LJUBLJ.
'oto: Selhau#
na zadnji strani
težak ol rajo. Gk zelo zai motorji,
skih tovarnah strije so inst; vanske naprav« loški proces p: nih sokov, koi
Ob obisku Nik/te Sergejeviča Hrušcova v Sloveniji
Prijeten dan ob Bohinjskem jezeru
Dane so
osnovnih
vse možnosti za preseganje nalog družbenega plana SRS
Hroščov in Tito izkoristila včerajšnji dan za počitek in obiskala Bled in Bohini *«',ublBkl IIvrSni sve' i* razpravljal . gibanju gospodarstva v prvih 7 mesecih
•	T	..TTTTZT	-T	ATM	A	31	orm	  Han«	sobi	ieni	v	drueem	nolleitiu	naston na. zunanjih tržil
BLED, 31. avg. Tovariša Ni-kita Sergejevič Hruščov in Josip Broz Tito ter njuni soprogi Nina Petrovna in Jo-vanka Broz so bili danes na izletu na Bohinjskem jezeru.
Za danes ni bil predviden noben program obiska premiera Hrušcova, njegove soproge in drugih sovjetskih gostov. Jutro je bilo oblačno in deževno, prav tako kakor včeraj, toda že okrog desetih se je začelo jasniti. Kmalu po enajstih sta se tovariša Tito in Hruščov odločila, da se odpeljeta do Bohinja. Z njima in njunima soprogama so bili tudi sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, sovjetski veleposlanik v Beogradu Aleksander Puzan.ov in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Cvijetin Mi.-jatovi L
Prebivalci in številni turisti so tudi danes toplo pozdravljali predsednika Tita in premiera Hrušcova ter njuni soprogi vzdolž vse poti, koder se je počasi pomikala kolona avtomobilov. Zelo prisrčen sprejem so priredili visokim gostom na Bledu. Ulice so bile polne ljudi in mnogi izmed njih, kot tudi domači in tuji turisti, so izkoristili počasno vožnjo avtomobilov ter posneli ob3 voditelja.
Nebo se je čedalje bolj jasnilo, ko pa so visoki gostje prispeli pred Bohinjsko Bistrico, je ■"sijalo tudi sonce in je sija.o ves čas izleta. Tovariša Tito in Hruščov sta potem ustavila avtomobil in prestopila v odprt avto, saj je bil razgled po dolini Save Bohinjke zares prelep. Potovanje v odprtem avtomobilu je premieru Hruščovu in Nini Petrovni omogočilo, da sta si ogledala naravne lepote Slovenije v soncu.
Po zelo ugodni in prijetni vožnji ob Bohinjskem jezeru so se visoki gostje ustavili pri hotelu »Zlatorog«, ki je bil poln turistov. Nenadni
LJUBLJANA. 31. avg. — Danes je republiški izvršni svet pod predsedstvom Viktorja Avblja razpravljal o gibanju gospodarstva v sedmih mesecih 1963 in o možnosti za izpopolnitev republiškega družbenega plana ter sprejel med drugim več predpisov s področja gospodarstva.
PREMIER HRUSCOV,
PREDSEDNIK TITO IN NJUNI SOPROGI na sprehodu ob Bohinjskem j^eru.
FotalŠvabič
V zvezi s 7-mesečnim gibanjem gospodarstva je izvršni svet ugotovil, da so bili doseženi v tem času pomembni uspehi. Pri tem je zlasti pomemben močan porast izvoza industrijskih izdelkov, ki je presegel pričakovano raven in hkrati omogočil boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti.
Industrijska proizvodnja je, z izjemo v januarju in februarju, hitro naraščala in redno dosegala zelo visoko dinamiko rasti, ki jo je 'spremljala tako povečana produktivnost dela kakor tudi povečana potrošnja na domačem tržišču.
Nominalni osebni dohodki so se povečali skladno s porastom produktivnosti dela, medtem ko so realni osebni dohodki naraščali nekoliko počasneje, in sicer zaradi visokih cen kmetijskih pridelkov v začetku leta. Vendar pa je treba računati, da se bodo ob ugodnih pogojih za razvoj kmetijske proizvodnje tudi realhi osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu povečali skladno s povečanjem produktivnosti dela.
Ugodni rezultati v indu-
strijski in kmetijski proizvodnji so vplivali tudi na uspešen razvoj drugih dejavnosti, hkrati pa odkrili potrebo po novih ukrepih in prizadevanjih v prometu, zlasti v železniškem ter v trgovini, gradbeništvu in gozdni proizvodnji.
V turizmu je bil dosežen večji priliv deviznih sredstev, pri čemer je bilo že v šestih mesecih izpolnjeno okoli 40'/,, celotnega priliva deviz, predvidenega v tem planskem letu.
Na podlagi ugodnega razvoja gospodarstva v sedmih mesecih in upoštevajoč, da se pogoji, ki so ugodno vplivali na razvoj proizvodnje, tudi v naslednjih mesecih ne bodo spremenili, izvršni svet ocenjuje, da so podane vse možnosti za preseganje osnovnih nalog družbenega plana. Glede na takšno oceno izvršni svet meni, da je treba obdržati doseženo dinamiko gospodarske rasti tudi nadalje.
K preseganju planirane industrijske proizvodnje naj bi prispevalo zlasti boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in proizvodnja v novih obratih, ki bodo uspo-
sobljeni v drugem polletju in tudi izboljšano poslovanje tistih industrijskih vej, ki so doslej zaostajale, kot n. pr. črna in barvna metalurgija.
Pričakovano povečanje notranje potrošnje in možnosti izvoza, bodo terjale od proizvajalcev ustrezno pozornost in vrsto ukrepov zaučinkovi-to prilagajanje temu položaju in za njegovo uspešno obvladovanje.
Kontinuirana visoka raven v industrijski proizvodnji in ugodni rezultati v kmetijstvu so pokazali, da bi zaostajanje prometnih zmogljivosti, posebno železniških, za rastočimi potrebami po prevozih blaga utegnilo zavirati rast proizvodnje. Prav tako bi utegnilo ovirati še ugodnejši razvoj proizvodnje in potrošnje nesorazmerje med porastom blagovnega prometa in zmogljivosti trgovine, ki ni mogla slediti hitro rastočim potrebam domačega tržišča in povečani proizvodnji. Izboljšave v trgovini oziroma v prometu s sadjem in povrt-ninami bo terjala tudi znatno povečana kmetijska proizvodnja in potreba, da bi se ugodni rezultati v organiziranem pridelovanju povrtnin ponovili tudi prihodnje leto.
Povečana potrošnja na domačem tržišču v prihodnjih mesecih ne bi smela zmanjšati izvoza in odvrniti proizvajalcev od izkoriščanja vseh možnosti za njihov učinkovit
nastop na zunanjih tržiščih, zaradi česar je nadaljnje povečanje proizvodnje nujno. S«
Nadaljevani«
na zadnji strani
Jutri bodo zasedali trije zbori sobranja Makedonije
SKOPJE, 31. avg. (Tanjug.) V ponedeljek bodo v Tetovu zasedali republiški, gospodarski in socialno - zdravstveni zbor sobranja Makedonije. Na dnevnem redu je več problemov s področja gospodarstva, socialne politike in življenjskega standarda, ki jih je povzročil potres v Skopju.
Republiški in gospodarski zbor naj bi med drugim sprejela predlog zakona o adaptaciji poškodovanih objektov družbenega standarda, sod. alno-zdravstveni zbor pa bo razpravljal o položaju evakuiranih Skopjancev. Poslanci vseh treh zborov bodo razpravljali tudi o organizacija in .delu zdravstvene službe po potresu, o nastanitvi prebivalcev v obmestnih naseljih in o nekaterih perečih vprašanjih makedonskega, kmetijstva.
prihod predsednika Tita in premiera Hrušcova je očitno vse razveselil. Fotografski aparati in kamere številnih turistov so snemali ves čas postanka v tem prijaznem kotičku Bohinja.
Tovariša Tito in Hruščov, Nina Petrovna in Jovanka Broz, obdani od turistov, so se napotili na sončno teraso, kjer so posedli za mizo. Tam so ostali več ko ppl-ure^v prisrčnem in prijateljskem
pomenku.
Med pogovorom je k mizi pristopila uslužbenka hotela in v imenu kolektiva prosila drage goste, naj se vpišejo v spominsko knjigo.
— Prav rad ... Samo, če tovariš predsednik dovoli, Je v šali dejal tovariš Hruščov in se podpisal.
Potem ko so se okrepčali s sadnimi sokovi in kavo, so se odpravili k avtomobilom. Turisti so imeli spet priložnost.
na napravijo še kak posnetek. Eden izmed njih je naprosil premiera Hruščova, naj objame njegovega sina, da bi ju skupaj posnel. Premier Hruščov je ustregel njegovi prošnji.
Ob dolgotrajnih aplavzih prebivalcev so visoki gostje zapustili Bohinj. Na poti na Brdo pri Kranju so se ustavili v vili »Bled« na Bledu, potem pa so se odpeljali v svojo, rezidenco na Brdo.
Združimo naše napore v boju za mir
Zaključni del govora N. S. Hruščova na zborovanju v Velenju
LJUBLJANA, 31. avg. — Po včerajšnjem govoru na velikem zborovanju v Velenju je prvi sekretar CK KP SZ Nikita S. Hruščov spregovoril dodatno množici še o nalogah in vlogi delavskega razreda v sodobnem svetu in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Objavljamo avtorizirani tekst tega dela govora, ki nam ga je posredovala agencija Tanjug. — Uredništvo.
»Dragi tovariši, saj dovolite, da ne ponavljam tistega, kar sem že povedal na slovesni seji delavskega sveta vašega rudnika, na 'kateri so me sprejeli za častnega člana rudarskega kolektiva. Se tembolj, ker so mi povedali, cta sta moj govor na tej seji prenašala radio in televizija. Ne bom vas utrujal s ponavljanjem, rad bi samo povedal, da sem vam globoko hvaležen za veliko čast, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste me izvolili za častnega člana vašega kolektiva.
Z velikim zadovoljstvom sem poslušal govor tovariša Tita in rad bi mu izrazil zahvalo za visoko oceno o dejavnosti KP Sovjetske zveze, sovjetske vlade in vsega sovjetskega ljudstva. Strinjam se s tem, kar je tovariš T:to dejal o sovjetsko-jugoslovan-skih odnosih v svojem govoru. Veliko smo se pogovarjali s tovarišem Titom in drugimi voditelji SFRJ. Prijetno
mi je ugotoviti, da se je na teh razgovorih manifestiralo medsebojno zaupanje in Je prišlo do izraza skupno gledišče o obravnavanih vprašanjih, tako na področju medsebojnih odnosov med našima državama kakor tudi na področju mednarodne pon-tike.
To je docela naravno. Pri nas, sovjetskih komunistin, ne more biti bistvenih protislovij s komunisti Jugoslavije, ker sta obe naši državi socialistični. Imamo skupne cilje in skupne interese v boju proti imperializmu, za zmago socializma in komunizma v naših državah.
Glavne naloge, ki čakajo delavski razred, komunistične partije katerekoli države v boju proti kapitalizmu, so prevzem oblasti, okrepitev diktature proletariata in izgradnja socializma.
V Sovjetski zvezi smo te naloge rešadi. Delavski raz-
red Jugoslavije je prav tako rešil nalogo, da prevzame oblast in uspešno ustvarja socializem. Zato pri nas, kakor sem že rekel, ne more biti osnove za protislovja z Jugoslovanskimi komunisti.
Zdaj pa naj spregovorim o naših glediščih o mednarodnih vprašanjih, ppedvsem pa o naši pomoči delavskemu razredu kapitalističnih držav v njegovem boju za zmago, za prevzem oblasti in prehoa k socializmu.
Prepričan sem, da imamo tudi o teh vprašanjih skupna gledišča. Zavzemamo se za združitev naporov naših držav v boju proti imperializmu, v boju za mir na vsem svetu.
Ce ima delavski razred kapitalističnih držav nalogo, da razvija razredni boj proti monopolističnemu kapitalu, zato da bi proizvodna sredstva in proizvodi dela pripadli ljudstvu, potem dajejo socialistične dežele svoj prispevek v boju za zmago delavskega razreda v mednarodnem merilu predvsem s tem, da uspešno ustvarjajo socializem in komunizem, v dejanjih izpričujejo prednosti nove ureditve, izpričujejo, česa je sposoben delavski razred, ki je prevzel oblast v svoje roke.
Kako izpolnjuje naša partija svoje mednarodne obveznosti, ali smo s svojo dejavnostjo revolucionarni zgled delavskemu razredu vsega sveta? Sovjetski komunisti lahko z vso pravico rečejo: da, smo.
Naša dežela, ki je bila za časa carizma na zelo nezavidljivem mestu v gospodarskem razvoju, je zdaj postala druga država po obsegu industrijske proizvodnje. Mar to ni zasluga delavskega razreda Sovjetske zveze, ali to ni bistven prispevek k svetovnemu revolucionarnemu gibanju?
V našem času, ko je postal socializem stvar neposredne prakse milijonov ljudi, postajajo vprašanja gospodarske izgradnje poglavitnega pomena. To je neizogibno zato, da bi se okrepila ekonomika in obrambna moč socialističnih držav in da bi zagotovili stalno zboljševanje življenjskega standarda delovnih ljudi.
Nekateri vodilni ljudje se imenujejo marksiste - leniniste, ne kažejo pa nujno potrebne skrbi za razvoj proizvodnje in povečanje ljudske blaginje, češ da to ni obvezno za srečo ljudi. Podobni so popom, ki govore,
Veliko zanimanje za obisk
■ r
čedalje uspešnejše sodelovanje v gospodarstvu
VARŠAVA, 31. alfe (Tanjug). Obisk državnega sekretarja za zunaije zadeve Koče Popoviča na Poljskem pričakujejojtu z velikim zanimanjem. Poljski listi že več'Dni* objavljajo' članke o sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko na področju kulture, na mednarodnem'torišču in na področju gospodarstva.
Komentatorji naglašajo uspešno sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko pri urejanju številnih mednarodnih problemov, v boju za ohranitev in krepitev miru na svetu in za zmanjšanje mednarodne napetosti. Kakor poudarjajo, 'je uspeh tega sodelovanja rezultat enakosti in sorodnosti jugoslovanskih in poljskih gledišč o mnogih mednarodnih problemih.
Prav tako opozarjajo na čedalje uspešnejše sodelovanje v gospodarstvu in .na razvoj industrijske kooperacije. O tem piše danes »Tribuna Lu-du«, ki poudarja, da mnoge tovarne v obeh državah izpolnjujejo naročila za proizvdde in opremo, zelo važno tako za gospodarstvo Poljske kot tudi Jugoslavije. Med drugim izdeluje tovarna transformatorjev v Lodzu za Jugoslavijo električno opremo za žerjave s posebnim »avtomatskim kontrolnim aparatom«, ki takoj izključi , celotno napravo, če nastane kaka nepravilnost pri delovanju. Wroclawska tovarna industrijskih naprav izdeluje serijo sodobnih orodnih strojev. Livarna »Sigmund« v Lagevnikah izdeluje naprave za železarno Store, poznanj-ski kombinat »Cegielski« pa je začel letos proizvajati ladijske motorje za Jugoslavijo.
Jugoslavija dobavlja važne naprave za poljsko industrijo. Ena največjih dobav so drseča premikala za suhi dok ladjedelnice v Gdinji. Ta objekt, 500 ton, že monti-ladjedelnica je ladijskimi ki ji jih dobavlja V mnogih polj-živilske indu-instalirali jugoslo-za ves tehno-proizvodnje sad-, koncentratov ipd.
■H-
Jugoslavijo in Poljsko povezujejo skupne težnje, da se ohromi in utrdi mir na svetu, na notranjepolitičnem pod-
ročju pa imata skupen cilj izgraditi socialistično družbeno ureditev. Uspešen in vsestranski razvoj odnosov med obema državama pa ne izhaja samo iz enotnih ciljev, temveč sloni tudi na skupnih zgodovinskih izkušnjah, še posebno v zadnji svetovni vojni, v kateri sta obe deželi pretrpeli velike človeške žrtve in materialne izgube.
Najjiovejši dokaz o prijateljskih čustvih Poljakov do Jugoslavije je tudi odmev, ki ga je imela tragedija v Skopju. Prišlo je do spontanih izrazov sočutja poljske javnosti in širokih pobud za uspešno pomoč žrtvam katastrofalnega potresa.
Med obiskom poljskega zunanjega ministra Rapackega lani v Beogradu je bilo po-, novno ugotovljeno, da so stališča Poljske in Jugoslavije v jnnogih najvažnejših vprašanjih sodobnega sveta enaka ali podobna. Lanski obisk poljskega ministra je bil prispevek k vsestranskemu nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama. Potrebo po občasni izmenjavi mnenj med višjimi državnimi funkcionarji pa narekuje dejstvo, da se jugoslovansko-poljski odnosi uspešno in hi-
Nadaljevanje
na zadnji strani
TRADICIJA
ISKRA
KVALITETA
Odprli so deveti vinski sejem
Na njem sodeluje 250 razstavljavcev iz 21 držav
LJUBLJANA. 31. avgusta. — Danes dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli IX. mednarodni sejem vin. žganih pijač, sadnih sokov in vinogradniške opreme .
Svečane otvoritve so se med drugimi udeležili podpredsednik skupščine SR Slovenije dr, Marijan Brecelj, zvezni sekretar za kmetijstvo ip gozdarstvo Jože Ingolič, član IS Slovenije in predsednik odbora za splošna gospodarska vprašanja Rudi Čačinovič, podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole, predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Riko Jerman, predsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Ivan Bukovič, predstavniki trgovinskih zbornic iz Trsta in Celovca, številni predstavniki družbeno-političnih organizacij in strokovnih združenj, predstavniki diplomatskega zbora in zastopniki podjetij, ki razstavljajo na sejmu.
Zbrane goste je nagovoril najprej predsednik občine Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik, ki je uvodoma dejal, da je postal ljubljanski mednarodni sejem vin in žganih pijač, sadnih sokov in vinogradniške opreme visoko cenjena tradicionalna mednarodna prireditev. »Visoka strokovna raven ocenjevalcev vzorcev in njihova objektivnost,« je dejal tovariš Pogačnik, »dajeta nagradam in našemu sejmu mednarodni sloves, saj je tudi njihovo oce-
njevanje nalrlajeno t ustreznimi predpisi. Zato pa ima vsaka medalja, ki jo dobi proizvajalec na našem sejmu, tudi švoj> komercialni pomen, saj močno spodbudi povpraševanje po nagrajeni pijači.«
Sejem je odprl podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Dušan Bogdanov, ki je v svojem govoru poudaril, da je mednarodni vinski sejem v Ljubljani uspel pridobiti velik krog proizvajalcev vina, sadnih sokov in žganih pijač, saj se ga letos udeležujejo že proizvajalci iz 21 držav. Ko je govoril o proizvodnji vina, je Dušan Bogdanov dejal, da je naša glavna naloga nadaljnje prizadevanje za višjo stopnjo produktivnosti dela, za stalno izboljšanje kvalitete in za čim večje zniževanje stroškov proizvodnje. To naj omogoči ustvariti na trgu ugodnejše cene, kar je pomembno predvsem za potrošnika. Vse premalo smo si doslej prizadevali za prodajo alkoholnih pijač preko trgovinske mreže. V prihodnje moramo stremeti za tem, da dobi potrošnik čimveč vina v zaprtih steklenicah, ne da bi ga pri tem podražili.
Mednarodna komisija, ki je ocenjevala razstavljene vzorce, je letos podelila 854 me-
dalj za vino, 146 medalj z« žgane pijače in 35 medalj za sadne sokove. Od tega so jugoslovanski proizvajalci dobili za vina 124 zlatih, 137 srebrnih in 32 bronastih medalj. Za žgane pijače so dobili jugoslovanski proizvajalci 45 zlatih, 65 srebrnih in eno bronasto medaljo. Za sadne sokove pa so dobili 3 zlate, 12 srebrnih in 13 bronastih medalj. Vsega skupaj sodeluje na sejmu 250 razstavljavcev s 1162 vzorci.	N.	I.
Delo poljsko-jugoslovanske komisije
VARŠAVA, 31. avg. (Tanjug). V Varšavi je danes končala z delom mešana poljsko-jugoslovanska skupina strokovnjakov, ki je izdelala protokol o splošnih in posameznih načelih, ki bodo služili ža osnovo pri sklepanju sporazumov o industrijskem sodelovanju med jugoslovanskimi in poljskimi gospodarskimi podjetji. Ta načela naj bi olajšala razvoj industrijskega sodelovanja med posameznimi podjetji obeh držav.
Kot določa protokol, bodo jugoslovanske in poljske gospodarske organizacije v medsebojnih direktnih razgovorih same izdelovale posamezna določila sporazuma o industrijskem sodelovanju.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJ 1IB, NEDELJI, 1. SEPTEMBRI 1963 # LETO V., ŠTEVILKI 239 * CENI 20 DIM
CbAVNI U R ED N I K JO 2 ES M Oft'f
ŠDELO« IZHAJA OD 1. MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«,	ODGOVORNI	UREDNIK MAPI AN JAVORJU*
XI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA '	tr —
V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA	|[PrVaiZClaja
1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
PROLETARCI VSEH DEŽEL.	ZDRUŽ	SEJ
PRIJATELJSKI POMENEK NA SONČNI TERASI — »Tovariša Hruščov in Tito ter-njuni soprogi so včeraj dopoldne bili na izletu ob Epbinjskem jezeru, _______________   ■	1	  Foto;	Svat»6
Stockholm:
NAKUP 0R02JA '
Velika Britanija namerava kmalu kupiti večjo količino švedskega protitankovskega raketnega orožja. V ta namen se mudi sedaj na Švedskem skupina britanskih vojaških strokovnjakov, ki. se o nakupu tega orožja pogaja s švedsko vojno industrijo. Neki švedski predstavnik je o tem izjavil, da gre za milijonska naročila, vendar rti povedal, za kakšne količine in roke dObgv gre.
Bonn:
PO 18 LETIH
Bundestag se bo Seznanil e zaupnim poročilom notranjega ministrstva o dejavnosti bivših nacističnih funkcionarjev, ki so sedaj zaposleni v oddelkih ministrstva -za. notranje zadeve. Poročilo vsebuje popis bivših 1uslužbencev SD, SS in Gpstapa, ki so jih po vojni sprejeli v policijo NZR. Poročilo navaja, da je samo v Zveznem uradu za zaščito ustave zaposlenih okoli 17 bivših nacistov.
S SLAVNOSTNE OTVORITVE VINSKEGA SEJMA V
Komentar
Nujno je sodelovanje med občani
Na cestah neredko spoznaš, kje mejita dve občini, če se lepo urejeno cestišče nenadoma sprevrže v kotanjasto, slabo vzdrževano vozno pot, tam je gotovo meja dveh občin — je nedavno, na pol za šalo, na pol zares pripovedoval znanec.
Res, so občinske ceste neredko spričevalo medobčinskega sodelovanja. Tam, kjer takega sodelovanja ni, ali pa je nebogljeno, se kažejo taki Očitni občinski mejniki.
življenje se ne ustavlja pred občinskimi mejami, pač pa neredko samo terja sodelovanja med občinami. In tega je tudi čedalje več.
V prvih osnutkih statutov najdemo le skope besede o medobčinskem sodelovanju. Običajno je v teh osnutkih o tem, »da se lahko občina dogovori s ,sosedi' za nekatere skupne službe«. Praktične potrebe pa so marsikje že daleč presegle okvir teh skopih določil. Ko bodo v občinah sprejemali statute, bodo vanje lahko že marsikje vnesli določila o sodelovanju s sosednjimi občinami, katerim so smer začrtale življenjske potrebe.
Na Gorenjskem ni občine, ki jo s svojimi občinskimi sosedi ne bi vezalo več praktičnih in koristnih oblik sodelovanja. Geografska zaokroženost, podobni gospodarski in življenjski pogoji so pripeljali do tega, da imajo gorenjske občine vrsto skupnih služb:	Zavod za napredek
kmetijstva, nekatere inšpekcijske službe, medobčinski zavod za zdravstvo, skupen sklad za razvijanje zdravstvenega varstva, iz katerega bodo financirali med drugim tudi gradnjo porodnišnice v Kranju. To so samo nekatere izmed oblik medobčinskega sodelovanja gorenjskih občin. Razen tega pa so/se o sodelovanju dogovorile posamezne občine. Občini Jesenice in Radovljica sta se domenili o skupni gradnji velike pekarne, ki bo preskrbovala ves zgornji del Gorenjske. Isti občini imata skupen urbanistični zavod s sedežem na Bledu, pripravljajo pa tudi enotno zadrugo za obe občini. Občine Tržič, Kranj, Škofja Loka im. Radovljica imajo skupno vodovodno podjetje. Prav tako so gospodarjenje z gozdovi poverili enemu gozdnemu podjetju za več občinskih področij. S tem pa bogat register pestrih oblik medobčinskega sodelovanja še daleč ni izčrpan. In gotovo bo vedno večji in širši.
V vseh občinah na Gorenjskem pravijo, da jim tako sodelovanje omogoča bolj ceneno, kvalitetnejše in bolj smotrno urejanje različnih
zadev javnega in gospodarskega značaja. Ovira takemu sodelovanju pa so največkrat ekonomske nejasnosti. Ce kdo izmed partnerjev ni prepričan — tako pravijo, kažejo dosedanje izkušnje — da mu bo sodelovanje prineslo enake dolžnosti in pravice kot ostalim, potem se seveda ne more navdušiti za tako sodelovanje. Zato so se npr. pri ustanovitvi sklada za zdravstveno varstvo predstavniki gorenjskih občin točno zmenili po kakšnih načelih' bodo posamezne občine prispevale sredstva za sklad. Kot merilo za višino prispevka so vzeli narodni dohodek in število prebivalstva v posameznih občinah.
Največkrat se v dogovorih o sodelovanju med občinami zatakne, če glede skupnega podjetja govore, kje naj bi bil njegov sedež. Od tega je odvisno ali priteka več ali manj sredstev v občinski proračun, zlasti pa v občinski investicijski sklad. Da se nekatere zastarele predpise da premostiti, dokazuje spet praksa sodelovanja gorenjskih občin. Občine Kranj, Tržič in Škofja Loka imajo skupno podjetje za gospodarjenje z gozdovi. Toda to prav nič ne vpliva na to, da ne bi sredstva, ki jih ustvari gozdarsko podjetje, ne šla tudi v korist občine, na področju katere je bil dohodek ustvarjen. Najenostavneje pa je seveda, če so enote, oziroma obrati na področju več občin segajočega podjetja samoupravno samostojni oziroma, če ima vsaka ekonomska enota doslednjo iz-nomska enota dosledno izvedeno decentralizacijo upravljanja.
Seveda pa je na drugi strani med občinami še veliko zaprtosti. Občinske meje so neredko ovira smotrnemu urejanju javnih, zlasti pa gospodarskih zadev, ki ne poznajo upravno • teritorialnih meja. Toda, čeprav se marsikje taka zaprtost še drži, vendar bo sodelovanja čedalje več, ker ga terja življenje samo. Na Gorenjskem npr. je presenetljivo, da med tamkajšnjimi občinami skorajda ni sodelovanja na turističnem področju, navzlic temu, da je ta gospodarska panoga značilna za vse občine. Tako so delovanje bi bilo koristno in potrebno. V vseh občinah ga čutijo in morda ga le preveč prepuščajo Gorenjski turistični zvezi. Toda vse kaže, da jih bodo nekatere skupne potrebe (cestni in železniški promet, izvajanje kreditne politike itd.) privedli do tesnejšega sodelovanja tudi nq tem področju.
GUSTAV GUZEJ
- - *
' - *
Jugoslovanska podjetja na sejmih v Brnu in Leipzigu
BEOGRAD, 31. avgusta. — V kratkem se bosta pričela dva pomembna mednarodna sejma — v Leipzigu (od 1. do 8. septembra) in v Brnu (od 8. do 22. septembra), na katerih bodo razstavljala tudi nekatera jugoslovanska podjetja.
Sejem v Leipzigu je eden največjih na svetu, saj bo na letošnjem jesenskem sejmu razstavljalo okrog 6500 podjetij iz 51 držav (na spomladanskem sejmu v Leipzigu je sodelovalo celo 80 držav iz vsega sveta). Letošnji jesenski sejem ima izrazit poudarek na predmetih za široko potrošnjo. Najmočneje je zastopana tekstilna in konfekcijska industrija (27 držav), nato predmeti za gospodinjstvo (16 držav), proizvodi kozmetične in farmacevtske
Koprska luka te dni
V luki dne 29. avgusta — domača ladja »MAKEDONIJA«, ki razklada arašidovo sačmo, in izraelska ladja »PAL YAM«, ki naklada les.
Iz luke so izplule: 27. avgusta - domača ladja »KRK«, ki je razložila kavo, in »JELŠA«, ki je razložila laneno seme.
V luki pričakujejo: domače ladje »BOHINJ«, »LABOR« in »PETKO«, ki bo pripeljala 10 tisoč ten pšenice iz Kanade, panamsko ladjo »FERAX« in italijansko ladjo »FRANCE-SCA VALERIA«, ki bo nakladala les.
industrije (15 držav) ter igrače, glasbeni inštrumenti, športni rekviziti in podobno. V tekstilni stroki je ta sejem največji v Evropi, zato bodo tudi letos v okviru sejma izbrane modne revije, na katerih sodelujejo priznani modni kreatorji iz Moskve, Varšave, Budimpešte, Pariza (Jacques Heim), Dunaja, Milana, Berlina in drugih velikih mest.
Mednarodni sejem v Brnu je znan kot specializiran tehnični sejem. Ima 125.000 kvadratnih metrov razstavnih površin — od teh 65.000 pokritih. Letos je ta sejem že peto leto mednaroden, prej je imel le nacionalno udeležbo. Jugoslovanska podjetja bodo na 670 kvadratnih metrih razstavila Izdelke elektroindustrije in strojegradnje ter kmetijske stroje. Naša država sodeluje na sejmu v Brnu že četrtič. Med udeleženci tega sejma so letos številna znana jugoslovanska podjetja, kot MARIS — Maribor, TOMOS iz Kopra, Rudi Cajervac — Banja Luka, Elek-trometal — Beograd, Primat — Maribor, Elektronska industrija iz Niša, Proleter — Beograd, Gorenje iz Velenja, Elektrokovinar — Maribor in druga.
Jugoslovanska gospodarska delegacija odpotovala v ČSSR
BEOGRAD, 31. avg. (Tanjug). Na povabilo češkoslovaškega ministra za strojno industrijo Josefa Pešla je odpotovala danes iz Beograda v Prago jugoslovanska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za industrijo Filip Bajko vič. Med enotedenskim bivanjem na Češkoslovaškem bo delegacija, v kateri je tudi sekretar za industrijo Makedonije Vasdl Tudjanov, obiskala nekatera industrijska podjetja in se udeležila otvoritve sejma industrijskih izdelkov, ki ga bodo 7. septembra odprli v Brnu.
Na beograjsko železniško postajo so spremili delegacijo državni podsekretar v zveznem sekretariatu za Industrijo Vinko Hafner, pomočnika zveznega sekretarja Hasan šiljak in Milorad Bi-rovljev ter predstavniki državnega sekretariata za zunanje zadeve. Navzoča sta bila tudi veleposlanik Češkoslovaške v Beogradu Antonin Kroužil in gospodarski svetovalec veleposlaništva Miloslav Dpsedla.
Mariborski brigadirji odpotovali na avto cesto
MARIBOR, 31. avg. — Danes popoldne je odpotovala z mariborske železniške postaje IV. mladinska delovna brigada »Jožeta Kerenčičaa na gradbišče avtomobilske ceste bratstva in enotnosti v Beli potok. V brigadi je 126 mladincev in mladink iz vseh občin mariborskega okraja, ki bodo ostali na delovni akciji do 20. oktobra. Od brigadirjev se je poslovil predstavnik okrajnega komiteja ZMS Maribor Janez Kučan, jim zaželel obilo uspeha na delovni akciji ter izročil brigadi prapor.
Plenum občinskega odbora SZDL v Ormožu
ORMOŽ, 31. avg. — V občini Ormož bodo nadaljevali akcijo za zbiranje pomoči prizadetim v Skopju. To so sklenili na današnjem plenumu občinskega odbora SZDL Ormož in poudarili, da bodo te dni začeli zbirati tudi razne kmetijske pridelke. Doslej so gospodarske organizacije in zasebniki zbrali skupno nad 5 milijonov v denarju in materialu. Sedaj bodo pa zagotovili še 2,8 milijona dinarjev kot prispevek za vzdrževanje makedonskih evakuirancev. Sekretar okrajnega odbora SZDL Maribor Stefan Brumec je med drugim poudaril, da so gospodarske organizacije v okraju Maribor nakazale doslej nad 171 milijonov dinarjev na centralni račun za pomoč Skopju.
Na plenumu so izvolili za novega predsednika občinskega odbora SZDL Vlada Ožbolta. Dosedanji predsednik Stane Ceh pa bo prevzel drugo službeno dolžnost. M. K.
Študentje za skopsko univerzo
V San Franciscu so zaključili »teden pomoči Jugoslaviji««
BEOGRAD, 31. avg. (Tanjug). Po vsej deželi se začenja danes velika zbiralna akcija, ki jo organizira Zveza študentov Jugoslavije za pomoč skopski univerzi. Študentje, ki so se te dni vrnili na svoje fakultete in v študentske domove, bodo, v septembru in oktobru organizirali mnogo prireditev, športnih srečanj in drugih akcij, katerih čisti dohodek bodo izročili posebnemu skladu Zveze študentov.
Študentje, zaposleni prek študentskih zadrug in servisov, bodo dali enodnevne zaslužke za svoje tovariše v Skopju. Zveza študentov Jugoslavije namerava z zbranimi sredstvi opremiti na skopski univerzi kulturno ustanovo.
Veleposlanik republike Gane v Jugoslaviji Simon Wel-lington Kumah je danes svečano izročil pomočniku generalnega sekretarja Jugoslovanskega Rdečega križa Saviču Bogitiču 500 kg ananasovega soka, ki ga je poslala ganska vlada skladu za pomoč Skopju. Vlada Gane je tudi sklenila prispevati za pomoč Skopju 2500 funtov šter-lingov.
Britanska sekcija mednarodnega Rdečega križa je danes sporočila, da bo poslala
skladu za pomoč v Skopju 8000 funtov šterlingov. Pobuda za to pomoč je odgovor na poziv, ki ga je naslovil na javnost jugoslovanski Rdeči križ.
Državni filharmonični orkester Ostrave (CSSR) priredi 20. septembra poseben koncert v korist žrtev skopskega potresa. Ta glasbeni kolektiv bo poslal skopski filharmoniji tudi zbirko partitur, da bo lahko čimprej nadaljevala delo.
V San Franciscu je bil zaključen »teden pomoči Jugoslaviji«, ki ga je organiziral poseben odbor državljanov Cila za pomoč prizadetim prebivalcem Skopja. V začetku akcije je župan San Francisca George '-Christopher pozval prebivalce mesta naj prispevajo svoj delež v splošni sklad
V Makedoniji je dovolj živil
S seje odborov sobranja SR Makedonije
SKOPJE. 31. avg. (Tanjug). Danes ata bili v Skopju seji odbora za družbeno nadzorstvo in odbora za delo in delovne odnose republiškega zbora sobranja Makedonije.
Odbor za dela in delovne odnose je priporočil gospodarskim organizacijam naj opravijo spričo potreb, nastalih po potresu v Skopju, novo sistematizacijo delovnih mest. Potrebna bo tudi določena prekvalifikacija. To velja zlasti za gradbena podjetja.
Odbor za družbeno nadzorstvo ki je obravnaval probleme preskrbe Skopja po potresu je ugotovil, da niti v
Skopju niti v drugih makedonskih mestih ni nastalo posebno pomanjkanje živil in industrijskih izdelkov in da tudi cene niso narasle. Zato se je treba zavaliti predvsem pomoči iz drugih republik. Večje primere zvišanja cen v gostinstvu In trgovini so odstranili s pomočjo organov inšpekcije in drugih činite-ljev. Odbor je hkrati opozoril na potrebo po zbiranju rezerv v drugih mestih republike.
Dež ovira delo v Skopju
Graditelji uporabijo vsak premor med plohami
SKOPJE. 31. avgusta (Tanjug). — Dež, ki od sinoči nenehoma lije, je povzročili Skopju nove težave, kjer kakih 160.000 prebivalcev živi pod šotori ali v improviziranih zakloniščih.
za montažne hiše, katerih temelji so že betonirani. Naglo se nadaljuje delo v naseljih Vlae, Butelj, Kisela voda, Železarna Bračevo, Ma-djarl in v naselju JLA.
Direkcija za obnovo in graditev Skopja še nadalje sklepa pogodbe za dobavo gradbenega materiala. Tako Je s podjetjem Krivaja iz Zavido-vičev sklenila pogodbo o zgraditvi 250.000 kvadr. metrov stanovanjskega prostora v času od 30. septembra do 20. decembra.
Čeprav so oblasti storile vse zdravstvene in sanitarne Ukrepe, ki so v prvih 36 dneh po potresu preprečili nalezljive bolezni, je ▼ sedanjem položaju nujno potrebno znova ukrepati, da bi preprečili bolezni, ki nastanejo po nagli spremembi vremena.
Vsak presledek med plohami uporabijo za nadaljevanje del. Na gradbišču, ki sega od enega konca mesta do drugega, so začeli mladinske delovne brigade in delavci gradbenih podjetij davi graditi kanalizacijo in -vodovod
V Skopju identificirali še dve žrtvi
SKOPJE, 31. avg. (Tanjug) — V Skopju so identificirali še dve žrtvi potresa. To sta Mihajlo Ilijev Deribabovski, roj. 1948 v Skopju, stanoval v Ukci 761, naselje Karpoš, zgradba 2; in Mlilivoje Djergo Milanov, roj. 1938 v vasi Vi-socki pri Pirotu, ob potresu v Ulici Djure Djakoviča. — Vseh identificiranih žrtev je zdaj 953.
ZDA-{ PA GRE MENDA ZARES — 2e nekaj časa se mudi na, terenu v Slovenski Istri ekipa Železniškega projektivnega biroia iz Ljubljane, ki trasira bodočo železniško .progo do Kopra.	Foto: Guček
pomoči Skopju.
Prejšnji teden so imele organizacije jugoslovanskih izseljencev na glavnem trgu San Francisca prireditev, katere program je obsegal jugoslovanske pesmi in plese. Sodelujoči so nastopili v pestrih jugoslovanskih narodnih nošah. Na prireditvi sta govorila župan San Francisca in generalni konzul SFRJ.
Iz Beograda je danes odpotoval v London generalni administrator britanske dobrodelne organizacije »Vojno revščini« Erkard Maling, ki se je mudil pri nas tri dni kot gost centralnega odbora RK Jugoslavije. Malingov obisk je bil v zvezi s pomočjo, ki jo daje ta britanska organizacija Skopju, in sicer v obliki montažnih hiš, gradbenih slijev, v denarju pa 150.000 šterlingov.
Še en potresni sunek v Skopju
SKOPJE, 31. avg. (Tanjug). V 36 dneh po katastrofalnem potresu v Skopju so aparati seizmološke postaje zabeležili 353 potresnih sunkov. Od včeraj ob sedmih do danes ob sedmih so zabeležili še en potresni sunek četrte stopnje.
Priznanje za pomoč ob potresu
BEOGRAD, 31. avg. (Ta- . njug). Predsedstvo centralnega odbora sindikata delavcev družbenih služb Jugoslavije je na današnji seji izreklo priznanje vsem članom tega sindikata iz Skopja in drugih naših krajev, ki so požrtvovalno pomagali hudo prizadetemu prebivalstvu porušenega mesta.
Na današnji seji je pred. sedstvo obravnavalo poročilo o stanju družbenih dejavnosti v Skopju po potresu. Večina delovnih organizacij teh dejavnosti Je ostala brez nujno potrebnih prostorov, mnoge pa tudi brez opreme in materiala. Ob potresu je bila porušena ald poškodovana večina zdravstvenih ustanov, šolskih in fakultetnih poslopij ter poslopij kulturnih in drugih ustanov, v Skopju je pred potresom delalo kakih 200 podružnic sindikata družbenih dejavnosti, v katerih je bilo kakih 14.000 članov. Zdaj bi se bilo treba zavzeti za to, da bi delo teh kolektivov čimprej obnovili in dejavnosti sindikalnih podružnic prilagodili novim razmeram.
