-gres AIESEC-a — tnednarod-nega združenja ekonomskih in komercialnih ved. Na kongres je poslal Jugoslovanski odbor AIESEC-a tričlansko delegaci-jo, v kateri so bile zastopane ekonomske fikultete iz Beo-grada, Zagreba in Ljubljane. Delo kongresa se je razvi-Jalo v treh komisijah — prak-se in ekskurzije, študijski pro-blemi, povezave in izkušnje posameznih ekonomskih fa-kultet in stiki z osialimi med-narodnimi organizacijami kot* GOSEC, UNESCO itd. Poleg naše delegacije so so-delovali še zastopniki drugih zahodnoevropskih držav. Kon-gresu so prisostvovali tudi zastopniki finske trgovine, in-dustrije in predstavniki finske vlade. * CENTRALNI ODBOR ZŠJ Predsednik: Mika Tripalo Podpredsednik: Sakič Miladin — Šinkovec Janez Sekretar: Miša Nikolil Člani CO Ijubljanske univerze: 1. Šinkovec Janez 2. Beraus Ivan 3. Spacaban Franc 4. Beznik Lado 5 Zazula Barbara 6. Golouh Marinka 7. Bulc Marko REPORTAŽA IZ PLANICE NA ŠPORTNI STRANI GLASILO ŠTUDENTOV SLOVENSKE UNIVERZE LETO IV Ljubljana, 18. marca 1954 Stev. 5 JI. KONGRES ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE V SKOPLJU Vso pozornost razvoju mladih intulektualcem oblasti in tlsku. Poudariti Je treba, da bi se organi oblasti morali resneje pozanimati za probleme umverz in ne bi smeli Pouk ne sme biti preobsežen - Omo gočiti moramo normalno študiranje '.n rešiti ekonomske probleme - Pre vladaJo je mnenje, da bi se organi noV obiasti UsPešna, ce bo obSasfi morali bolj zanimati za vprasanja univerz - Študenti naj imajo "S5^J™ *k,.tl*aInih vLrai. svoje predstavmke v ustrezajocih orgamh na umverzi in fakultetah 13. marca se }e začel v Skoplju II. kongres Zveze študentov Jugoslavije. Kongresu so priso stvovali številni delegati iz vseh jugoslovanskih univerz in visokih šol ter inozemski gostje. Ob otvoritvi (t kongres pozdravil član Zveznega izvršneiga sveta Lazar Koliševski, ki je v krajšem govoru seznanil pnsotne z novimi nalogami študentov. Nadalje je kongres pozdravil pred-stavni kkoordinacijskega sekretariata nacionalnih študentskih unij Enrico Ibara, predstavmk univerze v Skoplju, predsiavniki študentov iz Turčije, Tunisa in slovenske Koroške. Glavni re-ferat je imel predsednik centralnega odbora Zveze štud>entov Jugoslavije Mika Tjpalo, ki je med drugim izčrpno govoril o poglavitnih vprašanjih študija in žvljenja na umverzah. Posve-titi je treba vsestransko pozornost socialistični vzgoji mladih intelektualcev, zsgotoviti staJnost učnih načrtov in programov, kar bo omogočiio normalni študij. Treba je tudi rešiti lekonom-sko vprašanje študentov. Po referatu je kongres nadaljeval z razpravo, pn katen je sodelovalo večj ^število delegaUm Govcr Lazara Koliševskega V svojem govoru Je Lazar Koliševski, član Zveznega iz-vršnega sveta omenil velik po-men študentske orgamzacije pri reševanju družbenih problemov in se zlasti zadržal na vpraša-nju matenalnega življenja štu-dentov. Podertal je s številnimi pri-meri dejstvo, oa pri nas ne po-znamo hiper produkcije študen. tov, ampak nasprotno, občutimo veliko potrebo po novi inteli- Glede atroških doklad kot materialne osnove ga vzdr-ževanje študentov je pripoaiiiil, da ima takšna razdelitev denar-nih sredstev svoje negativne siram in zaradi tega tnripravlja-jo nov sistem štipendiranja, da bi se tako bistveno zboljšalo matenalno stanje študentov. Po novem načinu atipendiranja bo-do morale zlasti komune, razne ustanove in gospoaarska podjet-ja nositi glavno breme. Tov. Koliševski je govoril tu-di o osnutku novega zakona o univerzah, ki naj zboljša način študija in uredi odnose med štu. denti in predavatelji z družbe-nim upravljanjem in kontrolo nad univerzo. Govor Mike Tripala Ko je podal nekaj uvodnih mi-sli kongresu, se je Mika Tripalo dalj časa zadržal na vsebini po-litičnega dela med študenti. nih vprašanj naše socialistične graditve s pomočjo dobrih pre. davanj, rszprave v klubih, boj za ideološko enotnost v glavnih vprašanjih, boj proti sovražnim elementom, snovanje in razvija-nje iazličnih klubov in društev ter njihovo povezovanje s kon-kretnimi akcijarai. ki jih ures-ničujeimo v praksi, delo za po-vezavo pouka z življenjem — to je glavna vsebina političnega de . Kritika režima študija Ko je govoril o predavanjih na univerzah, je Tnpalo omenil nekaj primerov, ki kažejo, da je nujno poirebno revidirati načrte in programe predavan}, ker se študij na nekatenh fa-kultetah iz leta v leto neupra-vičeno podaljšuje. To velja zla. sti za tehnično fakulteto v Za-grebu, kakor tudi za fakultete na TVS v Beograiiu in Ljub lja-ni. Nekateri predavatelji se upirajo reviziji študijskih načr-tov, drugi ise strinjajo s tem, vendar ne želijo s temi vpra-šanji zacstrevati odnosov na fakultetnem svetu. ZSJ bi žele-la, da bi se ti predavatelji pri-družili tistim, ki energično in aktivno skupaj s študenti za-htevajo ureditev stanja na uci-verzi. Činitelji izven univerz Dolžnost zveze študentov jc, je poudaril Tripalo, da s teme-ljitimi elaborati pomaga zainte-resiranim krogom i?veo umverz da se čimprej vključijo v reš€- cijo naših najboljših strokovnja-kov iz prakse. Govoreč o tem, da posamezni fakultetni sveti predlagajo študentom, naj sesta-vijo učne načrte, je Tripalo de-jal: »To odločno odklanjamo, kajti sestava učnih načrtov je predvsem dolžnost naših profe-sorjev in strokovnjakov.it Mika Tripalo le govoril tudl o vprašanju študijskega režima, in je kritiziral stalno menjava-nje študijskih režimov. Pri tem je omenil primer generaci. je študentov medicine v Beogra-du, ki se je na fakulteto vpisala leta 1948. S temi so delali pra-ve eksperimente. Zahtevamo, je dejal, da študenti, ki se vpiše-jo, vedo, kakšne pogoje imajo med študijem, in da se U pogoji ne spreminjajo na hitro roko. Poleg tega smo v načelu za to, da se v splošnem uvede strožji režim študija v prvem, zlasti pa v dTUgem letu. Pri tem je do-dal, da je sedanji študijski re-žim privedel do tega, da ima-mo v državi 17.000 absolventov, ki niso mogli v rednem roku končati študija. (Nadaljevanje na zadnji str.) ri, bovi v fifii gro^i..." Mariborski kolegi delavcern V letošnjem Prešernovem te-dnu so člani Mariborskega aka-demskega kluba pripravili celo-večerno Prešernovo proslavo in naprosili prosvetni odsek MLO, da jim omogoči nastop v raz-ličnih mariborskih ustanovah. Najprej so študenti nastopili pred delovnim kolektivom Na-rodne banke, potem pa prire-dili proslavo v Zadružnem do-mu na Meljskem hribu. Poleg tega so s posameznimi točkami sodelovall tudi na proslavi v Brezju pri Mariboru. Zaradi nerazurr,evanja prireditelja pa je odpadla že pripravljena pro-slava v največjem mariborskem podjetju — Mariborski tekstilni tovarni. Program, ki so ga se-stavili člani igralske skupine je po uvodnem govoru, ki se je prepletal skozi vse točke spo-reda, vseboval recitacije najvaž-nejših Prešernovih del, odlomke življenjepisa in solo točke ne-katerih pesmi. Proslave so iz-redno dobro uspele, poseben aplavz pa so želi za svoja izva-janja Ostrovškova, Dobravc, Bi-bič in Belina. MAK je s temi proslavami dokazal, da pravilno usmerja delo svojih članov, saj je prav gotovo dolžnost vseh intelektu-alcev, prenašati svoje znanje de-lovnemu ljudstvu. —rt Vse važnejša vloga v družbenem življenju še vedno nezadostno politično vzgojno delo - Pomanjkunje prostorov otežkoča bolj pestro kulturno in družabno življenje - Ali so vsi študtjski probtemi že rešeni? - Kaj je treba pripomniti k zakonu o družbenem upravljanju univerz Skoplje Nekaj ugovorov Razprava o osnutku zako-na o univerzah stopa v zad-njo fazo. Mnoge usta>nove in javni delavci, pa tudi študent-je so sodelovali v debati in rečemo lahko, da je postopek pripravljaMja zakona res po-kazal demokratičnost naše za-konodaje na sploh. Študentje ziasti pozdravlja-mo uvedbo organov družbe-iiega upravljanja na Univer-zi in na fakultetah, obenem pa' ne moremo iti mimo dej-stva, da novi osnutek še ved-no ne daje študentski organi-zaciji tistega mesta, ki ji pri-pada, Tu moramo ponovno poudaJriti, da je popolnost družbenega upravljanja Le v uspeli sintezi treh elementov: zastopnikov predstavnišikih organov, oz. članov, ki jih ti volijo, zastapnikov univerze in1 zastopnikov orgasnizacije študentov. Zato se ne moremo strinjati z določbami osnutka, ki upoštevajo le prva dva ele-menta. Te zahteve študentske orgajnizacije niso nove in jih vzdržujemo še naprej, dasi so jih celo nekateri napredno usmerjeni predavatelji ozna-čili kot »neresne«. Osnovne misli študentskih predlogov glede na zadnji osnutek so: 1. Studentski zastopniki naj sodelujejo kot enakopravni člani v organih družbenega upravljanja. Ta enakoprav-nost naj se izraža v tem, da imajo ti zaRtopnikj pravico glasovanja, razen v nekaterih vprašanjih (kot so na pr. po-trjevanje izvolitev predava-teljev). 3. Na odločen' odpor med študenti je naletela odločba o potrjevanju pravil študent-skih organizacij po univerzi-tetnem svetu. Klubi, sekcije, društva itd. že po pravilih ZSJ ne morejo biti nasprotna z univerzatetno in drugo za-konodajo, ne da bi bila ob- Pozdrav predsednika republike kongresu ZŠJ Kongresu ZŠJ, ki se je pred dnevi vršil v Skoplju, je predsednik republvke Josip Broz Tito poslal naslednjo brzojavko: Prejel sem Vaše pismo, s katerim me vabite, da prisostvujem II. kongresu Zveze študentov, toda žal ni mogoče, da bi ugodil Vaši željk Ob tej priložnosti pošiljam udeležencem kongre-sa, preko njih pm ostalim študentom moje prisrčne pozdrave. Želim, da bi bilo Vaše delo plodno in uspešno in da bi sklepi, ki jih boste sprejeli, pri-pomogli k nadaljnjemu ravoju VaŠe Zveze, vsestran-sko pravilni vzgoji nove socialističiie inteligence in napredku naše domovine. Josip Broz Tito V soboto dne 6. t. m. se je družbenem življeniu. Zmotno kultetah v ideološko pomanj- vršil fazširjeni plenum Zveze je torej gledanje nekaterih kljivih predauaujih učnejja združenj, du je klerikalizern osebja? Za asistente se spre- pri nas že izkoreninjen. (Od- jemajo Ijudj-e, ki često nimajo kod bi bila v tem primeru zadovoljivih rriorcdno politič- študentov Ijubljanske univer-ze, visokih šol in akademij, ki so mu kot gostje prisostvovali nekateri javni delavci, med njimi sekretar MK ZKS, za-stopnika Sveta za prosveto LRS, tovariša Skensali in Me-lihar, rektorja univerze in TVŠ dr. Zvoitter in dr. ing. Kuhelj ter zastopnik tržaških študentov. primeru teorija, o kateri se je v lan-skem letu precej debatiralo po naših predavalnicah, teo-rija o podotULVski federaciji nih kvalifikacij. Kakšna je politična dejavnost klubov po okrajih in združenjih, ki do- voljujejo, da sede v njihovih pod okriljem Habsburzanov in odborih Ijudje, ki kasneje od- hajajo na teologijo? Se vedno Vatikana?) Klerikalno pobar- vani krogi med študenti sicer niso nekateri Študenti prene-prihajajo na sestanke, molče hali obiskovati predavanj na Prvenstvena naloga študen- in opazujejo dogodke z ne-tovske organizacije je politič- kakšno navidezno nezaintere- Med arugim je poudaril, da če-sto pozabljamo v čem se kaže politični Uk Zveze študentov. vanje vprašanj ureditve in re-šitve študija. Ti elaborati bodo , ,. . . puimcu, nn. ^T«.~t ^u«vuvu,. imeli uspeh, če booio dostavlje-,t t t 7?T v T01111^611^ posameznih gospo- ni strokovnim združenjem, pre flJ ^&J. v ^T&kih .n pOiitičnih akcij( si. davateljskim svetom^ članom taka drustva ...__.._. proučevanje temelj- itd. omejujejo izven ZŠJ pa so že po zakonu vezana na odobritev oz. registracijo pri-&tojnih predstavniškib organov Ijudske no vzgojno delo. Na kakšni stopnji je to delo danes? Pra-vilen odgovor je treba iskati ob presojanju vseh dobrih in slabih črt. Naš namen pa je predvsem, da pokažemo. na kroniko negativnih pojavov. Sicer je že uvodoma treba naglmiti, da je napredek v vzgojno političnem udejstvo-vanju študentov pravzaprav temeljnh kamen in osnova nji-hovega uveljavljenja v širšem krogov na humamističnih fa- siranostjo, dočim doma v za-ključenih krogih obravnavajo vsa vprašanja. Religioznost se je vgnezdila predvsem na fa-kultetah, kjer so osnova druž-bene vede, razmeroma manj pa na TVŠ in MVŠ. Upravi-čeno se lahko vprašamo, teologiji. Tu ne gre za preda-vanja iz psihologije, saj pre-dava svetovno priznan psiho-log, temveč za kvaren vpliv sredine, ki se je zbrala na teologiji, zlasti še, ker si na teologiji prizadevajo ravno na ta način dvigniti močno zrah-Ijani ugled šole. Pred našimi okrajnimi klubi stoji važna kakšni vzgojitelji bodo iz politična naloga, delo z višje- njih in kakšno bo njihovo šolci, zlasti vz vrst kmečkega vzgojno delo v druibi? Morda stanu. je vzrok koncentracije teh DRUŽBENO UPRAVUANJE KA UNIVERZI Mislimo, da bodo zakonodaj-ni organi vsekakor morali upoštevati mnenje kongresa ZŠJ, ki zastopa na desetine tisočev jugoslovanskih štu- Dolenjski študenti pozor! r Pretekli teden je odbor za Ustanovljen je Jurčičev prosveto Zveznega sveta Ljud. akademski klub z namenom, ske skupščine riazpravljal o na- da se v njem združijo aJcade- črtu zakona o univerzah in druž- miki iz okolice Jurčičeve banem upraviljanju. To je po V odboru za prosveto Zvezne Ijudske skupščine sprejet z manjšimi popravki načrt zakona o univerzah Muljave (Višnja gora, Stična, Št. Vid, Zagradec, Krka). Ti-sti, ki so že obveščeni, naj čimprej izpolrvitfo pristopne izjave. Ker pa novoizvoljeni odbor nima vseh podatkov o študentih v teh krajih, prosi-mo, da vsakdo, ki smo ga prezrli, sporoči odboru, ako želi pristopitk Sprejet bo pod pogoji, ki so navedeni v prar vrsti že četrtl načrt, ki je dan v diiskusijo, hkrati pa prvi, v katerem se izraža osnovni prin. clp družbenega upravljanja na univerzah in fakultertah. V imenu Zveznega izvršnega sveta je načrt obrazložil pred-sednik Rodoljub Colakovič, na-kar je sledila naqelna diskusija. Takoj v začetku se je postavilo v!pi*ašanje, ali obstoječi načrt bodočega zakona o družbeinem upravljaiiju na univerzi lahko služi kot vilniku kluba,. Pravilnik se dobi na odboru. Poleg tega vabimo v naš klub vse aka- demike Dolenjce, ki so izven em na nekaitera mesta v naertu, ki niso v skladu z našimi socialističnimi principi. Poslanec Radovan Panič je naj-prej pozitivno ocenil težmjio, da prihaja samoupTavlianiie prvi- teimi je zelo važen. Skodljivo bi bilo za našo celotno dx*ižbo da fakultetni sveti brez pred-hodmega pogovora s delovnimi kolektivi prinašaj0 dokončne sklepe in poipolnorriia določaijo o delu teh znanstvenih ustanov. Velike važnosti je tudl dej-stvo, da načrt zakona govori o vzgojni vlogi univerze. Ce&to siišiino mišljenja, da so profe-sorji diolži študentom posredova-ti strokovno znanje, študentov nadaljni razvoj pa ni njihova stvar. Takšn-o pojmovanje je v osnovi napančo. Moralni lik dlo-veka mora v naši socialitični driižbi poiiti do papolnega izraza. Prav tako je napačna postavka v tretji točki načrta, ki študen-te še vedno smatra za objekt pouka in ne kot člane skupne>-ga kolekMva, sodelavce. Na koncu se je ljudski poslanec dotaknil še razvrstitve profc-sorjev in se zavzel za uvedbo naziva profesorja in docenta. Vsi ostali nazivi so nepotrebni, keT v bistvu med profesorji ni r*azlik. Vsi imajo enako družbe-no vlogo in enake obveznosti. Predavatelje je treba ločiti od službene lestvice in vzpostaviti pogodbeni odnos med njimi tn fakulteto. Ljudskl poslanec Milijan Ne-oričič je naglasil, da novi načrt dobro ureruje d've stvaTi: raz-širja družbeno upravljanje na univeTzah in določuje, da se utrjujejo učninačrti. Vetndar ti principi niso diosledino izvagani. Pri tem so prikrajšani študen-ti, ki ne soodllo^ario pri uprav-ljanju. Po načrtu je dolžnost Studentov, da polagajo izpite in obiskujejo sestanke profesor- jev. Studentom pa je po mo jem mišljeinju treba omogočiti, da postanejo einakopravaii ela-ni upravljanja, s pravico odlo logom, protestom in posveto-vanjem še vedno ntiso do-končno urejeni s potrebami operative, kar potrjuje anketa podjetij. Naši diplomanti niso dovolj praktično usposobljeni. Pereče je tudi vprašcvnje za-poslitve diplomantov-geologov, za katere na gimnazijah ni rnesta, dočim so za, praktično delo zaradi izključno tectretič-nega pouka na fakulteti ne-zadostno pripravljeni. Resen problem je tudi po- čanja v vseh. važnih vprašanjih, manjkanje potrebnih učbeni- razen v strokovnih. Predsednik o-d'boria dr. Miloš Zanko je govoril, da v neka- kov in skript. Večina pred-metnih predavateljev ne iz-daja potrebnih učnih pripo- terih raavitih dežerah v fakul- močkov, Uudij po učbenikih tetaiem svefcu razen profesoTtjev {z drugih republik pa je, po sede tudi študenti in predstav. • • - niki tistih ustamov, kateriim so potrebni strokovnjaki. Pri nas pa pri nekaterih profesorjih prtevladujejo neke čudne izo- lacionistične težnje, bojazen. da bi se javno razpravljalo o stvaireh na univerzi. Prediava- telji maracio biti v tesni poveza^ vi z življenjem. Zakaj bi bili asistenti sacmo gosti predava. teljskega zbora? Tudi oni imajo pravico odložati o življenju na proje-sorjev, nepriporočljiv. Diskusija o osnutku Zakona o univerzah in visokih šolah je pokazala, da je zadnji osnutek dokaj boljšv od prejš-njih, da pa še vedno ne pred-stavlja zadovoljive rešitve. Nevzdržna je postavka, ki podreja politično organizacijo študentov univerzUetnim ob-lastem in jim da(je pravico visokih šolah. Zato jim mora Potrjevati Pravila ZŠJ, vme-zakon to amogočiti. Isto velja šavati se v njihovo delo itd. za študente. Univerza ima svo- Smatramo, da je ZŠJ s svo-je speeifično življenje, katerega ^im dosedanjim delom upruvi-važen faktor so študenti. Iz te- čUa sv°i namen, zato ji ni ga sledi, da bi morali biti ena. potrebno takšno nadzorstvo. kopravni člani kolektiva ne pa gosti, ki kirnajo z glavami. Po živi diskusiji je od'bor so glasno sprftjel načrt zakona kot osnovo za nadalmje dfelo in sklenil, dia ga pošlje v diskusijo na unlverze, univeirzitetnim predavaiteliem in študentskim organizacijam. OGLAŠUJTE VTRfBUNI! j Str. 2 TRIBUNA Stev. 5 Problemi našega kulturnega dela Živo zanimanje za kulturno udejstvovanje sekdj na univerzi — Izredna volja za delo pri naših kulturnikih — Brez lastne dvorane ne moremo dalje Res je, da kulturno življenje da svoje znanje, kl »o si ga štiidentje akademije za glasbo z grafije. Vsa ta dela so dstala v na Univerzi nima prave tradi- nabrale z vztrajnimi vajami po- lastnjmi komipozicijami. Kljub Beogradu, kjer bo organjzdrana cije in da do neke mere le da- sredujejo tudi drugim, da na- temu, da je večer zelo uspel, se posebna razstava. Studenti ljub- nes vlada med nami precejšnje »topajo, da s svojimi nastopi je tudi izkazalo, da je dvorani- ljanskih. visokih šol pa bomo v mrtvilo. Tega je bil kriv tudi širijo n. pr. slovensko narodno ca mnogo preinajhna. Vsekakor dneh od 16. do 23. maja letos univerzitetni odbor, ki je vpra- in umetno pesem, da posredu- bomo z literarno glasbenimi ve- organizirali festival, na katerem šanju kulturno prosvetne dejav- jejo občinstvu naše lepe sloven- čeri nadaljevali, skušali pa bo- bodo sodelovale vse naše kul- dobiti primernejši Kar se tiče opernih in dram-skih predstav za študente, po-ložaj ni ravno rožnat. Po do-bi morala biti mesečno kamor nikoli ne posije sonce nosti naših študentov posvečal ske in jugoslovanske folklorne mo za to premalo pozornosti. Običajno se plese, razne umetne in ibaletne prostor. je reševanje tega vprašanja po- plese in pbskutijo še za druge stavljalo na stran in dajalo kulturne užitke. prednost politično vzgojnim, 2al tega svojega naimena ne študijskim, sooialno ekonomskim morejo v celoti izpolnjti, saj in drugim problemom, naanesto nimajo dovolj prostora niti za da bi se vprašanje kulturno vaje, za nastape pa ga sploh prosvetnega dela obravnavalo in nimajo. reševalo enakopravno, z isto Eden vzrokov za nizko raven resnostjo in odtgovornostjo. kulturnega življenja na ljub- Bolj upravičeno, kot o kultur. ljanski Univerzii je pomanjkainje no prosvetnem delu labko govo- prostorov, posebno dvorane, rimo o kulturno umetniškem kjer bi lahkonaši članl prirejali delu naših študentov, saj pred- literarne večere, nastape pev- stavlja bistvo kulturnega živ- skega zbora, folklorne skupine, ljenja na Univerzi delovanje študentov glasbene in igralske štirrh akademskih kulturno akad&mije itd. S tem bi obenem nemu gledališču, ki je dalo ti- stava za študente, po možnosti pa 1 dramska in 1 operna. 2al se tega reda ne držijo zlasti ne v Drami, ki je dala letos eno turno umetniike skupine, štu-dentje Akadeimije za upodablja-jočo umetnost pa bodo pripra-vili posebno razstavo svojih del. Festival naj bi bil nekakš-na manifestacdja kulturnoumet-niškega in športnega udejstvo-vanja študentov ljubljanske (Jniverze. Kako pa je z družabnim živ-Ijenjem naših študentov? Na samo predstavo. V Operi smo vsaki k°nferenci se zastavlja to imeli doslej 3 predstave. Napa-ka apernih predstav je v tem, da je zasedba vlog zelo slaba. vendar še vedno predstavlja vrzel v delu naše zveze. Ko bo prišla v študent-ske roke Mestna Ijudska resta- Vsa čast in priznanje Mest- vraoija na Miklošičevi cesti, se bo morda tudi ta zadeva pre- umetniških skupin: akademski poživili tudi družabno življenje. skati za študente posebne ku- maknila z mrtve točke. pevski zbor, folklorna skupina, Ali ni žalostno, da študentje ni- pone, na podlagi katerih se dobi Ce pogledamo na študentsko plesni orkester in plesni klub, mamo nekega centralnega štu- vstopnica s 50-odstotnim popu- kulturno prosvetno oz. umetni- peta, baletna skupina pa je bila dentskega prostora za poldUčno stom za vsako predstavo v Mest- ško delo kot celoto vidimo, da ustanovljena šele letos. Vse in kulturno življenje. Ce se ho- nem gledališču razen za pre- je glavna poimanjkljivost v pre- _r x . , , ,, . j • • tj x i i. j i x, • -<. j ¦ i . omenjene skupine so kvalitetne, čemo predstaviti javnosti, mo- miere in zaključene predstave. majhnern političnem delu vseli VpraSanje centralne Itu- m predpisi Počakah so samo pred kratom studaat, ki 3e kar vJelja predvsem za naš zna^ ramo to storiti na tujih, drago Tudi uprava Slovenske filhar- skl}pin. Druga oomaajkljivost dentske menze še vedno vis še tohko, da bi nasli zasilen bil zaposlen, pn padcu post^ akademski pevski z,bor, ki plačanih tleh. monije nam je zagotovila, da V zraku. V zadnjem Času m lzhod, drugače bi bila menza no opekel z vročo juho. Vsled "l^^-.T/. ----- -'iu-i^TL *_""._""_ Ne da se več odlašati opaziti da bi se stvatr pre- že zdaKmaj zaprta. no opekel z vročo juho. Vsled ^ 3 v• pomanjkanju povezovanja tega ima menza nepotrebne P'ed»tavlja enega najboljiih Po drugl strani pa pomanjka- bodo studentsk: koncert; kva- nasdh kulturmh skupin z mest- amaterskih pevskih zborov v nje prostora vpli dtml Utetni kA d nimi in okrajniAi studentskimi klubi. Nuditi bl morali klubom maknila z mrtve točke, na Kakšne pa so razmere v izdatke z bolniškimi dopusti. amaterskih pevskih zborov v nje prostora vpliva d«stimula- Utetni. katero je zašla. Za pravilno menzi na trgu Revolucije? V V teh kletaih prostorih, S^veniji ln ki nas bo zdaj v tivno tudi na Same sodelavce Mednarodnega študentskega _ _ . raEumevanje študentskih pri- nekaterih ozirih so še celo kamor redko pride sončni ža- kratkem Presenetil s koncertom posameznih sekcij. Kdo bi bil iestivala Grčije, Turčije in Ju- strokovno vodstvo, če bi želeli zadevanj in naporov, da bi slabše. Kuhinja, ki ima pri rek, je menza, kjer abonenti balad ob prihkl 2o-letnice umet- priipravljen priti na vaje samo goslavije sta se udeležila 2 štu- organizirati svoje skupine. Te prišli do ustrezajočih prosto- najboljših pogojih zmogljivost kosijo in večerjajo pri elek- niskega delovanja njegovega zaradii vaj? Ce ni prave per- denta Akademije za glasbo. in podobne pomanjkljivosti v rov, ki bi zdravstveno in hi- za 350 ljudi, trenutno s hrano trični razsvetljavi. Popravila Pevovodje Radovana Gobca. spektive, idealizem kaj kmalu Turki so iz neznanih vzrokov kulturnem življenju bo morala giensko ustrezali mladim lju- oskrbuje kar 1100 abonentov. vodovodnih in drugih nape- Isto velJa tudi Za akademsko poide. Tako je bilo tudi s štu- odpovedali rastavo skulptur, študentska zveza odpraviti. dem, moramo spregovoriti še Hrana se najprej skuha, po- ljalv so nujna. V menzi je f°lklorno skupino, ki je naj. dentsko- dramatsko skupino. Ce- suki grafik in umetniške foto- Zvone Zalar nekaj besed o ra.zmerah v tem se postavi s štedilnika, prostora komaj za 180 ljudi bolJša skupina te vrste v repu- prav so njend.člani vadili vso obstoječih študentskih men- da bi se napravil prostor za hkrati. To povzrcča strahovit bliki in deluje pod strokovnim zimo v majhnem. nezakurjenem zah, tako da bo javnost po- drugo vrsto hrane, ker ie naval. Po hodnikih stoje vrste vodstvom Etnografskega inštitu- prostoru, se je vendar razbila, Knala dejansko stanja Vse zmogljivost štedilnika za obe abonentov, ki nestrpno ča- ta v Ljubljani. ker ni dotoila primernega pro« dosedanje komisije, ki so pre- premajhna. Preden pa se hm- kajo prostora, da se vsedejo Toda samo kvaliteta omenje- stora za nastop. gledovale študervtske menze, na postavi na mizo, jr> je tre- na izpraznjene stole, kar pa nih skupin nas ne more zado- Problem ppostora smo posku- so bile pri oceni položaja ena- ba zopet pogreti. Koliko raz- ovira tudi postrežbo. voljitj. Mar so naše študentske šali reševati z našo malo dvo- kega mnenja, da je iz zdrav- ličnih operacij in vsa ta dela ^li po vsem tem naCe pri- kulturno umetniške skupine sa- ranico na Miklošičevl cesti. Tam stvenih in higienskih razlogov opravtfja osebje meiaze, ki šte- zadevanie da pridemo do me se'k* namen, Odgovor je ja- smo prireddli literarno glasbeni nedopustno obdržati obstojeČe je samo 17 ljudi! centralne' študentske menze sen: nikakor ne. Med drugim je večer, na katerem so sodelovali ni popolnoma upravičeno ' njihov namen in nalaga tudi ta, poleg študentov literatov tudi 0b zaključku ankete Pogrešamštudentskega razvedrila Ncsjbolj brane knjige. Sobotni večeri menze v takšnih pogojih še V menzi. je uvedena štu-daJjšo dobo. Temeljit pregled dentska samopostrežba. 15 menze v domu Ivana Mojzer- študentov, kolikor jih je rinev-ja s strani sanitarne inšpek- no zaposlenih, streže 1100 abo-cije MLO je pokazal, da so nirancem. Menza se nahaja v tai-:šni prostori za menzo ne- kletnih prostorih, dočim je vzdržni, ker ni mogoče pri- kuhinja v pritličju. Priprav-praviti hrane tako, kakor ljeno hrano je treba na ro-zahtevajo higienski zdravstve- kah prenašati po ozkih in 1 ¦ strmih stopnicah v kletn-e OBVESTILO prostore, kjer se razdeli in ZŠJ Ekonomske fakultete servira. Poglejmo, kaj pravi sporc<5a, da se zopet vrše red- dnevna statistika. Dnevno se ne plesne vaje vsako soboto. prenese 4.800 krožnikov in Igra akademski plesni orke- 2.500 kg hrane. Cesto pride ster. Plesne vaje bodo v ve- pri p.renosu do nezgod, ki so liki dvorani Ekonomske fa- privedle že nekaj zaposlenih kultete. Začetek ob 20. uri. oseb v bolnišnico. Upravnica , ... ........ ZŠJ Ekonomske fakultete menze pripoveduje, da se je ne zanimajo tohko za svoje cenejse in si jih raaneroma H ^ J ' probleme, kakor bi to bilo po- lahko pndobis ltd. Mnogi so trebno in v njih interesu. poudarili, da v kinu v zad- JUGOSLOVANSKA ŠTUDENTSKA ZVEZA Vendar so odgovori, ki smo njem času niso bili tako po- jih prejeli, toliko značilni m gosto, ker jih je program konstruktivni, da se moramo razočaral. Jugoslovanska študentska zve- vstopom v prolzvodnjo. Nadalj- vsem prej zahvaliti za sode- Zelo zanimive odgovore smo — lanKo rsccmo ~-~ anketo Tri- Su ^zmlroma Ik TEHNiCNO VZGOJO Andrije Hebranga«, »El Ha-klm«, »Bela vrtnica« itd. . Vse to je seveda ^sni^no. lahko ^™' da,so .«™J«w, saj so .zahteve« bile kn31ge, navedene y anke-za obisk najmanj zahtevne: t!, edine knjige, ki &o jih brali vstopnice so razmeroma naj- v ,^m "«**!«. kotjenaplsal •~-1'io. Mnogi so pnpisovali, da silo razmer berejo pred-strokovno literaturo. je napisal celo tole: del ne berem več, ker so mi običajne teme zna- Nastop naših folkloristov za za tehnično vzgojo je zrasla nja naloga zvezs je, da išče novo iz študentskih organizacij Na- vsebino in oblike dela pri teh. rodne tehnike in pomeni novo nični vzgoji študentov, tako, da obdobje v razvoju tehnične kul- vsak študent najde v tem delu ture. Razvoj naše socialistične zaibavo in konstruktivno vsebi- reševanJu naslh vpiasanj. tri so Vam bile vo (praktično?) mnenje... Predvsem se vsem zahvalju- vseč...« Najboli citani knjigi jemo predloge Tribuni( kar med ,Komu če pogledamo katere pri-sta vsekakor reditve študenti najbolj obi-zvoni« in »Slavolok skujejo je na prvem mestu ZŠJ fakultete k porocslu dekanata za študijsko leto 1952-53 , ft. , , . vsekaikor upoštevali pri ure- zmag««. Za tema dvema de- filni, kot smo že omenili. Sle- , , . . . >, stvarnosti zahteva od nas, da no. Studentom omogoca v svo- van n^ odgo*ore „ lomaS ne zaostajajo mnogo di opera in razstave. Le red- . Odbor ZŠJ pravne fakultete vsehzahtev, ki »h je ZŠJ po- poznamo o&novhi matenal vse nh delavmcah m laboratorijih ^am J lali veiin(?ma fantje »Kruto morje«, »V vrtincu« ki so na prvem mestu navedli ?utl 2« SV°J° dolznost, d>Moderna komedija«. Naši koncert ali pa športne prire- irnenu svojih članov obvesti enostavno za neresne. svojimi klubi predstavlja Jugo- nju teoreticnega znanja, pri- x t brucov. Ce po- književni okusi so kai različ- ditve. Za kinoteko BI se v«či- 3™nc*t o svojem stahšču do To velja zlash za vprašan3e slovanska študentska zveza za dobljenega na fakulteti. Sled- gl^a,;no poP strokah, pa ugS- ni čeprav lahko trdimo, da na zelo zanimala, toda to je Poročtla lanskoletnegadekana sodelovanja, studentovv orga- tehnično vzgojo možnost uve. njič širi tehničn0 znanje na or- tovimo, da je največ arhitek- preberemo razmeroma malo tako redka stvar v Ljubljani, frkultete dr. M. Šnuderla, ki nih upravljanja. Utemeljenost ljavljanja individualnih sposob- ganizacije in s solidno tehnično to pravnikov in gradbeni- kniig in se ie dokai težko od- da skoraj ne pride v poštev. Ba je podal na zakljucni seji te zahteve m nacm sodelova- kulturo svojih članov omogoča k ' ^ nekaterih Jdg0Vorih ločiti za najboljše. Navadnoje Prav tako je zanimanje za fakultetnega sveta xn je bilo nja smo ze obrazlozili drugje. lažje in hitrejše razumevanje naj' navedem le osnovne re- »program branja« odvisen cd šport srednje. Z %vlf*L ^to^V TX K°lCn\!! nf ™rem°Jtn: zultate. tega, kar dobimo, sajsoknjige Pogosto se zgodi, da ne ve- 3 y voročihi t me'd dr Zanimivo je, da polovica tako drage, da jih ne moremo mo, kam bi Sli v soboto zve- roxoyrl W/1I **\u,A0riix0 odgovorov trdi, da Jih^Studij kupovati. V knjižnicah pa vsi čer, saj tudi v času »najostrej- staZlSdi rJr°*™>. Z L nosti v posameznih oblasteh tehnične dejavnosti in razvija pozitivne ustvarjalne sile. Delo Jugoslovanske študentske zveze za tehni6no vzgojo se od-vija v različnih klubih. Jugo-slovanska študentska zveza za sodobne vojne tehnike. OiMIMOŽGANE WM WUZbANt _ , .. ji Pravnik, leto 1953, št. 10-12. njwti s tem, da bi se zahteva pogosto se zgodi, da ne ve- y poročiiu je med drugim po študijskem materia,lu ozna- >- čila kot skriptaštvo, kot Se to . , j josej siG!cl^Xi neresne itn ^aka- te poročila vidi - ZŠJ je pn obiskovanju kul- mmajo enake srete, Predvsem šega« študija vsako delo na ta. dems3ko izražene zahteve. Kot zahfev(lla predvsem učbenike. Clani maribonKega akadem- turnih pnreditev m kultur- ker mmamo časa, da bi hodili . vefier odpade Toda kam?; Ve- C tehnično vzgojo je včlanjena v skega kluba so letos prišli na nem udejstvovanju nasploh. pogosto povpraševat. »Grof čina se zapodi v kino,. gleda-Narodni tehniki — Zvezi za originalno zamisel, organizirati Mnogi pa so napisali, da jih Monte Cristo« je všeč neka- lišče, opero ali pa plesat, na tp.hnirmr. VTtJni« in Unt tpdauni ZabavnO - Ufiankarsko - Slasbe- St.liHii /tphnika^ nwira nri hra- tprim Hriioi imaii« vaMi enot ns^m^iA «.„ b.nm «_ ;-i^i. T « tehnično vzgojo in kot sestavni zabavno - ugankarsko - glasbe- študij (tehnika) ovira pri bra _ _^ ....--_ ____ _ luv laKuueiner del ZSJ dela za njene splošne n« prireditev, ki bi služila afir- nju in sploh ne morejo brati Balzaca, slede »Arrowsmith«, redki gredo kam drugam, ven nrn.,irn nin.m,nr,in' i« /«,*« medtem ko je bil ko je sunce«, »Srbska trilogi- Robič so poskrbeh za glasbeno nekdo kar osemdesetkrat, se- ja«, »Ratno putovanje«. »Ame- sprernljavo, Frau Kliček mTrau veda v študijske namene. riška tragedija«, ^Dobri tova- Mursec, znam manborski klepe- Velika večina študentov ho- riši«, »Tri barve časa«, »Cista tulji pa sta poskrbeli za veselo di v kino ^ enkrat tedensko, žena«, ^Cvrček za pečjo«, zadal obširen orosram Naiorei m«dtocko- * inar\cen u.sPeh P«" nekateri celo pogosteje, ven- čere v intimni družbi, večina zaaai oosiren program. lNajprej reditve je bil zadovoljiv, gledal- ^ sedai ne kaiti hak osmošolcem Mariborski akademski klub si je v semestralnih počitnicah odbora, pravne fakultete. Odbor ZŠJ Združenja študentov prava V» 1 • • Iz našega življenja je 9. II. izvedel informativni sestanek z mariborskimi osmo-šolci. MAK namreč sodi, da mora z delom pričeti že med osmošolci in tem pravilno po-dija. S tem bo bodočim štu-* dija. S tme b- bodočim štu-dentom izbira poklica lažja, vpis ne bo več odvisen samo od slučaja, in študijski uspehi bo-do v zvezi s tem nedvomno boljši. Tako so 80 zbranim osmo-šolcem spregovorili študenti najvažnejših lakultet. V svojih izvajanjih so razlagali način študija, pogoje, izglede bodoče namestitve in mnogo drugega, kar se tiče dela na posameznih fakultetah. Sledila je obširna diskusija, v kateri so osmošolci polni dve uri stavljali vpra-šanja poedinim študentom- Pri tem smo opazili, da so se dijaki najbolj zanimali za tehniške in filozofske vede, medtem ko je bilo ^mimanje za medicino in pravo manjše kot dosedaj. kino dvorano. . —. ------j ..v., —j.. r-~o----- »Kon Tiki in jaz«, »Pesmi Mi- veseiih lic zapusčaii .g teko glab> ko^ ni bn že jeta> le KaKčeve, Jules Verne, Le redki ne obiskujejo kine- »Zmajevo seme«, »Slučaj —rt Oglas Odbor ZSJ Ekonomske fakul-tete skupaj s profesorskim zbo-rom opozarja vse slušatelje na predavanja iz teme: Uvedha no-vega gospodarskega sistema Predavajo strokovnjaki za ta vprašanja. Predavanja so vsak torek in petek od 19 do 21. Odbor ZSJ Ekonomske fakul-tete. Obvestilo Ustanovna skupščina Jugoslo-vanske študentske zveze za teh-nlčno vzgojo bo v dvorani Aka-demskega kluha (Miklošičeva 5a) 24. marca 1954 ob 14. uri. Vabljeni vsi študentje, ki žele sodelovati v enem izmed klu-bov JSZTV. Iniciativni odbor. ČUdna SamOVOHa Podoben slučaj se je zgodil To je kos. h.čnilsn pretekli ponedeljek. Sestanki so Ste 2n0,reli? Kaj pa vendar niSniKU od fakulitetnih otolasti dovoljeni mislits? Pravijo, da ima v gimnaziji za samo do osme ure zvečer. Tiste- Oprostite, zmotil sem se- Ce ravnateljem največjo besedo ga večera se je sestanek končal dovolite, bom takoj povedal. To gimnazljski sluga. To bo držalo femalu po osmi uri. Toda vsi je... to je... pa iasno, to je tudi za bišnika na strojni fa- iahodi so bili trdno zaMenjeni. s,raka. kulteti, ki je zadinji čas začel Pol uire so študenti iskalii izihod. Vj gte pokazadi to izraziteje kazati svojo samovolj- Toda zaman. Hišmik je blagovo- znanje. Km^alu bom no-st. Začel je preprečevati se- lil odpreti vrata šele, ko je za- apravil. gte pokazadi totalno ne- z vami stanke šiudentov. In na^ kakšen na^in? Ko mu pade v glavo, da proteste. je sestanka davolj, enostavno zaklene vrata in p-rekin« elek- trični tak. 11. januarja je sdeuipina absol-ventov imela važen sestanek. slišal bolj ogorčene in. resne Hišniika je to Ptiča moraš poznati po perju To je bilo še v času sprejem-Kmalu je nih izpitov na beograjski veie- Oprostite, gospod profesor, ta-ko sem razbresen, da niti misliti ne morem. Ce bi mi malo od-krili gilavo, bi takoj dognal ime ptiča. Jaz tnislim, da je to sova. Dovolj! Končala sva. Vi ni-mate pojma o zoologiji, pa ste n se „ nek se je nadaljeval v temi. Ko hotei vpisati na faikulteto, pa se so ga po končanem sestanku ie oglasil pri p>rolesorju, da po- vpraJali, kako da je zmanjkalo loži preiizkusni izpit iz zoologi- toka samo v zgomjih prostorih, je. Profesor je prinesel iz kabi- Kandidat je plaho odhajal. Kako se pišete, je dejal pro- Kandidat Motiv iz Maribora oa o v zgmjih posrih, j. r j pl i se je pri vrat^h dočim je pri njein gorela luč, se neta ptiča, kateremu je zakril "stavil, n s plascem poknl je odrezal: glavo. obvaz ln Popolnoma hladno de- »Za hišnika vendar mora biti No, povejte mi, kakšen ptič jal: vedrno dovolj elektrike!