Pisma b
i
Naziv,
ki ne ustreza
Tovariš urednik, uradni naziv za najvišji organ delavskega samoupravljanja je delavski svet, skrajšano DS. »Svet« pa pomeni organ, ki lahko nekomu svetuje; recimo upram podjetja svetuje, naj ukrepa tako in tako. v resnici pa ni tako. Funkcija DS ni ta, da svetuje, ampak da odloča. Tudi nova ustava defi-nira samoupravne organe tako, to je kot upravljavce.
Ne gre samo za formalizem; saj je vseeno, če je »svet« ah kak drug naziv, bi kdo menil. Toda to ni res. Naziv določene organizacije mora jasno povedati, kakšne so njene pristojnosti; zakaj na primer ne govorimo o merilnem uradu, temveč o uradu za kontrolo meril in dragocenih kovin? Zato, ker hočemo natačno opredeliti pristojnost tega urada.
Delavske svete — a le kot posvetovalne organe — uvajajo marsikje, in to v socialističnih in kapitalističnih državah. Mi pa, ki smo v razvoju delavskega samoupravljanja pionirji, bi morali naziv delavski svet spremeniti skladno z vse večjo družbeno vlogo in odgovornostjo, ki jo družba poverja organom delavskega upravljanja. Danes je delavski svet dejanski upravljavec podjetja, on odloča o celotni gospodarski politiki. Vse to pa se iz naziva ne razvidi. Tujec, ki bere o naših delavskih svetih, si po nazivu sodeč težko predstavlja resnično funkcijo DS, se ne more jpravilno orientirati, ne more skratka iz naziva najvišjega organa delavskega upravljanja sklejpati, kako široka je naša demokracija prav v tem pogledu.
Mislim, da bi značaju dela teh organov mnogo bolj ustrezal naziv »organ delavskega upravljanja« ali »odbor delavskega upravljanja«. V tem imenu bi bila mnogo bolj poudarjena vodilna vloga DS, v svetu bi bilo glede širine pristojnosti tega organa več jasnosti. Precej nerodno se mi zdi naše organe delavskega upravljanja primerjati — čeprav samo po nazivu — z delavskimi sveti po drugih deželah, kjer so taki sveti zares samo sveti, ki imajo lahko do določenih ekononu sko-političnih vprašanj svoje stališče, ki ga v obliki nasveta ali pripombe posredujejo upravi podjetja. Pri tem pa nimajo niti poroštva. da bo njihov predlog proučen, kaj šele sprejet.
Tudi naše delavsko upravljanje je bilo prav v začet-
ku boi) posvetovalno kot operativno; Zato je takrat ta naziv še ustrezal. Ko pa so se iz leta v leto pristojnosti delavskega sveta širile in odgovornost večala, je začel naziv izgubljati svoj pomen. Spričo današnjega stanja pa ne ustreza več. Zato je čas, da tudi tb vprašanje proučimo in v skladu s sedanjimi pristojnostmi najdemo primeren naziv, ki bo vsakomur povedal, kaj. je dejansko delavski svet pri nas.
MAKS PLOHL.
Semič
Z badmintonom
nismo
zadovoljni
Tovariš urednik, aprila letos smo v tovarni športnega orodja »Elan« v Begunjah naročili za šolo tri garniture badmintona. Tovarna jih je poslala takoj, ko smo jih plačali. Hotel pa bi povedati, da z njimi nismo zadovoljni. Pri petih loparjih se je namreč jsoHvimlasta nit že v dobrem tednu strgala, ko pa se je strgal še šesti lopar, smo vse poslali v tovarno v popravilo. Loparje so sicer popravili zelo hitro, a niti so se kmalu spet potrgale.
Morda bo kdo mislil, da so se otroci nepravilno igrali, a igrali so se skoraj vedno pod nadzorstvom; sicer pa se pri igranju to v nobenem primeru ne bi smelo zgoditi.
Menim, da ima ugledna tovarna »Elan« že take izkušnje, da bi lahko tudi to pomanjkljivost odpravila. Zakaj bi kupovali izdelke, ki jih moramo vsaka dva tedna pošiljati v popravilo? Popravilo in poštnina — tako pogostna — preveč staneta. Menim, da bi danes že našli material, ki bi kakovostno ustrezal, pa čeprav bi bil nekoliko dražji.
Upam, da se bodo v tovarni potrudili in to po-pomanjkljivost odpravili. Tako bomo lahko tudi s temi njenimi izdelki — kakor smo z drugimi — zadovoljni.	JANKO KONDRIC,
šolski upravitelj osnovne šole Grad, Pomurje
Tovarna športnega orodja »Elan« je poslala na pismo tovariša Kondriča tale odgovor:
Naša industrija za sedaj
mo, da uporabljajo te niti tudi nekateri drugi proizvajalci reke tov po svetu.
Strokovno pleteni reket mora imeti lepo napeto mrežo, tako dia žoga pri udarcu pravilno odskoči v smer, kakor želi igralec. Pri udarjanju ob žogico nastanejo v reketu napetosti, ki se zaradi elastičnosti niti lepo izravnavajo. Seveda pa se pri uporabi reketa troši predvsem mreža. Do obrabe pride največkrat na spojih z lesenim okvirom. Napačno bi bilo misliti, da je nit neobrabljiva. Večina igralcev to ve in se zato ne jezi. Prav zato pa ima naše podjetje posebno servisno delavnioo, ki skrbi za hitra in strokovna popravila.
V opisanem primeru gre najbrž tudi za majhno nepazljivost pri igranju, ki pa je mnogokrat vzrok, da se mreža strga. Večkrat se dogaja, da igralec, ki udarja zelo nizko, ob zamahu udari ob oster kamenček, ki zareže nit. Načeta nit nato kmalu popusti. Otroci radi držijo pri igre rekete ob sebi navzdol ald pa se celo nanje naslanjajo in jih tako pritiskajo na pesek. Taki reketa imajo običajno sledove na zgornjem delu lesenega okvira.
Za tovarno športnega orodja »Elan«:
Dipl. ing. J. OSTERMAN
Zaznamovani prehodi naj bodo tudi varni prehodi
Tovariš urednik,
kako je z zaznamovanimi prehodi čez ceste? Ze večkrat sem morala ravnati po stari modrosti, da »pametnejši popusti«, in bežati pred nediscipliniranimi vozniki — pred kratkim pa se je zgodilo, da je neki fičko (številke za sedaj ne bom objavila) pridrvel od mostu in zdrvel čez progasti prehod pred celjsko železniško postajo, čeprav je šlo takrat čez cesto polno pešcev, in to v obe smeri; še dobro, da ni bilo nesreče. »Krona« vsega pa je. da nam je mladi šofer celo zameril, sodeč po njegovih kretnjah in jez-nem obrazu, da mu »zapiramo« pot.
Taki primeri so zelo pogostni in pešci ne moremo
še ne nudi ustreznega prooz- reč verjeti, da bodo na zavoda za pletenje badminton reketov. Zato ta material pod imenom polyamdd uvažamo, pošilja pa ga nam re-
nomirana tovarna VEB Filmfabrik AGFA, Wolfen, NDR. Do sedaj še nismo dobili pritožb zaradi slabe kvalitete niti. Pripominja-
varovanem prehodu varni. Ali ne bi bilo prav, da bi šoferji, ki ne poznajo cest-no-prometnih predpisov ali pa se nočejo po njih ravnati, za kazen še enkrat polagali šoferski izpit?
VIDA HICEVAR, Celje, Vodnikova ulica
Geološke raziskave skopskih tal
Podrobno geološko karto bodo dobili predvidoma v 2 mesecih
SKOPJE, 31. avg. (Tanjug). — Strokovni svet 30 najuglednejših strokovnjakov vseh jugoslovanskih zavodov za geološke in geofizikalne raziskave je sprejel danes program raziskovanja geološke podlage Skopja.
-TALE VE 2A, -£■
-TX\L£- MERLOT,
~TALB 7E= Pjq 2A HRABRA
PETER M0Z0LEC: ZLATA MEDALJA
Te raziskave naj bi omogočile, da bi po znanstvenih metodah geologije, in seizmologije izbrali najprikladnejša področja za zgraditev novega Skopja ter urbanistom in gradbeni operativi omogočili izbrati najprikladnejše konstrukcije gradbenih objektov ter najustreznejši gradbeni material za graditev, ki bo vama pred potresom. Ing. Damjan Gojgič, ki vodi to največjo akcijo naših geologov, je izjavil, da bodo na področju Skopja opravili raziskave na površini kakih sto kvadratnih kilometrov. Letos jeseni bodo opravili 40 vrtanj, najgloblje 200 m, po potrebi pa bodo vrtali tudi do 1000 metrov, da bi dobili popolnejše geološke karte skopskega terena. Pri teh delih bo sodelovalo šest podjetij za geološka vrtanja iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in Titograda. Dvajset vrtalnih garnitur je že v Skopju, v
nekaj dneh pa jih bodo pripenjali še deset.
Čeprav o prvih popolnejših rezultatih dela geoloških ekip še ne moremo govoriti, ker so opravili samo nekaj vrtanj, večina geologov meni,
da so na mestnem področju kraji, na katerih bi lahko gradili brez bojazni. Vendar pa je za urbaniste in gradbeno operativo popolnejša geološka karta nujno potrefona, preden bodo pristojni organi dokončno sklenili, kje in kako graditi novo Skopje. Dobili jo bodo šele po podrobnejših raziskavah, ki jih bodo opravili v prihodnjih dveh mesecih.
»Zaščitimo otroka v prometu«
Posebna zvezna akcija od 1. okt. do konca leta
BEOGRAD. 31. avg. (Tanjug). — Zvezni svet za varnost prometa na cestah bo organiziral od 1. oktobra do 31. decembra splošno jugoslovansko prometno vzgojno akcijo »zaščitimo otroke v prometu«. To je druga akcija, ki jo organizira svet za varnost prometa v letošnjem letu, da bi se povečala varnost ljudi na cestah. Prva akcija je bila od 1. aprila do 30. junija, in sicer na temo »prometni znaki — faktorji varnosti v prometu«.
Svet je pri geslu za novo akcijo za zaščito otrok v prometu upošteval to, da so naši
BRALCI. POZOR! Peter Mozolec meni, da je med bralci dovolj skritih talentov, ki bi mu lahko pomagali s svojimi idejami in da je v našem vsakdanjem življenju dovolj snovi za šalo; veselo in ostro. Zato si je v listu vzel več prostora. Torej odslej, dragi bralci, kadarkoli« se vam bo zazdelo, da je kakšna zadeva zrela, da bi tudi Peter Mozolec o njej svojo rekel, brž na pošto... Peter Mozolec bo vse koristne pobude seveda pošteno nagrajeval.
najmlajši občani razmeroma pogosto žrtve prometnih nesreč. V zadnjih petih letih je bilo na naših cestah v prometnih nesrečah poškodovanih 4.126 otrok do 14. leta starosti; rasen tega je bilo med otroki 486 smrtnih žrtev prometnih nesreč. Zanimivo je, da je prišlo na otroke do 4. leta 112 smrtnih žrtev dn 749 poškodovanih. Lani je bila vsaka deseta žrtev prometne nesreče otrok.
Pogled v prometne nesreče, katerih žrtev postajajo otroci, jasno kaže, da gre v večini primerov za otroke, ki ne poznajo prometnih predpisov in nevarnosti na cestah. Zato bo akcija »zaščitimo otroka v prometu«, v kateri naj bi sodelovali zainteresirani družbeni čindtelji od komuna do federacije, organizirana tako, da bo prispevala k razvijanju in izboljševanju vseh oblik usposabljanja in navajanja otrok na pravilno ravnanje v prometu. Starša bodo tudi opozoriU na to, da je treba otroke prometno vagajati že od zgfednje mladosti. Šoferje., pa bodo opozorili, naj v prometu posebej pazijo na otroke.
jr
Zelje še niso dovolj — za izvoz
Izvozniki o vzrokih počasnega uveljavljanja manjših podjetij na tujem trgu
— radi bi izvažali, pa nam največkrat ne uspe, ker ne najdemo primerne zunanjetrgovinske organizacije, ki bi naše izdelke posredovala tujemu trgu:
manjši posli niso tako donosni kot veliki, treba ie veliko kupčij in zato izvozniki zanje niso dovoli zainteresirani:
— izvozne organizacije izvažajo raje blago, ki se je v tujini že uveljavilo, in na znana tržišča, kot da bi uvajali nove izdelke na nova tržišča.
Morda nekoliko preveč pavšalne ocene (ki marsikdaj niso tako daleč od dejstev!), so nas napotile, da pogledamo še drugo stran medalje. Besedo o tem. zakaj se mala podjetja tako počasi prebijajo na tuja tržišča, imajo tisti, ki izdelke posredujejo v tujino:
JOŽE STRITAR, šel enega od izv9znih oddelkov, ki dela pri trgovskem uvozno-iz-voznem podjetju »METALKA«, tako oceniuje težave pri prodaji izdelkov manjših podjetij v tujini:
»Kolektivi manjših proizvajalnih organizacij z izvozom sploh nimajo ali pa imajo le malo izkušenj. Na izvoz pravzaprav gledajo z enakimi očmi kot na domači trg, kjer je za dobršen de! proizvodov še veiika konjunktura in je zato mogoče prodati tudi izdelke, ki niso najboljše kakovosti. Lahko je sicer napraviti izvozni plan, teže pa je proizvode tudi dejansko izvoziti, saj mora biti tisti, ki hoče na tujem trgu napraviti kupčijo, povečini že poznan kot izvoznik. Najmanj in osnovno, če hočejo računati na izvozne uspehe, pa je to, da proizvajalci na tujem tržišču pokažejo, kaj sploh proizvajajo. Potrebni so torej s posebnim komercialnim posluhom izdelani prospekti izdelkov in ceniki.«
— In če prospektov in cenikov ni?
»Saj to je tisto! V večini primerov manjša podjetja »ploh nimajo prospektov in cenikov — niti v domačem!
— še manj pa v tujih jezikih. Zastopnik izvoznega podjetja potem pri iskanju tujega tržišča sploh točno ne ve, v kakšnih količinah in kakšne izdelke lahko ponudi tujemu partnerju.«
— Kakšna nap>otila pa jih potem vodijo v navezovanje stikov s tujimi podjetji?
»Največkrat dokaj laični na‘potki: »Vprašajte zunaj, koliko bi plačali?« Ah pa tako: »Pošljejo naj specifikacijo in p>otem bomo p>ovedali, katere izdelke bomo lahko napravili, po kakšni ceni in kdaj!«
Takšne improvizacije, v katere proizvajalne organizacije silijo izvoznike, povsem razumljivo ne morejo biti kdo ve kako uspešne. Celo pri najmodernejši poslovni tehniki je treba pri. osvajanju tujih tržišč z novimi izdelki dosti zahtevnega strokovnega dela, veliko vztrajnosti, pa tudi dosti sredstev. Od velikega števila pismenih ponudb prispe iz tujine odgovor morda le na vsako deseto in še od teh je veliko negativnih; na pozitivnih pa p>o naknadnih, podrobnejših informacijah največkrat sporočijo: »Konkurenčna podjetja nudijo ugodnejše pogoje!«
Propaganda — i pastorka proizvajalcev
»če so celo v velikih proizvodnih podjetjih težave glede količin, kakovosti, emba-liranja, dobavnih rokov, kontinuitete dobav itd., potem je vseh teh težav v manjših podjetjih še več,« je začel dr. MILOŠ LEVIČNIK, pomočnik direktorja za mednarodno trgovino podjetja »INTER-TRADE.« »Sicer pa je res, da manjša podjetja laže in bolj elastično prilagajajo proizvodnjo potrebam zunanjega trga.«
— Je po vašem mnenju propaganda naših izdelkov v tujini dovolj učinkovita?
»Načeli ste eno najbolj problematičnih področij našega izvoz3. Kakovostna in učinkovita propaganda je namreč tako draga, da si jo lahko privoščijo le veiika podjetja «
— Kaj potem preostane manjšim proizvajalcem?
»Izhod je v naslonitvi na specializirane izvozne organizacije ali pa v nastopih v okviru poslovnih združenj. Le-ta lahko odpravijo problem zadovoljivo s tem, da pripravijo zbirne kataloge za določene vrste izdelkov. To pa pomeni znatno znižanje stroškov. Nastop v okviru združenja pa ima še to prednost, da pride v združenju do kooperacije in koordinacije pri izvoznih prizadevanjih. Podjetja v tem primeru ne nastopajo več kot medsebojni konkurenti na zunanjem trgu. Zlasti je drag vsak začetni nastop v tujini, saj teria znatno investicijo v obliki cen, ki morajo biti 'nižje kot pri konkurenčnih podjetjih. Ob kratkovidni presoji se tak izvoz sploh ne izplača, saj je na domačem trgu mogoče blago prodati dosti draže kot v tujini.«
Brez specializacije ni kakovostnih izdelkov
— Kakšen uspeh imajo manjša podjetja pri izvozu pohištva in finalnih izdelkov?
Vprašanje smo zastavili glavnemu direktorju SLOVENIJALES - KOOPERATIVE ANTONU PETKOVŠKU.
»Vključevanje manjših podjetij v pohištveni stroki je sorazmerno težko. Zaradi pri-mitivnejšega strojnega parka in tehnologije dela zelo težko dosežejo takšne kalkulacij-ske cene, ki bi lahko z njimi prodrli na mednarodni trg.«
— Kje bi po vašem mnenju manjša podjetja morala iskati izhod?
»Vključitev manjših podjetij v izvoz je možna v dveh smereh! Ena možnost je stroga specializacija za izdelavo kvalitetnega pohištva, ki bi bilo boljše kot standardno. Za vdsokokvalitetne izdelke nudijo nekatera zahodna tržišča ugodne cene. Takih podjetij pa imamo v Sloveniji malo. Druga možnost pa je, da se manjša podjetja povežejo z večjimi, kar je pokazalo na primer v Ajdovščini lepe rezultate. Ne smemo namreč pozabiti na vso komercialno dejavnost, ki jo terja izvoz, in stroške za propagando! Teh pa marsikatero manjše podjetje ne zmore!«
— Ah se lahko »Slovenijales - Kooperativa« v celoti ukvarja z izvozno problematiko manjših p>odjetij?
»Samo v Sloveniji delamo s 55 večjimi podjetji in ker je obseg našega dela tako velik, ne moremo v celoti obdelovati še majhnih podjetij. To bi od nas zahtevalo znatno večjo tehnično službo, izgubljali pa bi tudi pri glavnini izvoza.«
— Kaj sodite: ali so manjša podjetja storila vse, kar so mogla, da bi prodala čim-več svojih izdelkov v tujino?
»Marsikatero manjše podjetje izjavlja, da bi rado izvažalo. Iz različnih vzrokov — pod pritiskom občin, zaradi kreditnega zahtevka bank ' pri katerih so se zavezali, da bodo tudi izvažali! itd. Mi sicer delamo z nekaterimi manjšimi podjetji, vendar imamo z njimi velike stroške, z nekaterimi pa tudi slabe skušnje. Zakaj dejstvo je, da je kakovost izdelkov tistih manjših podjetij, ki se niso specializirala, precej slabša, kot standardna kakovost večjih tovarn.«
Laže {e kupovati kot prodajati...
Ali TEHNO-IMPEX kot biro poslovnega združenja kovinsko predelovanje in nekovinske industrije ter premogovnikov (pred tem je Tehno-impex poslovai kot samostojno zunanje trgovinsko podjetje) lahko nudi vso pomoč pri izvozu vsem svojim članom?
Direktor BOGDAN BUKA-VEC je med drugim povedal:
»Naše združenje je že navezalo stike z nekaterimi pod-
jetji za mednarodno trgovino (Intertrade itd.), v tujini pa ima tudi svoje posrednike, tuje državljane. Sicer še ne moremo trditi, da lahko vsaki tovarni in ob vsakem času svetujemo, kje bo lahko prodala svoje izdelke. Vendar pa so naši referenti posredovali tovarnam že več koristnih sugestij. Napotki pa bodo lahko še boljši, ko bomo izpopolnili svojo konjunktumo-analit-sko službo.«
— Kako ocenjujete izvoz manjših podjetij v okviru vašega združenja?
»Lahko rečem, da dosegajo tisti manjši proizvajalci, ki se spretno prilagajajo zahtevam tujega trga, dobre rezultate Sicer pa je treba poudariti. da je v tujini veliko laže kupovati kot prodajati. Lahko je sicer sprejemati izvozne obveznosti, žal pa izvozni programi dostikrat nimajo realne osnove. Po naših izkušnjah lahko trdimo, da mine od prvih stikov s tujimi partnerji do sklenitve pogodb tudi veliko časa — več mesecev, ali pa celo več let!«
— Kako vpliva obstoj združenja na koordiniran nastop proizvajalcev na zunanjem trgu?
»Nekateri člani združenja, kot na primer »Jeklo«-Ruše, Tovarna kovanega orcdja-Kamnik, Tovarna poljedelskega orodja »Muta« itd. so že dosegli sporazum o delitvi proizvodnje. To pomeni, da se je vsako podjetje orientiralo v povsem določeno smer. škodljiva medsebojna konkurenca na zunanjem trgu je tako prenehala. Sicer pa ima vsako združenje itak za cilj racionalno razdelitev proizvodnega programa, sodelovanje na notranjem trgu, skupen nastop v tujini in še tehnično sodelovanje 'ter skupno urejanje investicijskih problemov. Vse to pa se nedvomno pozitivno odraža pri izvozu.«
XXX
če vse ugotovitve na kratko strnemo, lahko zapišemo:
— izvozni plani so še vse preveč odraz želja in ne dejanskih možnosti:
— solidni izdelki organizirane proizvodnje najdejo pot v tujino;
— manjši proizvajalci še vse preveč laično in lahkotno
pojmujejo mednarodne trgovinske stike;
— podcenjujejo vztrajna in draga reklamna prizadevanja, ki so nujna in v svetu običajna;
— ne zavedajo se, da so potrebne velike začetne investicije za »odpiranje« tujih tržišč;
— zaradi konjunkturnih pogojev na domačem trgu proizvajalci niso pripravljeni prevzemati dela stroškov, ki jih terja začetni prodor na tržišče in
— da so dosegli lepe rezultate proizvajalci, ki so šli po poti proizvodnega sodelovanja in skupnega nastopanja v tuiini.
Prav zato, ker' se kolektivi marsikaterih manjših proizvajalnih podjetij še niso povsem naučili abecede solidnega trgovanja, so tudi njihovi izvozni rezultati Se dokaj skromni.
FRANCE JERAS VOJKO ČERNELČ
MILAN MAVER
TUDI RAZLOG"
H
Jasno, da sta ob dobri letini sadje in povrtnina dražja — saj ju takrat tudi mnogo več segnije"
Dvignjen palec v luči žarometov
Tudi ponoči z avtostopom pri nas ni povsem nemogoče potovati
Kaj bomo kuha
Te vsakdanje skrbi Vas bo razbremenil »mi-VI«, strokovni priročnik, katerega Vam bo brezplačno poslala Kolinska — Ljubljana.
Pošljite nam Vaš točen naslov ter 20. kom. praznih vrečk ROYAL pudinga raznih okusov; 10 kom. praznih vrečk REGINA pecilnega praška; 10 kom. praznih vrečk REGINA vanilin sladkorja.
»mi-VI«, strokovna revija, izide sredi meseca sep tembra t. 1., ter Vam bo takoj poslana
Zapomnite si, brezplačni »mi-VI« priročnik je pripravila za Vas za vsake tri mesece
KOLINSKA - LJUBLJANA
V mraku resni avtostoparji zapuste cesto. Prevladuje mnenje, da ponoči vozniki iz različnih vzrokov nočejo jemati v avtomobile neznanih sopotnikov. Trije naši reporterji pa so tvegali in se v avgustovski noči postavili na cesto. Dvigali so roke in se s kislimi obrazi obračali za na pol praznimi drvečimi avtomobili. Upali so. da bodo vsak čas zaslišali cvileče zavore. Potem so napisali vsak svojo zgodbo. Zgodbo o avtomobilih, nočnih cestah, srečanjih pred žarometi, o šoferjih, avtostoparjih in še o čem.
»Bosna je čudovita,« pravi prvi in mi pokaže opanke.
»Se lepše je v Dalmaciji,« pravi drugi in si natakne dalmatinsko čepioo.
Tretji molči. Hip pozneje pokaže, da ni tako pesniški, kot njegova tovariša, saj vpraša:
»Ali veste za gostimo, kjer bi lahko dobro jedli?«
Zavijemo na Cirmanovo dvorišče v Medvodah. Ko parkiramo, vidim nekoga, kako seda v avtomobil. Hiter »Good buy« Angležem m že sprašujem:
»Greste morda na Bled? Ali me vzamete s seboj?«
Nadaljevanje je elegantno. Opel-Rekord 1962. Hitrost. Udobje. Glasba iz radia. Cigareta prijaznega voznika. Žarim, čez dobre pol ure zadovoljen s samim seboj m brez dvomov o avtostopu izstopim pred številnimi sprehajalci pred Kazino na Bledu.
»Veliko popotovanje« je končano. Ugotovil sem: avto-stop je. še pogled na uro. Tričetrt na dvanajst, Niti ni tako .slabo! Hiti počasi!
Tovarna šivalnih strojev
»MIRNA« v Mirni,
proda
osnovno sredstvo
AVTOMOBIL Wcwd-bourg - kombi,
izdelava 1.	1959,	v	voz-
nem stanju. Prednost nakupa imajo gospodarske in družbene organizacije do 15. septembra 1963. —
Po tem datumu se proda tudi privatnikom. 8129
SNAŽILKO
išče
Vzgojni zavod Janeza Levca, Ljubljana, Karlovška 18
Nastop službe mogoč takoj. Osebni prejemki po pravilniku. 11026
5 V X
ALI BO AVTOMOBIL USTAVIL? Podnevi pa tudi ponoči je na naših cestah avtostoparjev dovolj ...	Foto; gelhaus
»V Jugoslaviji uspevaš z avtostcpom«
Sedim na obcestnem kamnu in čakam. V šentviškem zvoniku je odbilo tričetrt na osem. Kljub temu,, da je gorenjska cesta asfaltirana, požiram prah, ki ga dvigajo mimo vozeči avtomobili, katerih vozniki se ne zmenijo za moj kvišku dvignjeni palec. Stopim v bližnjo gostilno »Jager« in popijem pivo.
»Ali »štopate«?« me vpraša točaj. »Zdajle zvečer bo bolj slabo.«
Ko se iz gostilne vrnem na cesto, sedem en kamen bliže Gorenjski. Na prejšnjem nisem imel sreče, morda bo ta
boljši.
Pol devetih. Tudi ta kamen ni dober, saj avtomobili kar naprej vozijo mimo. Nekateri celo poženejo, ko me opazijo,. Menjanje kamnov mi postane neke vrste zabava. Ko mi pri enem kamnu ne ustavi pet avtomobilov, se sprehodim do naslednjega. Napredujem kar hitro. V dveh dneh bi prišel peš na Bled.
Ob devetih dobim tovariša. Ta je pravi avtostopar. Nemec iz Hamburga, ki se vrača domov iz Grčije. Njega ne moti, ker šoferji le migajo s prsti, češ, zadaj imam polno, (kretnja s palcem preko ramena nazaj) zavijam v levo ali desno (kretnja s palcem v ustrezno smer), ustavi pa nihče.
»V Jugoslaviji gre z avtostopom dobro,« pravi, »le malo počakati je treba. Vedno se najde kdo, ki te popelje.«
Ob desetih sva še vedno skupaj. Res, zdaj sem že nekoliko mirnejši in se ne presedam več, saj moj tovariš pravi, da so • vsi kamni enako dobri in če potuješ z avto-stopom pač ne boš hodil peš. Iz nahrbtnika vzame steklenico, jo odmaši in mi ponudi.
»Gute slivovitz!«
V pol ure je steklenica prazna, moj »kamerad« pa sprašuje, kje bi iahko postavil šotor. Da mu ni več do štopanja, pravi, dober spanec pa je mnogo vreden. Pokažem mu kar bližnji gozdič preko ceste in zadovoljen odide.
»Vrnem se,« mi še pravi, če se je res vrnil, ne vem, ker me je nekaj minut za tem »pobral« jeep z oznako GB, v njem pa trije bradati angleški študentje. Peli so glasno (in precej napačno) »Kafu mi draga ispeoi .. .«
Kdor prej pride, se prej pelje...
Mrak se je neopazno spuščal na cestni ovinek pred črnuškim mostom. Avtomobili so brzeli v obe smeri, za hip so spuščali prežeči pramen luči in se spet zaganjali naprej po asfaltu.
— Stop . .., je nemo klical dvignjen kazalec. Mož za volanom je spustil nogo s plina in ošinil fanta v kavbojkah. Za njim je bila še gruča deklet in fantov, ki so, čakali, da pridejo na vrsto. Med avtostoparji velja posebno in nikjer zapisano pravilo, kdor prej pride, se prej pelje — stopa.
— Danes je slab dan, ne vem, če bo kaj, je menil fant v kavbojkah, naveličano pote-lovadil s palcem in ga z ostalimi prsti spravil v žep. — Naj stopa, kdor hoče — pa veliko sreče. Izza ovinka so zacvilile gume.
— Ustavlja ..., je završalo med štoparji.
— Kam? Šofer je odprl vrata.
— Do 2a!ca, me lahko vzamete s seboj, so priskočili trije.
— Samo po vrsti prosim, so se takoj uredili. Vskočil sem.
V Domžalah imam še opravek, se je spomnil voznik. — kdor hoče, naj počaka ... Avtostopar , pravi avtostopar
ne čaka. Ostal sem na cesti. Pred bencinsko črpalko je čakalo dekle.
— Kam? — Trojane—Celje —Slovenske Konjice.
Avtomobilski žarometi so kot sulice prebadali temo, za hip ali dva pomežiknili drug drugemu in planili naprej v noč. Le malokdo se je zmenil za dvignjen palec ob cesti.
»Danes ne bova prišla daleč.«
Temo sta presekaia pramena luči. Avtomobil je zavil k cestnemu robu in se ustavil. Stekla sva za njim.
— F, veliki f, Francoz, sem pomislil.. . Toda voznik je bil hitrejši:
— Kam tako pozno? Beseda j'e zastala . ..
— Trojane. Celje, Konjice, se je prvo — iašlo dekle.
— Kar spredaj, je s široko kretnjo pokazal voznik na sedež zraven sebe. V nekoliko obotavljajoči gorenjščini s francoskim naglasom.
— Avtobus nama je ušel, sva se zlagala oba hkrati. Voznik je tipal naprej za lučmi.
— Domov?, sem vprašal čez čas, ne da bi pričakoval odgovor. Da, 34 let je minulo ...
— Lepo je takole doma ...
— Kje si doma, je vprašal dekle.
— Konjice, Slovenske Konjice, sicer pa študiram sociologijo na faksu ..., II. semester, I. stopnjo bom ..., se je razvnela. Lahko kadim? Voznik je odprl pepelnik in močneje pritisnil na plin ...
Dobrih sedem ur do Trojan m tri ure nazaj . .. Takšna in podobna drobna srečanja so po naših cestah vsak dan . . .
Drgetal sem kot še nikdar prej...
Na ovinku iznad Portoroža je že stala trojica Ljubljančanov. Mračilo se je. Komaj smo se predstavili drug drugemu. Domenili smo se, da bosta dva ostala na ovinku, s tretjim pa sva odšla nap ej. do kamnitega kosa ograje, ki se skriva med zelenjem vzdolž kratkega ravnega odseka ceste.
Avtomobili so ob devetih še vedno brzeli mimo. Nihče ni ustavil. Nekajkrat so rdeče luči, ki so nameščene na zadnjem delu avtomobila, zasvetile močneje, vozniki so pritisnili na zavoro' Zavirali so, a ne zaradi naju dveh, zaradi rahlo nagnjene ceste.
Znanec s ceste je omagal. Zleknil se je na kamniti zid. Pod glavo si je nastavil vrečo, ki je izdajala, da so v njej še vedno mokre kopalke. Po nekaj minutah je Simca nežno zavila h kraju.
»Pojdi, greva,« sem pocukal spečega za rokav in stekel k avtomobilu.
»Trieste?«
»Si, si.«
On pa je mimo smrčal na kamnu in mokri vreči. Skočil sem nazaj in ga porukal. Nič. Porukal sem ga vnovič. Spet nič. Udaril sem ga po licu. Nič. Zamahnil sem in mu primazal klofuto. Poskočil je dn brez besed stekel naravnost v avtomobil. Tržačana sta se nasmehnila in naju ob enajsti uri zapeljala na rob križišča v Dekanih.
Dvojica, ki sem jo srečal prej nad Portorožem, je že sedela v travi. Tu ni bilo potrebno stati. Avto ob taki uri je tu redkost. Čakali smo.
Polnoč je bila že mimo, ko so vsi trije fantje že spali zariti v kopico sena.
Avtomobili so vozili proti Kopru, trojica pa je spala. Proti Ljubljani je na vsake toliko časa poletel prazen fič-ko. Misel, da bo kdo zaradi dvignjene roke ustavil sredi noči na osameli cesti, me je začela zapuščati. Stopal sem po ceisti gor in dol.
»Stara škatla,« sem modroval in sam pri sebi opravičeval misel, da tudi prihajajoče ropotalo ne bo ustavilo. Zmota. Fiat iz leta 1928 je rabil nekaj deset metrov, da je obstal. Potem smo ga veselo porivali nadaljnjih deset metrov. Peljal sem se, proti Gorici.
Kaj se je dogajalo med potjo, ne vem. Dvakrat ali trikrat so me zbudili, da sem pomagal poriniti star zaboj po končanem ohlajevanju, ostali čas, vse do razpotja ceste za Ljubljano in Gorico, pa sem predremal.
Razpotje je ob drugi uri po polnoči samevalo. Motorist je zavil z goriške ceste proti Ljubljani. Seno me je vse bolj mikalo. Sposodil sem si dva obcestna kamna in čakal. V daljavi je nekaj zabrnelo. In spet. Spet. Skobacal sem se na noge, dvignil roko. Priropotalo je mimo. Iz navade sem že sedel nazaj na posušeno travo, zavore skuterja pa so me vrgle pokonci. Peljala sva se proti Ljubljani. On je privijal plin, jaz pa sem se stiskal k njemu. Megla je zagrnila oba Na kolenih sem imel velike mokre madeže. Drgetal sem. Od strahu zaradi prevelike hitrosti na splozkih in mokrih ridah in zaradi strahotnega mraza. Drgetal sem kot še nikdar v življenju.
V Logatcu sem imel vsega dovolj. Zavpil sem mu na uho, da naj ustavi. Odpeljal je proti Ljubljani brez mene, jaz pa sem telovadil sredi ceste. Počepal sem, poskakoval, tekal čez in nazaj in spustil nekaj avtomobilov dalje. Moral sem se razgibati.
Prvi kamion, ki je pripeljal mimo, potem ko sem spet začel dvigovati Toko, me je sku-kaj s praznimi steklenicami kisle vode odpeljal v Ljubljano.	EVGEN JURIČ '
NIKO LAPAJNE JOŽE VETROVEC
Ob 20.	obletnici^splošne vstaje	Primorskem
Ustanovitev XXXI. divizije
11
Nemci 90 v teh bojih pretrpeli izredno hude izgube, toda tudi naše niso bile majhne.1* Nemški pritisk pa je bil le prehud — posebej nadležna je bila sovražnikova artilerija in tanki — in bataljon se je proti večeru moral umakniti na Nanos. Tako so Nemci prodrli a petimi tanki čez Razdrto do Podnanosa, kjer so se zaustavili.
BCkrati pa je druga nemška kolona s 36 kamioni in več tanki prodirala proti Idriji, kjer pa je naletela le na slab odpor enot Idrijskega odreda. 2e 23. septembra so Nemci prodrli v Idrijo, naslednjega dne pa so bili že v
38 Po pripovedovanju Franja Kranjca, polkovnika JLA. Precejšnje število naših borcev je tudi dezertiralo. To pa ni bilo nič čudnega, saj je na primer v Kranjčevi četi bilo od približno SO borcev kar 60 bivših belogardistov. ki so jih bili mobilizirali na Notranjskem.
Črnem vrhu nad Idrijo.”
Tedaj pa je nastopilo tudi nemško letalstvo: 24. septembra je sedem sovražnikovih letal bombardiralo Ajdovščino, naslednjega dne pa so prispeli tja še s tanki in kamioni.®
Tako so se nemške tankovske enote pojavile v globokem zaledju goriške fronte, ki pa še ni popuščala. Zato so 25. septembra Nemci prešli v odločno ofenzivo tudi pred Gorico. Boljšega trenutka si za kaj takega niso mogli izbrati:
«... nemški sunek nas je našel prav pri reorganizaciji, ko so bili nekateri člani štabov še pri nas v štabu brigade na konferenci in ne pri svojih bataljonih. Nemški prodor je uspel na vseh
sektorjih. Podprt je bil s precejšnjim številom pehote, oklopnih vozil in pionirjev, ki so se takoj lotili popravljanja komunikacij.«41
Nemci so se pri Volčji dragi ie v Ju-t ran ji hurah prebili do Vogrskega. Kljub temu pa so bili boji zelo hudi, saj so Nemci samo na tem odseku fronte izgubili tri kamione vojaštva. Nemci pa so tega dne napadli tudi drdgod. Prvi njihov napad pri Rdeči hiši je bil sicer odbit, toda navsezadnje so tudi tu prodrli. V Kromberku se naši tudi niso mogli dalj časa upirati in so se Nemci že v dopoldanskih urah prebili do Lijaka.42
Tudi Mirenski bataljon, ki so ga nekaj dni kasneje vključili v Goriško
39 Poročilo Operativnega Štaba *a zahodno Slovenijo z dne 25. sept. 1943. Glavnemu Štabu
40 Prav tam
brigado kot njen 4. bataljon, se je moral pod neprestanim bojem — od štirih zjutraj do šestih zvečer — umakniti proti Renčam.41
Nemška premoč v ljudeh in vojaški tehniki je bila preočitna; samo v smeri Vogrskega je napadalo za 60 do 70 kamionov nemškega vojaštva. Podobno pa je bilo tudi v drugih smeren.44
Nemško prodiranje Je na vsej poti spremljalo ubijanje prebivalstva in požiganje vasi. Tako so Nemci požgali Volčjo drago, Bilje in Rožno dolino, v Mirnu so že nekaj dni poprej požgali 82 hiš, Vogrsko pa so zažgali s topovskimi granatami.
Čeprav so Nemci že 25. septembra prebili goriško fronto na vseh glavnih smereh, so se na marsikaterih odsekih bitke nadaljevale še naslednji dan. Taki primeri so bili na Sv. Gabrijelu, pri Volčji dragi. Stari gori in še drugod. Vendar to Nemcev ni oviralo, da ne bi do konca meseca septembra s svojimi tanki in kamioni pregazili celotnega osvobojenega ..ozemlja, razen v Brdih, na Tolminskem in okrog Cerknega.
•»»»v-
'Sv
41 Poročilo Štaba GoriSke brigad« dne 26. sept. 1943
42 Prav tam
43 Ljuban Omladič:	Septembrski
dnevi 1943 na Primorskem (»Slovenski Jadran«, Koper, 4. sept. 1953)
VSAKO NEMŠKO OFENZIVO SO SPREMLJALI POKOLI nad prebivalstvom, požiganje domov in ropanje vsega, kar je nemškim vojakom prišlo pod roke.
Vesti
»Jugoinvest« na licitaciji v Tripolisu. — Na mednarodni licitaciji za gradnjo kanalizacije in vodovoda v glavnem mestu Libije — Tripolisu je beograjsko podjetje »Jugoinvest« ponudilo najnižjo ceno izmed 14 gradbenih izvajalcev iz raznih dežel. Ob ceni 2,300.000 funt-šterlingov ima omenjeno naše podjetje največje možno, sti, da mu zaupajo izvedbo gradbenih del.
Devizni dohodek od turizma v prihodnjem letu. — Turistični poznavalci sodijo, da bo v letošnjem letu obiskalo našo državo blizu poldrug milijon tujih gostov, od katerih bo imel jugoslovanski turizem okoli 60 milijonov dolarjev dohodka. Ocena je glede na dosedanje rezultate nekako realna. Po programu za prihodnje leto, ko naj bi se število nočitev tujih gostov povečalo za kakih 18:y0 (število nočitev 'domačih gostov za 5»/o), obetajo, da bodo po zaslugi znatnih vlaganj v tej gospodarski panogi dosegli od tujih gostov okoli 75 milijonov dolarjev dohodka.