« je to? Uganite, gospod profesor! Šter. 5. TRTBUNA Str. 3 MED ŠTUDENTI PO SVETU Socialni položaj danskih študentov Kljub vlsokemu standardu Se vedno težko življenje V splošmem laihko rečemo, da je socialno ekonornski položaj danskih študentov zelo .težak Le 20 do 25 odstotkov jih nam-reč izhaja iz dobro situiranih višjih siojev, medteen, ko skoro vsi ostali priflpadajo tako zvane. mu srednjemu sioju. Studentov delavskega ali kmečkega porek-la je le neznaten odstotek in še to število pada iz leta v leto. Veliko večino študentov itarši le deloma vzdjžujejo, ali pa. jih »ploh ne morejo vzdrževati. Za-to si študentje skušajo pomaga-ti na vse mogoče nacine, da se vsa za silo prebijejo skozi do-to, ki jo prežive na univerzi. Nekoliko jim pri t&m poimaga tudi država z raznimi posojilt in štijpendiiami, vendar pa je ta pomoč malenkostna in stanja ne zfooljšuje. Za posojila ni mnogo zanimanja (približno 3 odstotke) ker se vsi boje ve-likega dolga, ki ga morajo pri-četi odplačevati Jeto in pol po c;ipnike študentov k sod«lovanju v vlad-nein upravljanju. Objavil je svoj nairt o ustanovitvl Student-skega sveta 12 do 15 članov iz različnih krajev države, ki bl se sestal enkrat mese^no Ma-lacanu. Ce se bo itudentski svet obneiel, bo imel enak ugled kot državni svet ali kabinet, je [t. Javil v svcjem nairtu predsed-nik Stevilo študentov na naj-višjih znanstvenih ustanovah in na drugih privatnih in jav-nih zavodih stalno narašča. Tako se je štsvilo študentov od 18.210 v letu 1945 dvignilo na 21.320 v študij&kem letu 1952-53. Zanimiva je ugotovi-tev, da je v tem času naraslo število študentov političnih, gospodarskih in socialnih v«d, kar lahko postavimo v zvezo s celotnim svetovnim položa-jem. V zadnjem Casu se pojav-ljajo v Belgiji težave z do dna a se ne morejo rešiti. Strašno je strmeti v potop sveta. Tudi on sam je eden izmed tistih, zato trpi in vedno bolj mu vstaja pred očmi vizija gmr-ti, lastne in dTUŽbene. —Vse je ekstaza, aksta&a smrti— In vendar je Srečko Kosovel zagledal skozi večerno zatfjo svetlejšo luč. Zagledal in začu-til je sile, ki si bodo na razva-linah tega sveta zgradile svet-lejši dom. Te sile so zatirane in utesnjene ljudske množice. In tem ljudem in času, ki bo z njimi vstal, je pesnik posvetil svoje predsmrtne pesmi. Nova doba prihaja, ko bo vsak delavec človek, ko bo vsak človek delavec. Nova doba prihaja z uporom sužnjev. —eje— IKVI\ SHAWi POKOPLJITE MRTVE! 11111 lltllUllltllllttllllllllllillillttlUIIIUlllllllltlUIUtlltltlttlUlllllltUlllltllllllltttMIIUllllllltllfllllllHI afnnsoo REQUIEM Bi-uhms je v glasbeni iite-raturi zelo zanimwa osebnost. Živel je v Času, ko se je začel zaton romantike in je nasto-pila svojo veliko pot rnodema glasba, to je impresionizem, ekspresionizem in druge sme-ri. Na nemško glasbeno polje so stopale osebnosti kot so Wagner, Bruckner in Richard Strauss. Boji med posamezni-mi glasbenimi strujami so ae večali, Brahms sam pa je ostal v zatišju. Temu ade-kvatna je tudi njegova glasba. Vokvirjena v klasične oblvke, po notranjosti romantična, težka in lirična, iščoča globin človekovih čustev. Po pravici imenujejo Bra-hmsa velikega misleca glas-benega občutja. V svojem de-lu je zrl nazaj v romantiko in se izčrpcuval v problemih, ki mu jih je zastavljalo njegovo intimno žvvljenje in lastna globoka, razgibana duševnost. KULTURNE VESTI Opomba cb predvajanju Tihega dona jugoslovanske Kinoteke Mislim, da si vsi gledalci, ki smo 1. marca gledali v Unionu ruski film Tihi Don, zastavlja-mo vprašanje, kako je mogo^e, da je po nemarnosti ali nerod-nosti .prirediteijev komentar, ki js ob nemem filmu, povrhu te-ga pa še umetniškem filmu, iz-padel zaradi slaioega ozvočenja dvorane povsem nerazumljivo? Ziasti, ker je komentar — vsaj zdi se tako — hotel prikazati razvoj sovjetske filmske umet-nosti kakor tudi obrazložiti razvoj obeh režiserjev, zlasti talentirane Olg^e Preobraženske? Nedvornno smo mi študnti med prvimi, ki najbolj navdušeno pozdravljamo predvajanje sta. rih filmov v okviru naše Kino-teke. Drži pa tudi, da nočemo biti zadnji, ki bi se oglasili z zahtevo po dobrem in lci bi pro-testirali proti slabemu (v vse-binskem aH tehničnem oziru) komentiranju teh filmov. * Beograjska Univerza bo letos organizirala srečanie naših s!a-vistov z inozemskiini v Beogral du. Pri organizaciji tega sestan ka bp pomagala komisija za kulturne zveze z inozemstvom. * Uprava združenja makedon-skih književnikov je sklenila ktos prirediti v Makedoniji me-sec jugoslovsiiske knjige, ki bo verjetno v septembru. Založbe bodo pnredile več razstav, zni-žale cene knjig ter organizira- le književne večere. * Ta mesec je začel lzhajati list Eodna gruda, ki ga izdaja Slo-venska izseljeniška matica za naše rojake v inozemstvu. Na. men lista je, krepiti stik izse-ljencev z domovino, obenem pa pcmagati rojakom v reševanju problemov, ki se kakorkoli ti^e-jo njiii vezi z domovino. V tem smislu }e Brahms vre-den naslednik velikega simfo-nika Beethovna. Iz tega vidi-ka je treba gledati na Bra-hmsovo glasbo, jo razumeti in občutiti. Njegovo delo Requiem je nastalo, kot poročajo viri, ob smrti dveh, njemu dragih osebnosti; njegove tnatere w prijatelja komponista Roberta Schumanna. Requiem ni kom-ponvran na podlagi latinskega liturgičnega besediia kot ka-toliški Requiemi (Mozart,Ver-di), cmpak na nemško besedi-lo biblije. To so posamezni odstavki, ki jih povezuje skupna miset in občutje: prc-ko smrti v večno življenje. Brahmsov Requiem je sestav-Ijen xz sedmih stavkov, od katerih pomeni 6. stavek vi-šek dela. Requiem je piscm za orkester, mešani zbor in za dva solista: sopran in bariton. Ljubljanska izvedba dela je bila poverjena dirvgentu Samu Hubadu. Zbor sta naštudirala zborovodji Hanc in Simcmiti. Solista pa sta bila Nada. Vid-marjeva in Vladimiri Ruždjak. Delo je bilo sicer dobro na-študirano, posebno zborovskl del, medtem ko orkester, vsaj na r eprizi, ni imel dobrega dneva. Motila je zlasti ne-ubranost pihal in na. nekem mestu tudi netočno podaja-nje. Videti je, da so pihala sploh pereč problem orkestra SF. Zbor pa je svojo nalogo rešil izborno, za kar gre za-sluga predvsem resnični kva-liteti glasov in zborovod)ema. Monolitna ubranost vseh gla-sov, — ženskih in moških — občutek za mero in čustveno podoživljanje je navdušilo po-slušalce. Baritonist Vladimir Ruidfak je odpel svoj part z veliko glasovno kulturo in tankim občutkom za Brahmsovo glas-bo. Njegov lepi glas je prišel v polni meri do izraza. Istega, ne bi mogel trditi za sopra-nistko NadoVidmarjevo, ki je zapela svoj del sicer tehnično brezhibno, vendar njen tanki glas ni mogel priti do večjega izraza. Zdi se, da je imela tu-di pregost tremulo, kar je malce motilo. Samo Hubad >e je brez dvoma zelo potrudil, vendar bi moraj orkester pri-peljati do večje dovršenosH. Brazilija ŠTUDENTSKA ZALOŽBA UNE je prlčela s predpripra-vami za ustanovitev laisrtne knjižne založbe, kd naj bi Izda-jaaiiju, stap-ljanju z ljudmi ali naravo (Po-časi bom ves razpal v mehko, ploduo zemljo) kakor je sredo. bežen v drugi zbirki — kljub svoji izrazito Individualni usmerjenost — v notranji ne- koncentraciji, kopičenju misli brez organske notranje zveze. Nesipametno je zahtevati od pe-snika v njegovih refleksivnih pesmih neko trdno logično she-mo in fiJozofsko sklenjenost; vendar pomanjkljivosti te tem. bolj izstopajo, čim redkeie v njih zasledimo pesnikovo intim-no in konkretno resničnost.., Ena sJabih refleksivnih pesml je nedvomno uvod k nenapisa-nemu epn kljub svojemu pošte. nemu začetku. Dilema med tva-rino ln duhom je na vsak način tragična zadeva, ki raSnično muči in je mučila vse ljudi; doma je res najbolje; tudi res, da življenje ne priznava pre-grad in razpreda svoje misli »na sever, jug na vzhod, zahod«; sedanjost si misel res zastira z lepimi sanjaini in re« je, da se pogosto sprašujemo, »kje so skrivnosti ključi«; tudl naš cdlj je isti, čimprej k ljuik>ezni, kru-hu, iuči; dan pa ga nam spre-vrže v trpljenje... ko sen naj-tiiji je izdan... itd. itd. Pri tej kapici neorganiziranih mi-sli precej splošne narave je za_ nimivo in nasploh za Sroita značilno, kako brez na,pora in v bistvu z neodgovorno lahkot-no kretnjo najde odgovor na vsa vpraianja o katerih izjavlja, da nas »vznemirjajo vsevdllj«: ostra »st nevere in bridkostl zlomi up, srce se ozira v pri-hodnost — aaključek, kot smo jih imeld