-52-
Staro ladjo so preuredili v restavracijo. — Staro ladjo »Knin« so v reški ladjedelnici »Viktor Lenac« v dveh mesecih preuredili v edinstven gostinski objekt — v plavajočo restavracijo. »Barba Rude« ima zdaj razen velike kavarne in restavracije tudi manjši bar za aperitive in še večji bar; delovni čas v tem gostinskem objektu v Opatiji pa traja od 9. ure zjutraj do 4. ponoči.
-52-
Nove turistične charterske linije. — Hkrati s tem, ko se v turističnih krogih tujih dežel povečuje zanimanje za obisk naše države, se tuja potovalne angencije zanimajo tudi za uvajanje novih letalskih zvez z letališči v naši državi. V juliju so naša konzularna predstavništva izdaia holandskim turistom za 90,, več viz kot v istem mesecu lanskega leta; število belgijskim gostom izdanih viz se je povečalo za 50",V Ni čudno, da se spričo tega družba KI,M zanima za možnost nove letalske zveze s Titogradom. Hotel »Plan« bo imel od i. aprila prihodnjega leta vsakih 14 dni enkrat letalsko zvezo z novim ljubljanskim letališčem. Tudi družba »Sa-bena« bo poleg letalske zveze z Beogradom uvedla še novo linijo z Dubrovnikom. Razen omenjenih družb pa bo še več manjših potovalnih agencij Beneluxa organizirajo charterske polete v našo državo — zlasti v Dubrovnik. -52-
Gospodarski odnosi s Švico.
— Zadnji gospodarski razgovori med našo državo in Švico so bili 1959. leta; novi razgovori pa so določeni za začetek oktobra, ko bodo predstavniki obeh držav razpravljali o kreditnem aranžmaju in o blagovnem prometu. — 1961. leta je znašal švicarski izvoz v Jugoslavijo 63,9 milijona frankov (14,9 milijona dolarjev), lani 68,5 milijona, medtem ko je švicarski uvoz iz Jugoslavije znašal predlanskim 22,5. lani pa 30,1 milijona frankov. Švicarski izvozni presežek je znašal torej 1961. leta 41,4 milijona, lani pa 38,4 milijona frankov. Ob koncu letošnjega prvega polletja je znašal švicarski aktivni saldo 34,4 milijona frankov.
•52-
Odobren kredit za tovarno saj. — Znano je, da moramo aktivne saje uvažati in da imajo nekatere tovarne (zlasti v gumarski industriji) težave zaradi pomanjkanja saj. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino je zdaj odobrila investicijski kredit podjetju kemične industrije »Metan«, da bo v Kutini zgradilo veliko tovarno aktivnih in pol aktivnih saj. Z gradnjo bodo pričeli najkasneje prihodnjo pomlad, trajala pa bo poldrugo leto.
ZUNANJA POLITIKA
Genocid v Vietnamu
Neposredne mednarodne posledice Din Diemovega divjanja proti budističnim duhovnikom najteže občuti Kambodža. Svetovno časopisje o tem resda malo piše (menda zato, ker je Kambodža majhna država j. Toda odnosi med Južnim Vietnamom in Kambodžo so takšni, da zaslužijo vso pozornost.
Kakor v preteklosti, se je hkrati z represivnimi ukrepi reakcionarnega režima v Sai-gonu rut notranjem področju okrepil tudi agresivni pritisk na sosednjo Kambodžo. Pod geslom »za vse so krivi komunisti m Ktneri« (pripadniki kamboške nacionalne manjšine), skuša režim Din Diema opravičiti surove notranie ukrepe.
Položaj 600.000 pripadnikov kmerske nacionalne manjšine v Južnem Vietnamu, ki je bil že leta zelo težak, je postal zadnje čase kratko malo nevzdržen. Budistične duhovnike zlasti ostro preganjam, če gre za duhovnike kmer-skega rodu. Verska netolerantnost Din Diemovega režima je še potencirana v odnosu do Kmerov, ki so žc dolgo izpostavljeni nacionalnemu zatiranju. Najnovejše represalije vzbujajo vtis, da se je Din Diemov režim’ odločil za politiko fizičnega iztrebljenja kmerske nacionalne manjšine.
Prav tako je res. da je od takrat, ko je izbruhnila najnovejša politična kriza Din Diemovega režima, naglo naraslo število obmejnih incidentov, provokacij in kršitev kamboškega neba. vodd in ozemlja. Vpadi južnoiHet-namskih enot na kamboške ozemlje so postali običajna praksa. Prebivalstvo v obmejnem pasu živi v nenehnem strahu, zakaj jutnovietnam-ske obmejne enote čestokrat streljajo na prebivalstvo in ropaio vasi, južnovietnamsko letalstvo pa je v zadnjem času s strojnicami obstreljevalo nekatere kraje globoko v notranjosti Kambodže.
Vlada Kambodže je bila v takšnih razmerah prisiljena pretrgati vse politične odnose z vlado Južnega Vietnama In odpoklicati svoie predstavnike iz Sajgona. Ta korak, ki ga je Pnom Perth storil no vrsti neuspešnih protestov, bi moral žeti popolno razumevanjet svetovne javnosti.
Ta korak ne bi smel miniti neopaženo, temveč bi, nasprotno, moral služiti vsestranskemu preučevanju sedanjega položaja v Južnem Vietnamu, hudih mednarodnih posledic, ki jih povzroča Din Diemov režim s svojo reak-cicmarno notranjo politiko, versko netoleranco in nacionalnim zatiranjem Kmerov.
To, kar se dandanes doga. ja v Južnem Vietnamu, ie mogoče označiti za genocid. Zakaj očitno ne gre samo zn netoleranco. versko bi nacionalno. temveč za sistematično preganjanje vseh etničnih manjšin, za preganjanje, te » primeru kmerske man'šine že dobiva oblike politike fizičnega iztrebljanja.
Mednarodna skupnost se ie posebej zavezala, da se bo najodločneje bojevala zope-genocid, zato je logično, da bi se morala zavzeti z zcščf-to etničnih manjšin v Južnem Vietnamu. Trditev Din Diemovega režima, da je. nre-ganjanje budističnih duhovnikov bi pripadnikov kmerske nacionalne manišine zgolt notranja zadeva Južnega Vietnama, ne drži. ker so očitne hude mednarodne rtosledice takšne politike. Odnos do sosednje Kambodže zaovomo priča o tem, kako divtanje Din Diemovega režima proti budističnim duhovnikom in Kmerom vse resneje ogroža mir v Jugovzhodni A zib. čjp.s je, da bi se Združeni narodi resno pozanimali za ta položaj.
JOŽE SMOLE
S
/ih
Fritz Wolf, »Die Welt«
Nepalski kralj v Indiji
Indifska vlada bo podpirala razvo) Nepala
Ob zakliučku tridnevnega obiska nepalskega kralja Mahendre v New Delhiju, so tu objavili uradno sporočilo o indijsko-nepalskih razgovorih. NanaSali so se na vprašanja, ki enako zanimajo obe državi, ter na splošni mednarodni položaj.
Nepalski kralj Mahendra in indijski premier Nehru sta
se strinjala, da je ohranitev miru poglavitni pogoj za napredek manj razvitih dežel. Pozdravila sta sporazum o prepovedi atomskih poskusov kot prva korak k ublažitvi mednarodne napetosti in k sporazumu o splošni in popolni razorožitvi, za katero je zainteresirano vse Človeštvo.
Kar zadeva odnose mea obema državama, sta kraij Mahendra m premier Nehru izrazila upanje, da se bo m-dijsko-nepalsko sodelovanje še nadalje razvijalo in razširilo še na druga področja, v trgovinskih odnosih med Indijo in Nepalom pa bodo spoštovali klavzulo največjih ugodnosti. Indijska vlada je pripravljena pomagati Nepalu pri izpolnitvi načrtov o socialnem in gospodarskem razvoju.
Premalo učiteljev ali preveč oficirjev
številni francoski oficirji naj bi se lotili učiteljevanja
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
PARIZ, avgusta (po telefonu). — Novo šolsko leto, ki se bo začelo 16. septembra, je prineslo nekaj problemov: predvsem pomanjkanje učnega kadra in podražitev, ki grozi zajeti tudi šolske potrebščine. Francoska vlada se je sestala na seji, na kateri bi morala najti zdravilo proti podražitvi v šolstvu.
Kolikor je bilo mogoče zvedeti, vlada do tega trenutka še nima natačnih načrtov, temveč želi predvsem apelirati na dobro voljo proizvajalcev, da ne bi zviševali cen svojih proizvodov, zlasti ne cen otroški obleki in šolskim potrebščinam. Vlada nadzoruje cene 179 predmetov, ki služijo dnevnemu ritmu tukajšnjega državljana, vendar si je še pridržala pravico, da z ostrimi ukrepi blokira cene. Prav to pa je opoziciji dobra priložnost, da podčrta identičnost vladnih interesov z interesi kapitala.
Od 1. avgusta do danes je vlada sprejela nekatere ukrepe, ki naj bi omilili draginjo. Oblasti so povprečno za 4.5% povečale otroške doklade, računajoč, da je naraščanje cen zlasti prizadelo družine z otroki. Razen tega tudi niso opustile stalne politike demografskega stimulansa, kar je v zadnjih desetletjih dalo lepe rezultate:	nataliteta daleč
prednjači pred mortaliteto. Letos pa se je navzlic temu prvikrat po letu 1936 zgodilo, da se je zmanjšalo število učencev, ki so se vpisali v osnovno šolo. Demografi pojasnjujejo pojav s tem, da se je povsod na svetu po vojni nataliteta povečala. To razdobje je v Franciji trajalo do pred nekaj let, nato pa je pri rastek nekoliko upadel. Učenci, rojeni v teh letih, so se vpisali v šole do lani. Zdaj pa je na vrsti letnik, ki je že izven povojnega, »zanosnega časa«. Toda če prištejemo vse tiste, ki bodo v teh stopnjah šolanja letos prestopili šolski prag, potem bo leto 1963-64 imelo absolutno rekord: osem milijonov 800 tisoč učencev, dijakov in študentov.
POMANJKANJE UČNEGA KADRA
Za toliko mladih ljudd, željnih znanja, je treba precej učiteljev in profesorjev. Francija nima dovolj učnega
Videti pa je, da ne narašča z enakim tempom kot število učencev. V zadnjih desetih letih se je število učiteljev in predavateljev ter profesorjev povečalo za 100.000, tako da jih je zdaj skupaj okrog 300.000. To se pravi, da pride na nekako 30 učencev oziroma dijakov ali študentov po en pedagog. V načrtu pa je, da bi se mladina morala obvezno šolati do 16. leta starosti (že leta 1967). To bo še bolj otežilo problem v zvezi z učnim kadrom, četudi domnevajo, da bi s sedanjim tem-aom usposabljanja do leta 1970 imeli na voljo približno 446.000 učnih moči.
Pomanjkanje učnega kadra je še bolj pereče, kadar je treba najti zamenjavo zaradi bolezni. Primer iz Aubervdlli. ersa, ki ga je obravnaval tudi minister za prosveto, in sicer v obliki uradne poslaniške interpelacije, govori o tem, da so od 1. januarja do 1. junija v 237 razredih šol prve stopnje morali odpovedati 900 učnih ur zaradi bolezni učiteljev.
Kot razlog za pomanjkanje učnega kadra navajajo dvoje; slabe plače in pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce, kar vsekakor ne spodbuja mladih ljudi, da bi se odločili za pedagoški poklic. Pozornemu opazovalcu veliko povedo tudi pozivi po časopisju maturantopi, naj se v specialnih pedagoških tečajih usposobijo za učitelje. Začetna plača zanje je 550 frankov, ne računajoč družinskih dodatkov.
V takšnem položaju je različno odjeknila vest, da se minister za vojsko Messmer in prosvetni minister Fouchč pogajata o tem, da bi oficirje usposobili za prosvetno stroko. Del javnosti je to pozdravil kot dobro idejo, drugi pa se s tem spet niso strinjali. Tisti, ki so proti temu, imajo v zalogi nekaj argumentov. Predvsem gre za psihološki zadržek. Trdijo namreč, da v državi z liberalnimi tradiei-
novno vzgojo otrok prepustili ljudem z vojaško miselnostjo, ljudem, ki jim je tuja ali vsaj zelo daleč sleherna pedagogi, ka in ki jim je ukazovanje temeljna metodika za odnose med ljudmi.
Drugi argument je finančne narave. Praviloma so oficirji bolje plačani kot prosvetni delšvci. Ker del oficirskega kadra ne nameravajo prekvalif 1-cirabi v prosvetno stroko administrativno, temveč na prostovoljni podlagi, odpade tudi možnost, da bi zmanjšali sedanje prejemke. Docela logično je, da nihče ne bi menjal službe na slabše. To por, oni, da bodo v isti stroki, na istih položajih, z istim stažem in pri enakih nalogah ljudje z različnimi plačami. V Franciji menijo, da bi to povzročilo nezadovoljstvo pri pravih prosvetnih delavcih, ki bi se znašli v neenakopravnem položaju. Povečati plače pretežni večini z namenom, da ne bi spreminjali dohodkov manj. šine, pa spet ni koristno za državne finance.
Ideja, da bi se lotili te operacije, izvira ne le od tod, ker ni na voljo dovolj prosvetnih delavcev, temveč tudi iz spoznanja, da je v Franciji preveč oficirjev. Po konča, ni vojni v Alžiriji in po usmeritvi v moderno armado | se je pokazalo, da je zlasti i pehotnih oficirjev na prebi- j tek. Zategadelj je misel o pre- | kvalifikaciji nekaj tisoč oficirjev praktična, saj bi z enim udarcem ubili dve muhi. Tisti, ki zastopajo idejo o prekvalifikaciji, navajajo, da so se v praksi že pokazali rezultati, saj imajo v nekaterih afriških državah dobršen del svojega učnega kadra sestavljenega iz prejšnjih francoskih oficirjev. Zlahka pa je
domnevata, kakšen odgovor na to je bilo slišati v Franciji .. .
Navajajo, da 30% oficirskega kadra nima več kot srednje šole, moderna armada pa zahteva dokaj višjo kvalifikacijo. Posredno kažejo s prstom prav na te oficirje, kot na prve kandidate za učiteljski poklic.
Zanimivo je. da obravnavajo nekateri časopisi celoten problem ne kot zagato prosvete, temveč kot nujno potrebo po reorganizaciji armade. Prav tako pa iščejo tudi druge stroke,., ki bi sprejele tiste, ki v vojski niso več potrebni. Tako trdijo, da primanjkuje kadrov za finančno stroko, v kmetijstvu in v državni upravi.
Vsekakor je prosveta v Francija zdaj najaktualnejša.
J. PALAVRŠIC
Oba državnika sta se tudi strinjala, da odkrita izmenjava mnenj prispeva k boljšemu razumevanju in utrjevanju dobrih odnosov in sta sklenila, da se bodo občasno sestajali predstavniki Nepala in Indije, tako da bi s skupnimi napori zboljšali položaj in okrepili mir v tem deiu sveta.
Nepalski kralj Mahendra, ki je prispel na obisk v Ne\v Delhi 27. avgusta, bo ostal v Indiii še nekaj dni na neuradnem obisku. (IIS)
Indonezija pred novimi pogajanji s petrolejskimi družbami
Po vesteh agencije Antara namerava indonezijska vlada v kratkem začeti nova pogajanja o usodi treh velikih tujih družb, ki na indonezijskem ozemlju črpajo petrolejske vrelce. Minister za bazično industrijo Saleh je sinoči povedal, da se bodo v ponedeljek začeli razgovori s predstavniki ameriških družb Caltex in Stanvac ter z britansko družbo Shell. Rekel
je, da bodo razpravljali Q
problemih, ki niso zajeti v začasnem sporazumu, sklenjenem pred tremi meseci v Tokiu. Minister Saleh ni povedal, o čem se bodo konkretno razgovarja!:, predstavniki petrolejskih družb pa prav tako niso ničesar hoteli povedati.
V Indoneziji so leta 1961 sprejeli zakon, ki razglaša vse petrolejske vrelce za državno last, začasni sporazum v Tokiu pa so sklenili po dveinpolletnih pogajanjih ’ s petrolejskimi družbami.
(AP)
r———-
NAJ LEPŠE BRANJE ZA NEDELJO —
»TOVARIŠ«
Jorge Noya Manzano v Sloveniji
»Iskreno vam lahko povem, da se vsa Bolivija veseli prihoda vašega predsednika, ki je v Latinski Ameriki in tudi v Boliviji zelo znana osebnost. Simpatije do Jugoslavije so žive, saj je precej podobnosti v njenem bo.iu za neodvisnost in v bolivijskem boju za neodvisnost,« je dejal v pego-vogu g. Jorge Noya Manzano, sekretar za tisk predsednika republike Bolivije Paza Estenssora.
G. Manzano, ki je pr šel v Jugoslavijo pred Titovim obiskom v Boliviji, je pripovedoval o prizadevanjih te velike dežele z majhnim številom prebivalcev (samo trije milijoni), da bi dvignila življenjsko raven svojega prebivalstva z vključevanjem čim večjega števila ljudi v — kmetijstvo. V Boliviji poteka prav nasproten proces kot v večini dežel po svetu. Preveč ljudi je zaposlenih v rucln ikih, kam or so jih pošiljali že v prejšnjih stoletjih Spanci. Tujci so govorili: bolivijska zrmlia ni primerna za krnet'j-tvo, ne mc-e prehraniti In vendar, kaj je b:ln Bolivija pred prihodom konkvistadorjev? Dež ni a kmetov. »Danes bomo hkrati z izgradnjo malo industrije in modernizacijo rudnikov. ki so naš največji vir deviz, predvsem razvijali ekstenzivno kmetijstvo, da bodo imeli naši ljudje dovolj hrane.«
G. Manzano je poudaril, da Bolivija kljub velikim težavam uresničuje ta cilj in da ga bo dosegla.
-	—------------   el,,,,,,,	Iiauicj
kadra, čeprav le-ta narašča, jama ni dopustno, da bi os
Južna Tirolska - spremenljivo
S poti ob Zgornji Adiži in v Pustertol po novi zaostritvi
Kitajski izvoz v Kanado
Kanadski minister za trgovino M. Sharp je 'izjavil, da sporazum o izvozu žita na Kitajsko predvideva možnost omejenega uvoza kitajskega blaga v Kanado. Sporazum, ki so ga nedavno podpisan, določa, da bo Kanada v treh letih izvozila na Kitajsko za 215 do 360 milijonov dolarjev žita. Kanadsko tržišče bo odprto za kitajske proizvode, čeprav v vrednosti, ki Je dosti manjša od vrednosti kanadskega izvoza na Kitajsko.
^	- NA SARAVAKU — Britansko posest na Borneu — Saravak
ni7N nT(/ Pn 'J.UC1° k Malezijski federaciji obiskala skupina opazovalcev OZN. (Indonezijskim opazovalcem Velika Britanija ni hotela izdati vizumov)
/ ° “l ov1,niS° preveč navdušeno sprejeli vsi prizadeti, pričajo vesti demonstracijah. Slika prikazuje policijo, ko preganja skupino demonstrantov ki so se hoteli v glavnem mestu Saravaka Miriju približati hotelu, kjer je sedež opazovalcev OZN.	Foto	AP
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Ferragosto — prazniki sredi avgusta, ko je pol Italije na izletih in si vsakdo, kdor le more, privošči krajši dopust, je mimo. Vendar reke avtomobilov, ki tečejo po glavnih turističnih cestah velikega škornja in tudi one po dolinah Zgornjega Poadižja ali Južne Tirolske, niso usahnile. Tik pred prazniki se je vreme poslabšalo, vendar, kot kaže, motorizi-rane nomade to, niti kaj drugega, ne moti preveč.
Prometna policija v Bolzanu je v tedenski bilanci ugotovila, da je šlo čez gorski prelaz Brenner te dni 37 tisoč potnikov na jug in 49 tisoč na sever. 84 prometnih nesreč na cestah pod Dolomiti je zahtevalo 1 smirtno žrtev in 42 ranjenih.
Praznikov pa ni pokvarilo aamo vreme. Veselo vzdušje »o zasenčili predvsem novi dinamitni atentati. Streli na postajo finančne straže v Lu-tagu v gorski dolini, ki sega naj severneje na zemljevidu Italije, niso bili osamljen primer delovanja južnotirol-kkah »Freiheitskampferjev«.
Obletnico zmage, ki so Jo Južni Tirolci pod vodstvom narodnega junaka Andreasa Hoferja izvojevali v avgustu leta 1809 nad Napoleonom, so nekateri prenapete« proslavili po svoje. Dinamit je spregovoril v dolini Taufer ali
Tures, v Bolzanu in drugod. Smrtnih žrtev ni bilo, porušena pa je ena mitnica, nekaj stebrov električnih daljnovodov in velik gradbeni žerjav na stavbišču.
S takšnim vzdušjem obremenjena se md je pokazala ta, sicer prelestna dežela, ko sem jo v teh dneh prepotoval in tudi nekoliko spoznal.
DOLINA STOTERIH GRADOV
Trento zapuščam tretji dan po tem, ko se je pred deželnim sodiščem pričela sodna obravnava proti desetim karabinjerjem, ki Jih osem Južnih Tirolcev »dinami tar je v« dol«, da so jih v juniju leta 1961 med policijsko preiskavo mučili in poniževali. Časopisi imajo precej različne komentarje. Nemški »Dolomiten« prem«?! v celoti izjave tožilci jev in
obremenilnih prič s podrobnostmi. »Al to Adige«, neodvisni list v italijanščini iz Bolzana prinaša poleg izjav tožite!jev ter njihovih prič še izvlečke iz govorov predsednika sodišča in obrambe, ki eamka obtožbe. Razprava bo trajala verjetno še teden dni.
Po noči z nalivam je nebo umito. Se pred Bolzanom se pokaže na vrhovih sneg. Na pobočjih nad cesto se vnste gradovi in gradiči, ob cesti pa dvojezični napisi. Vse bolj pogosti »Gasthof« so grajeni v značilnem alpskem slogu.
Bolzano nekoliko preseneti z dimom in prahom tovarn, ki le« md mestom, z arhitekturo rdečega granita in najnovejših stavb iz želeoo-betona in stekla, ki nd povsem alpska. Sprehod po ulicah in starih trgih preko mosta, ki ga čuvajo Upi rimskih orlov, obdanih z liktorskimi znaki, do novih naselij kaže na prelivanje dveh kultur la svetov. To prelivanje v drugih mestih Zgornjega Poadižja ni vidno že m prvi pogled tako kot v Bolzanu. Lahko bi rekli, da tu novo pomeni tudi italijansko. Nova naselje, ki obkrožajo del mesta, so prave kolonije večinskega naroda. Večina uradni-
kov in industrijskih delavcev
je Italijanov.
Trgovska palača iz srednjega veka v starem delu mesta simbolizira bogastvo kraja, ki je že tisočletno središče z mnogimi posebnimi svoboščinami ter patenti iz prejšnjih stoletij potrjene svobodne tr govine med nemškimi deželami, Italijo in Švico.
Bolzano pa je tudi že nad sto let pomembno turistično središče. Vendar so danes v točno petdesetih hotelih pretežno le prehodni gostje — poleg poslovnih ljudi, v ve liki večini nemški avtomobi listi. Čeprav se dostikrat in marsikje sli« o škodi, ki jo napeto vzdušje v deželi in<B-namitne eksplozije prinašata tujskemu prometu, turistov ne manjka. Značilno pa je, da Je na cestah med tujimi avtomobili neprimerno več nemških pa tudi francoskih in nizozemskih registrskih Številk kot makov Avstrije.
Kaže, da se Nemci v juž-notdrolskih mestih počutijo kot doma. V vseh lokalih govore njihov je«k, v kioskih kupujejo in v Izložbah knjigam gledajo svoje časopise ter knjige. Se brana je nemška.
V gostišču nedaleč iz mesta proti Meranu sl je turist ob sosednji mi« zaželel za večerjo makarone, pa mu je natakarica vljudno dejala, da bo te jedel v Italiji vsak etan, pri njih pa lahko dobi odličen krompir s pečenko. Gost
pri sosednji mi« Je nato k svojemu obroku pil še me-nansko pivo »Porst«, ki se ne razlikuje od nemškega, mi pa rdeče vino — tudi iz Me-rana. i
Bogastvo pokrajine, ki je s trgovino, živinorejo, lesom, grozdjem in sadovnjaki preživljala v srednjem veku pet mest in sto osemdeset gradov, se kaže tudi v samozavesti njenih prebivalcev. Tu folklora ni le del narodnjaške romantike, ampak tudi gospodarska zaščita lastnega blaga.
S ti riinštd ridese t let po aneksiji Južni Tirolci še ne jedo makaronov in niti v zadnjem
času ne pijejo Fepsi oofle. Trta in ječmen rasteta prav pod večino leta zasneženimi gorami, zato jedo domač kruh in pijejo domače vino, častijo svoje svetnike, imajo svoje praznike, nosijo denar v svoje hranilnice in čltajo več ali manj stare nemške knjige. Povsem upravičeno jih je celo avstrijski zunanji minister Kreisky pred tedni v nekem intervjuju imenoval trmaste, starokopitne dn družbeno ter politično nazadnjaške.
Edino, kar v deželi ni domače in kar vsak tujec lahko takoj opari, so železnice, elektrarne in bencinske črpal-
ke. Te so v rokah države ali velikih monopolov. Morda imajo dinamitne demonstracije političnega in nacionalističnega gneva južnotirolsklh »boroev za svobodo« za svoj cilj električne daljnovode prav zaradi tega, ker so stalni opomin na nekaj tujega pa tudi novega v deželi.
Elektrarn je v dolinah ob Zgornji Adi« in v porečju Eisaoka precej. Daljnovodi se vzpenjajo tudi preko gorskih hrbtov ter prepletajo vso deželo. Karabinjerji in alpinci imajo res težak posel, ko jdh čuvajo.
TONE POLJŠAK
(Se nadaljuje)
Sedem d
Zaostritev krize v »demokraciji«
Naslonjena na »svojo« policijo in vojsko, je spremenila Diemova družina v nekaj dneh ves Južni Vietnam v »vzorno« koncentracijsko taborišče. Cenzurirajo vsa novinarska sporočila in celo nekaterim veleposlanikom je N go Din Diem prepovedal uporabo šifer. Toda tudi redke vesti, te se prebijejo skozi žično ograjo »demokracije«, potrjujejo, da je »križarska vojna« družine Diem z vietnamskim ljudstvom prešla Rubikon pomiritve. Obsedno stanje vlada v vsej deželi. Zaprte so vse pagode in vse šole. Odložene so volitve, napovedane za 31. avgust. Za rešetkami sedijo tisoči budističnih duhovnikov in študentov. Odstopil je Diemov zunanji minister ter se preselil iz ministrske paia-če v sajgonski zapor. Odstopilo je celotno osebje vietnamskega veleposlaništva v Washingtonu skupaj z veleposla-n kom, ki je, spotoma bodi povedano, oče po zlu znane gospe N go Dim Nu. V »akciji za pomiritev« je padlo te dni več kot sto ljudi.
Takšna je žetev ameriške politike v Južnem Vietnamu, politike, ki stane ameriškega strica vsak dan več kot milijon dolarjev. Kot že v toliko primerih, je tudi v Južnem Vietnamu rodila ivashingtonska pomoč »borbi proti komunizmu« klasično fašistično diktaturo. Radi verjamemo, da bi ZDA želele ponoviti v Sajgonu »južnokorejsko varianto« iz aprila 1960, ko je padel Sing Man Ri. oblast pa je prevzela »nekompromitirana« druga ameriška garnitura. Toda te »druge garniture« Američani v Južnem Vietnamu nikakor ne morejo najti. Odpadla je kombinacija z dr. Ngijem Ton Hvanom, ki — kot pravi sam — vodi že devet let »iz Pariza« proamerisko »tajno gibanje« v' Južnem Vietnamu.
Dr. Hvan je mogel ponuditi \Vashingtonu le samega sebe, to pa ni zadoščalo ameriškim načrtom z Južnim Vietna-
-*-i --.a..
RIMSKI MOST V MERANU
_ ]>A2FI>
‘T"**
pOfi/.
si 0O0O00 M i on  ________-— ----
Triom. Tudi upanje, da bo iz vojaških vrst zrasla zame* njava za Diema, je, kot kaže, propadlo. Čeprav je Washing• ton uradno trdil, da Diemova vojska ni vpletena v obra* čun z budisti, ga je sajgonsko vrhovno poveljstvo postavilo na laž že drugi dan. »Novi sajgonski režim mora bili viet• jzamska, ne pa ameriška tvorba«, ugotavlja te dni (toda šele te dni) list »Neto York Times«. Sive lase dela Wa• shingtonu drug problem — kako sestaviti v Sajgonu novo vlado, Jci bi bila vietnamska in obenem naklonjena ZDA, ki bi našla skupni jezik z budisti hkrati pa odločno nadaljevala boj proti osvobodilnemu gibanju Vietkog.
Vznemirjenost raste v Washingtonu tudi zato, ker je postala diktatura družine Diem resen mednarodni problem. Kambodža je pretrgata diplomatske odnose s Sajgonom. Ho $i Min in Mao Ce Tung kličeta na odločen boj proti Diemu in njegovim ameriškim zaščitnikom. Azijske in afriške članice OZN razpravljajo o cejlonskem predlogu, da naj izredno zasedanje Generalne skupščine obravnava vietnamski problem. Naj bo na izrednem ali rednem zase• danju Generalne skupščine OZN, Washiizgtonu bo razprava skrajnje neprijetna, saj se zaveda, da bo sedel skupaj z Diemom na zatožni klopi Združenih narodov.
Nestabilni sporazumi o Maleziji in Mafilindu
Po dolgih prepirih so se pred dobrimi tremi tedni predstavniki Indonezije, Filipinov ter Malaje spet enkrat sporazumeli o poteh do združitve Severnega Bornesa in Saravaka z Malajo ter Singapurom v federacijo Malezijo Trije predsedniki so se na sestanku v Manili 'celo dogovorili o povezam svojih dežel v nekakšno regionalno organizacijo Mafilindo, ki naj bi bila prvi korak do bodoče konfederacije.
Sporazum je bil seveda muha enodnevnica. 0e preden se je posušilo črnilo na papirju, je izbruhnil spor o razlagi sporazuma. Dogovorjeno je bilo namreč, da bodo predstavniki generalnega sekretarja OZN »izprašali« v treh ted-nih prebivalstvo v britanskih kolonijah Severni Borneo in Saravak o njihovem stališču do planirane federacije Zato sta protagonista Malezije — Velika Britanija in Malaja — privolila v odložitev razglasitve federacije od 31. avgusta do srede septembra. »Privolil sem v odložitev, da bi rešil ugled svojih prijateljev in partnerjev v bodočem Mafilindu«, je cinično razložil svojo taktično potezo malajski pre-rmer Rahman v parlamentu svoje dežele.
S privolitvijo v površno »izpraševanje« javnega mnen ja anketiranje političnih osebnosti na dveh spornih področjih — je Indonezija pomembno odstopila od svoje p-ej-šnje zahteve po plebiscitu. Vsekakor pa se ni mogla soo-razumeti s formalno anketo, ki naj bi rešila samo njen »ugled«. Sprli so se sicer pri dokaj tehničnem vprašanju — glede števila opazovalcev iz Indonezije in Filipinov, ki naj bi nadzirali objektivnost dela anketnih komisij OZN. Zdi pa se, da bi našli tudi drug povod za spor, če bi ne bil pri roki problem opazovalcev. Predstavniki OZN so usta-vili svoje anketiranje, dokler se sprti bratje v Alahu spet rte sporazumejo. London ima slabe izkušnje z anketnimi komisijami OZN in. ni bil zato nič preveč navdušen nad mamlsktm sporazumom. Strah, da ne bi neslavno umrla še ena federacija, rojena s pomočjo britanske babice je narekoval hitro akcijo, zlasti še, ko se je razvedelo, da so »pozdravile« komisijo OZN na Saravaku množične demonstracije proti federaciji. Pod taktirko britanskega mini. stra za kolonije, so se v naglici sestili na Malaji predstav-mki vlad vseh štirih članic bodoče Malaje ter sklenili, da bodo 18. septembra razglasili ustanovitev federacije ’ ne glede na zaključke anketnih komisij OZN ter ne glede na stališči Indonezije in Filipinov. V potrdilo te odločitve i* začela Velika Britanija velike »vojaške vaje« v vodah Bornea. Indonezijski predsednik pa je že spet izjavil, da »brem pomislekov nasprotuje ustanavljanju Malezije.«
Nove poti do arabskega sodelovanja
Zelo skope so vesti o dvafseturnih razgovorih iraškega predsednika Arefa z Naserjem v kairski palači Kubeh. Kipih temu pa je iz raznih izjav in iz pisanja arabskega tiska mogoče ugotoviti, da je pokopana spomenica o trojni uniji ZAR, podjnsana z velikimi upi in bogatimi obljubami 17. aprila v Kairu. Predsednik Naser je brez obotav-ijanja zavrtal obnovitev trojne unije, v kateri bi igrali unionisti naserističnih pogledov podrejeno vlogo pred svojimi baasističmmi nasprotniki. Tako vsaj vedo povedati vesti iz »obveščenih krogov« ZAR.
Sirski baasovci so pripravili iraškemu predsedniku v Damasku triumfalen sprejem. Ce nič drugega — doseženo je vsaj začasno premirje na arabski fronti. Zaustavljena je huda politična ofenziva naserističnih onionistov kar bo omogočilo baasovcem v Siriji in Iraku, da bodo strnili zrahljane in razredčene vrste. Prav tako pa bo sporazum Naser-Aref vsaj odložil razglasitev baasistične unije med Sirijo m Irakom, ki je bila, kot je slišati, že skoraj dogo-vorjena. Ni dvoma, da bi vzpostavitev dvojne unije poko-pala upanje na vsako sporazumevanje med baasistično m nasenstnčno koncepcijo arabske enotnosti.
. Fe, tr°Tna unija ni bila zrela za življenje — in kot vse kaže tudi res ni bila — potem ni vredno jokati na njenem pogrebu. Se celo ne zato, ker se nam zdi, da ie opasati v skupnem sporočilu o Arefovem obisku v Kairu in tudi v nekih njegovih izjavah ob prihodu v Damask začetek nekih novih poti do arabskega sodelovanja. Naser in Arej sta namreč ugotovila »identičnost stališč glede ukrepov, kako bi zaustavili slabšanje odnosov med arabslcimi deželami kakor tudi glede novih prizadevanj za odstranitev sedanjih razlik, s čimer naj l i ustvarili ugodne jsogoje za dosego arabske enotnosti.« Predsednika sta se tudi dogovorila o krepitvi meddržavnih odnosov med ZAR m Irakom na vseh področjih, Naser pa je obljubil, da bo oktobra obiskal Bagdad.
Kljub vsem slabim izkušnjam z izjavami in sporazumi o arabski enotnosti, ki jih imamo na zalogi, nam upanje narekuje še eno domnevo: morda pa le gre za renesanso Naserjeve teze (rojene po razcepu s Sirijo) o tem, da je potrebna »enotnost ciljev, ne jga enotnost vrst« v arab-
*£TS* St>etU' Morda te Sre za začetek nove poti konstruktivnega sodelovanja neodvisnih arabskih držav, s katerim naj bi v postopnem procesu postaviti trdne temelje arabske enotnosti.	aJn
Novice
LJUBLJANA: razstavi ob 20-letnici Kočevskega
zbora — Ob 20. obletnici zgodovinskega zasedanja Kočevskega zbora bo pripravil muzej ljudske revolucije v Ljubljani obširno dokumentarno razstavo, ki bo prikazala razvoj od začetkov oblasti do prve vlade. Razstavo bodo odprli 3. oktobra v prostorih Modeme galerije. Razen zgodovinskega in dokumentarnega gradiva bo na razstavi prikazanih tudi več umetnostnih del, ki so nastala v tistem času in ki so likovni odraz kočevskega zasedanja. Razen te razstave bodo likovni umetniki pripravili še posebno razstavo z motivi iz NOB in kočevskega zasedanja v Kočevju.
KRANJ: »šola v letovišču« — Center za pionirska letovanja v Kranju, medobčinska ustanova za Gorenjsko, ima v Istri v Novigradu otroško letovišče s kapaciteto 260 otrok. V tem letovišču bo preživela prvo polovico septembra Posebna osnovna šola iz Kranja, ki bo imela redni pouk v razredih in na prostem. To bo prvi poizkus »šole v letovišču« v Sloveniji.
ZAGREB: Titovi govori in članki v angleščini —
Največja zagrebška založba »Naprijed« pripravlja reprezentančno izdajo govorov in člankov predsednika Tita v angleškem prevodu. Knjiga bo obsegala okrog 500 strani in bo zajemala obdobje med leti 1941 do 1960. Pripravljajo še francoski in španski prevod tega i2bora. Od domače beletristike je »Naprijed« vključil v načrt tudi tri knjige izbranih del Juša Kozaka. Program te založbe obsega približno sedemdeset leposlovnih del iz domače in tuje književnosti ter deset zvezkov najpomembnejših Marxo-vih, Engelsovih in Leninovih del.
BEOGRAD: Opera bo gostovala na Paliču — V
času posvetovanja »Socialistična družba in glasbena kultura« bosta na Paliču gostovala beograjski operni In baletni ansambel. Opera bo izvajala oratorij Nikola Hercigonje »Gorski venec«, balet pa bo predstavil »Vibracije« Krešimira Fribeca, »Simfonični triptihom Petra Konjoviča in »Lectovo srce« Krešimira Baranoviča.
PETAR PETROVIČ NJEGOŠ - slika slovenskega slikarja Josipa Tominca.
TITOGRAD: gledališče pripravlja »Njegošev večer« — Na osrednji proslavi 150-letnice rojstva Petra Petroviča Njegoša bo nastopilo tudi titograjsko gledališče z dramatizacijo »Gorskega venca«, ki je že dalj časa na programu te gledališke hiše, in z novo naštudiranim »Njegoševim večerom«. Režiser Nikola Babič bo z izbranimi odlomki iz Njegoševih del prikazal njegovo življenje. Med izvajalci tega dela bo tudi Raša Plaovič.
SKOPJE: montažno poslopje za gledališče — Narodno gledališče v Skopju bo dobilo montažno poslopje, v katerem bodo lahko uprizarjali skoraj vse predstave. Kot namreč poroča beograjska »Politika«, bodo v Skopju za potrebe gledališča postavili paviljon, v katerem je razstavljala Jugoslavija v New Delhiju.
SKOPJE: obnovitev kulturnega življenja — Tudi kulturno umetniško življenje v Skopju se normalizira. Pestre improvizirane programe, s katerimi skopski ansambli nastopajo na prostem, že zamenjujejo redne zaokrožene prireditve. Opera je v letnem kinematografu izvedla »Cavallerio rusticano«, v torek bo uprizorila »Ero z onega sveta«, drama pa pripravlja za svojo prvo predstavo Nušičevo »Sumljivo osebo«. Tudi »Taneč« že študira nov celovečerni program, Mladinsko gledališče pa igra Nušičevo »Avtobiografijo«. Septembra bodo na letnih odrih v Skopju nastopili poleg domačih umetnikov turški in senegalski ansambel ter beograjska ansambla »Ivo Lola Ribar« in »Branko Krsmanovič«.
SARAJEVO: gledališče za Shakespearov jubilej —
Sarajevsko gledališče bo konec prihodnje sezone organiziralo proslavo ob 400-letnici rojstva velikega angleškega dramatika Williama Shakespeara. Skupnost jugoslovanskih poklicnih gledališč je podprla to Iniciativo in sklicala posvetovanje, ki bo konec tega meseca v Sarajevu. Na posvetovanju bodo razpravljali o počastitvi Shakespearove štiristoletnice. Konec septembra ali v začetku oktobra pričakujejo v Sarajevu tudi gostovanje opernega ansambla iz Plovdiva. Bolgarski umetniki bodo vrnili obisk sarajevske Opere v Bolgariji.
CETINJE: prihodnji kongres folkloristov posvečen Karadžiču — Na skupščini Zveze društev folkloristov, ki je bila v Cetinju po zaključku jubilejnega desetega kongresa zveze, so sklenili, da bo prihodnje leto kongres posvečen Vuku Karadžiču in da bo verjetno sklican v njegovem rojstnem kraju.