v prvi zbirki. Clovek, ki terja od avtorja nefco člove-ško trdnost in pesniško pošte-nost, je pravzaprav v zadregi. Kako more Pesmi o vrabčku s sicer ne preveč originalno, na vsak način pa ostro moralno in etično poant0 (Za vrabčka bi vas prosil rad, ljudje za vrabč-ka ne za vaše soljudi... za te srce ni<5 ve^ vas ne roti, ker ni več prošnje, ki bi vas genila) še slediti »Pesem na vasi«, k zaključnim verzom, ki je ob-enem miselni zaključek oele »birke — in to kar brea pre. hoda (Zdaj človek naj poaabi vse... in naj v bodočnost se ozre... naj menjatn se čas ln svet... še kmet bo plužil, še poet razgrne predse nov paplr). Kakomorejo iz realnosti, kitrda uničuje »rca in sanje i«a vse le-po, v kateri so Ijudje trdd in hinavski in nehvaležni, v kateri ni več lepote, resnice in lju-bezni, zrasti naenkrat tako rož-nati upi v bodo6nost? Mar se bralcu se zrbudi misel, da mora biti ena od obeh avtorjevih cepcij neka blage vrste iablo-na?... Pri branju Smitovih rellek-sivnih pesmi začutimo nekaj, kar dela stvar v neki meri hlad. no in nedoživeto. Nekak modri — skoraj didaktični podton, ki očituje, da raste pesniška tvor-nost po spoznanju in ne iz spo-znanja in kar drži pesem ka-kor bralca v neki distanci od avtorja in kar vsekakor ni ugodno za pesniško resničnost njegove lirike (primerjaj obliko vprašanja in odgovora v »iskal-cu luči«). Naj bo 2e stvar taka ali takaf naj pesnik raste iz spoznanja ali po apoznanju ln naj bo to spoznanje splošno in-telektualne narave ali neko nuj-no eksistenčno spoznanje njego. vega človeškega in pesniškega bistva — vsekakor je zaključek »Glose na rob jeseni« — a ko srca nam je^ijo nad človeško tra^jedijo, mirno meri duh sve-to — človeško neodgovoren de že ne smiselno nerazumljiv. Pri njegovem »zadnjem spozna-nju« izraženem v »Hamo es«: ne sanjaj, živi po vsakdanje in bo-di zadnje ti spoznanje, da člo-vek si enak ljudem — pa je pravzaprav v bistvu šele zaLe-tek in izhodiiče resnične člove-ške in pesniike problematike. Kljuto kopičenju filozofskih mdsli v refleksivnem ciklu dru. ge zbirke, pa tu pa tain prodre na dan pesnikov pravi, podza-vestni odnos do življenja, ki je v bistvu pravza;prav nerazibur-jen, skoraj statičen, tojplosndren v svojetn osnovnean tonu, ki se pokale pri pesmih, kjer se pre-prosto razpoloženjsko približa stvarem življenja (prvi del pe-Bani »Na vasi«) kjer kratko in malo odvrže vso prllepljeno fi-lozafsko šaro (Ne ubežiš) pred-vsem pa se to kale v clklu, ki mu je uvod Pesem o vrabčku, in ki je nekako negativen od. govor dvomu uvodne pesmd (all š« srca pojo v prsih ljudi) in popokio zanlkanje osnovnega tona prve zbirke. Ce bl bilo tu kaj nerazčiščenega, neporavna-ntga, bolečega, zlasti pa kaj aktivnega ali upornega v njc-govem odnosu do življeaja in Ijudi, potem bi n-e mogla biti edina osebna pesem tega cikla (Zgodiba o prijatelju) pds&na v tako l»khotnem, izraaito prfcpo vednem, ponekod celo malo ne-radnem tonu in stilu... Ta no-tranja življenjaka nelntenziv-nost je tf«tl element, ki ima za posledico tudi miselno neza. klju^enost in neskoncentriranost in vnanjo neučinkovitost. DarKa ju, ki ga piše Cankarjev vrstnik dr. Alojz Kraigher (ki se je s Cankarjem nekoliko ukvarjal že poprej) in izdaja Cankarjeva zaiožba. Prvi del, ki je pravkar izšel, prina.ša »studije« o Cankarjtr vem »delu in življenju« do leta 1907, v glavnem do Cankarjeve kandidature na listi socialno-denaokratske stnanke Ln njegove nove ljubezni v domovini. Spo-mini na Cankarja so' v tej knji-gi še bolj skromni. Razlaganja Cankarjevega ži-vljenja in umetnosti se je dr. Kraigher Lotll s širokim zama-hom, velikim temperamentom, toplim odnosom in življenjsko lzkušenostjo. V lagodnem, ži-vahnem slogu, ki pa je že skoraj preobremenjen s ponavJjanji, ob O'bilnem naslanjanju na citate iz Cainkarjevih del in iz pisein je s svojim analitičnim pogle-dom in tu ln tam že kar intu-icijo podal mnogo bi&trih in no-vih razlag, posebno še novih oevetiljav glede na veliko iz-povedtnost Cankattjevega deia. A Cankarjeva izjpovednost je poleg njegove velike revolucio-narnostl ena od »vzvišenih la-stnosti Cankarjevega peresa«, ka-kor je zapisano na ovitku knji-ge, vendar doslej §e vse prema-lo upoštevamo. Ponek&d doseže avtor v svojem podajanju sko-raj neko sugesitivno moč, na primer v osvetlitvi razmeirja med n€ino, brezm«jno vdano Anico Lušinovo, »edino žensko, ki jo je Cankar Ijubil«, in Can-karfrem, ter v inteiiPr&taciji de-la »Križ na gori«. Marsikje gre za povsem nov pogled, za p^opol-no »prevredmotenje«. Razumlji-vo je pri tem, da ne bodo vse njegove razlage sprejete brez prldržka, toda že samo s tem, da je avtor nanizal vse polno no-vih, svojevrstnih pogledov, pro- blemov, prebliskov, je dana spodibuda za vedno nova pogla-bljanja v Cankarjevo delo in nove zaključke. Tako bo treba morda nekoliko revidirati pri-kaz Cankarjevih dunajskih od-nosov in v zvezi s tem morda celo Kraigherjevo izhodiščtno te-zo (s pritegnitvijo ugotovitev, kj jih vsebuje sicer nekoliko problematicni Razgovor s Stef-ko Lofflerjevo, kakor ga je pri-občila Marja Boršnik v Novib, obzorjih 1954, št 2, stran 85—98). Kct. drobec fiaj ojnenim, da je avtorjeva domneva 0 zavestnl Cankarjevi izbiri imena Betaj-nova (Kralj na Betajnovi; »be. teti, betejem« p-omeni narnreč »tleti«, torej: država, kjer že tli revolucija, stran 436) sicer bi-stra a ime, »ki zveni silno tu-je», je. moralo biti Cankarju do-mače, ker se tako imenuje zase-lek blizu Vrhnike (Boris Mer-har, Cankarjeva Izbrana de-la V, stran 568). Kraigherjeva knjiga je v veli-ki meri polemična, kar je pri-takeim pnedmetu do neke mere razumijivo. Le,po je, da se po-teguje za svojega (ki ni samo njegov) ljubljenca, vendar pa ne moremo mimo tega, da je v tej povečini zapazneli poleml-ki (za četrt stoletja in več na-zaj) Kraigher vse preveč stra-sten, že kax osebno žaljiv (iz-razi: zlagano pridigarsko bese-dičenje, slepomiši, učenjaška predrznost itd.). Posebno mučno pa postane, ko ga polemizator-ska strast zavede celo na po-vsem druga področja, tako, da polemika, ki so ji pa posvečena cela poglavja, prav gotovo v to knjigo ne sodi. Tu naj velja: vse o svojem času, na svogem me^stu,, pod odkritim naslovom in v kolikor mogoče umerje-nem, dostoinem tonu! Nadaljevanje na 6. stranl Otto Lackenmacher: PIV E C Btev. 4 TRIBUNA Str. 5 POROČA NAŠ ŠPORTNI UREPNIK TOVARIŠ VI^ADO ŽLAJPAH Stari znanci v Planici - Skakalnica brezhibna - Dež PLANICA V Martuljku se je zbrala pisama družba. Kdor ne bi ve-del, za kaj gre, bi mislil, da j« zašel v Babidon. Vse evropske jezike si lahko slišal prej&nji te den v domu Framca Rozmana-Staneta. Norvežani, Finci, Nem ci, Francozi, Svedi, Avstrijci. Fot do medsebojinega sporazuma pelje le preka znanja anglešči-ne, ki ni amglešoina, tn nem&či ne, ki ni nemščina. To so bilj skakalci iz vseh de-žel, ki kav pomenijo v skakanju na smučeh. Posebno nordijci so fcili brez dvoma vaba za vsakega tiledialca, ki je že kdaj slišal za sraučsrske skoke, Se posebno pa, če jih je videl. Kako tudi ne, saj vemo, da še ni bilo pr-venstva, kjer ne bi prvejsa me-sta zasedel nordijec. Po zares veličastni skakalnici se je prvi spustil Ruds Finžgar, prfi najfeolj pFiljiubljeni človek na Gorenjskem. Fanfare so ©znamile, da ie slavnostni tre-nutek fcOizu. Se državna hiimna ln slovesnosti so hile opravljte-ne. Gledalci, ki so imeli srečo, da so prišli v Plamico v petek, so sc Ereli na toplem pomla-damskem soncu in pričakovali skokov. Končno je starter le zamahnil z zastavico in Blasi Wailter se je pognal po zaletu ter pristal na 86. metru. Krst je foil opravljen. Eden za drugim so se spuščali v globino In s svojo e}Judojevcev« za . rumeni pas — prvo priznanje za pri-dobljeno znanje. Vseh sedem-najst prijavljencev je uspešno opravilo svojo nalogo pred iz-pitno komisijo. Tudi tri kole-gice* niso v ničemer zaostajale, nasprotno, še marsikoga so »vtaknile v koš«. Oiakrito reečno, kar la^ati 100 din na uro. Stroške je do sedaj kril Akademski športni odibor. A kako bo v bo-doče brez subvencij? Mar bo moral Akademski Judo klub, ki je e je predvideno v statutu- Kratek pogled na delo v drugih repub-likah nam ne bo škodil. Zani-miv je primer iz Sarajeva, kjer je' dobila Počitniška zveza na univerzi 600.000 din kredita. Ta denar so enostavno razdelili svojim članom »po potrebi«.nTu-di ostale univerze v državi, ra-zen Ljubljane in Zagreba so dobile v lanskem letu precej velike zneske za razvoj počit-niške organizacije. Kakor kaže, bodo tudi letos vsi na boljšem kot Ljubljančani. V Beogradu so namenili »ferijalcem« 6 mili-jonov din. Še nekaj besed o včlanjenju v Mednarodno počitniško orga-nizacijo. Le-ta nam je že lani poslala povabilo, Centralni od-bor pa ga je odklonil zaradi tega, ker nismo imeli domov za tuje in domače goste. Znano je, da so le v Sloveniji posvečall (Nadaljevanje na zadnji str.J Stev. 5 KONGRES V SKOPJU Brez študentskih predstavnikov? Sprejemajoč osnovno koncep. cijo v najnovejšem načrtu za-kona o univerzah -— da