PRIŠTINA:	restavratorska dela v Gračanici —
Strokovna ekipa pod vodstvom docenta beograjske Takultete za arhitekturo Branislava Vuloviča zaključuje letošnja restavratorska dela v samostanu Grača-nica. Posebna ekipa pa je začela te dni kopirati najlepše freske v Gračanici za beograjsko Moderno galerijo. V samostanu in okolici so letos opravili tudi več arheoloških raziskav in odkrili ostanke nekropole.
KOVIN: osemdesetletnica knjižnice — Knjižnica
»Vuk Karadžič« v Kovinu praznuje letos osemdesetletnico obstoja. Zadnja leta je knjižnica stagnirala, v jubilejnem letu pa je znova oživela. Dobila Je nove prostore s čitalnico, v kateri so na razpolago srbsko-hrvatski, romunski in madžarski časopisi, obnovila je knjižni fond, ki obsega sedaj približno 15.000 knjig, odprla pa je tudi poseben oddelek za slušatelje politične šole. Knjižnica izpopolnjuje sedaj še fond madžarskih in romunskih knjig.
DIMITROVGRAD: bolgarska turneja KUD »Ivan Karaivanov« — Kulturno umetniško društvo »Ivan Karaivanov« iz Dimitrovgrada se je vrnilo z zelo uspelega gostovanja v Bolgariji, kjer je nastopilo z dvema programoma v Slivnici. Člani dimitrovgraj-skega društva so nato obiskali Sofijo in druga okoliška mesta ter letovišče Borovac na Bili.
STOCKHOLM: dokumentarec o Skopju — V petek zvečer je švedska televizija predvajala jugoslovanski film o Skopju »Mesec dni po katastrofi«; spremni švedski komentar je opozarjal na velik odmev, ki ga je na švedskem zbudil klic po pomoči prizadetemu mestu in pozival, naj prebivalci še prispevajo za Skopje v akciji, ki Jo bo švedska RTV vodila še vso jesen.
Prispevki za mednarodno znanstveno srečanje
Referati iz Slovenije za slavistični kongres v Sofiji
Nekajkrat smo na kratko že nakazovali posamezne obrise mednarodnega slavističnega kongresa, ki bo od 17. do 23. septembra letos v Sofiji. Zanimivo bo pogledati, kaj so za to mednarodno slavistično znanstveno srečanje pripravili slavisti s slovenskih znanstvenih institucij. Iz Slovenije bodo v Sofiji z referati sodelovali, našteti po abecednem zaporedju, Marja Boršnik, Bratko Kreft, Tine Logar, Boris Paternu, Jakob Rigler, Emil Štampar in Rozka Štefan. Med sedmimi referati za kongres sta dva z lingvističnega področja, drugi so literarnozgodovinski, vendar slednji niso omejeni le na slovenistiko.
Marja Boršnik obravnava v referatu »Stilni premiki v slovenski književnosti med klš-sičnim in modernim realizmom« stilni razvoj slovenske lepe literature od osemdesetih let prejšnjega stoletja do tridesetih let dvajsetega. Po dokaj podrobnem in razvojnem pregledu ugotavlja, da je slovenska vodilna literatura trideset let, od 1892 do 1922, razkrajala klasični realistični princip, da se je v naslednjem desetletju, od 1922 do 1932, lahko priborila do modernega realizma. Izraza klasični realizem avtorica, kot poudarja, ne uporablja v vrednostnem pomenu, marveč kot »stilno oznako za centripetalni pogled na svet«; izraz moderna uporablja kot stilno oznako za centrifugalni pogled na svet, za pogled, ki se dejanski stvarnosti odmika, čimbolj izgublja vero v možnost uresničitve humanističnih idealov. Ko se po letu 1920 pojavi pri nas nova, socialistična vera v uresničljivost teh idealov, se, po avtoričinem, pojavi pri nas modemi realizem; le-ta ima več nazivov: eni so ga imenovali nova stvarnost, drugi socialistični realizem. Avtorica ugotavlja, da je po drugi svetovni vojni postajal modemi realizem vse bolj suho-ten in da je okoli 1952 izzval reakcijo, ki se je začela razvijati v neoekspresionistični ekstrem.
Bratko Kreft je pripravil referat »Dostojevski in utopični socializem«. Njegovo razpravljanje se razrašča iz uvodnega spoznanja, da se je že marsikdo ukvarjal z odnosom Dostojevskega do utopičnega socializma, da pa problem še ni izčrpan, zlasti pa je še zmeraj premalo jasno, kateri utopični socialist je bil Dosto-jevskemu najbližji. Zvečine trdijo, pravi avtor, da je bil mladi Dostojevski fourierist; vendar pri vsej vnemi doslej še ni odkril nobene razprave, ki bi s podrobno analizo soočila to ali ono idejo mladega, pa tudi poznejšega Dosto-
jevskega z idejami francoskega socialista-utopista' Charlesa Fouriera. Spričo razvoja Dostojevskega na prisilnem delu itn. pa se je avtorju prevzeta trditev, da je bil Dostojevski fourierist, zelo omajala; prav tako mu je oznaka, da je bil vsaj mladi Dostojevski utopični socialist, prevna-nja in premalo stvarna. Dostojevski — ugotavlja avtor na koncu — ki ga ekonomska vprašanja v sociološkem smislu niso toliko zanimala kot etično socialna in humanistična, je bil bližji Saint-Simonu in Cabetu kot pa Fourieru.
Tine Logar bo šel v Sofijo z referatom »Sistemi dolgih vokalnih fonemov v slovenskih narečjih«. Slovenski jezik je dialektično silno razčlenjen, saj je npr. Fran Ramovš naštel v njem ^eč ko 40 narečij in govorov. Tako se zdi Tinetu Logarju zanimivo prikazati vokalne sisteme (torej ne le reflekse, marveč sisteme) v slovenskih narečjih in obenem na kratko razložiti, kako je do njih prišlo. Seveda tematike v referatu ni mogel obdelati v celoti in za vse slovensko jezikovno ozemlje; omejil se je na obravnavo samo dolgih vokalnih fonemov v slovenskih severozahodnih narečjih. Vse gradivo razen za štiri kraje je nabral sam na terenu pri delu za slovenski lingvistični atlas.
Referat Borisa Paternuja ima naslov »Nastanek teorije realizma v slovenski književnosti«. Nastanek, narava in razvoj teorije realizma v slovenski književnosti 19. stoletja, pravi avtor uvodoma, imajo v najbolj splošnih obrisih podobne lastnosti, kot jih lahko ugotovimo tudi pri mnogih drugih literaturah, zlasti slovanskih. Podrobnejši pregled pa odkrije še vrsto posebnih značilnosti, ki jih je določal svojevrstni kulturni prostor in ki so bile pogojene s specifičnimi zgodovinskimi okoliščinami. Ena najbolj vidnih značilnosti slovenske teoretične misli o realizmu je to, da se je razmeroma pozno uveljavljala. Teorija realizma — iztrgano iz konteksta — se pri Slovencih ni pojavila kot izrazito nasprotje romantiki. Kot najveljavnejšega začetnika teorije realizma pri nas obravnava Paternu Levstika, povezujoč ga s klasičnimi in sodobnimi evropskimi 'estetskimi oziroma literarnimi teoretiki.
Jakob Rigler je napisal za Sofijo referat »Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu«. Rigler ugotavlja, da je na majhnem ozemlju, kjer se danes govori slovenski jezik, doživel nekdanji praslovanski vokalizem izredno pisan razvoj, da pa so bili
lingvisti, ki so to obravnavali, pretežno navajeni le na izolirano obravnavanje posameznih vokalov in navajanje narečnih. refleksov, in da torej v tem pogledu, tako pravi avtor, namerava prvikrat sistematsko obravnavati razvoj celotnega slovenskega vokali-zma. Zanimiva — tudi za manj poučenega bralca — je ena njegovih končnih ugotovitev, da so nekateri sistemi znatno bogatejši od drugih, vendar je to res samo s tipološkega stališča. V resnici je namreč jezik, če je na enem področju preveč izgubil, to vsaj posredno nadomestil na drugem.
Emil Štampar, profesor za hrvatsko in srbsko literaturo na ljubljanski univerzi, pretresa v referatu »Radnik u djelima hrvatskih realista«, kako so hrvatski realisti obravnavali delavca. V povzetku pravi med drugim, da pretres v poglavitnih črtah kaže, kako je v slabo razviti Hrvatski počasi raslo delavsko gibanje, da pa so, v zvezi s tem, hrvaški realisti še počasneje uvajali delavca v književnost. šele v devetdesetih letih 19. stoletja in v prvih letih 20. stol. je postala v hrvatski literaturi problematika delavstva številnejša in bolj raznovrstna. Seveda pri tem niso bile enako zastopane vse pokrajine in tudi pisateljev odnos ni bil zmeraj enak: od čustvovanja se je razvil v razglašanje boja proti kapitalističnemu izkoriščanju.
Referat Rozke Štefan obravnava primerjalno temo: »Prešeren in Mickiewicz«. Kajpak avtorica ugotavlja, da je treba problem Prešeren — Mic-kiewicz omejiti na razmerje slovenskega pesnika Franceta Prešerna do poljskega poeta Adama Mickiewicza. Med drugim opozarja avtorica, da naša literarna zgodovina preveč poudarja vlogo Čopovih izvajanj ob »Panu Tadeuszu« za Prešernov »Krst pri Savici«; ustavlja pa se Štefanova v tej zvezi pri Mickiewiczevem »Konradu Wallenrodu«. Na koncu sklepa, da v času Čopovega mentorstva zbujeno zanimanje za Miekiewiczevo poezijo odseva v Prešernovem pesniškem programu, s Ko-rytkovo pomočjo pridobljeno znanje poljščine pa je Prešernu omogočilo, da se je samostojno poglabljal v poezijo poljskega poeta in črpal iz nje ustvarjalne pobude. Vendar avtorica izrecno poudarja, da to dejstvo v ničemer in nikakor ne zmanjšuje uipetniške izvirnosti Prešernovih pesmi.
Vsi ti referati bodo natisnjeni v Slavistični reviji, ki mora iziti prav v kratkem.
S. K.
Obisk v mariborski mestni knjižnici
Razen študijske knjižnice delujeta v Mariboru delavska sindikalna knjižnica in mestna knjižnica občine Center. Slednji izposojata predvsem leposlovna dela doma. čih in tujih avtorjev, pa tudi politično in poljudno znanstveno literaturo.
Tokrat smo obiskali mestno knjižnico občine Center. Svoje prostore ima na Rotovškem trgu, odprta pa je vsak dan neprekinjeno od Jutra do večera. To novost so uvedli s prvim majem letos, da bi tako omogočili prihod v knjižnico tudi vsem tistim, ki ne utegnejo priti bodisi v dopoldanskem ali popoldanskem času. Ta ugodnost je zlasti namenjena dijakom in študentom iz okoliških krajev, ki čez poldne čakajo na zvezo z vlakom ali avtobusom. V knjižnici ugotavljajo, da je obisk znatno porastel.
Med obiskovalci Je še vedno največ mladine, ki najraje sega po zgodovinskih in pustolovskih povestih. Starejši imajo radi zgodovinske romane. V splošnem ljudje radi prebirajo novitete domačih in tujih pisateljev.
Odkar so v Mariboru ustanovljene višje šole, je poraslo zanimanje za poljudnoznanstvena dela. V knjižnici jih imajo že kar precej, vendar še vedno premalo, da bi mogli ustreči vsem povpra-ševalcem, zato jih usmerjajo v študijsko knjižnico. Izposojevalci so v glavnem iz mesta, prihajajo pa tudi iz okoliških krajev vse do Šentilja in Ptuja.
Mestna knjižnica občane Center ima trenutno 121.488 knjig, vpisanih bralcev pa je 20.465. Kakih 12 tisoč knjig je vedno izposojenih. Kolektiv knjižnice si prizadeva, da bi kar najbolj ustregel svojim izposojevalcem tudi z novitetami. Občina Maribor -Center daje dotacijo, ki zadošča za nabavo novih knjig, še vedno je precej bralcev, ki nemarno ravnajo z izposojenimi knjigami. Knjižnica ima lastno knjigoveznico, kjer vsak mesec popravijo okoli 200 knjig.
Pionirski oddelek knjižnice je sedaj na Partizanski cesti v stavbi, ki jo bodo po urbanističnem načrtu porušili zaradi gradnje novega mostu čez Dravo. Ta oddelek bodo
zato uredili v sosednjem prostoru knjižnice, v bivši kuhinji Rdečega križa, in sicer po načelu prostega dostopa, tako da bodo mladi izposojevalci lahko sami izbirali knjige.
Mestna knjižnica Center pa opravlja v občini tudi vlogo matične knjižnice. K njej spada 21 krajevnih knjižnic, od katerih so vse, ki imajo nad 500 knjl£ knjižničarja in primeren prostor, predlagali za registracijo. 2e drugo leto jim kot potujoča knjižnica izposojajo za tri do štiri mesece do petdeset knjig brezplačno, da jih lahko krajevne knjižnice nudijo svojim obiskovalcem.
Knjižnica ima skupen sin. dikat s študijsko knjižnico, sindikat pa skrbi zlasti za strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev.
še nekaj ilustrativnih številk. V prvih sedmih mesecih letos je knjižnica izposodila 61.272 leposlovnih knjig, 955 političnih, 4264 poučnih, 36.040 mladinskih, nadalje pa 10.975 srbohrvatskih, 6936 nemških, 21 ruskih, 666 angleških, 27 čeških, 183 francoskih in 148 esperantskih knjig.	J.	S.
Z BENEŠKEGA FESTIVALSKEGA PROGRAMA: Sofia Loren v de Sicovem filmu -Včeraj, danes in jutri«, v katerem je zaigrala glavno žensko vlogo.
Filmske Benetke
Pretresljivi španski Berlanga
Od našega posebnega dopisnika
Je tako, kot da se je festival začel šele danes — natanko teden dni po uvodni ceremoniji. Bilo je poldne in čez. Na jutranja novinarski projekciji sta se iztekla radovedno pričakovana najnovejša filma avtorja »Hiro. širne, ljubezni moje« Alaina Resnaisa, njegov »Muriel (ali čas neke vrnitve« in »Krvnik« Louisa Garcia Berlange. Ostala sfno v festivalski dvorani, da bi poslušali, kaj meni o svoji temni groteski španski režiser sam. Prevzelo nas je.
»Imam prijatelja«, je rekel Berlanga (rojen v Valenciji 1921. leta, najprej komparativist, potem filmski kritik, nato režiser, znan predvsem po filmu »Placido« iz 1962. leta), »ki je advokat. Pripovedoval mi je: pred devetimi leti je v Valenciji na smrt obsojena sobarica ponosno čakala na eksekucijo; novi krvnik pa je ni hotel izvršiti. Prisilili so ga. Morišče je pretresljivo odmevalo njegove uporne, nemočne krike.
Moj .Krvnik’ je tragikomedija, predvsem tragična zgodba s satiričnimi naglasi. Ni pamflet, je temna groteska. Hotel sem spregovoriti o ne-eksistiranju svobodnih človekovih ravnanj, o nekomu-
nikaciji med človeškimi svetovi. Toda ne o tisti metafizični, temveč socialni.«
Josč Louis je uslužben pri pogrebnem zavodu. Film se začne močno lahkotno s triu gikomdko pogrebnih situacij. Potem se Josč Louis seznani z Amedeom, upokojenim rabljem, pa z njegovo simpatično hčerko Carmen. Ljubezenski dogodki nas še vedno silijo k smehu. Malce se zresnimo, ko se začne boj za stanovanje. Da bi ga v Madridu dobil (in to v teh dneh), mora Jose sprejeti krvniško službo. Medtem se namreč poroči in stari Ame. deo, sicer močno dobroten očak, bi se prav tako hotel vsaj na stara leta znebiti revščine. V stolpnici se začne drobno, vsakdanje boljše življenje družinice. In pride ukaz: Jose Louis mora opraviti prvo krvniško dolžnost. In tako gredo vsi z njim na Palmo di Majorco; Carmen in otrok in dedek preživljajo počitniške ure v gostišču, on — krvnik pa začne svoj križev pot. Zdaj se nič več ne smejemo, vse nas osvoji Josejev antikonformi-zem. še vedno z njim vred upamo, da bo težko bolni obsojenec umrl naravne smrti.
A v sredo letoviških dogodkov udari pohod na morišče. Spredaj stopa obsojenec, ob. krožen od policistov. Zadaj je Josč v nemočnem uporu zoper policiste. Odrekel bi se vsemu — službi m sta. navanju — pa ničesar več ni moč storiti. Povsod sama policija. Slamnik se skotali po mračnem sodniškem hodniku; obsodba se izvrši.
Zopet Majorca: družina na ladji, dojenček v maminih rokah in Josč:
»Nikoli več ne bom ubijal!« in dedek:	»Tudi jaz sem
prvič tako rekel« — in turisti, ki priplešejo na pomol.
V dvorani je tiho. Navse-zadnje nekdo vpraša režiserja: »Ste imeli tokrat opraviti s cenzuro?«
»S cenzuro imam opraviti, če naredim kratkometražni film o pridobivanju mleka ali musical, torej sem imel tudi tokrat. Rekel bom, da sem imel opraviti z majhnimi birokratskimi zaprekami.«
Angažirana igra Nina Man-fredija (kot Joseja) in Joseja kot Isberta (v vlogi de. da), pa Emme Penelle kot Carmen (španska igralka je bila tudi na konferenci),
MARINA GOLOUH
Šolan kader — naj večja skrb
Razgovor o načrtih in problemih Lutkovnega gledališča v Ljubljani
Pred začetkom sezone smo prosili tudi direktorja lutkovnega gledališča v Ljubljani, katero deluje sedaj v okviru Pionirskega doma, naj napove novosti, ki jih ansambel pripravlja za svojo publiko. Tovariš Polde Dežman je najprej predstavil največji načrt, ki ga bo gledališče realiziralo na marionetnem odru — lutkovno priredbo znane Maeterlinckove igre »Sinja ptica«.
»Lutkovno gledališče želi sodelovati s čim širšim krogom gledaliških in likovnih umetnikov, saj s tem dosega stilno pestrost oziroma svojskost vsake uprizoritve v repertoarju. Ob ,Sin ji ptici’, ki jo je za lutke priredil Janko Kos in jo bo zrežiral Jože Pengov, nam je uspelo pridobiti novega uglednega sodelavca iz vrst naših likovnikov, slikarja Franceta Miheliča. Izdelal je načrte za lutke in za sceno v stilu svojih znanih grafičnih ciklov. Postavitev .Sinje ptice’ je za nas zahtevna naloga, ki bo terjala vestne in dolgotrajne priprave. S to premiero bomo uvedli tudi novo obliko v “našo dejavnost: z željo, da bi naše delo čim bolj približali publiki in ga popularizirali, bomo odslej pred vsako premiero priredili razstavo lutk, skic za sceno in drugih osnutkov. 2eleli bi za to dobiti
prostore v enem izmed ljubljanskih likovnih razstavišč, na primer v Mali galeriji.«
Marionetni ansambel bo poskušal še v isti sezoni pripraviti premiero Pengove dramatizacije prisrčne pravljice Ot-friena Preusslerja »Mala čarovnica«. Na odru ročnih lutk pa bo ansambel pripravil lutkovni omnibus starejših igric N’kn Kureta. Predstavo želijo oblikovati v stilu, ki bi spominjal na popularni Mariničev »Večer v čitalnici« na odru Mestnega gledališča. — Druga premiera na odru ročnih lutk bo francoska priredba brazilske pravljice »Mali strah Baubau«, ki ga bo zrežiral žarko Petan, lutke pa bo izdelal kipar Slavko Hočevar.
Program novitet bo lutkovno gledališče izpopolnilo še z obnovitvami starih del — saj se tudi mlada publika, ki dorašča, nenehno obnavlja, tako da bo na marionetnem odru celoten program obsegal devet predstav, na ročnem pa štiri.
Poleg ožjega gledališkega dela si bo lutkovno gledališče v Ljubljani naložilo še eno pomembno obveznost. Ukvarja se z načrti za enoletno lutkovno šolo, v kateri bi učni program upošteval predvsem potrebe ročnega lutkovnega gledališča. Kljub temu, da so potrebe po lutkovnem
kadru pri nas vedno večje, to vprašanje s prirejanjem tečajev in seminarjev, v , katerih je vzgojilo številne sposobne mlade animatorje.
»Lutkarje pa iščejo danes tudi animirani film, televizija, šola in ustanove, ki se ukvarjajo z izvenšolsko vzgojo otrok,« je dejal Polde Dežman. »Zato bi bila enoletna lutkarska šola samo začasna rešitev, pa še ta je odvisna od finančnih vprašanj in formiranja predavateljskega zbora. Vendar bi bilo dobro ta vprašanja v koordiniranem delu čimprej razrešiti. Lutkovno gledališče je ena izmed najbolj hvaležnih oblik estetske vzgoje otrok, zato bi moralo imeti vsako večje komunalno središče izšolanega lutkovnega strokovnjaka, da bi usmerjal amatersko delo. V skrbi za vzgojo lutkovnega kadra močno zaostajamo za prakso v drugih državah. V vseh vzhodnih državah imajo na primer na igralskih akademijah oddelke za lutkovno igro. Naši predlogi za uvedbo podobne katedre na ljubljanski ustanovi so ostali zaenkrat brez odziva. Tudi sicer imam občutek, da gledajo na lutkovno gledališko umetnost pri nas z določenim nerazumevanjem oziroma podcenjevanjem, saj se na primer na naš javni razpis za recitatorje ni odzval noben diplomant
ljubljanske Akademije za gledališče, film in televizijo.«
Med drugimi težavami, ki jih mora premagovati lutkovno gledališče, je Polde Dežman omenil pomanjkanje tekstov.
V prihodnji sezoni se želi lutkovno gledališče še bolj približati publiki. Predstav ne bo prirejalo le v obeh dosedanjih dvoranah, temveč tudi v osrednji dvorani Mladinskega kina in Mladinskega gledališča. »Radi bi prenesli našo dejavnost tudi na področje komune Vič in Moste, v času novoletne jelke bomo spet prišli igrat na ulice, v prihodnjem poletju pa bomo s turnejo obiskali počitniške domove pionirjev. Nekaj lanskih in letošnjih poskusov je pokazalo, da so taki obiski, združeni z razgovori med lutkarji in pionirji, zelo dobrodošli.«
Prihodnje leto bo, če bodo rešena finančna vprašanja, ljubljanske lutkarje vodila pot tudi čez mejo.
»Že lani smo bili povabljeni na gostovanje na Malto, pa nismo imeli dovolj sredstev. Prihodnje leto pa nas vabijo tudi na Dunaj, na mednarodni lutkovni festival. Ob tej priložnosti bi nadvse radi obiskali tudi Koroško, saj smo si že lani, ko smo gostovali v Gradcu, nabrali tam veliko prijateljev.«
S. G.
FRANCE MIHELIČ: DREVESA (osnutek za Maeterlinckovo »Sinjo ptico« na marionetnem odru ljubljanskega lutkovnega gledališča).
\ Bojevniko I počitek
| ROCHEFORT JL
Sunkoma sem znova odprla vrata in prva prva stvar, ki sem jo videla, je bila v resnici tuba zraven kozarca na posteljni omarici. Celo ave tubi. Obe brez napisa. Naposled sem tisto smrčanje prav slišala: bilo je hropenje. S postelje Je visela velika roka. Dotaknila sem se je: mrzla. Upala sem si jo stresti: nobenega odziva. Bilo Je strašno. Zdrvela sem po stopnicah.
»Gospod, mislim, da se je gostu pripetila nesreča!«
Vratar je mirno pomolil nos kam krajevnega časopisa.
»Glej, glej,« je rekel brez presenečenja. »Kateremu pa?«
aNa številki 6.«
»Glej, glej,« je spet rekel, ne da M se ganil. »In, če dovolite, kako (o veste?«
»Zmotila sem as v sobi. Poelušadts, gospod, samo gor poJdKe, sat to ni moja stvar ji
Premaknil ja svojo gmoto sa nekaj oentimstronr. »Nesreča?«
»MMHm. da sa ja zastrupil.«
»Vrata niso bila zaklenjena?«
»Moj ključ jih Je odprl. Poslušajte...«
»Zanimivo,« je rekel, odložil časopis in naposled le vstal.
»Saj boste videli, pustila sem ga v vratih. Bojim se, da je nujno...«
Stopil je mimo mene in začel okorno lesti po stopnicah. Nujnost je pojmoval drugače kot jaz.
»Številka 6?« je ponovil in seveda postal, tako da je obrnil vame topi in rahlo zlohotni obraz.
»Številka 6, da! Številka 6, dvakrat tri!«
Vrata sem bila pustila odprta. Opazila sem, da sledim hotelirju. Vstopil je in stresel svojega gosta.
»Gospod! Ej, gospod! Gospod, prebudite se!«
»Presenetilo bi me, ko bi se prebudil,« sem rekla in pokazala na tubi.
»Ah! Ta je pa dobra,« je rekel. »Taka je ta reč! Ta je pa dobra, veste!« mi je vrgel, kakor da bi jaz pripravila ta prizor. »Treba bo poklicati policijo. Gospod!«
Gospod se ni zmenil. Zdaj je dihal brez hrupa. Ko je hotelir odhajal, je obrnit moj ključ.
»Ne gre tako rado!«
»Fa gre. Na srečo! Na vašo srečo,« sem pristavila s poudarkom, ki se md js zdel potreben.
»Kje pa je oni ključ?«
»Poslušajte...« Toda čemu M ga potiskala, saj nisem orjak. »Slišala sem, da Je ključ padel na tla,« sem zagodrnjala, »nikamor ni ohli
Spet je odprl vrata, ras pobral ključ številka 6 k zaprl. Moškega, onega, U lahko vsak hip vzelo.
»Pustil ga Je notri, toda d ga obrodi,« je ugoto-vil moj stanodajalec in as naposled odpravil dol po stopnicah.
»Na srečo! Kajd če M ga Ul obrnil,« sem Skoraj kričala, »ne U mogla otjpcati, videla bi, da sem se motila, šla hi v svojo sobo taJutri zjutraj M našli truplo. Kar se bo tudi Uta*. Zgodilo.«
Videa Je bUo, da je us—g namig ta dvignil Je telefonsko slušalko. Sbvrašfla sem provinco v njeni brezmejnosti. V Parizu se vendarle hitreje obračamo. Naposled Je dobil komisariat in ml oznanil, kakor da bi bila sorodnica, da bodo takoj prišli. Svojo nalogo sem opravila. Moje vloge je bilo konec.
»Zdaj grem lahko gor,« sem rekla in stegnila roko, da bi mi dal ključ, ki mi ga je bil vzel.
»Nikar se ne trudite, prihajajo.«
»Meni, jih ni treba videti.«
»Toda oni bodo gotovo to hoteli,« Je grozeče rekel. »Vi ste ga našli.«
Res je. Sedla sem. Moški zgoraj pa se je pogrezal. Dobesedno smrtne minute so minevale. Zaslišala sem uro v pisarni, ki je bila doslej nema. Ho. telir se Je spet lotil krajevnega časopisa.
Naposled se je furgon ustavil, vraita so luputnila, vstopila sta bolničarja, za njima pa moški, ki je moral biti inšpektor. Ko ga je zagledal, se Je hotelir zganil. Presenečeno sem ugotovila, da je lahko pohitel; za to je bilo treba policije. Zdaj je šlo zanj; zdaj se mu je mudilo spraviti .proč stvar, ki bi utegnila začeti vsak hip delati zgago. Zakaj naj bi hitel, če gre za smrt drugih? Toda njegovo udobje, to je bila resna stvar.
Bolničarja sta se hitro vrnila dol. Cez moškega sta bila vrgla odejo. Morda Je bdi mrtev.
Avtomobil Je takoj odpeljal Gospodar Je prišel dol z inšpektorjem. BU je sproščen. Smehljal se je kot njemu podobni, ko hočejo biti prijazni s policijo.
»Poglejmo prijavnico. Jean Renaud, študent. Tabo mlad pa vendar ni videti. Ste videli njegovo osebno izkaznico?«
»Pred mojimi očmi Je prepisal številko.«
»Verjetno jo je raztrgal in vrgel v stranišče, številka pa je izmišljena. Tudi tu notri ni nobenega dokumenta,« je rekel ta pokazal na usnjeno aktovko, ki Jo Je prinesel s seboj. »Ce bo umrl, bo res prijetno. Drugič pa bolj pazite.«
»Da,« je rekel botetir zmedeno ter mi vrgel pogled, ki je obljubljal rešitev. »Vendar se bomo nedvomno Izmazali, niti tri ure ni bil gori, ko smo ga našli — se pravi gospa,« je rekel ta s kretnjo roke obrnil pozornost policije name.
»O!« je rekel inšpektor in se z vso vnemo lotil tega osrednjega vprašanja zadeve. »Poznate to osebo? — Hm, gospa ali gospodična?«
»Gospodična. Ne, tega gospoda sploh ne poznam.«
»Ste prispeli danes?«
»Z vlakom ob enajstih petdeset,« je bil natančen hotelir.
»Tudi iz Pariza?«
»Da.«
Tudi. Inšpektor je pogledal hotelirja. V zraku sem začutila domnevo o popolnem zločinu. Se tega je manjkalo.
»In tega moškega prej niste nikoli videli?«
»Ne. Povedala sem vam.«
Brala sem zgodbe, ki so se tako začenjale in katerih junak je končal pod giljotino. Zdelo se mi je pametno, da vse do kraja došenem, preden mehanizem steče ta me začne mleti.
»Tu sem poslovno. Urediti moram dediščino po teti, gospe Lescure, in zato sem danes obiskala gospoda Varangčja, njenega notarja.«
Hotelirjeve poteze so	se	nenadoma	prijazno raztegnile: videu je bilo,	da	mu Je	v	hipu odleglo:
obstajala gem.
»Od gospoda Varangšja sem se vrnila okoli šestih ta zmotila sem se v sobi.«
»So bila vrata odprta?«
»Moj ključ jih je odprl.«
»DrH,« je rekel hotelir, hiteč ml m pomoč. »Ne razumem, zakaj, vendar ključ s številke 7 odpira številko 6. Preveril sem. Niti sam nisem vedel.«
»Sreča,« je rekel inšpektor, ki je moral tria prožnejši od mojega možaka.
»Da, ▼ tem primeru	je	sreča,«	je	rekel možak,
čigar možgani kot Je bilo	videti,	so	se naposled
zganili v pravo amer.
»Gospodična Je torej prispela z vlakom ob enajstih petdeset, najela je sobo...«
>	^	"t	J,»»	J	"	D	l^mniltl	   M»Hjp
r- • Vi
•v« * l #i;
~*n . -č -V -■
V LJUTOMERU — Nove stanovanjske zgradbe so dale Ormoški cesti mestni videz.	'	Foto:	J.	Peštaj
V ospredju: ceste in vodovod
Za ta dela bodo v Ljutomeru porabili več kot 200 milijonov din
Ljutomer ie imel po letošnji odjugi najslabše cestno omrežje, saj ie bil nekaj časa povsem odrezan od zaledja. Glede na to so letos namenili znatna sredstva za nove gradnje in popravilo cest.
Zakaj tako?
Tiskajmo kvalitetne prospekte
F nekaterih občinah mariborskega okraja imajo že izkušnje pri izdajanju turističnih prospektov in drugih pripomočkov, ki jih tiskajo za propagiranje turizma. To bi lahko trdili o ptujskem turističnem društvu. ki je že večkrat izdalo okusne prospekte in druge turistične publikacije. Zal na to dejstvo v nekaterih turističnih društvih pozabljajo in posvečajo premalo pozornosti potrebni kvalilčti prospektov in ustreznim prevodom v tuje jezike.
Težnje pri izdaji turističnih prospektov so v posameznih občinah različne. Dejstvo je, da bi na primer društva na območju koroške turistične zveze nujno potrebovala prospekt, ki bi domačega in tujega obiskovalca opozarjal na naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti. Nekateri se zavzemajo. da bi v vsaki občini izdali svoj prospekt. Taka rešitev na primer za Dravograd ali Radlje ne bi bila sprejemljiva, ker je povezana s precejšnjim finančnim izdatkom. Po drugi strani pa je tudi problem kvaliteta prospekta, ki bi žarel le posamezno občino. Zdi se mi. da bi se morali na pobudo koroške turistične zveze sestati predstavniki turističnih društev in se dogovoriti za izdajo prospekta. ki bi moral biti že leta 1964 na razpolago domačim in tujim turistom.
še zmerom mi je pred očmi ponesrečena izdaja prospekta, ki sta ga lani izdali turistični društvi. Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Prevodi v angleščino in nemščino so bili neustrezni in niso prispevali k ugledu naše države in turizma. O tej zaderi je razpravljalo tudi sodišče. Bilo je precej prerekanja glede plačila za slabo pripravljen prospekt.
Te irrstice naj opozorijo rta veliko odgovornost, ki jo imajo turistična društva pri izdajanju turističnih prospektov. Morda bi bilo prav, če bi pri mariborski turistični zvezi ustanovili posebno komisijo, ki bi pred tiskanjem pregledala posamezne prospekte ter z izkušnjami in nasveti prispevala svoj delež pri izdajanju kvalitetnih turističnih prospektov, ki bodo pomemben pripomoček domačemu in tujemu turistu pri Obiskovanju naših krajev in znamenitosti.
M. KOS
¥SAK ČAS 4 VAS RAZVEDRI
TT
Skupaj z deli, opravljenimi lani, bodo porabili v ta namen več kot 200 milijonov dinarjev. Zgradili so že cesto iz Križevcev do Ljutomera, v dolžini 8 km, pokrito z grobim asfaltom. Ko bodo končani načrti, bodo pričeli popravljati cesto proti OrmoSu, za kar bo del sredstev prispevala tudi ormoška občina. Niso pa se še odločili, kdaj pride na vrsto	cesta proti
Murski Soboti,	ki je tudi
zelo slaba. Gre namreč za vire financiranja, ker je treoa razen cestišča obnoviti tudi most na Muri in 5 manjšin propustov, kar	bo terjalo
precejšnja sredstva. Obstaja predlog, da bi financirala gradnjo1 do Veržeja občina Ljutomer, občina Murska Sobota pa do Dokiežovja
Glede na potrebe so takoj za cestami najnujnejše investicije za preskrbo z zdravo pitno vodo. Mesto se naglo širi. vodovodno omrežje pa je ostalo kot pred leti in približno polovica mesta mma vodovoda.
Dosedanje zajetje ne bi moglo oskrbeti potrošnikov s potrebnimi količinami, zato iščejo močnejše izvire. Kaže, da bo izvir pri Lokavcih dovoli močan za izdatno zajetje. FričeH so že kopati zbiralnik. Ostane pa še vprašanje kako čimorej zagotoviti potrebnih 200 milijonov dinarjev za napeljavo.	(JP)
VAJENCE
za trgovino z železnino.
zdrave, močne fante, z dokončano osemletko, s p r ej m e na dveletno učno dobo
Veleželeznina »MERKUR« —
Ljubljana — Šentvid 101.
8178
MUTA
Tovarno obnavljajo
V tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta obnavljajo livarno in kovačnico. Livarno bodo popolnoma mehanizirali, v kovačnici pa predvsem izboljšali delovne pogoje v novi proizvodni dvorani. Za livarno bodo kupili r.ove čistilne stroje in transportne trakove, še letos bodo mehanizirali transport peska za oblikovanje. Računajo, ‘da bodo do leta 1965 vložili v rekonstrukcijo približno 400 milijonov dinarjev, od tega 120 milijonov lastnih sredstev. Bruto produkt bodo povečali od 1.3 milijarde na 3 milijarde dinarjev.
V podjetju si prizadevajo, da bi izpolnili tudi letošnji proizvodni načrt. Letos so v prvih sedmih mesecih presegli predvideni plan za sedem mesecev z 8.6 odst. Proizvodnjo v sedmih mesecih pa so povečali za 11 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lani Tudi pri izvozu so dosegli dobre rezultate, saj so v sedmih mesecih izpolnili 62 odst. letnega izvoznega načrta. V Tanganjiko, Zahodno Nemčijo, Grčijo, Turčijo in v nekatere druge države so izvažali poljedelsko orodje, prilagojeno potrebam posameznih držav. V podjetju izdelujejo tudi kvalitetne litine za elektro in motorno industrijo in odkovke za industrijo krogličnih ležajev.
V podjetju so že pripravili osnutek statuta delovne organizacije in ga razobesili, da se lahko člani koiektiva seznanijo z njegovimi določbami. Razmišljajo tudi o uvajanju nove organizacije v poslovanju podjetja, ker sedanja organizacija marsikje več ne ustreza. Uvedli bodo nekatere nove službe ter nekatere obstoječe izponolnili. Med drugim bodo začeli že med rekonstrukcijo uvajati razvojni oddelek, ki je nujno potreben za razvoj podjetja. Izboljšali bodo deilo v konstrukcijskem oddelku in modernizirali ekspedit.
KOM
/z včerajšnje druge izdaje
KRANJ — Lani so prodali v gostinskih lokalih kranjske občine 280 tisoč litrov vina, letos pa 272 tisoč litrov. Piva so lani stočili 333 hektolitrov, letos pa le 264 hektolitrov. Po drugi strani pa se je letos povečala potrošnja žganih pijač od 61 tisoč litrov v lanskem letu na 83 tisoč litrov letos. Ker veljajo vsi ti podatki samo za prvih šest mesecev letošnjega leta oziroma lanskega leta, So ti podatki vsekakor zaskrbljujoči. Vzrok za to je treba bržkone iskati v slabo usklajenih cenah za te pijače.
/z včerajšnje tretje izdaje
LJUBLJANA — V podjetju »Keramika in pečarstvo« je vrednost proizvodnje v prvi polovici leta znašala 78 mili-jonovv dinarjev, v juliju pa 14 milijonov dinarjev. Namesto varovalk, ki so jih izdelovali letošnje leto do aprila, izdelujejo sedaj cevno opeko. — V ponedeljek bodo Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga začele tradicionalne razprodaje šolskih knjig v Križankah. Razprodaja bo v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 18. ure, v četrtek (zadnji dan sejma) pa od 9. do 16. ure. — Kljub precejšnji oddaljenosti od središča mesta ima živalski vrt mnogo obiskovalcev. Letos jih je bilo že 54.665. Zanimivo je, da je med obiskovalci malo otrok (le 4129).
V nekaj
MARIBOR — V podjetju Marles je posebna komisija zaključila tridnevno razpravo o statutu te gospodarske organizacije. V komisiji so razen strokovnjakov predstavniki vseh organizacij, v razpravi pa so obravnavali nekatere teze, da -bi bil statut čimbolj skrbno pripravljen.
R
RAVNE — Godbeniki Svobode »Prežihov Voranc« pomagajo s prostovoljnim delom pri razširjanju svojega glasbenega doma, ki je bil za uspešno delo že premajhen. V ravenski godbi na pihala so v glavnem delavci iz tamkajšnje železarne in gojenci nižje glasbene šole.	R
MARIBOR — Septembra bodo v mariborskem okraju v glavnem končali dopustno obdobje v občinskih skupščinah, ki smo ga čutili le v avgustu, ko ni bilo sej občinskih skupščin. Predvidevajo, da bodo v septembru vse občinske skupščine imele seje, na katerih bodo obravnavale v glavnem probleme izpolnjevanja plana s posebnim poudarkom na proizvodnjo in izvoz. Na sejah občinskih skupščin bodo razpravljali tudi o nekaterih drugih problemih, ki so se pojavili v z3dnjem času. Občinski odbori SZDL, občinski sindikalni sveti in občinski komiteji ZK ter zveze mladine pa se bodo skupaj z ustreznimi o-krajnimi forumi vključili v aktivno delo okoli pripravljanja občinskih statutov. V nekaterih občinah so že tiskali nekaj osnutkov, v ostalih pa bodo to storili sedaj. Prizadevajo si namreč, da bi osnutek občinskega statuta prišel v sleherno hišo. -r
Je letos preveč gob?
Vsakih nekaj let se pojavi isto: telefoni brnijo in od vsepovsod prihajajo vprašanja: ali odkupujete gobe in po kakšni ceni? To je zmerom takrat, ko je zaradi ugodnega vremena mnogo gob.
Pri skrbnem delu dobimo lepe, za oko prijetne gobe z značilno aromo, ki jo pri naših gobah tako cenijo. In take gobe je zmeraj lahko prodati. Seveda pa se prav v dobrih letinah maščuje malomarnost nabiralcev, če nabirajo gobe vsevprek.
V zadrugah, ki so jim gobe le priložnostni nakup (pri katerem pa dobro zaslužijo!), premalo pazijo na kvaliteto odkupljenih gob. zato se jim v skladiščih nabere preveč gob. Kdo od izvoznikov (naše gobe gredo v pretežni meri v izvoz) bo kupoval slabe gobe, če je lepih dovolj?
Pri Gosadu niso prav nič presenečeni r.ad dobro rastjo gob, saj iz izkušenj vedo. da se v pogojih, kot so letos, prav rade pojavijo goh-s. Te gobe. ki rastejo sedaj, so še vedno tako imenovane letne gobe. ker je klobuček jurčkov še svetle barve. Te gobe sicer niso manjvredne, vendar pa po kvaliteti ne dosegajo poznojesenskih jurčkov s temnimi klobučki, ki so po navadi bolj zdravi in manj črvivi, zato pa tudi lepši in bolj cenjeni.
Na ceno ne vpliva vedno samo kvaliteta, ampak tudi cena na zunanjem trgu; to še posebej takrat, ko je tudi drugod dosti gob.
Gobe si sedaj, ko je priložnost, naberimo tudi za dom. Posušene gobe lahko shranimo vse do pomladi. Pozimi nam bodo lahko prišle prav za marsikatero gobjo jed.
Gob torej ni preveč, le pravilno jih je treba izkoristiti!
MRJAK
MARIBOR
Se ena smučarska vlečnica na Pohorju
Graditi so jo začeli letos in so že napredovali tako daleč, da bo do zimske sezone začela voziti. Vlečnica, imenovana »Bolfenk«, bo imela zgornjo postajo pri devetem stebru vzpenjače. Od tam bo tekla proga navzdol mimo »Gradisovega« doma do novih smučišč na višini 850 metrov, ki so primerna tudi za večja smučarska tekmovanja.
(JP)
Srednja Dalmacija
OTOK BB.AC: POSTIRA — ima 1300 prebivalce^, je prijetno ribiško naselje na severni obali Brača. Obdano je z borovimi gozdiči in oljčni-nit nasadi. V mestu sta lepi p4«ii. Izleti so možni v bližnje kraje na Braču pa tudi v mesta ▼ bližini Makarske. Namestitev je možna v hotelu »Park«, ki ima 50 postelj. Penzion v sezoni je 1800, izven sezone pe 1250 do 1450 din. _V zasebnih sobah v Po-etirah in v bližnjem Splitsku Je 420 postelj po 250 do 370
din. Hrana v restavraciji hotela stane 800 din v sezoni, izven sezone pa 700 din. Ladijske zveze s Splitom. Informacije daje turistično društvo Postira, otok Brač.
PUCISCA — je ribiško naselje na severni strani otoka Brača. Ima lepe peščene plaže. Izleti so možni z ladjo v Makarsko, Omiš (na hidro-centralo »Split«), na makarsko riviero in na Vidovo goro. Namestitev je možna v zadružnem hotelu, ki ima 10 postelj, v zasebnih sobah pa je 160 postelj po 250 do 450 din. Hrana v restavraciji je
od 700 do 800 din. Prometne zveze s Splitom in drugimi kraji na Braču. Vse informacije daje turistično društvo Pučišča.
POVLJA — je ribiško naselje v dolgem morskem zalivu na severni obali otoka Brača. Ima lepe plaže. Izleti so možni z ladjo v Brela, Baško Vodo in Makarsko. Namestitev je možna v gostišču »Galeb«, ki ima 44 postelj. Penzion v sezoni je 1600 do 1750 din; izven sezone do. 30 odstotkov popusta. V zasebnih sobah je 260 postelj po 250 do 500 din. Ladijska zve-
za s Splitom. Informacije daje turistično društvo Povija na otoku Braču.
Slovenija
LAŠKO — ima približno 1900 prebivalcev. Je znano zdravilišče s posebno zdravstveno ustanovo za medicinsko rehabilitacijo. Je v Savinjski dolini, 9 km južno od Celja. V mestu je dobro ohranjen grad iz XII. stoletja. Ohranjene so še razvaline nekdanjega gradu Tabor na razglednem hribu Hun (585 m). Izleti so možni v Šmohor, kjer je tudi planinska koča, na celjsko kočo na. Tovstu (700 m). Nastanitev je možna v hotelu »Savinja«, ki ima 35 postelj, v gostišču »Hun« je 9 postelj, v zasebnih sobah pa je na razpolago 52 postelj. Prometne »veze so ugodne. Informacije daje turistično društva v Laškem. ,
PRVI DAN ATUETSKE6A DVOBOJA JUGOSLAVIJA : ČSSR
Niz rezultatov na evropski ravni
Med moškimi vodijo gostje 62:44, med ženskami pa prav tako (ehoslovakinje 45:21 točkam
LJUBLJANA, 31. avg. — Z običajnim ceremonialom so točno ob 16. uri na centralnem stadionu pred le okrog 1500 ljubitelji atletike (ali jih je pri nas res samo tako malo?) odprli meddržavni dvoboj moških in ženskih reprezentanc CSSR in Jugosiavije. Postroiene reprezentante obeh dežel in sodnike v rdečih krojih s PEA sta pozdravila podpredsednik AZJ Laza Milič in vodja ekipe CSSR inž. Josef Moc. nakar so kapetani Skobla in Nemcova (CSSR) ter Span in Luncerjeva izmenjali darila, ob igranju himen pa so potegnili na drogove obe državni zastavi. Na lepo urejenem stadionu se ie ponudila očem živopisna slika, še zlasti zato, ker je bilo atletom naklonjeno tudi vreme: deževalo ni, kar je po seriji mokrih dni že bil — uspeh, pozno popoldne pa je celo posijalo sonce. . .
In potem se je začelo tekmovanje. Moški so starta,li s tekom čez visoke ovire, ženske pa z metom krogle.
Nepričakovan dvojni poraz
110 m ovire, moški: Čiemy (C) 14,5, čečman (C)	14,6,
Petrušič (J) 14,6 Rukavina (J)
14.9.	Točke — CSSR 8, Jugoslavija 3. V tej preizkušnji je uspel drugi start. Poškodovani Petrušič je bil počasnejši od zdravega, tako da so gostje na drugi polovici proge izsiliii visoki Cier-ny, rezerva v ekipi gostov!
Krogla, ženske: Matrasova (C)	14,95, Jani borova (C)
14.76,	Bilič (J) 13,48. Kačič (J) 12,95. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Naši za razred slabši.
StamejEičeva najboljša
80 m ovire, ženske: Stamejčič (J) 11,1, Scliusterova (C)
11,5.	Fomenkora (C) 11.5, Ba-bovič (J)	11.7. Točke —
CSSR 5. Jug. 6. Novopečena Celjanka je na svoji »rodni« stezi opravičila dobro formo, ki jo je pokazala že v Celju. Od startnega strela je pove-
čevala prednost in zmagala z naskokom. Veteranka Babo-vični mogla ogroziti Ceho-slcvaktnj. Ob prvi jugoslovanski zmagi razumljivo veselje na stadionu.
Na 100 m: Mandlik
100 m, moški: Mandlik (C)
10.7, Pavlovič (J)	10,7, Vo-trubec (C) 10,8, Stanojev (J)
10.8. Točke — CSSR 7, Jug. 4. Na drugi polovici proge se je tehtnica nagnila v prid gostom, razlike na cilju pa so bile malenkostne.
400 m. moški: Trousil (C)
47,5,	Vana (C) 48,2, Grujič (J) 48,3, Stanovnik (J) 48,4. Točke — CSSR 8. Jug. 3. Jugoslovana sta vodila do ciljne ravnine, na zadnjih 100 m pa sta bila gosta, zlasti Trousil, močnejša.
Rezultata svetovne vrednosti
Disk,-ženske: Nemcova (C)
55,56.	Mertova (C) 52,13, Vukovič (J) 43,40, Celesnik (J)
42,58.	Točke — CSSR 8. Jug. 3 Rezultat zelo izenačene črnolase Mertove ima svetovno veljavo in je nov re-
DiSCfPLINE, URE, IMENA . ..
Dvoboj CSSR : Jugoslavija-oodo nadaljevali danes od 16. ure dalje na centralnem stadionu ob Titovi cesti. Našim bralcem posredujemo spored tl. dne tekmovanja, pri čemer so favoriti v posameznih disciplinah odtisnjeni krepkeje:
16.00 — 400 m ovire, moški: Matič fJ). Hrušč (C), Botič (J), Mandlik II (č),
16.0P — palica, moški: Ara* povid (J), Tomašek (C), Le-Sek (J), Taftl (C),
16.00 — kladivo, moški: Ma-lek (C). Mijatovič (J), Matou-šek (C), Bezjak (J>,
16.15 — 200 m, moški:	Pavlovič <J>, Vol rubeč (O. Sta-noiev (J). Mandlik (C),
16.15 — dal-ina. žensk?: Mri-njek tJ). Kunnanova (C), Sla-.! mejeič £J). Drobna (C).
16.25 — 200 m. ženske:	Fal-
tusova (C), Luncer (J), Le-hocka (C), Sivčeva (J),
16.40	— 800 m, moški:	Gru-
jič (J). Jilek (C), Rubešič (J), Juza (C),
10.40	— kopje, ženske:	Hrb-
kova (C), Urbančič tj); Linhartova (C), Kačič (J).
16.55	— 2000 m zanreke, moški:	Špan (J). Zhanal (C),
Hafner (J), Eichler C C),
17.00	— troskok, moški: Sla-nišič tJ». Krupala (C), Njara-di (C>, Kalecky (C),
17.15 — 800 m. ženske: Rajkov (J), žakova (C), Farkaš (J), Ovatkova fC),
17.20	— disk, moški: Zemba CC), Cegar (J), Danck (C), Redoševič (J).
17.30	— 5000 m:	moški:	Va-
žič (J). Hellmich (O, Zuntar (J). Jurek (C),
17.50.— 4 X, 100 m, ženske: Jugoslavija. CSSR, ■
13.no — .4 X 4nn m moški: Jugoslavija. CSSR,
18.15 — slovesni zaključek.
kord stadiona.
400 m, ženske:	Kraličkova
(C)	55,7, Blanarikova (č)
56,4,	Farkaš (J) 57,6, Podmilj-ščak (J) 58,3. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Češkoslovaška rekorderka je le malo zaostala za svojo najboljšo znamko, Mariborčanka Podmilj-ščak pa je debutirala v se-niorski reprezentanci z novim mladinskim državnim rekordom (doslej 59,1).
1.500	m, moški:	Salinger
(C) 3:42,2, Odložil (C) 3:43,6, Važič (J) 3:43,7, Kovač (J) 3:48,7. Točke — CSSR 8, Jug.
3.	To je bil tek po okusu občinstva. Kovač je povedel, pri 500 m pa oe je zdel tempo Važiču še prepočasen In je prevzel vodstvo. Salinger se je držal rezervirano. Ko so dali znak za zadnji krog. je Važič še *vodil. v ciljni krivini pa sta prehitela najprej Salinger in nato še Odložil. Rezultati vseh treh prvopla-siranih so odlični — osebni rekordi, Važičev čas pa tudi nov rekord Slovenije (doslej Važič 3:44.3). Zanimivo je, da je Salinger z natanko iistim izidom 3:42.2 v Beogradu osvojili bronasto kolajno na PEA.
Krogla, moški: Skobla (C)
17.96,	Šmid (C) 17,73, Barišič (J) 17,53. Tomasovič (J) 17,29. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Kaj hočemo? Oba Jugoslovana sta se približala svojim najboljšim rezultatom, pa sta bila vendar poražena.
Dvojna zmaga v kopju in polovična v višino
Pri moških se je položaj za domačine nekoliko izboljšal, ko so objavili rezultate v metu kopja in skoka v višino. V obeh disciplinah so naši re-prezenntanti premagali goste.
Višina, moški: Todosijevič (J) in Lansky (C) 203, An-djelkovič (J) 203, Valenta (C) 203. Točke — CSSR 5, Jug. 6. Vsi tekmovalci so preskočili 203 in omagali pri 206 cm. O uvrstitvi je odločalo število poskusov, vendar sta bila tudi pri tem Todosijevič in Lansky enaka, tako da sta si razdelila prvo mesto.
Kopje, moški: Miletič (J)
72,36.	Galič (J) 71,48. Dušat-ko (C) 70,75. Poskočil (C)
70.17.	Točke: CSSR 3, Jug. 8. Dvojna zmaga — prva jugoslovanska — s povprečnimi izidi.	;
Cervcnova druga pomlad
10.000	m, moški:	Cervan
29:17,9, Tomaš (C) 29:53,8, Iva-
Innsbruck odprt 24. novembra
Da prirediteljev prihodnjih zim skih olimpijskih iger v Innsbrucku ne bi presenetila kakšna še tako neznatna zadrega, so sklenili izvesti na vseh olimpijskih napravah v mestu in Seefeldu v dnevih med 24. novembrom in .28. januarjem 1964 veliko splošno generalko. V njenem sporedu bo vrsta državnih in meddržavnih tekem, da bi med njimi vsi sodelujoči preizkusili naprave same kakor tudi delovanje vseh 7jQ. merjenje in obveščanje urejenih priprav. Posebej bodo v tem času proučevali tudi prometne probleme. Olimpijski letni stadion v Tivoliju (vendar še nekje en Tivoli s športnimi objekti), ki bo do oktobra popolnoma pripravljen, bo imel po dodatnih adaptacijah prostora za 11.192 oseb, odpreti pa ga hočejo na dan 24. novembra — z veliko meddržavno hokejsko tekmo. Naslednji teden (30. nov. in 1. dec.) pa bo v njem že druga atraktivna prireditev — avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju.
Tudi skozi ves december in januar 1964 bodo potem vsi weeken-di izpolnjeni z nizom kvalitetnih nastopov domačih in tujih športnikov — na ledu in po smučiščih. 22. decembra bodo skakali na pomožni skakalnici v Seefeldu, nekaj dni za tem pa spet odigrali močan mednarodni hokejski turnir. 5. januarja bo mednarodna skakalna prireditev na olimpijski skakalnici na Berg Islu. Sredi januarja bodo lahko preizkusili svoje naprave tudi sankači in tekmovalci v bobsleighu. Zadnje dneve pred olimpijsko premiero pa bodo — za poskušnjo — spustili na led tudi še hitrostne drsalpe.
Zamisel teh uvodnih prireditev je prav gotovo več ko koristna, bo pa tudi po propagandni strani skoraj mimogrede pripomogla k še večjemu zanimanju za prave olim-
pijske dogodke v prvih dneh februarja 1964.
Evropski aero-rolly
BEOGRAD, 31. avg. — Jugoslovanska športna pilota Ciril Križnar in Marjan Bizjan iz Aerokluba Ljubljana sta danes startala na tretjem evropskem aero ralljju. Oba tekmujeta z letalom domače konstrukcije »KB-6«, z njima tekmuje tudi Zagrebčan Zarevski na letalu češkoslovaškega tipa »Tre-ner-Master«.
Davi je startalo 99 leta! z 250 člani ^ posadk iz 11 evtropskih držav in ZDA. V prvi etapi bodo poleteli od Augsburga do Gradca, v drugi etapi pa od Maribora do Beograda. Zmagovalec vsake etape bo nosil »Modre rokavice F Al«, zmagovalec rallyja pa bo prejel »srebrno palico FAI«.
Jugoslovanska ekipa brani prvo mesto in srebrno palico, ki jo je leta 1961 osvojil Ljubljančan Krumpak, ta pa letos ne tekmuje, ker je postal pilot civilnega prometa.
Teniški poko! Jugoslavije
MARIBOR, 31. avg. Danes je bilo vreme le bolj naklonjeno teniškim tekmovalcem, ki tek-mujejo^ za jugoslovanski pokal. Najprej so nadaljevali prekinjena srečanja, potem pa začeli srečanja IV. kola. Doše-danji rezultati: Slovenija: Vos-voddna 2:0 (Vodeb : F6zd 6:2, 6:1, Sikošek : Novak 6:3. 6:4). Ekipa Slovenije je predala srečanje s Hrvatsko po vodstvu gostov 3:0. Srbija : Makedonija 3:0. To je bilo nadaljevanje prekinjenega srečanja, kjer so Srbi v igri parov premagali Makedonce in s tem postali zmagovalci srečanja. B. B.
Ljubljana : Sobota 3:1 (1:0)
LJUBLJANA. 31. avgusta. V prvenstveni tekmi SNL je danes popoldne moštvo Ljubljane premagalo enajstorico Sobote s 3:1 (1:0). Pred približno 800 gledalci ;e sodil Bertok iz Kopra. Gole za Ljubljano so dosegli: Popivoda v 40. in 81. ter JDjaferovič v 33. minuti. Edini gol za goste je dosegel Mav-čec v 80. min.
Prva zmaga Ljubljančanov v letošnjem prvenstvu je povsem zaslužena. Napadalna petorka Ljubljane je bila zelo dobra in je ves čas ogrožala gol Vrdjuke. Čeprav je moštvo Ljubljane zabilo samo til gole, bi bil izkupiček lahko še boljši, saj so vratnice kar trikrat pomagale vratarju Sobote. Sodnik Bertok je sodil z napakami.
V predtekmi so mladinci, istih moštev igrali neodločeno 2:2 (1:1).	J.	B.
Jugoslovanski aero-rally
BEOGRAD, 31. avg. Na beograjskem športnem letališču se je danes končal jugoslovanski aero-rally. Prehodni pokal maršala Tita je osvojil inž. Zlatko Kurjakovič iz Zagreba.
Izidi: Kurjakovič (H) 513, Bojovič (ST) 499, Lajnveber (H) 496, D j eri (Sr) 487, Je-lak (H) 463, Isakovič (Sr) 456. Radič 446, Stankovič (M) 443, Petrovič (Sl).
novič (J) 30:11,0, Tejbus (C) 30:99,8. Točke: CSSR 4, Jug. 7. Pričakovanja, da bo Cervan dobro tekel na stadionu, na katerem je prvič premagal mejo 30 minut, so se izpolni; la. Cervan je ves čas tekel ofenzivno, uspešno napadel Tomaša že v prvi polovici proge in 1200 m pred ciljem dokončno zlomil odpor gosta. Ivanovič je prav tako premočno osvojil tretje mesto. Cer-vanov rezultat je samo 10 sekund slabši od njegovega državnega rekorda in letos šesti izid v Evropi.
Daljina, moški: Hutter (C) 720, Malešev (J) 709, Munjič (J) 705. Solčany (C) 703. Točke — CSSR 6, Jug. 5. Slabi rezultati.
Višina, ženske:	Jeimarova
(C) 164, Bednarova (C) 161, Jug (J) 158, 'Mrinjek (J) 153. Točke: CSSR 8, Jug. 3.. Brez bolne Gerejeve Jugoslavija ni imela nobenih možnosti tudi v tej disciplini. Peta dvojna zmaga češkoslovaških atletinj!
4 x 100 m, moški: CSSR 41,5, Jugoslavija 41.6. Točke: CSSR 5, Jug. 2. Po drugi predaji so bili zaradi slabe menjave izgubljeni gostje, po tretji pa Jugoslovani.
Končni rezultat prvega dne: Moški — CSSR 62. Jugoslavija 44, ženske — CSSR 45, Jugoslavija 21.
EVGEN BERGANT
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
FOREST HILLS, 31. avg. — Na mednarodnem prvenstvu ZDA v tenisu je presenetil ameriški novinec Pasarell, ki je premagal Alena Foxa, četrtega igralca ZDA 8:10, 6:4, 6:4, 6:3. Avstralec Flet-cher pa indijskega reprezentanta Lala 9:7, 4:6, 6:1, 14:12.
Evropski rekord v Splitu
Itglijan Rora 1:01,9 na 100 m hrbtno
SPLIT, 30. avg. — Osemnajstletni italijanski plavalec Giafredo Rora, član torinskega Fiata, je na troboju Fiat :	Roma :	Jadran,
ki je bil nocoj v Splitu, preplaval 100 m hrbtno v času novega evropskega rekorda 1:01,9. Dosedanji evVopski rekord sovjetskega plavalca Barbiera je znašal 1:02,1.
» Na troboju so bili najuspešnejši plavalci Fiata, drugo mesto je osvojil Jadran, tretje pa Roma.
Na 100 m metuljček je zmagal Splitčan Rogušič s časom 1:03,1, na 100 m prosto paDe Gregorio v 58,3 sek. Na 100 m prosto v ženski konkurenci je zmagala Camino (Fiat) — 1:08,0.
Danes: motokros v Tržiču
Na preurejeni tekmovalni progi 2 km oddaljeni od Tržiča bo jutri popoldne II. mednarodni motoristični kros z močno udeležbo izvrstmn zastopnikov tega športa * svetu.
Začetek tekmovanja bodo ob 14.30 uri naznanile fanfare, nato bo še kratka slovesnost. ob 15. uri pa start za I. skupino. Med posameznimi skupinami bo 15 minut -odmora, med tekmovanji oben razredov pa 20 minut.
Takoj po končanem tekmovanju bodo razglasili rezultate najboljših tekmovalcev.
JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 82:79
SOFIJA. 31. avg. — Na mladinskih balkanskih igrah v košarki so Jugoslovani premagali tudi Romunijo, in sicer 82:79 (43:41), Grčija pa Turčijo 60:47.
Jugoslavija bo nocoj igrala z Bolgarijo, Grčija pa z Romunijo.
ANKARA — Turško nogometno moštvo Bešiktaš je zmagalo v prvem kolu balkanskega nogometnega pokala, in sicer nad enajsterico Dinama iz Tirane 1:0 (1:0).
PETRUSlC IN CERNY NA 110 OVIRE. Zmagal je Cehoslovak, Jugoslovan pa ie bil tretii.
Fotor E. Šelhaus
ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
Zmaga treh vodečih
NOVI STADION CRVENE ZVEZDE V BEOGRADU - Dne 1.’ septembra bo ta mogočni in modemi objekt lahko sprejel 45.000 gledalcev okrog tekme Crve-na zvezda : Rijeka. čez dober mesec pa jih bo lahko sprejel še enkrat več. Stadion namreč še ni povaeja dograjen.	___ Fotos Tanjug
LJUBLJANA, 30. avg. — Sedmo kolo XIII. šahovskega prvenstva Slovenije se je končalo z zmagami vodečih: Zvone Kržišnik je v partiji s Svrzičem dosegel že v 22. potezi prednost kvalitete in dveh kmetov, Vlado Plavčak je v borbi z Bertoncljem z efektno 42. potezo osvojil lovca, Ivo Bajec pa je v zanimivi končnici s Planincem s pomočjo močnega lovskega para osvojil kmeta in celo točko. Trojica ljubljanskega Novinarja Kržišnik, Plavčak in Bajec ima tako po sedmem kolu skorajda odločilno prednost pred najnevarnejšima tekmecema za prvo mesto Groskom in inž. Krivcem.
Sedmo kolo: Bukovac : Šiška 0:1 (Slovanka, 38). Ivačič : inž. čre-pinšek 0:1 (Angleška. 38). črni je s prodorom kmeta na drugo vrsto dosegel odločilno prednost, Ivačiču pa je v nerešljivem položaju padla zastavica. Inž. Krivec : Puc prekinjeno v boljšem položaju za Puca (Kraljeva indijka, 40). Beli je po otvoritveni napaki izgubil kmeta, tako da ima Puc v končnici trdnjav in lovca proti skakaču 5:4 kmetov. Grosek : Cuderman remi (Grunfeldova indijka, 22). Plavčak : Bertoncelj 1:0 (Sicilijan-ka, 42). Plavčak je po osvojitvi kmeta z odlično igro povečal pozicijsko prednost, tako da se je Bertoncelj po napredovanju belega kmeta do šeste vrste pred izgubo lovca predal. Svrzič : Kržišnik 0:1 (Francoska, 33). Svrzič je v otvoritvi žrtvoval kmeta za hitrejši razvoj figur, toda Kržišnik je po rokadi na nasprotni strani hladnokrvno vzel drugega kmeta in v 22. potezi osvojil še kvaliteto, da bi končno z majhno kombinacijo z žrtvijo lovca in trdnjave postavil nasprotnika pred izgubo kraljice. Fajfar : Vošpemik prekinjeno v boljšem položaju za Fajfarja (Skandinavska, 41). Beli je v manevrski borbi osvojil kmeta, toda analize bodo šele pokazale, ali bo lahko Fajfar svojo prednost v končnici lahkih figur tudi izkoristil. Bajec : Planinc 1:0 (Angleška, 39). Bajec je s spretnimi manevri lovskega para osvojil kmeta, Planincu pa je v izgubljenem položaju v 39. potezi padla zastavica.
Prekinjena partija inž. Krivec : Puc se je končala z remijem v 58. potezi.
Stanje po VII. kolu: Kržišnik 6, Plavčak 5,5, Bajec 4,5 (1). Grosek in inž. Krivec 4,5, Vošpemik 3,5 (1), Cuderman in Puc 3,5, Fajfar 3 (1), Ivačič in Planinc 3, inž. Crepinšek in Šiška 2,5, Svicič 2, Bukovac 1,5 (1), Bertoncelj 1.
A. P,
TURNIR V AMSTERDAMU
Parma : Udovčič 1:0
AMSTERDAM, 30. avg. (Po telefonu) — Slovenski šahovski velemojster Bruno Parma je ika mednarodnem velemojstrskem turnirju v Amsterdamu remiziral partiji s
ttuyferaota in Forttecbem, med-
tem ko jc v tretjem kolu premagal zagrebškega velemojstra Ldovčiča. Stanje po 3. kolu: Czemiak (Izrael in Portisch (Madžarska) 2,5, Parma 2, Barendregt (Nizozemska) in Milič 1,5 (1), Udovčič 1.5, Donner (Nizozemska) 1 (1), Kuvpers (Ni-zemska) 0 (1), De Rooi (Nizozemska) 0.
Prvo kolo: Donner :	Udovčič
remi, Parma : Kuypers remi, De Rooi : Portisch 0:1, Milič : Czer-niak remi, Langeweg : Barendregt prekinjeno. Letošnji članski prvak Nizozemske Kuypers se je v španski partiji odlično branil, tako da Parma ni dosegel nobene prednosti.
Drugo kolo: Udovčič : De Rooi 1:0 Milič : Langeweg 1:0, Portisch : Parma remi, Barendregt : Dcnner remi, Czemiak : Kuypers 1:0. Budimpeštanski velemojster Lajos Portisch je v otvoritvi partije s Parmo dosegel v sicilijankl mnogo boljši položaj, toda Parma 'je kljub časovni stiski v težki končnici dveh trdnjav in skakačev ob 6:6 kmetih rešil pol točke, čeprav so oili njegovi kmeti razbiti.
Tretje kolo: Donner : Milič prekinjeno v boljšem položaju za Donner ja, Parma : Udovčič 1:0, Langeweg : Czemiak 0:1, Kuypers : Portisch 0:1, De Rooi : Barendregt 0:1. Parma je dosegel v si-cilijanki že v otvoritvi veliko prednost, Udovčič pa je v borbi z velikimi pozicijskimi težavami v končnici izgubil figuro. B. PARMA
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO
Gheorghiu : Lee remi
VRNJAČKA BANJA’, 31. avgusta. Borba z prvo mesto na VIT. svetovnem mladinskem prvenstvu je postala po remiju Gheorgliija v partiji z Leejem in dveh zaporednih zmagah janate še zanimivejša, tako da bo zadnje kolo odločilo svetovnega prvaka.
Prva skupina — osmo kolo: Gheorghiu — Lee remi, Zaharov — Kurajica remi, Adamski — Janata 0:1, Bojkovič — Vesterinen 0:1, Tan — Cweig remi. Prekinjena partija Zaharov — Janata se je končala z zmago Janate.
Stanje pred zadnjim kolom: Gheorghiu in Janata 6.5, Zaharov, Adamski, Tan in Cweig 4, Kurajica
3,5,	Lee 3, Bojkovič 2,5, Vesterinen 2.
Druga skupina:	Freedgood —
Belling remi, Ghat — Litsberger 1:0, Fuller — Mogens prek., Oster-meyer — Holatschek remi, Alva-rez — Musil 0:1. Stanje: Holatschek in Ostermeyer 6, Ghat 5, Musil in Freedgood 4,5, Mogena 4 (1), Fuller 3 (1), Belling 2.5. Alvarez 2, Litsberger 1,5.
Tretja skupina: Amado 6,5, KI-rilov 6, Cunningham in Kristiana-son 5,5, Kovacs in Scull 4, Glau-ser 3,5, Dictricl* 2,5» Cordovil l, Biirston 0,5.
Mvftn Tavčar
Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, ki se rad baha, bodisi s premoženjem, uuuin o __________ _____
go stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik in oštir Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo nekaj denarja pridobil. Kar sem poznal to hišo, se je bahala: oče je ob vsaki priliki metal svoje bogastvo na mizo, otroci so ga posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in je od tam prinesla nazaj svoje ime. Prej je bila Katra, po loški šoli pa Katinka.
V gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, katero so mi pisali iz Ljubljane ter me opozarjali, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu je Katinka prav sladko za-gostolela: »Kako, da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa zamerili?« Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar se mi je zdelo silno zoprno.
Dekle je bilo še dosti dobre podobe, ali tičala je v nekaki gosposki kočemaj-ki, kateri se je kar videlo, da je bila za cenen denar kupljena pri Kajdetu v Loki. Tudi govorila je nekako po knjigi, prav po »Danici«, na katero so bili Fortunovi naročeni.
Ponovila je: »Kaj smo se vam zamerili? Gospod sodnik ostaja vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj, kdor pride k nam, in naj je še tak gospod!«
Da jo potolažim: »Prinesite mi polič vina, gospodična Katinka! To vem, da točite dobro pijačo.«
»Gospodična« se je urno zasukala ter odhitela s poličem po vina. Ko je postavila polno steklenice predme na mizo, je prisedla ter vprašala zadovoljno:
»A ni fletncf pri nas?«
»Fletno!« ji odgovorim.
»če naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta pride daleč po svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav!«
VASOVAL E C
huda!«
Lilo je naprej, in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti:
»Delal sem ves dan.«
»Nič!«
»Pismo mi je prinesel gospod Jakob.«
»Nič!«
»če hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendarle tudi jaz tja.«
»Nič!«
»Pišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pisarni.«
»Nič!«
»če pa ni nič, pa naj bo nič!«
»Nič!«
Tako me je prignala do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo.
Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s 'tem, da .ie imela rutico na glavi tako zavezano, da je zakrivala polovico obraza. Imeli smo »ra-ševino« in največja skleda je bila napolnjena ž njo. Imenitna ta jed — moka in pšeno, gosto skuhano — je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. Prava raševina je zahtevala, da je stala žlica pokonci, če si jo zasadil v njo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je potem zabela znova trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici.
Z veliko slastjo smo otepali tisti večer okusno to raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovorila. Samo če je opazila, da sem postrgal na meni odka-zanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, da so se ocvirki kar gnetli.
To je parkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno ljubeznivostjo.
Drugega mnenja pa je bil Danijel. Za-krohotal se je: »Meta, pravica je za vse! Če boš tako krivično postopala, izpodkopljem ti jamo.«
Vrgla je žlico po mizi ter srdita zbe-
žala. Danijel pa se je krohotal za njo. —
Nerodno je, nositi ves teden prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila, da se pojdeva po večerji kopat. Hlapce je odšlo, zaklicavši, da me počaka na vasi.
Ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgovarjala, sem se podal z Danijelom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf, in takrat me je prešinila sladka misel.
»Liza,« sem zašepetal, »pripravi jo, pridem klicat!«
Ta pretkana ženska niti obraza ni zavila, samo kratko se je zasmejala: »Glej, da prideš k pravemu oknu!« Kaj skupaj spraviti, na tem bolehate vse ženske, kmetice in gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu.
Na vasi smo se — sedeč po plotovih — pogovarjali s fanti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič na vas in da bo velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si na Gori čisto gotovo pridobil pravico do fantovanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali, nato so odšli k Fortunu, da spravijo v pijačo, kar so dobili od mene."
Z Danijelom sva se podala h Karlov-ščici. V tolmunu, kjer je imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na to se je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu, da bi ne zamudil svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostal, ker mi je mrzla voda jako ugajala.
Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Presečnikovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam pogledala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo domovje v luči skoraj kakor podnevi.
Pri hlevu ob zidu je slonela lestva, lahka in pripravna. Tiho in previdno sem jo zanesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta spali
Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba imela dve okni.
Vse se smejete, častite prijateljice, ali vendar je resnica, da ima vasovanje na kmetih veliko poezije v sebi. Pri tem ni treba na kaj nedovoljenega misliti. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, govoriti z dekletom in govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava poezija, ki dosti več velja nego-tisti plesi, na katerih gosposki fantiči vašim dekličem, ki se pehajo v prepotenih Oblekah, o ljubezni govoričijo! In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih gospoduje pa narava, ki je resnična mati resnične poezije.
Po lestvi sem splezal do okna in lahno potrkal na steklo. »Meta, a spiš?«
Nekaj je zašumelo v izbi, kot bi kdo s postelje vstajal. Zdelo se mi je, da ču-jem neko tekanje. Prejkone sem se bil zmotil v oknu in potrkal pri Lizi.
Zopet pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi je prikazala. Bila je rdeča kot pirh o veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v »dolgo ruto« — sedaj ji pravite' »ogrinjalka«. Ker je imela spuščene kite, ji je bil 'obrazek čisto spremenjen, pa vziic temu jo je obdajala čudna krasota.
Vzdihnila je:
»Moj bog, čemu si prišel? Kaj poreče mati?«
Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi zdihovati:
»Spati ne morem, ker vem, da si name huda.«
Nekaj se je obotavljala: »Saj sam veš, da nisem«.
»Cemu si pa bila?«
»S tem Katretom govoriš — z vsako drugo bi smel.«
Zdelo se mi je, da se ji hoče milo storiti. Nato sem vprašal:
»Ali mi daš roko, da res nisi več hu-da?i<
»Dam ti jo.«	:
Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še vedno tresla. Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti sem hotel majhen sprehodek po tej žametni koži. Pa me je kaj spretno s svojo levico spodila z bele stezice. »Lahko noč!«
»Lahko noč!«
Motiv z Visokega v Poljanski dolini s spomenikom pisatelju Ivanu Tavčarju, posnet ob prvih škofjeloških kulturnih prireditvah, posvečenih spominu velikega Visočana ob štiridesetletnici njegove smrti.	Foto:	Leon	Dolinšek
»Dobro se vam godi, to je znano.«
Z ljubeznivim smehom me je pogledala. Pri tem se je to zoprno ženšče nekako čudno sukalo s svojim gornjim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. — Vzkliknila je:
»Dobro pa že, dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico.«
»Boste pa veliko dote imeli?«
Na to vprašanje je komaj čakala: »Lahko rečem, da bo večja kot dota Presečnikovega dekleta.« Bila je prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: »Večjo pa že, kot jo bode imela Presečnikova Meta!«
Zinem tjavdan:
»Se boste pa lahko omožila.«
»Lahko pa, lahko! So že vprašali, ta in oni! Seve, kar tako pa tudi ne grem!«
Na to baharijo nisem ničesar odgovoril. Ali Katra je dalje predla:
»Oče je že dobro storil, da me je pustil dve leti pri nunah. Tam sem se veliko naučila. Ce bi prišla danes v mesto, bi me prav nič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo teslo z Jelovega brda v Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne ve.«
Poglejte, poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavi jo v mesto! Tedaj dvignem slučajno oči. Prav nič nisem čul, kdaj so se odprla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo se mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav posebne strele spuščala na gospodično Katinko.
Oglasila se je kratko in ostro:
»Mati pravi, da pridi domu!«
Mehko se je vmešala Katinka: »Do večerje je še dosti časa.«
»Le pojdi!« Katri niti odgovora ni dala. Odšla je in, če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo. Katinka se je smejala: »Tako hodijo pri nas žene po svoje može!«
Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa sva molče hodila, nato pa se je kar zlilo iz nje:
»Torej tako! Doma te čakamo! Večerja že stoji in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla. Ves dan se pehamo kot živa živina, ti pa tukaj pri tem kolovratu« — to je veljalo gospo dičri Katinki — »postopaš in do Presečnikovih. ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! In če češ vedeti, ti povem- tekoj še sramujem in za tebe! Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kaj bi dejal, ko bi videl! Tako sem
,Ko sem po lestvi splezal do zemlje, se je prikazal iz sence pri hiši hlapec Danijel. Široka usta je odprl do ušes, se hinavsko smejal ter — položivši prst na omenjena široka usta — pograbil lestvo in jo brez vsakega šuma odnesel k steni pri hlevu. S svojim obnašanjem mi je hotel Danijel razodeti, da se brez skrbi lahko zanesem na njegovo molčljivost.
Drugo jutro pri kosilu sem koj opazil, da ni ostal prigodek te noči tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti nekak skrivnosten smeh z obraza, ih /Meta je kot v sanjah hodila okrog. Mater Barbo sem parkrat zasačil, kako me je tu in tam prav pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. Le oče Boštjan -je,l odloživši žlico, hladno, spregovoril: »ce že pametni ljudje pamet pod klop mečejo, ne vem, kaj bo potlej!«
Ker je bila nedelja, nismo imeli dela. Sredi dopoldne sem prišel enkrat mimo Hleva, kjer sta Liza in Danijel živino napajala. Cul sem tale razgovor:
Liza: »Kaj misliš, kaj bo^iz tega?«
.Danijel: »Kaj če biti, to ve vsak človek! čfe Je poštenje v njem, jo vzame. Vendar vidiš, kako je že zmedel to ubogo žival.«
Liza: »Poštenje pri moških, to je ravno! Ali ga imaš ti kaj?«
Danijel: »Ti si'pa star borež, in čudno bi ne bilo, če bi se človek skesal. Ce kaj vem. bo pri Presečnikovih svatba, in plesali bomo, da bo groza! Ker to ti povem: Janez ima poštenje v sebi!«
Liza: »Počakajmo, le počakajmo, moški ste vši nič prida!«
(Odlomek iz povesti: »Cvetje v jeseni«!
Tolkač na vratih Knežjega dvorca v Dubrovniku.
Foto: Leon Dolinšek
OBLETNICA
DUBROVNIŠKEGA
KONGRESA
V Dubrovniku bo v soboto memorialna konferenca P. E. N. klubov ob 3b. obletnici kongresa mednarodnega P. E. N. kluba, ki je leta 1933 v istem kraju kot prva mednarodna organizacija obsodil porajajoči se nacistični režim v Nemčiji. V tej zvezi smo zaprosili tri ugledne zastopnike slovenskih pisateljev, ki so se udeležili zgodovinskega kongresa pred tridesetimi leti, da nam zapišejo nekaj svojih kratkih spominov na one dni. Danes objavljamo zapisek Božidarja Borka, v naslednjih dneh pa še obljubljena prispevka Josipa Vidmarja in Franceta Steleta.
ttogdan M*oyacnik
ZGODBA O SONCU Z VRAT
V Dubrovniku sem tokrat stanoval v visoki hiši z lepim razgledom nad mizarsko delavnico in vsako jutro natančno ob sedmih me je prebudila cirkularka, s katero so žagali deske za krste. Ko pa je zvečer dirigent v belem smokingu s koščeno roko zanosno izvabljal iz godal in trobil orkestra optimizem Šostakovi-čeve I. simfonije, so vmes s sosednih cerkvenih zvonikov bile ure.
Torej teče tudi tod čas, tudi tod se začenjajo in iztekajo dnevi in tudi tu ljudje delajo in spijo, jedo in umirajo.
Vsaj enkrat vsako leto me pot tako ali drugače zanese v Dubrovnik. In vselej začenjam z utvaro, da je to čudovito mesto izjema od vsega, kar sicer smo in kar sicer je.
S črno plahto so prekrili podolgovat lesen zaboj, ki so ga nesli preko Stra-duna, pa vendar sem pod njo z očmi otipal pravo obliko. V samopostrežni restavraciji so se ljudje nervozno prestopali, da bi prišli do svojega pisanega stola. Nezadržno teče čas tudi za temi čudovitimi zidovi.
In vendar vsakokrat iščem za njimi tisto izjemno in nenavadno, čeprav tudi vsakdanje in prirodno, kot je naraven ostal rezani kamen, s katerim so obdali mesto.