univer-zo upravlja družbena skupnost — je Tripalo izrazii nekatere pripombe. Poudaril je, da mora biti predstavnik štuafcntov član ustrezajočih družbenib organov na univerzi in fakuitetah, ta-ko, da bi bila njegova pravica glasovanja omenjena na primer ko S2 fcodo potrjevale volitve predavateljev in podobno. OtroŠke doklade Govcreč o vprašanjih ekonom-»ke oskrbe študentov je tovariš Tripaio poudaril, da je dala dr-žava v zadnjih osmih letih za Studente ^gromna sredstva. Sa-mo lani je šlo v te namene 70 mihjonov. Za kulturno, pro* svetno in športno delo v uni. verzjtetnih sreaiščih je dala dr-žava lani pasebej nad 24 miU-Jonov dinarjev. Navedel je, da je bil državni proračun v šolskem letu 1950-51 obremenjen s štipendijami v znesku 590,910.000 dinarjev, t le-tošnjem letu pa je s prehodom na sistem otroških doklad to breme naraslo na 774,765.000 dinarjev. Pojasmi je predlog Centralnega odSora ZSJ, naj bi otroške doklade kot obiiko poo-pore, ki p daje skupnost štu- dentom, ukiniU. Otroike dokla-de ne delujejo spodbudno na študij. Omogočajo namreč, da študent več let dobiva otroške doKlade, neglede na to, kako štu-dira. Iz te strani gledano, je si-stem otroških doklad nepravi-čen. V enakem položaju so študentje, katerih stafši so v delovnem odnosu, ne oziraje se na to, kakšni so njihovi pre-jemki in ali žive na podeželju, ali v umverzitetnem središču. Štipendije po uspehu Glavno načelo novega sistema podeljevanja štipefldij, je po-udaril Tripalo, bi moralo biti takšno, da *i lahko aobili šti-pendije študentje, ki zaradi gospodarskega stanja ne morejo v redu študirati. Pogoj za šti-pendijo bi morali biU kakovost tičenja in opravljanja iz^itov. Stipendije naj bi izključevale sklepanje pogodb absolventov in študentov starejših letnikov z gospodarskitni ustanovami in podjetji. Skupna vsota, ki jo da-je država študentom y obliki otroških doklad, se ne bi bi. stveno spremenila. Na koncu Jc Trip3;lo govoril tudi o gospodarskem položaju študentskjh domov in menz, ter poudaril, da bi morala skupnost z dotacijami ali kako drugače omogočiti šludentom, da ^i se ceneje hranilj in imeli nekoliko boljša stanovanja. Baraka je pogorela ZPRAVSTVENI FOND Zanimiva knjiga o Cankarju JNsdaljevanje skulturne strani) . Pa tudi. Kraigherjeve »samo-obtožbe« in avtckritike se bero nekako nejprijetno, ker se neho-te vsilijuje vtis opraviloevainja ln nekega rahlega povzdigovanja. Izostale bi Lahko tudi osebne spofminske epizcde o avtorjevem junaškem dvoboijevanju (stran 139 sl., od^ve^nost je avton že sam čutil) in eipizodica o nje-govem očetu (stran 571). Kraigherjevemu izvajanju žal ne moiremo priznati vedino po-poline doslednosti in nepri&tiran-skosti. Marsikje vse preveč korn-binira (različni odnosi Noba ...) Ob Polikarpu in Serku tudi vse pred-olgovezno, polemično medi-tira Različne odmose (nemara tudi raizmerje m«ed Cankarjem ln Zupančičem) veckrat preso-ja enostransko. MLrno bi lahko izo*tiali stavki, ko>t »reanično je ftemara samo to, da ga je kljub vsernu, oni edinl poljub na Min-kin vrat odškodil za'v-e§-dolg-čas, za vso pu?<6obo pri -AlbinL »(str. 145) —« a (Stefki) se ie še vsak iz-muznil, če se je poskusila nanj obesiti« (636) — »teh sto kron je bržkone prejel, a zdaj s« mu je tudi to pxi«iljeno klečeplase-nje pred Nerocem nad vse usprlo. Zelo \'eir}etTio -je,- da na roman za Bamberga sploh ni več mis-111. Koliko pa pomerai za nekega Bamberga 500 ali 1000 ali 500.000 krpn — »za nekoga izmed Nem-cev, ki so že toliko stoletij do krvi' izžemali naše ljudstvo?« (624). — Na koncu naj ptripom-nim, da je tudi skrb založbe, da se ne utihotapljo v delo grobe jezikovne nepravilnosti, za kar naj bi poskrbeli dobri lektorji (na priimer: pri otroklh, z vrat-mi, ustmi, bdel, laanjiv, dedšči-na, utihotapljala, zapiski za>če-njajo, Gorkljev, štadij, čimbolj in čim bolj; prim©pniki ptrislo-vov: lažje, težje, boljše itd.) Vse naštete negativne strant, kl sem jih nekoliko bolj pou-daril zato, ker neprijetno mo-tijo, pa ne ornajejo dejstva, da je Kraiftherjeva knjiga kljub vsemu pomemben. prispevek k naši Uteraturi o Cankarju ln spodbuda za nadaljnje vglablja-nje v ume^nost našega največ-jega pisatelja. Se to; želeli bi, da prine&e druga knjiga zaključno podtrlob-no kazalo po obravnavanjh delih. ¦ . . . GLASELO S.TUDElsrTOV SLOVEN SKE UNHTERZE Urednik Primož Kozak, študent filozofije. Naslov uredništva in uprave: LJubljana, Miklošičeva cesta 5a. — Letna naročnina 200 din, p olleltna 105 din, četrtletn* 53 din. — IzJiaja vsak drugi petek. — Tisk tiskarne »slovenskega po-ročevalca«. — Rokopisov ne v račamo. — Naročnino nakazujte na tekoči račun NB 6O6-T-841. Clanki, objavljeni v listu, lah ko zastopajo mnenje, ld'nl iden-tično s stali5čem Zveze štude ntov Jugoslavije. ZMS OBRTNOMIZARSKA nabavno prodajna zadruga SOLKAN-NOVA GORICA nudi svojim naročnikom od najfinejšega do najcenejšega-vsakovrstno pohištvo. • .••••• ••-—•» ••«••••• ••••••••• ••••••••• .•»••••• >•-*—• —•»••*— ••m*m«* •—* ««..«. .•..«..•• .•»•••••<•«••••• •••#••••• ••»••••• ••»•»•• •••••••••••••••••• ••••! 1 OgtaMte sq v hotetu | ,,SABOTIN", } Nova Gorica! ! Hotel nudi prenočišča | za skuplne do 35 Ijudi \ in hrano za 150 abonentov. • ¦¦'¦*' 1 Okusna hrana in solidna 1 postrežba! I Na svidenje pri nas! Z zvezi s spremembanii in iz-popolnitvijo splošne prakse v ambulanti Zdravstvenega londa Univerze in Visokih šol v Ljub-ljani sporočamo, da od 1- mar-ca posluje ordinacija splošme prstkse v arnbulanti Zdiravstve-nega fonda Miklošičeva cesta št. 14, tudj v dopoldanskiti urah in to vsaik dan od 8. do 12. ure. V dopoldanskih urah ordinira zdravnik dr. Kessler Milan- Po-poldansika ordinacija ostane v istem času kot je bila doslej in to od 15. do 16.30 vsak dan ra-zen sobote. Ordinira zdravnik dr.- Deirganc Kristijsin. ¦Pregledi speciadista se vrše z napotnico ordinacije splošne prakse na sipecialistienih oddel-ikih Poliklinike (Miklošičeva št. 20 in v Slajmerjevem domu). Gimekološki in okulističnj spe-cia-lni pregledi se vrše z napot-nico ordinaciie splošne prsikse v Kliničnih bolnišnicah. Ako je študentu potreben zdravniš:ki oblsk na domu, je treba obisk javiti na pristojni selčtorski ' ambulan-ti, pp kraju stsnovanja, ali pa pri dr. Flo-rini Renatu, tel. 23-125, Ljub-lj-ana, Breg 20. Lahko pa se obisk na domu najavi tudipreko Zdravstveneg.a fonda. Obiskd med 20. in 6. uoro ter ob nede-ljah in praznikih se najavljajo preko zdravn.iške dežurne služ-be Poliklinike, Mi.klošičeva 20, tel. 23-081. PravUko se najav-ljajo istotam nujni obiski v do-poldanskem času. Hematološki laboraitorij po-sluje dvakrat na teden in to vsaik torek in četrtek od 17. do 19. ure. Zdravniški pregled za študenta, kj ima šofer?H izpit in mara predložiti za podaljša-nje veljavnosti šoferske legiti-macije zdravniško spričevalo, opravi dr. Derganc Kristijan v oesu svoje redne ordinacije v popolda»rskih urah od 15. do 16.30. Taksa za zdravnišiko iz-pričevalo je kolek za 100.— din. Zobna ordinacija na Zdrav-stvenem fondu posluje celo-dnevsno. V doipoldansikih urah od 7. do 13. ordimira dentist Kle-menčič Julka, v poipolda,ns>kih urah od 13. do 19. pa dentist Luikei Vilko. Novi pacienti se spTeiemajo dvatkrat na mesec in . to 1. in 15. v mesecu. Nujni pri-meri se spreiemajo vsaik dan. Pripominjamo, da mora vsak šitudent, član Zdravstvenega fon-da, ki je po staxšiih sociaino za-varovan, predložiti upravi ZF bolniški li,st v primeru rentgen-sk&ga slikanja.ali popravila zob. P-rav taiko morajo tudi pacienti, ki so po starših socialamo zava-rovani Ln ki se poslužujejo or-ditnacije splošne prakse, pred-ložiti upravi ZF za vsak seme-ster bolni&ki list. Student, pi patrebuje zdravstveno zaščito v ambulantah Zdravsiv^nega fon-da, se mora izikazati z legitima- AOK IMA NOV ODBOR, telovadnice pa nima Prejšnji teden so se spet sestali člani AOK, da bi iz-volili nov odbor. Sestanka se je udeležila velika večina članov. Poleg volitev so imeli na dnevnern redu še diskusi-jo o sestavi moštev, kjer so izbrali najbolj demakratičen način. Vsi člani bodo glaso-vali, kdo naj bi igral v prvi ekipi. Pogovorili so se tudi o trenutniih težavah. Največ skrbi jim povzroča telovadni-ca, saj trenirajo le enkrat na tederr. Določeno je bilo tudi. da bodo letos trenirali posa-meme ekipe Kosec, Slanina in Thaler. Premalo rozumevanja (Nadaljevanje s 5. strani) dovolj pozornosti temu proble-mu. Kot vse kaže, pa bo letos tudi naša zveza postala Medna-rodna. Predsedniški svet Počitniške zveze na Unlverzi bo uredil že v letošnjem letu sprejemališče za Študente v Ljubljani. Drugje je za take ustanove manj za-nimanja, čeprav si organizacijo take vrste prav težko predstav-ljamo brez cenenih prenočišč. Kot vidimo iz vsega tega, na-ša Počltniška zveza ne počiva. Borl se z velikimi in težkimi probleml, katerlni bo kos le, če ji bodo pomagali v njenih stre-mljenjih tudi študentska orga-nizacija in njeni predstavniki. P O.P R A V E K V Članku »Primeren uspeh naših« iz 4. št. našega lista se mora predzadnji stavek dru-gega stolpca pravilno glasiti takole: ... kritika označila kot *najbolj osebnega in najmoČ-nejšega interpreta., ____^__ cijo ZF, kje.r je oz.na^ena upra-vičenost do zdTavstven.'