Na bronastem portalu knežjega dvorca je zelena patina sedla na široko sonce. Dolgo že tolčemo s tem mojstrskim tolkačem, da bi se vrata odprla. Pod kapitlji in arkadami, na stopniščih in balkoncih, pod utrdbami in v gajih pa godejo violinisti! in pojejo pevci, se duhovičijo harlekini in plešejo noše. Kdp si ti? Kdo je on? Kateri je knez? In zakaj ne bi bil to jaz? Zgoraj na Lovrijen-cu je Hamlet vzel v roke lobanjo starega dvorskega spaka Jorija in retorično povprašal, če je bolje biti ali ne biti.
Raztrgal sem neuporabljeno vstopnico za predstavo in se pomešal med ljudi. V portu je čuvaj zadrževal množico ob prihodu parnika, toda visok tovariš s protekcijo je potegnil za seboj ugledno gospo: »Kar z mano stopite«. »Tako pa
ne«, se je uprl nižji čuvaj, »a če že eden, potem naj gredo vsi!«
Podobno na Stradunu, kjer je gost špalir na obeh straneh pričakoval svetovno velikega državnika. Z ene strani na drugo stopiti je bilo strogo prepovedano. Edino dva duhovnika in štirje v pogrebno črnino oblečeni ljudje so prestopili cesto. »Ali ne veš, da je predpis — predpis«, se je hudoval na miličnika, ki jih je spustil, njegov tršati tovariš, oni pa je z dubrovniškim naglasom skomignil: »Pa saj vidiš, da so bili žalostni.«
»Veste, šipo je razbil ponoči veter, žena je v bolnišnici, vse je narobe. A do večera bo šipa spet vložena in vse bo v redu,« se je opravičeval preprosti go-spar, ko je oddajal sobo, in hkrati- govoril zaljubljeno o kvartetih, oktetih, o malih komornih zasedbah. Edino v Dubrovniku rad spim po privatnih sobah Dajo ti snežnobele rjuhe in če nočeš, se vate več ne vtikajo. Ce pa hočeš: »Ej, to vam je pristna travarica ...«
Pred barko na Lokrumu je potiskal z enega konca na drugi. kamnitega pomola otroški skiro majhen deček. Toda ko se je nabralo dovolj gostov, ki Jih je bilo treba prepeljati z otoka nazaj na kopno, je deček odložil skiro, pobral vozne listke in začel vrteti ročico pri motorju, da so se mu napele vse žile; a zasukal je in čoln je odrinil in potem je držal čez valove krmilo v rokah kot odrasel.
Na mondenem kopališču z modrimi sončniki in belimi resami je strašil s kamero v obliki pištole — »Puf« — skrajno neumen in zoprn mOžak z rdečimi brki. »Gotovo kak trapast, degeneriran Anglež!« »Izgubili ste pero,« se je vljudno sklonil možak z. brki in mi ga pobral, da- me Je bilo sram.
Ali je čas samo tisto, kar teče? Ali je res bistveno to, da Jemo in spimo ih da režemo deske za krste? Ali res smo samo to, kar smo videti?
Spomnil sem se nekega dekleta. Koliko bo imela? šestnajst let? Torej nekako toliko, kot moj sin. Nesmisel! Vi-
del sem drugo, ki je nisem poznal, a zdelo se mi je, da jo poznam že dolgo. Na trgu pod Držičevim spomenikom so se ponujale napete in polne, rdeče in rumene, breskve in hruške in dinje.
čez trg se je pripodila gruča mladih ljudi. Pozno ponoči ali zgodaj zjutraj?
S kamnitega napušča je padel na tlak črn, lastovki podoben hudournik. »To so. naši ptiči,« je rekel bolj samemu sebi v vzpodbudo mlad fant in ga pobral, da bi mu poravnal peruti.
Zdelo se mi je, da sem truden. Dolgo že bijemo s tem tolkačem, da bi odprli vrata! Toda v arhivih in na zidovih je ostalo nedvoumno napisano: Li-bertas.
Na pevce pod renesančnimi arkadami se Je vsul cvetni dež. Kako neracionalno! Cvetje so na drobno raztrgali in razcefrali, da bi dobili skoraj prosojen cvetni slap. Mar bi pustili cvetove cele, da bi bili uporabni! Mar ne bi bilo še pametneje saditi sladkorno peso in delati traverze! Toda mar nista tudi lepota in svoboda nesmisel? Vselej si ju želimo, nikoli povsem ne dosežemo. To-<Mf Prav zato, ker ju je obzidalo v svoje zidave, je to mesto preživelo. Prav zato, ker je vse to nesmisel, se nam včasih posreči, da z njim dajemo vsemu silnemu smislu sladkorne pese in traverz in lesenih krst z nečim čudovitim, nedosežnim in neracionalnim — vendar neki.smisel. Ir kot se na videz nepovez-ljivO Življenje spaja in smrti zapisano Živi, tako lepota in svoboda pri vsej Svoji negotovosti bivanja bivata absolutno druga ob drugi. Ni svobode, razen če je lepa: ni lepote, ne da bi bila svobodna.
»Ej, pripali,« je morda dregnil prvi drugega s cigareto, kajti vsekakor je cirkularka, ki je rezala deske za krste, za hip zastala. In čeprav ni bila resnica, se je v tem trenutku snelo sonce z bronastih vrat knežjega dvorca'in se razlilo nad sinjim kamnom Lovrijenca in nad alabastmo belino Dubravkiniga telesa na fontani — v dan, ki je bil kot da bi bil ves poudarjen.
Enajsti mednarodni kongres P. E. N. klubov, svetovne organizacije, ki jo je ustanovil John Galsworthy, je pred tridesetimi leti privabil v slikoviti, majniško cvetoči Dubrovnik več kot tristo članov iz 24 dežel. Za tedanje tri jugoslovanske centre (Ljubljana, Zagreb, Beograd), ki so se dotlej izživljali predvsem v posredovanju medsebojnih književnih vezi, je bila organizacija tega prvega mednarodnega literarnega kongresa na jugoslovanskih tleh zahtevna naloga in častna preizkušnja. Sodelovali so vsi trije centri, težišče dela in odgovornosti pa je bilo na zagrebškem centru, ki mu je predsedoval kmalu po kongresu umrli pesnik Dragutin M. Domjanič. Potek kongresa je pokazal, da je bila njegova organizacijska podlaga zelo tlobra.
Dubrovniški kongres se je sešel petnajst dni potem* ko so v nekaterih nemških mestih, predvsem v Berlinu in Leipzigu, gorele grmade knjig naprednih pisateljev in tako pokazale, kam je tudi v kulturi usmerjena nacistična tiranija. Bilo je kar neizogibno, da so se na dubrovniškem kongresu, ob izzivajočem nastopu nekaterih fašističnih »kulturnikov«, spontano pretrgale vezi strposti in nevtralnosti v idejno —literarni koeksistenci, ki je v normalnih razmerah združevala slovstvene ustvarjalce, znanstvenike in založnike raznih svetovnonazorskih smeri v skupnost, zgrajeno na svobodni in prijateljski diskusiji, kot jo imajo P. E. N. klubi stalno v svojem programu. Z viharnim ogorčenjem je večina zavrnila poskuse nekaterih članov iz Nem-
čije, ko so hoteli zagovarjati sistem, katerega simbol so postale grmade ognju izročenih knjig. Z odhodom fašistično usmerjenih Nemcev z dubrovniškega kongresa se je tu prvič na tem področju in v tem obsegu manifestiralo protifašistično stališče književnikov raznih smeri in iz mnogih dežel. To je bilo vmliko znamenje časa in prav zaradi tega ima dubrovniški kongres L 1933 zgodovinski pomen na področju organizacije mednarodnih kulturnih zvez.
V nemški delegaciji je bil tudi Toller, ki nas je pozneje obiskal v Ljubljani in o katerem m treba posebej pripovedovati, kako ga je razveselilo protifašistično razpoloženje v Dubrovniku. Iz Ljubljane se je udeležilo kongresa 17 članov, izmed teh nas živi še 10. Za nas, ki smo mogli ob tej priložnosti osebno spoznati nekatere pomembne predstavnike raznih evropskih literatur, je bil kongres tudi s te strani velik dogodek. Posebej se spominjam H. G. Wellsa, Julesa Romainsa, Benjamina Cremieuza, Claudea Avelina, Johana Bo-jera, Feliia Saltena, Sholoma Ascha, W. Sieroszewskega, J. Kadena Bandrowskega, Františka Langerja, Jaroslava Kvapila, Marie Majerove in drugih tujih gostov. Izmed pisateljev tedanje Jugoslavije so bili prisotni mnogi predstavniki naših literatur, med njimi O. Zupančič, A. Gradnik, Fr. S. Finžgar, Jos. Vidmar, Ivo Andric, Jovan Dučič in številni drugi. Posebno pozornost je ■ vzbujala prisotnost Ivana Meštroviča.
Planšarsko jezero na Jezerskem.
Foto: Vlasljfe
v Mariboru in okolici
MARIBOR, .31. avg. nanm ob 9.50 se j« pripetila huda prometna nesreča v kraju Morje. Voznik osebnega avtomobila W-15-306, ki ga Je upravljal Franz Landgrab z D-.tnaja, je začel v ostem des nem ovinku prehitevati neki osebni avtomobil iz Kopra. Pri tem se je zaradi hitre vožnje in mokrega cestišča zaletel v sprednji del nasproti prihajajočega pol tovornega avtomobila, ki ga je upravljal Maks Pilko iz Slovenske Bistrice. Voznik osebnega avtomobila Je dobil hujše, njegova žena Josephe pa lažje poškodbe po glavi in nogah. Pri nesreči so se laže poškodovali tudi voznik poltovomega avtomobila in njegova sopotnika Anton Pirnat in Marko Kamenik. Skoda na obeh vozilih znaša oikrog 300.000 dinarjev.
Danes ob 12.30 sta trčila na
križišču Partizanske in Kopitarjeve ulice v Mariboru osebni avtomobil V2 19-13 (Stje-pan Roginek) in mopedist Stanko Pihler. Nesrečo je zakrivil voznik osebnega avtomobila
Sinoči ob 21.45 je padel s prvega nadstropja stavbe na Slomškovem trgu 13 v Mariboru vinjeni Dominik Mulec na betonska tla na dvorišču ter se pri tem huje poškodoval.
Danes ob 9.55 je v Ruperčah tovorni avtomobil MB 42-98, ki ga je upravljal Joče Dactager iz Makolj ob srečanju z drugim tovornim avtomobilom — priklopnikom zavozil preveč na desno stran ter se prevrnil s cestišča na njivo. Pri tem sta bila delavca na nakladalnem prostoru
Anton Brglez in Joče Križanič huje oziroma laže ranjena. Skoda na vcntlu znaša 100.000 dinarjev.
Včeraj ob 15. uri Je motoristu Francu Vausu iz Ruš na ovinku v vasi Ložnica počila guma. Padel Je po cestišču ter se poškodoval.
Včeraj ob 11. uri je osebni avtomobil GVK-545, ki ga je upravljal grški državljan dr. Paissos Kostas, pripeljal iz Boria na križišče v Spuh-lji s preveliko hitrostjo, ni mogel zvoziti ovinka ter se je zaletel po strmem nasipu ceste navzdol, podri vinski nasad kmeta Arnuša in se obrnil na streho. Pri nesreči sta se poškodovala voznik in njegova sopotnica, angleška državljanka Mary Louise, škoda na avtomobilu znaša 220.000 dinarjev, na vinskem nasadu pa 100.000 dinarjev.
Sinoči ob 22.10 sta trčila na križišču Meljske in Kaj-žerjeve ulice v Mariboru kolesar Kari Pušenjak in mopedist Alojz Pezdiček. Pri nesreči si je mopedist zlomil ključnico in komolec. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki ni upošteval prednosti na križišču.
Včeraj ob 14.25 sta trčila na Šentiljski cesti pri tovarni mesnih izdelkov v Mariboru osebni avtomobil (voznik Franc Plohl) in mopedist Janez Kavčič; mopedist je nameraval prehiteti tovornjak in se ni prepričal, če je cesta prosta.
Sinoči ob 19.50 je kolesar Tement Karel iz Orehove vasi zakrivil prometno nesrečo, ker je iz neznanega vzroka zavil pred Bohovo čez vozišče v levo stran. Pri tem se
je vanj zaletel oeebrd avtomobil MS 14-71 (Jože Balažič). Takoj je vozilo ustavil in pomagal ponesrečencu. Iz nasprotne strani pa je pripeljal osebni avtomobil D-RS-69, ki ga je upravljal Franc Kosec in se zaletel v sprednji del osebnega avtomobila Jožeta Balažiča in ga porinil s cestišča na travnik, škoda na vseh vozilih znaša 267.000 dinarjev. Kolesar si je zlomil desni kolk.
I
Z mokre ceste zavozil v Jarek
MARIBOR, 31. avg. — Na cesti I. reda v vasi Morje pn Mariboru se je včeraj pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila MB-70-49, Matija Potočnik je vozil iz Sp. Polskave proti Mariboru. Zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste ga je zaneslo, zavozil je v jarek m se prevrnil na streho. Njeg>-va žena Frančiška je bila pri tem huje ranjena. Na vozilu je približno za 400 tisoč dinarjev škode.
Motorist se je zaletel v avtobus
LJUBLJANA, 31. avg. — Na Titovi cesti v Ljubljani se je včeraj ob 6. uri motorist Anton Maček na motornem kolesu CE-11-954 zaletel v avtobus, ki ga je vozil Alojz Gale. Pri prehitevanju drugega avtobusa je motorista na mokri cesti zaneslo in je trčil v Galetovo vozilo. Maček je bil ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Gmotna škoda znaša približno 150 tisoč dinarjev.
AVTOMOBILI TRČILI — Včeraj popoldne so v Jeprci pri Medvodah trčili trije avtomobili. Fičo LJ-141-54, naložen s cementom, je vozil proti Ljubljani. Prehiteval ga je »Fiat 1300« z zagrebško registracijo in ga zadel, tako da se je fičo prevrnil.'Zagrebški avtomobil pa je nato trčil še v nasproti vozeči »Opel« z nemško registracijo.	Foto: Švabič
Motorni vlak podrl
mopedista
CELJE, 31. avg. — Na železniškem prelazu, v Sodni vasi, občina Šmarje, je včeraj ob 18.30 motomi vlak podri Jožeta Vodeba. Mopedist se je pripeljal na nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je po progi iz Stranje vasi pripeljal motorni vlak, kd je Vodeba zbil po cesti. Nezavestnega Vodeoa so odpeljali v celjsko bolnišnico. Dobil Je močan pretres možganov
Pri prehitevanju podrl kolesarja
CELJE, 31. avg. — V Celju na Ljubljanski cesti je včeraj ob 19.15 voznik avtobusa LJ-67-13 Ivan Zbačnik prehiteval osebni avtomobil. Nasproti avtobusu je pripeljal kolesar. Avtobus ga Je zbil po cesti tako, da je Kolesar padel v obcestni jareK. Pri padcu je kolesar dobil dve hudi rani na glavi in pretres možganov. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer ieži v nezavesti. Ker ni imei pri sebi nobenih dokumentov, še ne vemo, kdo je.
Truplo japonskega dirkača bodo prepeljali v Tokio
LJUBLJANA, 31. avg. — Truplo ponesrečenega japonskega dirkača Siizukija Gichi-ja, „ ki se je ponesrečil na rallyju »Liege—Sofija—Liege-« so danes z avtomobilom pogrebnega zavoda »Zale« odpeljali v Zagreb Cd tam pa ga bodo v ponedeljek z letalom prepeljali v Tokio.
Nesreča pri Češki koči
LJUBLJANA. 31. avg. - Včeraj ob 13.30 se je približno 100 m nad Rdečo skalo blizu Češke koče nad Jezerskim hudo ponesrečila triindvajsetletna študentka arhitekture Eva Bleiweis iz Ljubljane. Ponesrečenki so takoj nudili prvo pomoč in jo 2 rešilnim avtomobilom prepeljali v bol nišnico
V sredo dopoldne se je Eva Bleiweis s svojo prijateljico Marjano Zupan odpeljala na Jezersko. Od tam sta odšli k Češki koči, kjer so ju pričakali prijatelji. V petek je Bleiweisovi na sprehodu verjetno spodrsnilo na mokrih skalah in je padla. Prijatelji so jo pogrešili in začeli iskati. Takoj, ko so je našli, je oskrbnik Andrej Kmičan obvestil kranjsko gorsko reševalno službo. Na srečo je bil v koči zdravnik, ki. je ponesrečenki nudil prvo pomoč, nato pa so jo planinci sami odnesli do podnožja, kjer so že srečali reševalce. Ti so jo takoj nato odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so jo ob 20. uri operirali. Operater dr. Miro.
Motorist in mopedist sta trčila
ŠKOFJA LOKA, 31. avg. — Na cesti II. reda pri vasi Brdo sta se včeraj ob 18.30 zaletella motorist Jože Šubič, ki je vozil motorno kolo KR-14-755, to mopedist Alojz Tavčar. Motorist je z glavne ceste zavijal na stranska, se na sredi oeste ustavil in prepustil prednost mopedistu, ki mu je pripeljal nasproti. Mopedist pa ga je hotel obvoziti po levi strani to se je zaletel vanj. Tavčar si je pri padcu dvakrat zlomil desno nogo, motorist pa ima le odrgnine.
slav Pletersky je izjavil, da je ponesrečenka v kritičnem stanju, ima hude možganske poškodbe ta še vedno leži v nezavesti.	K.	D.
Pobegli
vlomilec prijet
LJUBLJANA, 31. avg. — Italijanske oblasti so včeraj ob 11. url vrnile našega državljana Draga Župančiča, bivšega dijaka STS, ki je na Novo leto v Kranjski gori vlomil v hotel »Razor« in odnesel smuči nekemu francoskemu to nemškemu turistu. Vlomilca so kmalu prijeli, vendar je 20. januarja pobegnil iz preiskovalnega zapora to čez mejo ušel v Italijo.
SplaSena krava skočila na avto
CELJE, 31. avg. — Na cesti III. reda je na poti iz Cerkelj pri Krški vasi včeraj ob 9.15 vozil osebni avtomobil CE-52-84, voznik Viko Račič. Ob cesti je stal Frane Potokar in držal za povoaec privezano kravo. Le-ta se mu je nenadoma iztrgala iz rok in skočila na vetrobransko steklo osebnega avtomobila. Voznik se je zmedel in Izgubil oblast nad vozilom; avto se je prevrnil pod cesto. Račič in njegov, sopotnik IVan Štefančič sta bila laže ranjena po obrazu, škoda na avtomobilu znaša približno pon milijona dinarjev.
Telefon deSurnega urednika: 20-648
srt
tovarišev
„SOJENJE V NURNBERGUU
je naslov novega romana, ki je izšel v zbirki »TOVARIŠEV NN« Roman »SOJENJE V NuRNBERGU« pripoveduje o sojenju bivšim nacističnim krvnikom, napisan pa je po scenariju odličnega filma Stanleva Kramerja »SOJENJE V NuRNBERGU«, v katerem so igrali wit>mark, Montgomery Clift, Judy Garland, Marlene Pietrich in Maximilian Schell, ki je dobil za vlogo v tem filmu Oskarja 1962.
RTV Ljubljana
SPORED ZA NEDELJO
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob — 6.30 do 6.35 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra: A. Milno-. Stanovnik: Tri o medvedku Puju
— 8.40 Jutranji koncert naših solistov otroških pesmi — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. del — 10.00 Se pomnite, tovariši . . France Bevk: Pa smo le dočakali — 10.30 Pisano glasbeno dopoldne — 11.30 Nedeljska reportaža: France Vurnik: Dubrovniške poletne igre — 11.50 Tisoč pisarfTh taktov za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. del — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert prt vas doma — 14.15 Operne melodije •— 15.15 Godala v ritmu — 15.30 Danes popoldne: glasba, prenos športnih dogodkov, vmes ob
— 16.00 Humoreska: Clarence Day: Oče, mama in izdatki za gospodinjstvo — 17.00 Poročila — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik
— 20.00 »Pod lipco zeleno . . številnim zvestim poslušalcem narodne in domače glasbe — 20.40 Zabavni orkester Les Baxter — 20-50 Športna poročila — 21.00 Iz galerije operlh listov:	Filip \z
Verdijevega Don Carlosa in Boris Godunov iz istoimenske opere Mo-desta Musorgskega — 22.15 Skupni program JRT, studio Sarajevo: solisti in ansambli Radia Sarajevo
— 23.05 Plesni zvoki —24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje.
DRUGI PROGRAM
12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih — 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 13.10 Za ljubitelje operne glasbe
— 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi —- 14.30 Sodobni izvajalci —
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.15—16.00 Zabavni zvoki — 19.00 Napoved II- programa, poročila — J9.05 V nedeljo zvečer (pisan spored zabavne glasbe) — 20.00 Sto let popevke: VIII. oddaja cikla, prevzetega s britanskega radijskega programa: »Halo — ragtime«! — 20.30 Radijski dnevnik II. programa —
20.45 Spored zabavne in plesne glasbe s domačimi in tujimi solisti ter ansambli — 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan — 22.15 Komorna soareja:	Ellsabeth	Schu-
mann poje pesmi Hnga Wolfa
— 22.42 Zvoki za lahko noč _________
22.00—23.05 Poročila.
TELEVIZIJA
J*a kanatih I, «, 11 tn I < Krvam. Nanos. Kam in Sije me s pretvor* ■dU)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) Tekmovanje s traktorji v. Hrvaški — filmska vesti
11.15 Prenos športnega dogodka (Zagreb)
15X0 Svečana proslava ob IN. ob. letnici Rdečsga krita — prenos la 2eneve (Evreririja)
15.45 Prenos športnega dogodka (Ljubljana)
20X0 TV dnevnik — i«mi.v. l*.
da ja (JTV)
».45 »Ponavadi neznani lopovi« — (I soli Ignott)' — Italijanski celovečerni film (Zagreb)
».15 Poročila (Zagreb)
Kino
■M
ONO UNION: nemški barvni flbn NE POdlLMJ ŽENE V
ITALIJO. Bs ----------
Igrajo:	klat
nik iuo »ri Predstave ob 17, 19 to 31. url. Ob 10. ari matineja Istega filma UNO KOMUNA: amar. filmska komedija NA DIVJI ZAHOD. Igrajo
btatJa Mam. Ti
pb 15. 15 tn ». KINO 8LOOA:
url.
glaabanl flbn Tl, DRAGA MOJA OSTANKA TU. Rašlja:
Antbel. Igrata: Vlvt Bach. Hans voh Boraodp. Tednik. Predstave ob 15, 15 in 20. uri.
UNO VIC: nemški barvni CS (Ihn ZAKLAD V SREBRNEM JEZE BU. fd romanu Karla Maja Re
H Ja: Harald Relnl. Igrata: Lex Baker in Karin Dohr. — Tednik samo pri zadnji predstavi Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SISKA: ital. barvni cinem film OSVAJALEC MARAKAIBA. Režija: Jean Martin. — Igrata: Hans v. Borsody, Brigltte Corey Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
Prodaja vstopnic od 5. do 11 m od 14. ure dalje.
I.ETNI KINO — BEŽIGRAD: španski barvni film PRIŠEL JE ANGEL. Režija: Luls Lucla. Igra: Marisol. Tednik. Predstava ob 20 uri. Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo
LETNI KINO DOMA JLA, LJUBLJANA: jugoslov. film NEVARNA CESTA, ob 20. url.
MLADINSKI KINO, LJUBLJANA: angl. film SOS PACIFIK, ob 10. 15, 17 in 19. Film za mladino od 12. leta starosti dalje.
KINO SAVA: ital. barvni film SPOMINI IZ ITALUE, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO TRIGLAV — LJUBLJANA: amer. barvni film NUNA. Tednik. Predstavi ob 17 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15.30 dalje.
KINO »SVOBODA«, CRNUCE: amer. film TARZANOVA BORBA ZA 2IVLJENJE, ob 18 in 20. uri.
KINO »SVOBODA« — D. MOST: amer. VV film CRNA ORHIDEJA, ob 18 in 20. url.
KINO »SVOBODA«, ŠENTVID: amer. barvni CS film AVANTURE HUCKLEBERYJA FINNA, ob 10, 16, 18 in 20. uri.
KINO SAVLJE: amer. barvni CS film VELIKA ZEMLJA, ob 19.30.
KINO GUNCLJE: amer. barvni CS pustolovski film 80 DNI OKOLI SVETA, ob 16. 18 in 20. uri.
KINO HRUŠICA: sovj. film NE-POSLANO PISMO, Ob 19. uri.
KINO DRAVLJE: egipt- barv. CS ZEMLJA SANJ, ob 16, 18 in 20. uri. O b 10. uri matineja barv. filma KAVBOJ.
KINO VEVČE: amer. barvni CS film 2ENA V PREIZKUŠNJI, ob 10, 18 in 20. uri.
KINO LITIJA: ameriški barv. CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA, ob 9, 15 in 19. uri.
KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: sovj. barvni film BELI SUŽNJI, ob 16 in 20. uri.
KINO »CANKARJEV DOM«. Vrhnika: jugoslov. barvni CS film KAROLINA REŠKA, ob 10. uri. Mehiški barvni film PESEM UPORNIKA, ob 15 in 20.15. — Amer. barvni CS film APRILSKA LJUBEZEN, ob 17. uri.
KINO DOMŽALE: sovj. barvni CS film MAŠČEVALEC KJOR OGLI, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO MENGEŠ: amer. barv. film TRAPER KELLY, pb 17.30 in 20. uri.	1
KINO DUPLICA — KAMNIK: amer. barvni W film GUSAR, ob 15, 17 in 19. url.
KINO »DOM — KAMNIK: franc. barv. film AMBICIOZNA, ob 17 in 20. uri.
UNO BLED:	franc, komedija
LEPA AMERIKANKA, ob 10, 15, 15 in 20X0.
UNO »SORA« — SKOPJA LOKA: amer. barvni W film DOM NA GRIČU, ob 9.30, 15 in 20. uri.
UNO »CENTER« — KRANJ: zah.-nem film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA. ob 18 in 20. url.
KINO »STORŽIČ« — KRANJ: zah.-nem. film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA, ob 14. url. Ob 18 in 18. uri amer. CS fjim OSAMLJENI SO HRABRI.
KINO »SVOBODA« — KRANJ: aah.-nem. film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA, ob 15. uri. Ob 20. uri angl. W film NEUKROTLJIVI.
amer. CS film OSAMLJENI 80 HRABRI, ob 20. url.
UNO NAKLO:	ital. barvni CS
fllm NOC VELIKEGA NAPADA, Ob 18 in 19. uri.
KINO »RADIO« — JESENICE: amar. W film KRVNIK IZ NEVADE, Ob 10, 17 in 19. uri.
KINO »PLAVŽ« — JESENICE: nem.-ital. film MARINA, ob 11, 11 In 30. url.
UNO ŽIROVNICA:	amar.	film
SABRINA.
UNO DOVJE — MOJSTRANA: angleški film GANGSTERJI.
UNO BOR. BELA: španako-ltal. barvni film GREH LJUBEZNI.
UNO KRANJSKA GORA: amer. film ČUDODELKA
NINO »KRKA«, NOVO MESTO: angl. barvni •"•n USODNA CI-GANFCA, ob 1 , 18 in 20. uri.
KINO »SVOBODA« — VIDEM-KR-fiKO: ital. barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ . . ob 17.30 in
19.30.
KINO ČRNOMELJ: mehiški barv. film PUSTOLOVEC, ob 17.30 in
20.30.
KINO »UNION« — CELJE: nem. film NIKOLI NE ODNEHAJ, ob 16, 18 in 20. liri.
KINO METROPOL — CELJE: ital .-franc, film DELFINI, ob 16, 18 in 20. uri.
LETNI KINO CELJE: amer. barv. CS film DVE LJUBEZNI EDDY-JA DUCHINA, ob 20.15.
KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: amer. CS film RAZBURKANO MORJE, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO DELAVSKI DOM, Trbovlje: franc. W film DOBRA LEKCIJA, ob 15.30, 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA II, HRASTNIK: špan.-ital. barvni film GREH LJUBEZNI, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: španski barvni film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM, ob 18.30 in 20.30.
KINO »PARK« — MUR. SOBOTA: amer. barvni CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, ob 10, 15, 17.30 in 20. uri.
KINO POLZELA: amer. CS film ZBOGOM OR02JE, ob 15 in
19.30. Povišana vstopnina.
KINO ŽALEC: amer. film SKRIVNOSTNI PAJDAŠ, ob 18 in 20. uri.
KINO »SVOBODA«, Šempeter v Sav. dolini:	franc, barvni CS
film ZALIV TIHOTAPCEV, ob 17 in 20. uri.
MESTNI KINO — PTUJ: sovjetski barvni film ČLOVEK DVOŽIVKA, ob 10, 15.30, 17.45 in 20. uri.
KINO »SOCA«, NOVA GORICA: amer. barv. film OKO ZA OKO.
KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER: amer. barvni film ALAMO, 1. del.
KINO »SOLKAN«:	danski film
ZADNJA ZIMA.
KINO »SOCA« — TOLMIN; amer. barvni film CRNI NAREDNIK.
KINO »SVOBODA« — SE2ANA: ital. CS film ROCO IN NJEGOVI BRATJE, ob 15, 17 in 20. uri.
KINO SEČOVLJE: amer. film V ZNAMENJU ZORO JA, ob 20. uri.
LETNI KINO — PORTOROŽ: ital. film TEROR BARBAROV, ob 20. uri.
LETNI KINO — PIRAN: nemški film SKRIVNOST ORIENTA — I. del, ob 20. uri.
KINO »GARIBALDI« — PIRAN: amer. film SALOMON IN SABA, ob 18 in 20.15.
Šolstvo
UPRAVA SOLE ZA OBLIKOVANJE v Ljubljani obvešča dijake šole.
1. Vpisovanje dijakov bo 9. aep-tembra 1963 od 8.—13. ure v zbornici šole. Dijaki morajo ob vpisu predložiti rojstni list, zadnje spričevalo in kolek sa 50 din za prijavo ter vplačati kavcijo v znesku 1000 din.
2. Popravni Izpiti bodo 9. septembra 1963 ob 8. url. Dijaki morajo predhodno predložiti prošnjo kolkovano a 50 din. S
GRADBENA TEHNIŠKA SOLA v Ljubljani, Aškerčeva 7, sporoča, da bodo popravni izpiti 2. in 3. septembra, zaključni izpiti pa
3. in 4. septembra.
Začetek pouka je preložen. Tb-čen datum bo Objavljen v »Delu«
8. septembra.	S TEHNIŠKA SOLA ZA ELETROTE-
HNISKO STROKO V LJUBLJANI, Vegova 4, sporoča, da bo pričetek rednega pouka v ponedeljek, 9. septembra.
Vsi dijaki naj se zbere ob 8. url na šolskem dvorišču.
5 8212
DOM TEHNIŠKIH SOL V LJUBLJANI, Vidovdanska 7, ehievijai Vpisovanje za gojenoe, ki so sprejeti v dom in so pravočasno vplačali kavcijo, bo v soboto 7.. v nedeljo 8., in v ponedeljek,
9. septembra 1963, vsakokrat od 6. do 18. ure.
Ob vpisu Je treba plačati akontacijo na oskrbnino 11.000 din. Mesta sprejetih gojencev, ki ae do 9. septembra ne bodo vpisali ali zamude pravočasno pismeno opravičili, bodo drugi dan oddana drugim prosilcem.
UPRAVA.
6 8213
ŠOLSKI CENTER TISKA IN PA-PIRJA — GRAFIČNI ODDELEK, LJUBLJANA, POKOPALIŠKA 33, RAZPISUJE za šolsko leto 1963-64 sprejem učencev za naslednje poklice: ročni stavec strojni stavec tiskar za knjižni tisk tiskar za offsetni tisk pretiskae	<
kemigraf	;?
reprodukcijski .fotograf
knjigovez
kartonažer
Učenci prejemajo nagrado po učnem uspehu:
v prvem letu 4.000 do 7.000 din, v drugem letu 5.000 do 8.500 din, v tretjem letu 6.000 do 10.000 din. Pogoji za sprejem:
1. Starost do 18 let.
2. Z uspehom dokončanih 8 razredov osemletke.
3. Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz slovenskega jezika, računstva in risanja.
4. Telesno in duševno zdravje (pljuča, srce, vid, sluh).
Prosilci naj predložijo:
1. Originalno spričevalo o dovršeni osemletki.
2. Izpisek iz rojstne matične knjige.
3. Izpolnjen obrazec li20 . (DZS) s kolkom 50 dn.
4. Mnenje dosedanje šole o sposobnostih in nagnjenjih učenca.
5. Življenjepis.-
Vsi bode zdravniško pregledani prt posebni komisiji, stroške pregleda nosijo kandidati. Razen tega si vodstvQ šole pridržuje pravico, da do zaključka prvega polletja izloči učence, ki ne bodo sposobni za grafično stroko. Sola nima lastnega internata, zato sprejemamo samo učence, ki imajo stanovanje v Ljubljani. Prijave sprejema vodstvo šole najkasneje do 6. septembra 1963. Sprejemni izpiti bodo 7. septembra 1963 ob 7.30.	S	8214
.KOMPAS:
so kakor
Jetrih, -pozdrai
nim
nat« ka!
tlgO' _ ljapl Pii' torju«.
-vaših sotrpinov, ki bolehali na želodcu, in črevesju, so se ‘učinkovitim prirod-rogaškim »Do-Vprašajte zdravnl-»Donat« v svoji ga dobe v Ljub-, rani« in »Merca-
B ve
VABIMO VAS NA NASE IZLETE:
DUBROVNIK — devetdnevni Izlet z letalom: odhod iz Ljubljane 8. septembra;
MILANO — FIRENZE — 5-dnevnl avtobusni izlet; prijave do 10. septembra;
BENETKE — TRST — dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in organizacije;
ST. GALEN (Švica) — šestdnevni avtobusni izlet na kmetijsko-' mlekarsko razstavo; istočasni ogled ZUricha in Milana; prijave do 16. septembra;	,
GROSSGLOCKNER — dvodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in organizacije;
ZAGREB — enodnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in organizacije na mednarodni jesenski velesejem.
Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer dobite tudi programe posameznih izletov in ostale informacije! •NAGRADA PRIMORSKE« tradicionalne mednarodne avto-motodirke v PORTOROŽU 7. in 8. sept. V poslovalnicah KOMPASA predprodaja vstopnic in ostale Informacije 1
Obrestih
ŠKOFJELOŠKE POLETNE PRIREDITVE
1. sept., ob 20. (Loški grad): Tav-čar-Sest, Cvetje v jeseni. Baši. aerja Jože Trpin in Tona Varl, scenograf Ive Šubic. V poljanskem govoru uprizori KUD Ivan' Tavčar, Poljane.
XX. FOLKLORNI GLASBENI PROGRAM bo drevi ob 19. uri v okviru Turističnega društva Ljubljana in ob sodelovanju Gospodarskega razstavišča ter v izvedbi »Ljubljanskih škripačev« na Gospodarskem razstavišču. O SREČANJE INTERNIRANCEV.
ZB NOV Ljubljana-Vlč-Rudnik je preloženo z dne 8. septembra na nedeljo, dne 15. septembra 1963 ter združeno s srečanjem borcev Ljubljanske brigade Istega dne na Kureščku.	O
D!
Nedelja, 1. Gosposka
LEKARNA: lekarna »Center«,
[ca 12.
IM," i.KINOt
-skl barv. CS film
UNION: frač SALAMBO,:;
UDARNIK: angl. barvni film ROP
PARTIZAN: ^nemški W film DEZERTER.';
_____
VELETRGOVINA
»Prehrana«, Ljubljana
sektor detajlne trgovine
sprejme za delo v svojih poslovalnicah
več delavcev
z bivališčem v Ljubljani Interesente-' naj se javijo v Kersnikovi ulici 2/V, soba 32. f	8206
DOPISNA SOLA
Ljubljana, Parmova 39 (telefon 36-043, 32-141)
razpisuje vpis v naslednje šolske oddelke:
1. I. — t». letnik tehni-ike šote strojne, elek-triške, lesno-industrij-ske ali kemijske smeri
2. I. — IV. letnik ekonomske šole
S. dvoletna administrativna šola
4. strojepisni tečaj
5. jezikovni tečaj za nemški in italijanski jezik (v štirih stopnjah)
Prospekt, prijavo in pojasnila dobite v šoli (prospekt 100 din), prav tako se obračajte za pojasnila glede vpisa na občinske odbore ZB NOV in sindikalne podružnice.
Prijave sprejemamo do 10. septembra 1963.	5807
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri
»K0VINASTR0J«
GROSUPLJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta na:
— dva kvalificirana
. . Mtejt '4 ... — trt kvalificirane
peUrce (lahko tudi polkvallficirani ali priučeni)
— več kvalificiranih ali priučenih ključavničarjev
— več vajencev sa ključavničarsko ali elektro stroko
Nastop službe takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku podjetja. Prijave sprejema podjetje do zasedbe delovnih mest.
8142
Komisija za razpis mest direktorjev pri OBČINSKI SKUPŠČINI METLIKA razpisuje mesto
direktorja
gostinskega podjetja — ii; 'lamela v izgradnji
Pogoji: gostinska -ali njej enaka srednja šola ali večletna praksa v 1 vodenju gostinskih podjetij. Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika. Plača in stanovanje po dogovoru. Ponudbe, koikovane s 50 din 'državne takse, z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite komisiji pri občinski skupščini do 30. sept. 1963. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 8210
Uefi
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Gostinsko turističnem podjetju Logatec
razpisuje naslednja delovna mesta za EE hotel »KRPAN«
— POSLOVODJO ENOTE
— 4 KVALIFICIRANE NATAKARICE .
— 3 KVALIFICIRANE KUHARICE
— 2 KUHARSKI POMOČNICI
Podjetje razpolaga s samskimi stanovanji. Osebni dohodki po pravilniku podjetja.	8226
Komisija za razpis mest direktorjev pri OBČINSKI SKUPŠČINI METLIKA razpisuje mesto
upravnika
Komunalne uprave Metlika Pogoji: petletna praksa v vodenju gospodarskih organizacij s primemo izobrazbo. Zaželen gradbeni tehnik. Plača po pravilniku o delitvi osebnih prejemkov. Ponudbe, koikovane s 50 din takse, z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev, pošljite komisiji pri občinski skupščini, najkasneje do 30. sept. 1963. Razpis velja do zasedbe delov, mesta.
8211
varuje vas ODraz pred vsemi dražljaji, hrani in neguje kožo. Proizvaja:
»DAHLIA« - BEOGRAD
. Podjetje „ J AV O R" lesna industrija v Pivki
U G O D N o;. P *t, o D A ;
V CENTRU ZAGREBA — ULICA BRACE OREŠKI ST. 15
TRINADSTROPNO ZGRADBO
v kateri se nahajajo v pritličju poslovni prostori — trgovski lokal s pisarnami, na dvorišču pa pokrito skladišče. Možnost nadzidave zgradbe. Poslovni prostori vseljivi najkasneje do 30. 4. 1964. — Cena po dogovoru. Vse potrebne informacije daje sekretariat podjetja.	8222
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
IčoteksTobiiA
LJUBLJANA - Miklošičeva cesta štev. 18
EXPORT-IMPORT
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
finančnega sektorja
POGOJ:
visoka strokovna izobrazba in petletna praksa na ustreznem delovnem mestu.
Nastop službe po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite
UPRAVI PODJETJA — LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 18. Ponudbe sprejemamo do 20. septembra 1963.	8228
UPRAVNI ODBOR
KEMIČNE TOVARNE MOSTE
LJUBLJANA — Ob Železnici 14
razpisuje naslednja delovna mesta:
mesta InZenirjev kemije mesti strojnih inženirjev mesti diplomiranih ekonomistov gradbenega inZenirja ali tehnika
sektorja
nemškega jezika
Interesenti naj se pismeno ali osebno oglasijo v sekretariatu podjetja.	■"	8219
4	delovna	mesta
2	delovni	mesti
2	delovni	mesti
1	delovno	mesto
1	delovno	mesto
1	delovno	mesto
1	delovno	mesto
1	delovno	mesto
Vrtimo globus
NEAPEU — Brata Guida in Antonia Sardeiio, njunega bratranca Angela SardeliO (bčeia dveh utrokj in l?asqua-la Pignotto (odeta desetih otrok) je ubil električni tok z napetostjo 20.000 voltov, ko so se pri nakladanju snopov na voz dotaknili žice daljnovoda.