? zaščite. Absolventi vplačajo člansirino za ZF v pisarni upraVe, redni slušaitelji pri vpisu. Redni roik za plačilo članarine za absol-veotite je do 31. marca 1954. Tistega februarskega jutra je v Vilharjevi ulici smrdelo po zgorelinaih. Ljudje, kj so v ra-nih jutratnjiih urah hiteli na de-lo> so postajali ob ostankih zgo-rele barake, iz katerih se je po-časi dvigal svetlozeleni dim v gosto meglo, ki se je skoraj do-tikala zemlje. Dobro juitro! Nič toaij prida. V predmestju je gorelo. Požar je izbruhnil kmalu po 20. uri. Se spominjate tiste l&sene barske, ki že skoraj razpada? Takšnega ognja v pred mestju še ni bilo. Baraka je goirela, kakor d'a bi bila iz vo-ska. V njej je stanovala tudi skupina ljubljanskih študentov. Saj se spomiinjate tistih mladih fatrntov, k{ so ob večerih prepe-vali sevdalinke. Zares, v tej leseni baraiki v Vilhairjevi ulici, katere lastniik še danes ni znan, je stanovalo osem ljubljainskili študentov, ki so se po požaru raižikropili po študentskih domovih in tam na-šl*i zanesljivejši krov nad swjo glavo. Dva od njih stanujeta v bivši čitalnici naselja, ki so jo pred kraitkim spremenili v spal-nico. Pogcrelca sem obiakal zadnjo nedeljo dopoldne. Neko-liko presenečen zaradi vzroka mojeiga obiska pripoveduje Ra-donjič Petar v slabi slovenščini, kateri se pozma izrazit črnogor-ski naglas, njihovo tragedijo. Vmes ga prekinja in dopolnjuje njegov sostanovalec Velič Lju-bomir. »Baraka, kjer smc v nekaiki stsirosilovanski zadrugi živeli skupaj z družmami delavcev, nameščenci in šoferji, ni imela svojega lastnika, zato smo jo sami oskrbovali in popravljali. Ka.kor večina lesenih baraik, je bila za stainovarnje zdiravstveno in higiensko zelo neprimerna. Pravijo, da se utopljenec tu-dj bilike opirime. Bili smo na uiici, brez sitanovanja in baraka ANKETA JE ZAKLJUČENA (Nadaljevanje z 2. stranl) nega in si ne kvarijo zdravja na plesu. Na žalost pa sta so-bota in nedelja mnogim glav-na delovna dneva v tednu, bodisi zato, ker ni predavanj, ali pa se lotijo drugega dela, da si tako prislužijo kake denarce. Kar se tiče nedeljskega pro-grama so izven zimske sezone na programu izlsti, predvsem INDIJA Predsednik Indijske vlade N«hru je pozdravil v New Del-hiju zastopnike afriških študen-tov ob priliki UAtanovitve nji-hovega združenja. Trenutno štu-dira na indijskih univerzah 125 afriških študentov in študentk. Predlagali so tudi, naj bi uni-verza v Delhiju s pomočjo zu-nanjega in prosvetnega ministr. stva ustanovila inštitut za afri-ški študij. REFORME Na nacionalnem kongresu študentov prava in državnih ved v Biarritzu so zbrani dele-gati otoravnavali vprašanja z študijske reforme. Istocas-no je bil v mestu Pauju kon-gres študentov medicine. Tudi na tem kongresu se je razprav-ljalo o reforml študija na me-dicinskih fakujtetah in visokih šolah ter o mednarodnih prak-sah in zarnenjavah študentov in o njihovem ekonomskem polo-žaju. kolesarski in planine. Nekdo je napisal takole: »V planin-ski raj, pa če ne drugam, pa kar v Šentviške »alpe«, če sem pa doma, pa si mislim, kaflco bi bilo zunaj lepo...« Kaj naon manjka v tem so-botnem »dogajanju«? Mnogi so izrazili željo po študent-skem klubu, po izrazito štu-dentskih kulturnih in zabav-nih prireditvah. Iz vsega tega in iz odgovorov, ki bodo na-vedeni, se jasno kaže, da je študentski klub osnovna po-treba in da lahko le na ta na-način poživimo tako družab-no, kakor tudi zabavno živ-ljenje v našem krogu. Manj-kajo nam prostori, kjer bi prebili sobotne in nedeljske večere — in ne saimo te! — in ne bi bilo treba n. pr. ne-kemu študentu napisati v an-keti tole: »Ples ali kavarna. Dolgčas. VČasih izlet Pogre-šam študentskega razvedrila.« in nadležna stvar ... Vsaka-kor to niso nove pogruntacije in smo vse te blagodati vsi izkusili. Manj »aktivni« pa seveda narede kar po »liniji najmanjšega odpora« gredo tja kamor jih potegne družba, pa naj bo to karkoli in kjer-koli, drugl spet pa se odločijo kar »ad hoc« v zadnjih tre-nutkih pred nastopom večera. Morda tem še najbolj uspe preživeti večer v neki bolj zabavni atmosferi. Z dekleti je križ... pravijo nekateri, medtem ko se dekle-ta nad kolegi prav nič ne pri-tožujejo. Nekdo pravi takole: »v soboto je križ z dekleti, to-da brez ženske družbe na plesu ne gre...« Nekdo drugi spet meni bolj »re&listično«: «Ko so brucovanja, je dobro. Ce imaš dekle, je slabo. V soboto ne veš ne kod ne kam. Plesat se ti vedno ne Ijubi. Tivoli je še mrzel, poleti pa bo idealen, Še bolj ilustrativna je slede- ker ga bodo po novi odredbi ča pripomba: »Sobota zvečer še bolj »pozelenili«. Najbolje nam je pamenila kar varno za-* vetje. Ni mi znano, na kakšea načdn so se študenti vgnezdili v njej. To je bila pravzaprav ba-rslka mternacionalnega značaja. Saj so bile zastopane damala vse jugoslovanske narodnosti. Običajno smo prihajali v bara-ko sanio .prenočevat. Cez dan smo se potikali po mestu, štu-dirali pa v knjižnicah. Pravijo, da se je v baraiki izmenjalo že nekaj generacij. Nekateri so jo zaipuščali, ko so našli boljše prenočišče. Prihajali pa so oni iz ulice, trenutno brez stanova-nja. Opremo, predvsem poste-lje smo iskali v mestu. Postelj-nino pa si je vsak prinesel od doma. To je bila vsa naša opre-ma. Peči, ki so nam v zimi do-bro služile, so že bile v bara-ki. Zadnje leto smo irneli nad-vlado tehnike. Kakor rečeno, so bili tu še drugi stanovaloi, de-lavci pivovarne Union, ljub-ljanskih opekarn, delavke, sna-žilke, šoferji, s katerimi pa smo mi študentje prišli le redko v stik. Dodobra smo se spo^znali šele ob požaru. Razen stare krarne je bilo v baraki tudi skladišče živega apna. Stanova-nje pa je bilo poceni, ker smo plačevali samo električno raz» svetljavo. Najemnine nismo po-znali. Tistega februarskega večera se je naš profo prvi vrnil z ve. čerje. Kmalu je prišel še Be-lec. Pozneje sta pripovedovala, da je ob prihodu v barako di-šalo po bencinu. Mislila sta, da sta sostanovalki, delavki, ki sta pravkar odhajali, uporabljali bencin za kurjavo. Kmalu za se je začelo po vsej baraki kadi-ti. Dim je prihajal iz sobe de-lavk, ki sta pravkar odšli. Be-lec in Profok sta vdrla v zaklje-njeno sobo, toda prepozno. So* ba je bila vsa v plamenrh. Sled-njič jima ni preostalo niČ dru-gega, kot da rešujeta, kar se ja še rešiti dalo. Vpila sta tako, da sta zbudila spečega delavca iz Litostroja in asistenta na agronomski fakulteti. Ogenj se je širil s tako naglico, da je bilo kmalu nemogoče zdržati v je komplicirana stvar... v kavarni je dim in razglašena glasba, za bar pa ni denarja. Zelo skromna izbira, le vča-sih kane kaj zabavnega... zakaj ni bilo nobenega štu-dentskega pustovanja?« Lah-ko rečemo, da je kolega od-govoril za mnoge, tudi za ti-stega, »ki ves teden riše in po-greša študsntski klub« ter za kolegico, ki pravi, da »na ple-se, ki niso izrazito študentski ne hodi, ker prihajajo tja tie-prebavljivi tipi...« In koliko je bilo odgovorov, da je v soboto v Ljubljani dolg Čas, da je sobota otožna se zabavam sam s prijatelji.« In kaj naj k vsemu temu še dodamo? V vseh teh odgovo-rih ni povedano kdovekaj novega, toda vsekakor so od-raz resničnih študentskih že-lja in zahtev — in to upra-vičenih. Koliko smo že pisali o študentskem klubu, da celo o klubih, saj v Ljubljani ni-mamo niti enega, medtem, ko jih je v drugih študentskih centrih več. Morda bi se le dalo kaj narediti? V prihodnji številki bomo v »pogovoru z bralci« poročali o odgovorih in predlogih v zvezi z našim listom. stiti ognju. Baraka je zgorelaj do tal. Med prvimi, ki so nam poana-gali, so bili invalidi. Dali so nam prenočišče in vsa ostalo postrežbo. Studentska postojanka v Vil-harjevi ulici je zgorela. Ostalo pa je osmero študentov z novi-mi težavami, z dnevnimi skrbmi in brez osnovnih življenjskili potrebščin. Motdia pb poiznih.ve-černih urah, ko po ljubljanskih ulicah zamre hrup tramvajskik koles, še kdo išče skrivno3tne lesene barake, ker mu je želez-niška čakalnica postala že pre* več vsakdanja. oioioioioioboioioioioioioioioioioioiooioioioioioioioioic 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko KIRANJ P r o I z v a j a m o: AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE TELEFONSKE APARATE TONSKE KINOAPARATURE za normalni film 35 mm In za ozkl film 16 mm ELEKTRIČNE MERILNE INSTRUMENTE ELEKTRIČNE MEFJLNE INSTRUMNETE: voltmeire, ampermetre, tokovne transformatorje, vatmetre, ommetre, elektrfčne števce itd. AVTOELEKTRIKO: ^ svetlobne diname, zaganjače, napetostne regulatorje, vžigalne tuljave SELENSKE USMEkJEVALCE INSTALACIJSKi MATERIAL: paketna stikala, kolebna stikala, tipke, vtične puše, priključne sponke itd. DINAME ZA DVOKOLESA 0 ¦ o o ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 0 o 0 0 0 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0 0 ¦ 0 ¦ 0 ¦ 0