MOSKVA — Ekspedicija 15 znanstvenikov in strokovnjakov bo izračunata največjo in najmanjšo moč valov pri plimi in oseki na Belem morju. Na tem področju namreč nameravajo zgraditi hidrocen-tralo, ki bi jo poganjala sila bibavice.
PARIZ — Medtem ko britanski minister Marples razpravlja v Parizu, ali bi bilo bolje zgraditi med Francijo in Anglijo tunel ali most. je neki francoski humorist predlagal, naj bi zgradili gugalnico.
INDEPENDENCE (ZDA) — Trije dečki v starosti od 5 do 11 let so se med igro zaprli v hladilnik. Vsi trije so se zadušili.
GENOVA — Predvčerajšnjim so planili v podružnico banke Credito Italiano v strogem središču Genove trije oboroženi možje in odnesli približno 10 milijonov lir. Avtomobil, s katerim so se roparji odpeljali, je policija našla čez nekaj ur.
t
PLES V SOBI — To je vsakoletna tradicionalna prireditev na grškem otoku Levkasu. Domačinke v narodnih nošah plešejo s praznimi sodčki za vino na glavi. Ta ples plešejo navadno preden stiskajo grozdje in napolnijo sode.
Telefoto: AP
Sončni veter in kometov rep
Ko prileti komet iz globin vesolja v bližino Sonca, ga opazimo zaradi značilnega repa, ki je vedno usmerjen Od Sonca proč. Do pred kratkim je prevladovalo mnenje, da rep nastane zaradi pritiska sončne svetlobe na redko snov, ki sestavlja komet. To je hkrati tudi veljalo kot eden od dokazov, da svetloba deluje s šibko, a zaznavno silo na delce snovi. Izkaza’o se je, da so te sile le prešibke, da bi omogočile nastanek ko-metovega repa.
Zadnje čase pa je prodrla nova razlaga tega pojava, ki se opira na najnovejše raziskave sončnega sistema, in prihaja iz Goddardovega centra za vesoljske polete v ZDA. Znanstvenika David Beard in Paul Nakada sta v pismu reviji »Nature« objavila teorijo, po kateri nastane rep kometa pod vplivom tako imenovanega »sončnega vetra« in magnetnega polja v medplanetnem prostoru. Sončni veter sestavlja tok ioniziranega vodika, ki neprenehoma prihaja s Sonca in so ga že pred desetimi leti napovedali ravno iz opazovanj kometov, sedaj pa
TEL AVIV — Puščava Ne-guev na jugu Izraela je nenadoma dobila 12.000 kvadratnih metrov veliko jezero. Delavci nekega ameriškega podjetja za kopanje gline so namreč prebili podzemeljski izvor vode. Voda novega jezera je dosti manj slana od vode nekaj kilometrov oddaljenega Mrtvega morja: puščavo bodo namakali.
RIM — 78-letni Augusto Spadond je zaspal s prižgano pipo v ustih. Vnela se je žimnica in v požaru je dobil Spa-doni tako hude opekline, da je umrl.
Pod Kavkazom žive stoletniki
Zdrava hrana Je eden poglavitni h činiteljev za dolgo življenje
Pred kratkim je umrl v sovjetski pokrajini Gruziji, ki leži ob Črnem morju pod Kavkazom, Aškanger Bzania. ki je dosegel starost 147 let. To je razmeroma redek primer tudi v tej pokrajini, kjer sicer mnogo ljudi živi dlje kot sto let; bili pa so že primeri. da so posamezniki doživeli 150. rojstni dan in to duševno in telesno zdravi.
LONDON — Uslužbenci štirih največjih angleških bank bodo prihodnji mesec stavkali, ker zahtevajo večje plače. To bo baje prvi primer »bančnega štrajka« v Veliki Britaniji.
COLOMBEY -MURAZ — Prve tone libanonskega petroleja so pritekle po naftovodu iz Genove v Švico, ki so ga začeli graditi leta 1959.
Tudi Aškanger je bil do nekaj dni pred smrtjo za svojo starost nenavadno čil in živahen. Ko je imel 112 let, se je tretjič poročil in rodil se mu je sin. Istega leta je njegova hči iz prvega zakona praznovala 90-letnico!
Zdravniki z eksperimentalnega inštituta za klinično terapijo v Gruziji že dalj časa raziskujejo ta, z •medicinskega vidika izreden pojav. 'Zdravniki, ki delajo na terenu, so ugotovili, da je v Gruziji 2109 ljudi, ki so starejši od 100 let. Zelo verjetno pa jih je
NEW YORK — Ameriška pomorska družba »Home li-nes« je sporočila, da bo zaradi pomanjkanja potnikov opustila potniški promet s Kanado, Francijo, Anglijo in Zahodno Nemčijo.
MILANO — Od 7. do 15. septembra bo XXIX. razstava radiotelevizije in XI. razstava električnih gospodinjskih strojev. Uspeh prejšnjih prireditev je narekoval prirediteljem povečanje razstavnega orosto-ra na 50.000 kvadratnih metrov.
LONDON — Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da so v široki kampanii proti polio-miehtisu popolnoma zatrli to bolezen v Angliii. Od leta 1958 so 'cepili 25 milijonov ljudi, za kar so norabili več kot 25 milijard dinarjev.
ISTANBUL — Ob trčenju avtobusa in tovornjaka na cesti Ankara—Istanbul je bilo mrtvih osem ljudi, štirje pa so bili hudo poškodovani, i glavo ter ga ustrelili.
Di Stefano v Madridu
Srednji napadalec madridskega »Reala« Alfredo Di Stefano, ki so ga v Caracaru ugrabili venezuelski uporniki, se je že vmii v Španijo. Moštvo bo moralo odigrati preostale tekme na tumeji po Južni Ameriki brez njega. Vodja »Reala« Francisco Mo-ralejas je izjavil, da Di Stefano niti fizično niti psihično ni sposoben za igro.
Di Stefano je takoj, ko je bil spet prost, izrazil željo, da se vrne v Madrid k družini. še prej pa je novinarjem na kratko opisal svoje doživetje.
Povedal je, da so ga roparji takoj potem ko so ga ugrabili, zvezali ter mu nataknili zelo temna očala, tako da ni videl, kam ga peljejo. Dejal je, da je bil ves čas zeio živčen in da se je bal. da ga bodo ubili, zlasti še prvo noč, ko je zaslišal v daljavi policijsko sireno. Bal se je namreč, da bi roparji izgubili E. G.
celo več, kajti v nekaterih predelih Gruzije žive ljudstva, ki se selijo iz kraja v kraj, ter jih ni mogoče kontrolirati. Žensk, ki so starejše od sto let, je dvakrat več kot moških. Raziskovalci pripovedujejo, da so opazili pri vseh starih ljudeh, ki so jih preiskali, isti nenavadni pojav: niti eden med njimi nima arterioskleroze ali previsokega krvnega pritiska. »Najbolj nas je presenetilo,« je povedal eden izmed zdravnikov, ki so sodelovali pri preiskavah, »da pri teh ljudeh, ki so sicer za naše pojme stari, ni opaziti nikakih običajnih starostnih znakov, kot so otrditev sten v arterijah in visok krvni pritisk. Po našem mnenju je to posledica izredno zdrave in preproste prehrane prebivalstva v Gruziji nasploh in v nekaterih predelih posebej.«
Neki .drugi zdravnik je dejal:	»Bzania	je	živel	v
Leta 2000: petkrat več papirja
Na kongresu Mednarodne zveze industrijskih delavcev julija letos v Stockholmu so ugotovili, da je treba v 1. 2000 računati s petkrat večjo proizvodnjo papirja kot danes, da bi pokrili potrebe na svetovnem tržišču. Na tem kongresu so bili delegati iz dvanajstih dežel.
Hitro naraščanje porabe papirja bi moglo povzročiti tudi porast cen pri proizvodih svetovnega gozdnega gospodarstva, iz česar moremo sklepati, da bo papirna industrija po vsem svetu še nadalje dobičkanosna. Celotna poraba papirja na svetu je lani dosegla 80 milijonov ton.
Za dobro voljo
»Hektor, daj mi malo očala!*
»Mogoče pa ribe sploh ne vedo, sva tukaj!«
da
1	l	3	1	h	5	&
7			1	|8		
9			10			
11		59	12			
13		h		ss	15	
16				17		
16			n	19		
20				21		
L '■	mmm					
Križanka
VODORAVNO: 1. največji jadranski otok, 4. deževnik, 7. danski drobiž, 8. ameriška filmska igralka, ki se Je pred leti smrtno ponesrečila (Belinda), 9. nesmisel, 11. začetnici slovenskega skladatelja in nabiralca narodnega blaga, 12. ime hrvaškega realista Kovačiča, 13. tuje žensko ime, 15. avtomobilska značka Holandije, 16. redka kemična prvina (znak Yb), 18. obžalovanje, 19. števnik, 20. karam bol, 21. ribiška mreža.
NAVPIČNO: 1. opor, spo<pad, 2. tokom er, 3. gora nad Kobaridom, 4. paragjaf, 5. davek od rente, *. človek, ki samo veseljači, 10. reka v Nemčiji, 14. blišč, 17. divja jeza.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE *
VODORAVNO: 1. oktober, 8. Sorbona, 9, 11, 10. roka. -o, 12* koz* -d# H. komi, 15. ku, 16. oselnlk, 18.
stročje.
pokrajini Očamačir, to je v ravninskem predelu Gruzije. V tej pokrajini pa tudi v drugih nižinskih predelih Gruzije živi še več stoletnikov. To dokazuje, da ni nujno, da bi doživeli tako visoko starost le ljudje, ki živijo v gorah, kakor se običajno trdi.«
Georgija je v glavnem gorata, a Očamačir, kjer je živel Aškanger, leži ob Cmem morju v pokrajini Abkhazia.
Specialisti Inštituta za medicinske raziskave v Gruziji zdaj preiskujejo prehrano prebivalstva nasploh ter stoletnikov posebej. Zdravniki menijo, da je , hrana gotovo eden izmed činiteljev, ki omogočajo tako dolgo in zdravo
življenje. V Gruziji pridelajo predvsem mnogo sadja in zelenjave, ki sta med osnovnimi sestavinami prehrane prebivalstva. Razen tega pijejo mnogo domačega belega vina, ki ga pri-čno dajati v majhnih količinah tudi otrokom kmalu po odstavitvi.
Raziskovalci so govorili z več sto stoletniki. V Kaz-mir-Khan Delbi so na primer srečali 112 let staro žensko, ki še vedno opravlja vsa gospodinjska dela ter se povzpne na bližnji grič, ne da bi ji to povzročalo težave pri dihanju. Tudi ona je doma iz pokrajine Abkhazia. Tu živi tudi neki Djuguk Gvintsi-nia, ki je star 121 let.
E. G.
so njegov obstoj potrdili tudi umetni sateliti.
Omenjena znanstvenika opisujeta} kako sončni veter ionizira delce snovi, ki tvorijo komet, hkrati pa tako preoblikuje magnetno polje, da silnice zadržujejo snov v obliki dolgega repa. Sam sončni veter ne bi mogel doseči tega učinka. Ta razlaga je pomembna zlasti zato, ker kaže, kako modema direktna opazovanja razmer v vesolju spreminjajo naše poglede na sončni sistem.
Pod snegom cvete čai
V Sovjetski zvezi je ena najsevernejših plantaž čaja na svetu. V gorskem predelu Kazakstana raste 1500 grmov, ki kljub zelo ostremu podnebju dajejo čaj odlične kvalitete. Da gre za nekaj nenavadnega, lahko pojasni dejstvo, da traja tamkaj zima včasih po pet mesecev.
Običajno goje čajeve nasade v mnogo toplejših krajih, res pa je, da divje vrste čaja uspevajo tudi na pobočjih Himalaje in v gorah kitajske province Junan. Članu kazak-stanske Akademije znanosti dr. Paravjanu pa je uspelo združiti to naravno odpornost proti mrazu z vsemi odlikami pravega čaja. Njegove metode bo mogoče uporabiti tudi na širšem področju prilagajanja tropskih in subtropskih rastlin ostrejšemu celinskemu podnebju. Za. sedaj bodo razširili plantaže »snežnega« čaja na večji del Kazakstana.	R.	P.
Ogrevani pločniki v Moskvi
Prav kmalu bodo v središču Moskve zgradili ogrevane pločnike za pešce. Pozneje — če se bo poskus izkazal kot koristen — pa bodo take pločnike zgradili tudi v drugih mestnih četrtih-, kjer je na ulicah največ pešcev.
Ogrevalne naprave bodo delovale popolnoma avtomat5 č-no. Takoj, ko bo padel prvi sneg na kontrolno ploščico v pločniku, bo ta oddala svetlobni signal v fotoelektrično celico, ki bo hip pozneje pognala ogrevalne naorave.
V svojih načrtih imajo tudi zgraditev ogrevalnih naprav pod postajališči avtobusnega mestnega prometa.
RICHARD DEMING
15
VLJUDNI MORILEC
Dva črnobela policijska radijska avtomobila in rešilni avto so že bili na mestu, ko sva prispela. Parkirani so bili na zahodni strani Parkviewa, nedaleč od Sedme ulice. Trije uniformirani policisti iz radijskih avtomobilov so zadrževali majhno množico, ki se je bila medtem nabrala. Četrti je govoril s plešastim moškim pri petdesetih letih, ki je imel na sebi srajco, športne hlače (in copate. Oldsmobile z zložljivo streho je bil parkiran v prehodu med dvema hišama in poleg njega je ležala v travi postava, pokrita z odejo.
Legitimiral sem se policistu, ki se je pogovarjal s plešastim možakarjem, in dejal: »Friday, kriminalistika.«
»Da, gospod,« je odvrnil stražnik. »Ali bi radi najprej pogledali žrtev?«
Peljal naju je do pokrite postave in od-
Uniformirani policist je dejal: »Opis avtomobila in osumljenca smo sporočili po radiu. Tiralica je za obema.«
»Hm,«- sem dejal. »Ali ste si dobro ogledali osumljenca, gospod Wesson?«
»Kajpak! Ne takrat, ko je tekel, ker mi je kazal hrbet in je bilo temno. Toda ko je odprl vrata avtomobila, se je stropna svetilka avtomatično prižgala. Prav lepo sem ga videl od strani. Srednjih let z gladkim, okroglim obrazom in z naočniki brez okvira. Nek».j pa je nenavadno.«
»Kaj pa?«
»Sploh ni bil podoben morilcu. Bil je videti prijazen človek.«
Pričo smo še naprej zasliševali. Dejal je, da z ženo živita že deset let kot soseda žrtvj in da je gospodična Carr živela tam
gmil odejo. Pod njo je ležala drobna pla- ^egole^Pred^veia T°itomaV ‘ stfli
ovLnela ESS/	prezg°da1	umria oče m mati je govorila. da se bo
devico Maihpn’ ir1 JC sppin.lnja13 na staro .preselila v majhno stanovanje, pa ni tega r,)! l	Je	;mela	“	nik°» storila. Wesson je povedal da je de-
vi strani - bila je dvakrafza“ Očitno	Lmska”	^	^	Sten°grafka
je bila smrt takojšnja, ker ni skoraj nič „ J samska.
krvavela.	»Pogosto	je sama hodila ven ponoči,« je
»Piše se Viola Carr,« je dejal policist. de->aI- >,Na kako predstavo ali kaj podobne-»Stanovala je tukaj. Sama.« Pokimal je pro- ga‘ Po mo-iem si i° 1e ropar že prej zapom-
1--------  —-	nil zaradi avtomobila z zložljivo streho, ji
sledil in jo napadel, prav ko je stopala iz
go-
»Ali
ti hiši levo od prehoda, nato pa se obrnil proti plešastemu možakarju. »Ta spod tukaj jo je identificiral.«
»O?« sem dejal. Ogledal sem si ga. bi nam povedali, kako se pišete?«
»Gerald Wesson,« je odgovoril. »Tamle je moja hiša.« Pokazal je na hišo desno od prehoda. »Vse sem videl. Strašno, da morilci prihajajo prav na vašo travo in vam pobijajo sosede. Tega bi moralo biti konec.«
»Da, gospod,« sem dejal. »Ali ste resnično videli, kako jo je ustrelil?«
»No, tega nisem videl,« je popravil. »Slišal sem strele in prišel do vežnih vrat prav v trenutku, ko je morilec zgrabil torbico uboge Viole in zbežal. Sedel sem v sprednji sobi in gledal televizijo, ko se je to zgodilo. Zato sem imel samo korak do vrat. Res sem imel srečo.«
»Kako to?« sem vprašal.
»Po navadi grem spat ob enajstih. Zena je nocoj zunaj in igra bridge, zato sem čakal.- "
avtomobila. Lahko bi mu bil povedal.«
»Kaj pa?« sem dejal.
»Da jo bo moral ubiti. Viola ne bi dala niti centa brez boja. Tako skope ženske še nisem videl. Pa ji ni bilo treba. Starši so ji zapustili hišo in nekaj denarja in še v banko ga je nalagala vsak mesec od plače. Gotovo ima naloženih kakih dvajset tisoč dolarjev ali še več. Toda kakšna skopost! Zmeraj si je kaj sposojala od moje žene. Skodelico sladkorja, dve jajci in podobno. In nikoli ni vračala. Pred nekaj dnevi ji je nekdo dal štiri tucate jajc. Več kot jih je lahko pojedla. Zato jih je tucat prinesla. In veste kaj?«
»Kaj?« sem vprašal.
»Gotovo nam jih je bila dolžna dvanajst tucatov. Toda namesto da bi nam dala tista jajca na račun, je zaračunala ženi petinpetdeset centov.«
»Hm.«
»Ko je ropar zahteval od nje denar, ga
Namrščil se je. »Zenska bi morala bi-	-	.	.	__________________
ti zdaj že doma. Neumne goske, da ti igra- Je P° mojem udarila s torbico. Zdaj pa vi-jo karte tako pozno!«	dite, kaj jo je doletelo.« Njegov pogled je
»Da,« sem dejal. »Rekli ste, da je osum- zdrsnil na truplo, pokrito z odejo. Sočutno ljenec zbežal. Obvestili so nas, da se je od- J'e zmajal z glavo. »In ži.vi duši ni imela peljal z avtomobilom.«	zapustiti denarja. Ima dvajset tisoč dolar-
»O seveda! To sem sporočil jaz. Povedal Jev v banki in živi duši jih ni imela zapu-sem telefonistu na policiji. Dal sem mu ce- stiti.«
k* r:^.,aVtr°bUa', Mislim’ da je stekel Frank je stopil nazaj k avtomobilu, da bi ’ J® bl1 parkiran ob pločni- poklical kriminalistični laboratorij. Ko se ku. Skočil je vanj m se odpeljal okrog vo- je vrnil in dejal: »Našli so avto. Pravkar gala po Sedmi ulici navzgor.«	So sporočili.«
Ali so sončna očala resnično koristna?
Temna očala so priSla v modo Sele po drugi svetovni vojni
O sončnih očalih se le redkokdaj pogovarjamo. Postala so tako vsakdanja stvar, da ne vzbujajo posebne pozornosti. Ce se nam razbijejo, ali jih izgubimo, kupimo pač druge, kot zračnico za kolo, pasek za uro ali kako podobno malenkost. Malenkost. ki je skoraj ne opazimo, vendar smo se tako navadili nanjo, da je skoraj ne moremo pogrešati.
KDOR LE MORE, SE V TEH VROČIH DNEH odpravi iz Kaira k morju, predvsem v bližino Aleksandrije. V času. ko vroči asfalt peče skozi podplate, delno popusti tudi ulični vrvež. Na sliki: prizor z ulice v trgovskem delu Kaira.
In vendar zadnje čase v nekaterih evropskih državah precej razpravljajo tudi o sončnih očalih. V precep so jih vzeli zdravniki — okulisti. Rjava, zelena, vijoličasta, modra in kdove Že kakšna očala namreč izdelujejo marsikje po zelo preprostem tehnološkem postopku ter jih tudi temu primerno poceni prodajajo. Zdravniki pa menijo, da so taka očala lahko škodljiva za oči. Zato sodijo, da bi bilo treba tako preprosto proizvodnjo prepovedati ter tudi omejiti prodajo očal na specializirane optične prodajalne. Sončna očala naj bi izdelovali prav tako skrbno kot očala z dioptrijo.
Ob tem se nehote vprašamo: kako to, da so postala sončna očala tako popularna? Vedeti moramo namreč, da so še pred dobrimi dvajsetimi‘leti nosili sončna očala le v hudi pripeki na plaži ali na bleščečem snegu v gorah. Med drugo svetovno vojno pa so ljudje nenadoma začeli na veliko kupovati sončna očala, tako da proizvajalci niso bili kos povpraševanju.
Odkod nenadoma tako navdušenje? So morda sončna očala tako zelo koristna za oči? Znanstveniki in specialisti pravijo da so,
toda le v takih primerih, ko so jih uporabljali že prej, to se pravi, kadar so sončni žarki izredno bleščeči. Specialisti v ameriški vojski so se z vso resnostjo lotili raziskav med vojaki, a naposled so prišli do zelo skromnega zaključka: vojaki, ki so podnevi nosili sončna očala, so se ponoči dobro obnesli na protiletalskih opazovalnicah. Toda navadni ljudje ponoči večinoma spijo, vsekakor pa ne oprezajo za letali; zanje torej sončna očala ne pomenijo bistvene koristi.
Nekateri so sodili, da gre le za modni krik; a modni krik se sčasoma poleže, očala pa nosimo še danes, pa še vedno več jih kupujemo. Našli so se celo taki, ki so trdili, da ljudje kupujejo sončna očala predvsem zato, ker jim z očali ni treba gledati »na pol mi-že« ter se jim zato ne pojavijo gube na senceh.
Šele pred kratkim, ko so pričeli proučevati optične pojave na energetski osnovi, so našli kolikor toliko zadovoljiv odgovor. Ugotovili so namreč, da se ostrina vida menja glede na svetlobo v okolju. Preprosteje povedano, v mraku ne vidimo tako ostro kot pri polni svetlobi, prav tako pa tudi ne, kadar se nam moč-
no blešči. Zato s sončnimi očali pri bleščeči svetlobi vidimo nekoliko bolje.
V tem je torej skrivnost sončnih očal. To razlago potrjuje tudi dejstvo, da nosi sončna očala veliko mladih ljudi, manj pa starejših. Oči mladega človeka so namreč mnogo bolj občutljive za intenzivnost svetlobe; dvajsetletnik ima npr trikrat bolj občutljive oči kot petdesetletnik. Zato je razumljivo, da se mladim ljudem včasih blešči, medtem ko se starejši ljudje pri isti svetlobi normalno počutijo.
E. G.
Opazujejo selitve metuljev
O ptičjih selitvah kakor tudi o selitvi rib je znanost spričo sistematičnih opazovanj dobro poučena. S podobnimi metodami raziskujejo ornitologi in ihtiologi tudi selitve žuželk, ki so najbrž še veliko bolj zamotan pojav. Znan je n. pr. osupljivo močan voh metuljev, kajti samce privablja kilometre daleč vonj samice. Posebno važno je poznavanje selitev žuželk ob rekah, kar utegne koristiti pri uničevanju škodljivcev. Prav sedaj v Porenju opazujejo tisoče obročkanih metuljev, ki so jih spustili z različnih višin. Ugotoviti hočejo, koliko se oddaljijo žuželke od kraja, kjer jih spustijo. Tamkajšnji časopisi pozivajo ljudi k sodelovanju, da naj vse metulje z bleščečimi aluminijastimi o-obročki, kjerkoli jih opazijo, ulove in jih pošljejo zoološkemu inštitutu v Bonnu.
(J. P.)
27. Ampak Biami ie znal biti vztrajen in tudi trmast. V prepiru so padale čedalje ostrejše besede, vendar ga niso mogli omajati: nepremično zroč v tenki steber dima daleč nad obzorjem je ponavljal svoje, češ ne bomo se izkrcali, jaz že
vem. zakaj ne.  ■
Prerekanje je prekinil veter.' ki se je ujel v Ja-: dro, da je nabuhnilo in počasi pognalo ladjo proč
od obale. »Volja.bogov je na moji strani!« je zaklical Biami in s tem. če že ne dokončno- pomiril, vsaj spet pripravil može k pokorščini. Z vztrajnim jugozahodnim vetrom so zdaj jadrali tri dni. ko so se spet znašli pred obalo.
Tokrat je bila nova dežela pusta, kamnita in siva. da ni nikogar mikalo, izkrcati se na njenih obalah.
K temu se je še veter toliko okrepil, da je postal skoraj že nevaren. Dolgo so jadrali ob kamniti obali, potem pa jih je veter odgnal spet na odprto morje. Nazadnje se ie jugozahodnik tako okrepil, da je Bjarni ukazal povezati veliko jadro. Potem so pluli le s tolikšno hitrostjo, da ni mogla ško« dovati jadrom in ladji.
Dotrpela je moja ljuba žena in sestra
Ana Lapajne
učiteljica v pokoju
Pogreb nepozabne pokojnice bo ponedeljek, dne
2. septembra 1963, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: mož pimitrij, bratje in sestre, nečaki in nečakinje z družinami Lapajne, Menart, Lokar, Rožman, Samotorčan, Jalušič.
Bled, Ljubljana, Zagreb, Karlovac, 31. avgusta 1963.
Sporočamo, da je nenadoma preminil naš dragi mož, oče in brat
Stanko Crohan
borec XXXI. divizije NOV — vodovodni inštalater
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 1. 9. 1963, ob 17. uri izpred križišča pokopališča v Kranju. Pokojnik leži v mrliški veži na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Ivka, hčerka Tanja, sin Stanko, brat Franci z družino, sestra Draga por. Macarol z družino in ostali sorodniki.
Kranj, Ljubljana, Trst, Gorica, Buenos Aires.
V Chicagu je nenadoma umrl moj najboljši mož, ljubljeni sin, brat, svak in stric
Josip J. Kuhar
Njegov spomin bo ostal vedno med nami!
Globoko žalujoči: žena Vera, mama Ana, sestri Anica in Julka z družinama.
Ljubljana, 31. avgusta 1963.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil, naš dobri mož, brat, svak in stric
Ivan Pečar
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 1. IX. 1963, ob 17.30 iz hiše žalosti Ljubljana-Polje.
Žalujoči: žena Francka, bratje: Franc, Viktor. Vinko, sestre: Ivanka in Marija in ostalo sorodstvo.
PO DOLGOTRAJNI BOLEZNI JE UMRL
Janez Pečar
UPOKOJENI KLEPARSKI MOJSTER
DOLGOLETNEGA IN DOBREGA USLUŽBENCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA BOLNIŠNICE ZA DUŠEVNE IN ZIVCNE BOLEZNI LJUBLJANA-POLJE
ZAHVALA — Ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega moža, ata, brata, strica, bratranca, zeta in svaka
Miroslava Remškarja-Boštjana
polkovnika JLA
ki nam ga je kruta usoda v najlepšem cvetju življenja na tako tragičen način iztrgala iz našega objema, se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili v tako velikem številu in mu izkazali poslednjo čast na zadnji poti ter mu poklonili toliko cvetja in vencev. Iskrena zahvala vsem organizacijam, pripadnikom JLA, vsem govornikom, godbi JLA, pevskemu zboru, sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani ob težkih urah. Prav vsem prisrčna hvala.
2slujoča žena Vanda s hčerko Lilico in sinčkom Dušanom.
Nenadoma Je umrla
ANA ZAKRAJŠEK
posestnic« n« Veliki Ilovi gori Pogreb bo 3. septembra 1963 ob 9. url.
2alujoči: Merk« s družino, si. novi z družinami ter ostalo so*
Velik« Ilova gora, Ljubljana, Slivnica, Škofljica, Gomujišče, dne 80. avgusta 1963.
60 stolov in 20 gostilniških miz
(dobro ohranjenih) proda
OPERNA KLET
Ljubljana	10982
Upravni odbor
Doma gradbene srednje Sole v Ljubljani
razpisuje mesto
VZGOJITELJA
Pogoj: učitelj, predmetni učitelj ali profesor.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z življenjepisom pošljite upravi doma, p. p. 212/IV. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
8138
OLJE ZA ' SONČENJE
Wf"wN
VtPRAKTIČNI PLASTIČNI EMBALAŽ
mmtaP pri _ VEDROG - Ljubljana. *> • Wworjeva 7 m v vseh trgovinah ter drogerijah
JUGOSLOVANSKA PODJETJA
SPREJEMAJO NAROČILA ZA L. 1964. ZA
A- *•	-	'-r
SOVJETSKA
PERIODIČNA
IZDANJA
liste in časopise centralne In zveznih republik, poročilo Akademije znanosti SSSR, poročilo visokih Sol in znanstvenih institutov Prav tako liste in časopise kot »PRAVDA«. »KOMUNIST«, »MATEMATIČNI ZBORNIK«, »MEDNARODNO ŽIVLJENJE«, »MIKROBIOLOGIJA, »AGANJ0K«, »MLADOST«, »SOVJETSKA ZVEZA« in drugi
Naročnina za sovjetske liste in časopise je plačljiva v dinarjih. — Na zahtevo pošljemo naročniku katalog listov in časopisov. — Naročnino in predplačila sprejemajo nasiednja jugoslovanska podjetja:
»Veselin Masleša«, Sarajevo, S. Milutinoviča št. 4;
»Državna založba Slovenije«, Ljubljana, Titova c. 25;
»Izdavački zavod Jugoslavenske Akademije znanosti in umetnosti«;
Zagreb, Gunduličeva 24;
»Jugoslovanska knjiga«, Beograd, Terdzije 27,
»Mladinska knjiga«, Ljubljana, Titova 3;
»Mladost«, Zagreb, Iliča 7;
»Nolit«, Beograd, Nar. fronte 76;
»Prosveta«, Beograd, Terazije 16-1;
»Cankarjeva založba«, Ljubljana, Kopitarjeva 2;
»Forum«, Novi Sad, Voj v. Mišiča 1.
■••V
M
MM
8231
Komisija za izbiro kandidatov za štipendije Fordove fondacije
NA OSNOVI ČLENA 13. ODST. 3. UREDBE O ŠTIPENDIRANJU ZA ŠOLANJE IN IZPOPOLNJEVANJE V INOZEMSTVU (URADNI LIST FNRJ, ST. 32/56)
RAZPISUJE
NATEČAJ
ZA 16. ŠTIPENDIJ FORDOVE FONDACIJE
.t*v'
■g
*
za akademsko 1964/65 leto, ki bodo podeljene za znanstveno in drugo samostojno delo ali podiplomske študije s področja družbenih in humanitarnih ved (znanstveni delavci, družbeni in sindikalni delavci, žumalisti, književni kritiki, urbanisti in drugi). — Večje število štipendij bo podeljeno mlajšim kandidatom. — Trajanje štipendije je od 6 do 10 mesecev s plačanimi potnimi; stroški v ZDA in nazaj. — Prošnje za štipendije predložite na naslov: Komisija za izbor kandidata za štipendije Fordove fondacije, Institut za medjuparodnu politiku i pri vredu, Beograd, Makedonska 25.
PROŠNJI JE PRILOŽITI:
a) soglasje ustanove, ki je v njej kandidat zaposlen, da sme sodelovati na natečaju;	„
b) priporočilo dveh profesorjev, odnosna odgovornih strokovnjakov o f&rokov-nih sposobnostih kandidata; •	>
c) potrdilo o solidnem znanju angleškega jezika, Izdano od univerzit fesorjev;
d) podrobno obrazložen program študija v ZDA;	>
e) zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju.
Prošnja mora vsebovati obširno biografijo, podatke o šolskih kva pregled dosedanjega dela, seznam objavljenih znanstvenih in stroko
podrobne podatke o prejšnjih bivanjih v inozemstvu ter naslov sti_______________
Brez teh podatkov prošnja ne bo obravnavana. Prošnje bomo sprejefoali do vključno 31. septembra 1963. leta.	8246
Tajništvo za notranje zadeve Koper
razpisuje
javno dražbo
za prodajo
dostavnega avtomobila Gpej-Blitz
Dražba bo 6. septembra 1963' ob 10. uri v prostorih Avtoservisa TNZ v Kopru. 982
VELEBLA60VNICA »NAMA« - Ljubljana
sprejme
TRGOVSKE POMOCNIKE-CE tekstilne stroke
Nastop možen takoj. — »NAMA«,- tajništvo, Ljubljana, Wolfova ulica 1/1.
8227
la šolo
99723.4-49989
OD ŠT 27 • 10
OD ŠT BOV 33^ 2100 ODST 34 38* 2300
Kakovosten goveji boks, lepjjeni podplat i/ mikroporozne gume
Komisija za sklepanje in odpovedanje delovnega razmerja pri PODJETJU
„0 B RT N IK
n
Industrijsko podjetje
»ETA« - CERKNO
prodaja
60-t hidravlično STISKALNICO
v neuporabnem stanju.
Izklicna cena je 250.000 dinarjev. — Licitacija bo 10. septembra 1963 na sedežu podjetja v Cerknem. Prednost do nakupa imajo družbene organizacije.
7891
»POHIŠTVO« -
Ljubljana, Predjamska 32, Rožna dolina,
sprejme takoj:
1. RAČUNOVODJO
2. KV MIZARJE
Pogoji: pod 1. ekonomska srednja šola in pet letna praksa ali nepopolna srednja šola in 10 let prakse na tem delovnem mestu; pod 2. mizarje z odsluženim vojaškim rokom. 8166
Podjetje
»Ljubljanske mlekarne« Ljubljana, Tolstojeva ulica sprejme takoj ali po dogovoru:
vratarja
Čistilko
voE spremljtvalcev Solarjev
Pismene in ustne ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja.
8208
MIZARJE
izurjene sa fino pohištvo sprejme Mizarstvo Moste-Ljub-ljana, Pregarčeva 8 a.
Stanovanje zagotovljeno.
Zavod sa farmacijo in kontrolo zdravil, Ljubljana, Ptujska 17
razpisuje delovno mesto
farmacevtskega
tehnika
Nastop služb^ takoj.
11023
Komisija sa razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij občinske skupščine Kamnik — razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
gostinskega podjetja
»DOM« — Kamnik.
Pogoji: gostinski delavec s srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 5 leti delovnih izkušenj s organizacijskimi sposobnostmi ali komercialist s najmanj • leti delovnih izkušenj z organizacijskimi sposobnostmi. Nastop službe je mogoč takoj. Osebni dohodek. po pravilniku podjetja. — Kandidati naj dostavijo kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami — Komisiji sa razpis mest direktorjev občine Kamnik, najpozneje do 15. septembra 1963.	8171
JS(ta.
ŽIVILSKI KOMBINAT
»ŽITO« - 'LJUBLJANA
Smartinska cesta štev. 154
proda najugodnejšemu ponudniku
tovorni avtomobil TAM-Pionlr
leto izdelave 1963.
8128
Komisija za’ sprajsm in odpust delavcev
Industrijskega podjetja elektratermičnih aparatov
„Eta" — Cerkno
razpisuje in vabi k sodelovanju novo delavce aa naaladnja delovna mesta:
leta sektorja tehnično opera-
tive in priprave dela pogoj: strojna — elektro fakulteta in 5 let prakse, višja strojna — elektro in 7 let prakse, TSS strojna — elektro in 10 let prakse ter 3 leta na vodilnem delovnem mestu
tehnologa v tehnični pripravi dela
pogoj: višja strojna v- elektro in 3 leta prakse, TSS strojna — elektro in S let prakse konstruktorje orodij
pogoj: strojna fakulteta in S leta prakse, višja strojna in S let prakse, IBS strojna —
elektro m t let prakse
rhnslnga orodjarne
pogoj: višja strojna in 3 lati prakse ali TU strojna in 4
orodjarje pogoj: VK ali KV s odsluše-nim vojaškim tokom. Družinska stanovanja zagotovljena, vseljiva v oktobru
un.
Razpis velja do aasedbe delovnih meet. Osebni dohodki po pravilniku.
Pismene ponudbe s podatki o strokovni izobrazbi in praksi naslovite na tajništvo pod-jetja.	«*»
LJUBLJANA — MASARYKOVA CESTA ŠTEV. 34, ZARADI RAZŠIRITVE DEJAVNOSTI ZAPOSLI:
ANALITIKA
POMOČNIKA NABAVNEGA REFERENTA
s prakso v tekstilni stroki
F9N0MEHANIKA
po možnosti s prakso pri popravilih šivainih strojev
VEČ kvalificiranih in polkvalifi-ciranih KROJAČEV VEČ kvalificiranih in polkvalifi-ciranih ŠIVILJ in priučenih ŠIVILJ
za delo v oddelku ženskega perila.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — Interesenti naj vlože svoje ponudbe pismeno v sekretariatu podjetja, ali naj se osebno zglase v sekretariatu. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	8235
VOJNA POŠTA 1641-14 — TITOGRAD
RAZPISUJE
I. JAVNI NATEČAJ
za notranjo opremo Doma JLA Nikšič
1. Predračunska vrednost opreme znaša ca.
' 22,000.000 dinarjev.
2. Skrajni rok dobave do 5. decembra 1963.
3. Dokumentacija projektov in tehnični pogoji za dobavo opreme se nahajajo pri Vojni pošti 1641-14 Titograd in so na ogled od 5.— 30. septembra 1963 vsak delovni dan od 7. do 14. ure.
4. Javni natečaj bo dne 30. septembra>1963. leta pri Vojni pošti 1641-14 Titograd v prostorih Doma JLA Titograd s pričetkom ob 9. uri na osnovi PISMENIH PONUDB.
Pismene ponudbe, pošljite do pričetka natečaja Vojni pošti 1641-14 Titograd v zapečateni kuverti z oznako »Za javni natečaj za pohištvo«.
K pismeni ponudbi priložite prepis odločbe o registraciji gospodarske organizacije, jamstveni list za 2°,b vrednosti licitirane opreme in potrdilo o seznanjenosti s pogoji izdelave in dobave.	8233
Šolski odbor Gostinske šole v Celju
razpisuje naslednja delovna mesta za:
2 (dva) UČITELJA
— praktičnega pouka za strežbo in kuhanje
1 (eden) PRU ali PROFESOR - germanist
Razpisni pogoji:	visoko-
kvalificiran gostinski delavec z dokončano višjo gospodinjsko šolo ali absolvent hotelske šole z ustrezno prakso. —
Pod tč. 1. samsko stanovanje zagotovljeno, pod tč. 2. stanovanja ni. OD po pravilniku šole. Rok prijave do zasedbe. Možnost nastopa službe takoj.	8224
Dva krojaška pomočnika
zaposlim takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Izredna priložnost«.
11007
TOVARNA
„ŽIMA"
LJUBLJANA-FUZINE
sprejme takoj
5 delavcev in 5 delavk za priučitev
Prevoz in topel obrok hrane zagotovljen.
11002
Uprava zgradbe šole za srednji medic, kader, Ljubljana, Saranoviče-
va ulica štev. 5,
razpisuje mesto
HIŠNIKA
Krasno dvosobno stanovanje takoj na razpolago. Zena se lahko zaposli kot čistilka. — Pismene ponudbe naj vlože le tisti, ki so vešči raznih popravil.	8186
POSLAN JE V PRODAJO
ca
UJ
Oč
O
<
M
NOVI
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
TV 220 - 2 AUTOMATIK
EKRAN 59 cm
ZA CENO 164.950 - DINARJEV
K temu sprejemniku dobite tudi noiice za 3000 dinarjev
Cena se v maloprodajni trgovski mreži poveča za odstotek občinskega davka, ki je v veljavi v kraju nakupa.
2elimo vam prijetno razvedrilo pri našem televizijskem sprejemniku!
to
3
O
O
<
CČ
LJUBLJANA
Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev
V LJUBLJANI, TITOVA 98 RAZPISUJE
TRIMESEČNI TEČAJ
ZA GRADBENE RISARJE
V tečaj se lahko prijavijo vsi interesenti, ki imajo dovršeno osemletko in smisel za risanje. — Tečaj bo popoldanski in se bo pričel 16. 9. 1963. Prijave za tečaj pošljite na gornji naslov, najkasneje do 7. 9. 1963.	8218
Gradbeno podjetje
OBNOVA
LJUBLJANA - Vilharjeva 33
razpisuje naslednja delovna mesta:
- gradbenega inženirja
- inZenirja arhitekta
za projektivno službo
- več gradbenih tehnikov
za operativno službo
- strojnega tehnika
za stroj no-remont no službo
- usluZbenca za obraEun osebnih dohodkov
s srednješolsko izobrazbo ali daljšo prakso
- več KV zidarjev in tesatrjev
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Nagrajevanje po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene in ustne ponudbe sprejema kadrovski odd. podjetja.
8209
MEDNARODNIH
ODLIKOVANJ
Predelovalni Indu* striji, kmetijskim zadrugam in drugim gospodarskim organizacijam '*1
ugodno nabavimo
INDUSTRIJSKE SLIVE.
GROZDJE za predelavo
od direktnih proizvajalcev.
Cene ugodne. — Prodajamo samo vagonske količine.
Agencija SLOVENIJA -
Ljubljana, telefon 30-685.
8X02
PRIKOLICO za
— pettonsko rabljeno ali novo — in
decimalno TEHTNICO
200 do 300 kg, rabljeno — kupimo.
Ponudbe s ceno pošljite na naslov:
»CEMENT • OPEKA« — Ljubljana, Kurilniška cesta štev. 10 a. 8162
dolski center sa trgovino in gostinstvo, Ljubljana
Poljanska cesta 28 a razpisuje delovno mesto:
KURIRJA
Pogoj: vozniški izpit za moped. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.	8144
VeCje podjetje v centru mesto
I S C E
SNAŽILKO
ZA ČIŠČENJE OBRATNIH PROSTOROV. Ponudbe pod »SNA2ILKA« v ogl. odd. »DELA«.
T0PS - tovorna pisarniških strojev in precizne mehanike
LJUBLJANA — SAVLJE 18 n — SPREJME
VEČJE ŠTEVILO VAJENCEV
ZA IZUCITEV V PRECIZNI MEHANIKI
Ponudbe sprejema kadrovsko-socialni sektor podjetja.
KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE
občinske skupičine LJublJana-ViE-Rudnlk
RAZPISUJE delovno mesto
NAČELNIKA oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve
POGOJI: — visoka strokovna izobrazba in nad 5 let delovne dobe v upravni ali strokovni službi ali — višja strokovna izobražba in nad 8 let delovne dobe v upravni ali strokovni službi. — Prejemki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka v upravi občinske skupščine.
Pismene ih kolkovane ponudbe z življenjepisom in podatki o Izobrazbi ter strokovni praksi naj kandidati vložijo pri občinski skupščini Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7.
8230
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Prijave sprejema uprava Šolskega centra Iskra v Kranju.
8221
UPRAVNI ODBOR
Tovarne »LESONIT« - Ilirska Bistrica
razpisuje delovni mesti za:
1. VODJO splošnega sektorja
2. VODJO izvozno-uvoznega oddelka
POGOJI: pod 1. dokončana pravna fakulteta ali srednješolska izobrazba z 10 leti nrakse na vodilnih delovnih mestih, pod 2. znai..,e tujih jezikov. — Prejemki po pravilniku o delitvi OD. — Ponudbe pošljite kadrovski službi podjetja.	8223
Centralna komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tekstilne tovarne
SVILANIT
Kamnik
RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA:
1 OPERATIVNI PLANER
2. MOJSTER BARVARNE
3. NORMIREC
POGOJI: pod 1.: tekstilni tehnik, do 5 let prakse; pod 2.: tekstilni tehnik, apreter; pod 3.: tekstilni tehnik. — Prejemki po Pravilniku 9 delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Pismene ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi oglasa.	8220
SOLSKI ODBOR
Tehnllke šole za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesnoindustrijsko stroko v Ljubljani, Aškerčeva it 7-1.
RAZPISUJE prosto učno delovno mesto
EKONOMISTA
Osebni prejemki so urejeni s pravilnikom. Prijave s življenjepisom in ustreznimi dokumenti pošljite na naslov šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	8229
LIBIS
UPRAVNI ODBOR
šolskega centra »ISKRA« v Kranju
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
PREDSTOJNIKA
Tehniške srednje šole v Kranju
POGOJ: visoka ali višja strokovna izobrazba elektrotehniške ali strojne stroke s triletno prakso. —
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PODJETJA
AERODROM
LJUBLJANA-BRNIKI
Uprava podjetja, L|ubljana, Titova 48
RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
2 uslužbenca(ki) za sprejem in odpravo potnikov v mednarodnem prometu
Pogoji: srednješolska izobrazba, obvezno znanje 2 Jezikov, od tega eden angleški. Zaželena praksa v turizmu.
2 uslužbenki za sprejem in odpravo potnikov v domačem prometu (stewardessi)
Pogoji: srednješolska izobrazba. Obvezno znanje enega tujega jezika.
2 uslužbenca za Izračunavanje obremenitve letal (loadsheetman)
Pogoji: srednješolska izobrazba. Zaželena praksa v letalskem prometu in znanje angleškega jezika.
2 natakarici z gostinsko šolo
2 kuharici z gostinsko šolo ali večletno
prakso.
Nastop službe 15. novembra 1963. Delovna mesta bodo na novem letališču Ljubljana-Brniki.
Interesenti naj pismene vloge prinesejo osebno v torek, sredo ali četrtek (3. oz. 4. oz. 5. septembra) v upravo aerodromskega podjetja, Titova 48, II. nadstropje, od 10. — 12. ure.	8173
Komunalno podjetje KOMUNALA ŠIŠKA
LJUBLJANA, ŠENTVID 51,
razpisuje delovna mesta za:
TEHNIČNEGA VODJO
— gradbeni tehnik s prakso,
ŠEFA GRADBIŠČ
— gradbeni tehnik,
DELOVODJO
— gradbeni tehnik ali mojster za umetno-kamnoseška dela.
Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. S stanovanji ne razpolagamo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	8198
Podjetje »ŽIČNIC A«
LJUBLJANA. Tržaška 49
sprejme
— več ključavničarjev -kvalificiranih
— več delavcev za priučitev za poklic ključavničar
— skladiščnega delavca
Osebne ali pismene ponudbe pošljite na naslova »2ICN1CA«, Ljubljana, Tržaška 49.
8085
Večje prometno podjetje v Ljubljani
SPREJME TAKOJ
VEČ ŠOFERJEV C-kategorije za tovorni promet
Ponudbe poslati pod šifro »Tovorni promet« v oglasni oddelek »Dela«.	8174
GRADBENO PODJETJE
»TEHNOGRAD«
LJUBLJANA — ZBAŠNIKOVA ULICA ST. 26
išče nove sodelavce za naslednja delovna
mesta:
V UPRAVI PODJETJA:
1. analitika
2. pomočnika kalkulanta
3. likvidatorja
Pogoji: ad 1. diplomirani ekonomist, ad 2. gradbeni tehnik, ad 3. absoivent(ka) srednje ekonomske šole. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pomoč pri nakupu stanovanja — po dogovoru.
ZA RAZVOJNI PROJEKTIVNI BIRO:
1. projektanta
za stanovanjske, poslovne in javne stavbe
2. projektanta
za industrijske objekte
3. statika
4. več začasnih sodelavcev
študentov FAGG za pomoč projektantom in statikom
Pogoji: ad 1. diplomiran ing. arh. s strokovnim izpitom (pooblastilo), ad 2. diplomiran ing. arh. ali dipl. gradb. inženir, ad 3. dipl. gradbeni inženir. Osebni dohodki po učinku. Pomoč pri nakupu stanovanja — po dogovoru.
ZA MEHANIČNE OBRATE, Tomažičeva 24, Vič več kvalificiranih ključavničarjev
Nastop službe za vsa razpisana delovna mesta čim-prej. — Ponudbe sprejema uprava podjetja v Zbačnikovi 26. Informacije tel. 21-628, 22-078, 22-393.
8207
Tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode — sedež Vevče
p. Ljubljana-Polje
sprejme takoj:
gradbenega referenta
gradbeni tehnik ali inženir a pooblastilom
strojnika
strojnik parnih turbin in parnih strojev *•
izpitom
2 kurjača
upravljač parnega kotla ,z mehaniziranim kurjenjem, z izpitom
knjigovodjo-kinjo
družbenega standarda, samostojno vodenje finančnih poslov
Delovni mesta se lahko zasedejo takoj ali po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo v oddelku sa delovna razmerja, v obratu Vevče.	8215
Krajevna skupnost »Malči Belič« — Ljubljana, Zave-tiška ulica štev. 3-a,
sprejme
MATHtlALNEGA
KNJIGOVODJO-KINJO
s srednjo ekonomsko šolo; lahko začetnika.
Nastop službe možen takoj.	8192
TURISTIČNO TRANSPORTNI BIRO JZ LJUBLJANA sporoča.
da bodo v času zagrebškega velesejma od 7. do 22. septembra 1963 vozili po potrebi posebni vlaki na progi Ljubljana-Zagreb gl. kol. in nazaj, po naslednjem voznem redu: Ljubljana odhod ob 6. uri, s prihodom v Zagreb gl. kol. ob 8.30.
Povratek iz Zagreba gl. kolodv. ob 19. uri in prihod v Ljubljano ob 21.30. — Vlaki bodo normalno prevozili vse vmesne postaje in postajališča. — Na željo bodo ti vlaki ustavljali na vmesnih postajah za vstop in izstop potnikov z dežele, ako bo ta želja pravočasno prijavljena — Turističnemu transportnemu biroju — Ljubljana. Sedeži bodo rezervirani.
Cene:	a)	za prevoz iz
Ljubljane do Zagreba in nazaj 800 din za člane kolektivov;
b) 400 din za šolske skupine;
c) 100 din po osebi za vstopnico in prevoz z avtobusom do razstavišča in nazaj.
Turistično transportni biro Ljubljana razpolaga v mesecu septembru s prostimi mesti v letoviščih: Rovinju, Ankaranu, Poreču in na Jezerskem po zelo ugodnih cenah. Informacije dobite v Turistično transportnem biroju v Ljubljani, Titova cesta štev. 32, lahko pa tudi po telefonu 31-851, 31-852 in interno 543--------
SPREJME TAKOJ ALI PO DOGOVORU:
1. inženirja tehnologa
2. glavnega kontrolorja za vhodno in izhodno kontrolo
3. 2 korespondentki z znanjem strojepisja
4. nabavnega referenta
5. 6 mizarjev
6. 5 ključavničarjev
7. 2 varilca
Za OBRAT AVTOSERVISA:
8. šefa obrata avtoservisa
9. 2 mojstra — avtomehanika
10. obratnega knjigovodja
11. materialnega knjigovodja
12. blagajnika
13.-referenta za sprejem in oddajo avtomobilov
14. več avtomehanikov
65. mednarodnem jesenskem zagrebškem velesejmu
0D 7. DO 22. SEPTEMDRA 1963
Imejte v mislih ta pomembna dejstva in dajte iniciativo za skupinski obisk strokovnih kadrov vašega podjetja na tej veliki mednarodni industrijski razstavi, na kateri sodelujejo Jugoslavija in 42 držav Evrope, Afrike, Azije in Amerike!
OBIŠČITE!	OGLEJTE Sl!	UPOŠTEVAJTE!
— S spoznavanjem ustvarjalnosti svetovne industrije — dvigate lastno proizvodnjo!
— Industrijske novosti inozemskih razstavljalcev vas bodo spodbudile k osvajanju novosti v lastni proizvodnji!
— S poznavanjem možnosti svetovne industrije — boste konkurenčno sposobnejši na tujem tržišču!
POGOJI: pod št. 1. in 2. — strojni inženir z daljšo prakso; pod št. 3. in 4. — popolna srednja šola — zaželena praksa; pod št. 5., 6. in 7. — strokovni izpit in prost vojaščine; pod št. 8. — strojni inženir ali tehnik z daljšo prakso; pod št. 9. — delovodska šola; pod št. 10., 11. in 12. — popolna srednja šola; pod št. 13. — popolna ali nepopolna srednja šola z znanjem nemščine ali angleščine; pod št. 14. — strokovni izpit; pod št. 1. in 2. stanovanje zagotovljeno. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. — Ponudbe pošljite na naslov »LIBIS« — Ljubljana, Celovška 258 do 15. 9. 63.	8245
VAŠ KOLEKTIV
da organizira obisk svojih Elanov na doslej naJvcEJI gospodarski manifestaciji v naii državi:
ETIOPSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA PRI OSMANU KARABEGPVICU Piedsednik gospodarskega zbora zvezne skupščine Osman Karabegovič ie v petek sprejel etiopsko parlamentarno delegacijo, ki ie na obisku v Jugoslaviji. Na fotografiji. Tovariš Osman Karabegovič pozdravlja vodjo etiopske delegacije predsednika predstavniškega doma gospoda Guirma WoIdea Georgisa.	Foto:	Tanjug
PRVI REKORD NA DVOBOJU. 2e prvi dan meddržavnega atletskega dvoboja CSSR : Jugoslavija je na centralnem stadionu v Ljubljani postregel z vrsto odličnih rezultatov. Prvi rekord je »padel« v teku na 400 m za ženske, v katerem sta sicer zmagali gostji Kraličkova in Blana-rikova. četrta pa je bila Mariborčanka Podmiljščak, vendar v času novega jugoslovanskega rekorda za mladinke 58.3.	Foto:	Selhaus
SOVJETSKE GOSTJE V LJUBLJANI - Medtem ko sta tovariša Hruščov in Tito s soprogama obiskala Bohinj, so si Jelena Nikitina Hruščova, hči sovjetskega premiera (tretja z leve) in druge sovjetske gostje ogledovale Ljubljano.	Foto:	Selhaus
Nadaljevanje s prve strani
Govor Hruščova
da si bo človek s trpljenjem na zemlji zaslužil nebeško kraljestvo.
Mi pa smo zemeljski ljudje, ljudje dela, ustvarjamo vse vrednote, ki so potrebne človeku — materialne in duhovne. In uživati jih hočemo tukaj, na zemlji. Tisti pa, ki oznanjajo nebeško kraljestvo, naj se kar preselijo tja.
Ce bi bila naša dežela tudi zdaj na enaki gospodarski ravni kot pred revolucijo, če bi bilo materialnim in duhovnim potrebam sovjetskega ljudstva zadovoljeno slabše kot za časa carjev — le kateri bedak bi podpiral takšno revolucijo, kdo bi spoštoval takšne revolucionarje?
Zasluga naše partije, velikega Lenina, in zasluga delavskega razreda je prav v tem, da so povzdignili revno in opustošeno Rusijo tako visoko, da lahko uspešno tekmujemo na področju gospodarstva z najmočnejšo industrijsko državo na svetu, na področju razvoja znanosti in tehnike pa se že zdaj lahko pomerimo s katerokoli kapitalistično državo in dokažemo, kdo je dejansko na prvem mestu.
Naši uspehi na področju razvoja sovjetske ekonomike, znanosti in kulture .prepričljivo dokazujejo, kako se | marksistično-leninistična teorija v praksi spreminja v življenje. Zdaj lahko ljudje sodijo o prednostih socializma ne samo tako, da proučujejo znanstvena dela Manca, Engelsa in Lenina, ampak predvsem v praksi, v življenju, na podlagi uspehov socialističnih dežel. 2e s tem, da uspešno ustvarjamo socializem in komunizem, izpolnjujemo svoj intemacio-nalistični dolg revolucionarjev, marksistov-leninistov.
Včeraj sem bral, kaj mi odgovarjajo naši nasprotniki iz kapitalističnega sveta. Poglejte, Hruščov se hvali, pravijo. Toda kaj hočemo, se pač imamo s čim hvaliti. Ce torej imenujejo naš ponos nad uspehi hvalisanje, potem je to zdravo hvalisanje!
Toda to ni hvalisanje, tovariši, to je upravičen ponos nad našo marksistično - leninistično teorijo, delavskim razredom, delovnimi kmeti, nad vsem delovnim ljudstvom. Ponosni smo nad tem, da delovno ljudstvo, kadar prevzame oblast v svoje roke, dela čudeže in v kratkem času preobrazi deželo in vse življenje ljudi.
Ideologi kapitalizma ne govore kar tako, da pri njih ni idej, ki bi vlekle. To je priznanje, da se je kapitalistični svet in sistem monopolističnega kapitala preživel >n da je prišel na vrsto delavski razred. Prepričani smo, da ni daleč tisti čas, ko bo zastava marksizma - leninizma zaplapolala nad vso zemeljsko kroglo.
Dragi tovariši, tretjič sem že v Jugoslaviji. Od zadnjega srečanja je minilo šest let. Moram vam reči, da mi je prijetno videti vzpon Jugoslavije, okrepitev njene ekonomike, razvoj kulture, in strnjenost ljudstva okrog Zveze komunistov Jugoslavije. To je konkreten prispevek jugoslovanskega ljudstva k splošnemu mednarodnemu revolucionarnemu delavskemu gibanju. Da, to je konkretna izgradnja socializma, ne pa besedičenje o revoluciji.
Ali so v naši praktični dejavnosti, tovariši, v izgradnji socializma in komunizma možna različna pojmovanja in različno obravnavanje teh ali onih vprašanj, včasih celo načelnega značaja? Možna so. Včasih v kaki-, partiji pri njenih voditeljih vmiknejo različna pojmovanja o enem tat istem problemu.
Kaj Je treba storiti v takšnih primeirth? Treba se je boriti, za dosego enotnosti v tistem,: kar je poglavitno, od-
ločilno, v tistem, kar nas združuje. Hkrati je treba pokazati potrpežljivost, kadar nastanejo trenja v teh ali onih konkretnih vprašanjih, ne pa se obmetavati z obtožbami, ki so v temle: če se ne strinjaš z menoj, se to pravi, da si proti revoluciji, če pa se strinjaš z menoj, se pravi, da si za revolucijo.
Tistim, ki tako ravnajo, lahko rečemo: od kod se je vzel tak revolucionar, ki govori same resnice in zahteva, da se vsi strinjajo z njim in ponavljajo njegove besede. To je neumno. Odgovornost, ki leži na naših partijah in na delavskem razredu, ki je prevzel oblast, terja od nas veliko zmernost in potrpežljivost, kadar gre za oceno izkušenj bratskih partij.
Za politične partije je prav tako kot tudi za ljudi lastna izkušnja neprecenljiva pome-mena. Kaj se dogaja v življenju ljudi? Večkrat sem navedel primer, da otrok, ki raste, teži za tem, da dojame razne predmete. Mater in očeta prijemlje za nos, očeta vleče za brke, če jih ima. Rad bi otipa! in spoznal, kaj je vroče in kaj je mrzlo. Če pa mu mati ne da izkusiti, kaj je vroče, potem ne bo spoznal, kaj je to. A če se bo z ročico dotaknil česa vročega in se opekel, potem bo vedel, da vročega ne sme prijemati. Ustvaril si bo konkretno predstavo, ne pa abstrakten pojem o tem.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v revolucionarni praksi. Izgradnja socializma in komunizma je nova stvar, ki ni preprosta. Naravno je, da so tu možne napake in pomanjkljivosti. Važno je, da partija vsestransko analizira svojo dejavnost in pravočasno popravlja napake. Nekateri vodilni ljudje, ki skušajo povedati novo besedo v marksizmu, se ne menijo za objektivne zakone, ignorirajo izkušnjo bratskih partij in delajo take napake, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Prav tako tudi »preizkušajo«, toda žal ne povzamejo vselej potrebnih naukov. Razglasijo |_ parolo, ki se pokaže v praksi nevzdržna, potlej pa nimajo dovolj poguma, da bi se ji odkrito odpovedali, in pokaže se, da je bila razglašena parola, ki od nje dejansko ni ostalo nič. Prav kakor kamen, ki ga vržeš v vodo in se potopi, ostanejo samo še krogi, ki se širijo po vodi.
Naša partija se zavzema za to, da bi vse komunistične in delavske partije ustvarjalno uresničevale marksizem- I leninizem. Nikakor nismo proti temu, da bi se vsaka partija učila na lastnih izkušnjah. Naj poizkusi. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo življenje korigiralo tiste, ki se motijo.
Tovariši, zaključujem svoj govor, še enkrat .vam izražam veliko zahvalo in priznanje za pozornost in izredno gostoljubje, ki smo ga bili deležni povsod, ko smo se srečevali z delovnimi ljudmi Jugpslavi-je in njenimi voditelji.
Mislim, tovariš Tito in drugi jugoslovanski voditelji, da se ne bom zmotil, če rečem — takšen vtis sem dobil — da imamo o bistvenih vprašanjih skupna gledišča. In to je dobro, četudi so kAkšne težavice, potem pustimo, naj čas opravi svoje, tako da bi lahko vse Izginile ali, kakor pravijo kovinarji, da se stvar lzgladi in obrusi.
Seveda nismo razporejali vseh vprašanj po policah, da bi z njih, kot se reče, s čistim robcem brisali prah. Prepričani pa smo o tem, da bodo vsa vprašanja pravilno rešena, če bomo zavzemali načelna stališča v tistem, kar je poglavitno -in objektivno. Če bomo zvesti markaizmu-leninizmu, zvesti načelom proletarskega internacionalizira in če bomo stali na razrednih .pozicijah.
Mislim, tovariši, da, če ae bomo tucU v: prihodnje rav-
na 11 po tem in urejali stvari tako, da ne bomo iskali cra-njenih mačk in jih podtikali, ampak da bodo naša dejanja izvirala iz dobrih pobud in bomo prepričani o tem, da se bosta naši deželi in partiji zavzeli za rast ekonomike in kulture, potem bo to samo koristilo našim narodom in našim partijam.
Z vsemi močmi se bomo trudili za to, da bi bil jutrišnji dan boljši od današnjega, da bi se krepila mednarodna solidarnost delavskega razreda in bi se zboij-ševali odnosi med našima partijama, med narodi Sovjetske zveze in jugoslovanskimi narodi, med vsemi narodi socialistične skupnosti, da bi se krepila enotnost svetovnega komunističnega gibanja. Mi smo za to!
Varujmo, krepimo in poglabljajmo tisto, kar nas združuje!
Varovali in razvijali bomo prijateljstvo naših bratskih narodov, ki je trajno!
Naj se krepi in razvija plodno sodelovanje Zveze sovjetskih socialističnih republik in Socialistične federa livne republike Jugoslavije!
Živel mir!
Živel komunizem!
Izvršni svet SRS
posebno pozornost pa bo treba posvetiti tistim industrijskim strokam, ki so se trajno usmerjale v izvoz, vendar sedaj zaostajajo za splošno dinamiko izvoza.
Podaljšanje turistične sezone in pravočasna priprava na zimski turizem pa naj bi omogočili, da se bo devizni priliv cd turizma znatno povečal v primerjavi z lanskim letom in tako zagotovil ugodnejšo zunanjetrgovinsko bilanco.
Nadaljnjo investicijsko potrošnjo je treba intenzivneje prilagajati smernicam družbenega plana, izboljšati njeno strukturo in usmerjati sredstva predvsem v hitro dograditev začetih objektov, v pospešeno rekonstrukcijo in modernizacijo zastarelih naprav, kar zahteva predvsem visoka vlaganja v opremo na račun manjše udeležbe gradbenih del. Takšna investicijska potrošnja je še posebej utemeljena spričo določenega pomanjkanja gradbenih zmogljivosti in deloma tudi gradbenih materialov, kar neugodno vpliva tudi na cene gradbenih storitev.
Pospešiti in intenzivirati je treba tudi priprave za izdelavo statutov ter analiz, ki naj ugotovijo pogoje za učinkovit prehod na 42-umi delovni teden. Izvršni svet meni, da so omenjene priprave sestavni del prizadevanj za doseganje večje proizvodnje, ki naj zagotovijo, da. bo produktivnost dela kontinuirano naraščala zaradi boljše organiza-cije,, popolnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in aktiviranja vseh notranjih rezerv, pri čemer naj bi se v širšem obsegu uporabljali rezultati raziskovalnih in znanstvenih institucij. K' temu naj bi po drugi strani prispevale tudi analize poslovanja in delitve dohodka, da bi-tako čimbolj izpopolnili sistem delitve po delu in omogočili takšno gibanje osebnih dohodkov, ki bo skladno z gibanjem produktivnosti in hjene ravni.
Razen že naštetega pa je potrebno tudi nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, katerega namen je še nadalje povečati materialno osnovo neposrednih proizvajalcev ter povezovati izvoz z uvozom in obratno.
V zvezi z izpopolnjevanjem že sprejetih obveznosti SR Slovenije v gradnji in obnovi prizadetega Skopja je izvršni svet ugotovil, da bo to terjalo visoko stopnjo organiziranosti od vseh, ki že ali še bodo sodelovali v tej akciji. Pri tem je treba zagotoviti, da bo operativna sposobnost tehničtla opremljenost, masti gradbeništva, na kar najvišji ravni, da M lahko.,
tako prevzete obveznosti izpolnili do predv denega roka.
Sedaj se v Skopju odvijajo dela pri izgrapriji satelitskega naselja Vlae, obnovi poškodovanih zgradb v občini Idadija, obnovi administrativnih zgradb izvršnega sveta SR Makedonije ter pri izgradnji montažnih objektov na Vodnem.
V nadaljevanju je izvršni svet razpravljal o predlogah nekaterih skupščinskih in drugih predpisov.
Zakonski predlog o komasaciji kmetijskih zemljišč predvideva, katera zemljišča se lahko, razen kmetijskih, vključijo v komasacijski sklad in katera ne. Zakonski osnutek predvideva tudi določbe, ki naj omogočijo hiter in nemoten komasacijski postopek.
Po predlogu skupščinskega odloka o sprostitvi oziroma uporabi sredstev posebne rezerve skladov iz leta 1962 bi se sredstva posebne obvezne rezerve skladov, ki so jih gospodarske organizacije mest. nega prometa, vodovoda, kanalizacije in javne snage izločile v letu 1962 na poseben račun pri splošni gospodarski banki SRS, sprostila in bi se lahko uporabila v iste namene, v katere se uporabljajo sredstva skladov, iz katerih so bila ta sredstva izločena.
Odlok izvršnega sveta o premijah za kravje mleko v letu 1963 določa, da se bo izplačevala premija v višini 7,5 din za liter kravjega mleka tistim gospodarskim organizacijam in zavodom, ki kupujejo kravje mleko od kmetijskih organizacij in zavodov in ki ga same pridelajo. Občinska skupščina občine, na območju katere se troši sveže mleko, odloča o izplačilu premije v enakem znesku za vsak liter potrošenega mleka.
Poleg omenjenih predpisov je izvršni svet sprejel odlok o plačevanju storitev hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije in o načinu uporabe dohodkov od teh storitev ter oblik o investicijskih programih za regulacijske in hudourniške ureditve na vodotokih, dal soglasje k stopnjam dodatnega prispevka za invalidsko zavarovanje, določenem v sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SRS, ter dal soglasje k pravilnikom o notranji organi-zicij, delovnih razmerjih in delitvi dohodka nekaterih republiških organov.
Izvršni svet je razpravljal tudi o izgubah v nekaterih gospodarskih organizacijah leta 1962 in sklenil, da je potrebno izdelati sanacijske načrte, pri čemer je treba analizirati predvsem vzroke poslovnih izgub.
Komisija za pripravo gradiva za uskladitev republiških predpisov z ustavo je informirala izvršni svet o svojem dosedanjem delu, ki ji je potem dal nekatera napotila za nadaljnje delo.
ZDA rovarijo proti Diemu?
Washingion zavrača de Gaullov predlog o nevtralizaciji Vietnama
SAJGON. 31. avgusta (Reuter-AP). — Napetost v Južnem Vietnamu še nadalje stalno narašča, čeprav po cenzuriranih vesteh tujih agencij za zdaj ni novih represalij proti budistom, niti ne kaže, da se pripravljajo kake nove množične demonstracije proti režimu Ngo Din Diema.
Napetost se je zdaj prenesla na odnose med Sajgonom in ZDA. Ameriški veleposlanik Cabot Lodge po vrsti intervencij v Sajgonu še ni mogel obvestiti tVashingtona o kakem zboljšanju.
Površno gledano se zdi, da skuša Diemova vlada zmanjšati to napetost, ker je izpustila študente, ki so jih aretirali, prejšnji teden. Izpustila je tudi več budističnih menihov in ukazala, da odpro nekatere šole. Po vesteh poučenih krogov bo danes množično zborovanje pod nadzorstvom posebnih odredov policije, na katerem bodo pojasnili ljudstvu »pozitivne« vladne ukrepe. -
Kljub temu pa je sedanji položaj precej eksploziven in je po splošnem prepričanju v kratkem pričakovati razpleta in dokončnega obračuna.
Ugibanja se sučejo v glavnem okrog možnosti, da bi oficirji z- državnim udarom skušali vreči Ngo Din Diema ter njegovega brata in svetovalca Ngo Din Nhuja, tako da bi preprečili nadaljnjo razcepitev med S&jgonom in ZDA. Zdi se, da bi ZDA podprle takšno akcijo. Opazovalci so prepričani, da so Lod-geova prizadevanja usmerjena predvsem v to, da bi bil odstranjen Ngo Din Nhujev vpliv na diktatorjevem dvoru. Ngo Din 'Nhu dejansko nadzira vso vlado, čeprav je na zunaj videti, da ima vajeti v rokah ' Ngo Din Diem.
Opazovalci v Sajgonu so prepričani, da je Nhu začel ostre represalije proti budistom pred desetimi dnevi in odredil množične aretacije, ker je menil, da tičijo za demonstracijami Američani oziroma CIA — ameriška centralna obveščevalna služba. Kaže, da se tudi diktator Diem strinja s svojim bratom Nhujem v eni stvari — ne dovoliti Američanom, da preženejo z oblasti vladajočo družino, v kateri igra važno vlogo tudi Nhujeva žena. Diktator Diem se menda zmeraj ravna po njenih nasvetih.
V vrsti azijskih držav ostro protestirajo proti preganjanju budistov v Južnem Vietnamu. Protesti prihajajo iz Pekinga in Hanoja, pa tudi celo iz Vatikana. Papež Pavel je poslal vietnamskemu ljudstvu poslanico, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi položaja.
Indijski premier Nehru je sinoči izjavil, da se bo Indija udeležila konference budističnih držav, ki jo je predlagal Cejlon. Nehru je govoril v spodnjem domu. Rekel je, da je v skrbeh zaradi tragičnih dogodkov v Južnem Vietnamu, in ponudil pomoč Indije — česar pa si ne smejo razlagati kot vmešavanje v notranje zadeve — za miroljubno ureditev težav, ki jih imajo južnovietnamsfci budisti.
Iz Washingtona poročajo, da ameriški funkcionarji odklanjajo predlog predsednika
de Gaulla o nevtralizaciji Južnega Vietnama kot nepraktičen. Francoski veleposlanik v Washingtonu Herve Alphand je ^sinoči obiskal ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska na Rusko-vo željo. Po sestanku niso objavili nobenega sporočila, vendar je Alphand odgovarjal na vprašanja novinarjev. Kakor je rekel, ni namen de Gaullovega predloga o nevtralizaciji Južnega Vietnama in francoski pomoči »zadati udarec ameriški politiki« v Južnem Vietnamu.
De Gaullova izjava je sicer vzbudila precejšnje nezadovoljstvo med ameriškimi funkcionarji, ki so iz nje sklepali, da utegne Francija intervenirati v sedanjem kritičnem položaju. Nekateri mislijo, da je nameraval de GauUe izkoristiti položaj in poudariti francoske interese in morda celo vpliv na tem področju, ki je bilo nekoč francoska kolonija. Prav tako je bilo slišati mnenje, da se v de Gaullovi izjavi kaže francosko nezadovoljstvo z ameriško politiko v Južnem Vietnamu.
Alphand je dejal, da je bil to eden izmed problemov, o katerih sta govorila z Ru-skom. Rekel je, da je bila de Gaullova izjava dejansko poziv vsemu vietnamskemu ljudstvu in deloma obsodba nasilja, ki ga zdaj izvajajo v tej deželi.
Ameriškim funkciona r j em pa še vedno ni jasno, zakaj si je de GauUe izbral prav ta trenutek, da spregovori o morebitnih neposrednih političnih posledicah v Južnem Vietnamu.
Harold Wilson o Berlinu
Vodja laburistične stranke v Hamburgu
HAMBURG, 31. avg. (Tanjug). Nacionalni kongres Socialno-demokratske stranke Nemčije ie danes končal svoje delo v Hamburgu. V imenu britanske Laburistične stranke je kongres stranke, ki istočasno praznuje 100-letnico obstoja in dejavnosti, pozdravil voditelj britanskih laburistov Harold Wilson.
Wilson je izjavil, da podpira predlog, naj bi bil sedež nekaterih agencij OZN v Berlinu. To bi, je dodal Wilson, »pomenilo, simbol svetovnih naporov za mir in ustvarilo enotnost v tem mestu.«
Ko se je dotaknil razgovorov o prepovedi jedrskih poskusov, je Wilson poudaril, da bi razširitev jedrske oborožitve na druge evropske države pomenilo doseči točko, s katere ni več vrnitve. To bi istočasno povzročilo, da bi vsako dejansko sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom postalo neuresničljiva iluzija.
Ko je govoril o nemškem in berlinskem vprašanju, je Harold Wilson dejal, da dobivajo predlogi njegove stranke o načrtu dezangažiranja v
centralni Evropi posebno sedaj,'ko so dosegli napredek v mednarodnih odnosih, nov pomen. To, kar mi zahtevamo od pogajanj, je dodal Wilson, je, da dosežejo kontrolirano in obojestransko zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve, vštevši umik tujega orožja in oboroženih sil iz Srednje Evrope.
Nato se je dotaknil Evropske gospodarske skupnosti in dejal, da gleda britanska Laburistična stranka na EGS kot na »veliko in daljnosežno zamisel« in kot na korak, ki je za Zahodno Evropo velikega pomena. Zato, je dodal Wilson, je Laburistična stranka pripravljena sodelovati na pogajanjih o pristopu Velike Britanije k EGS ob določenih pogojih.
Iz včerajšnje tretje izdaje
, izjave in eksplozije
Epilog sodne obravnave proti desetim karabinjerjem v Trentu
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
TRST. 31. avg. — Pretekli teden je v Trentu, središču dežele Trentino-Alto Adige deželno sodišče po osjnih dneh obravnave in trinajstih urah posvetovanja v bistvu oprostilo deset karabinjerjev, ki jih je osem južnih Tirolcev dolžilo nasilij med policijsko preiskavo. Osem obtoženih so spoznali za nedolžne, ker dejanja niso bila izvršena, za dva oficirja karabinjerjev pa je sodišče ugotovilo, da sta kriva obdolženih dejanj pretepanja, vendar jima kazni ni izreklo zaradi splošne amnestije, ki vključuje tudi omenjene delikte.
Koča Popovič
tro razvijajo ter se tako odpirajo med obema državama nove še neizkoriščene mbžiio-sti za razširitev sodelovanja.
Posebno pozornost posvečamo temu obisku tudi zato, ker je prišlo do njega v času, ko je krepitev miroljubnih sil na svetu še posebno važna. In kot je znano, se bosta- oba državnika razgovorjala o vprašanjih iz med; narodnega področja in bilateralnih odnosov.
Po 'vsem tem pričakujemo, da bosta obisk Koče Popoviču v prijateljska. Poljski in raz-govor z ministrom Rapackim pomenila novo spodbudo raz-! voju prijateljskih odnosov in sodelovanja med obema državama, hi sta povezani -s, tradicionalnim prijateljstvom in skupnimi cilji za ohrani-' tev miru in 'zmanjšanje mednarodne napetosti na svetu.
S. LENARDIČ
Tako domači kot tuji tisk je razsodbo sprejel z različ-
nimi komentarji. Italijanski listi, ki so že med razpravo
RATIFIKACIJA MOSKOVSKEGA SPORAZUMA — MOSKVA. Komisiji za zunanje zadeve obeh domov Vrhovnega sovjeta,ZSSR sta sprejeli predlog ministrskega sveta1 o ratifikaciji jedrskega sporazuma in ga predlagali v ratifikacijo Vrhovnemu sovjetu ZSSR.
SIMPOZIJ JEDRSKIH ZNANSTVENIKOV — BEOGRAD. Mednarodna agencija, za atomsko energijo bo v Atenajh od 9. do 13. septembra pripravila simpozij predstavnikov jedrskih centrov s področja Sredozemlja.
KEI«tEDY ZA POMOČ TUJINI — HYANNISPORT. Predsednik* Kenhedy je od ameriškega Kongresa ponovno zahteval, naj na zmanjša pomoči tujini v prihodnjem letu. Njegov .predlog, 4,2 milijarde dolarjev, je predstavniški dom .zmanjšal » 600 milijonov dolarjev.
ODVZEM POTNIH LISTOV — VVASHINGTON. Ameriško zunanje ministrstvo Ja sklenilo razveljaviti potne liste okoli 50 ameriSkim študentom, ki so nedavno obiskali Kubo in s- tem prekršili veljavne predpise.
AVSTRALIJA IN NOVA ZELANDIJA PROTI INDONEZIJSKEMU PREDLOGU — DŽAKARTA. Indonezijski ča-SOPia »Varte berita« je napadel vladi Avstralije in Novč Zelandije, ker sta nedavpem zasedanju ANZUS pakta zavrnili indonezijski predlog,, da bi Jušni Pacifik razglasili za protijedrsko področje.
Pa &
A
POLITIČNA VZGOJA. - Novinarji/ ki spremljajo Hruščova in Jti Jim je le-ta zameril, da,(sploh ne poznajo marksicma-ireinisme. bodo lahko izpopolnili svojo izobrazbo:: v Ljubljani so dpbijl prenočišče v vieoki partijski šoli — piše dopisnik afp iz Ljubljane.
pozivali sodišče, naj opere čast predstavnikov javnega reda, oblasti in države pred v bistvu političnimi obtožbami južnotirolskih »terori -stov«, so razsodbo sprejeli z odobravanjem. Manj ugodno komentirajo pravdorek južno-tirolski »Dolomiten« iz Bolzana in avstrijski časopisi. Ti navajajo, da so južni Tirolci med procesom in z razsodbo deželnega sodišča v Trentu izgubili vero v pravičnost in dobro voljo italijanskih oblasti pri reševanju perečih vprašanj nemške manjšine v deželi.
Pomirjevalno izjavo, čeprav ne v neposredni zvezi z razpravo. je dal podpredsednik poslanske zbornice in predsednik »komisije devetnajstih« Paolo Rossi, ki je na dan razsodbe v Bolzanu izjavil, da je komisija devetnaj stih končala z delom ter da se ne sme vznemirjati ob tem, kar se trenutno dogaja, da to ne bi zasenčilo dela, ki »a je v dveh letih opravila na polju poštenega razumevanja in harmoničnega sožitja v Zgornjem Poadižju — seveda v okviru nedotakljivosti državnih meja.
Da ne dele s predsednikom komisije devetnajstih vsi enakega mnenja kažejo eksploziji in puškarjemje ob železniški progi Bolzano - Brenner predsinočhjim pa tudi vče-ranšnja izjava podjetnika v zunanjem ministrstvu na Dunaju Ludwdga Steinerja, ki je med drugim dejal, da je razsodba v Trentu s političnega gledišča vredna — obsodbe. Steiner je dodai, da je oprostitev karabinerjev zadeva , ki je hud udarec politiki, ki naj bi rešila južno-tirolsko vprašanje z zakonitimi sredstvi ter da takšna razsodba slabi zaupanje juž-notirolskega prebivalstva v italijansko zakonitost.
T. P, ,
U Tant povabljen v Lizbono
LIZBONA, 30. avg. (Reuter). Portugalska vlada je danes povabila generalnega sekretarja OZN U Tanta, naj obišče Lizbono, »da bi stopil z njo v neposredni stik v zvezi z nekaterimi vprašanji, do katerih je prišlo po sejah Varnostnega sveta od 22. do 31. julija«, ko so sprejeli resolucijo, ki od Portugalske zahteva, naj pospeši usmerjanje svojih afriških kolonij k neodvisnosti, od držav članic OZN pa, naj ji ne pošiljajo orožja, ki bj ga lahko uporabila proti afriškim u-pomikom. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra George Bali pa je danes končal razgovore s portugalskim premierom Salazarjem, za katere je v izjavi pred odhodom s pariškega letališča, od koder je nadaljeval pot v Pakistan, dejal, da so bili »iskreni in prijateljski« ter upa, da se bo čez teden dni ponovno sestal s Salazarjem, s katerim je že sedaj imel koristne razprave o bštevilnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi«. Sodijo, da so se njuni razgovori nanašali na
Novi zdravstveni prostori v Mariboru
MARIBOR, 31. avg. — Danes so odprli v Mariboru novo zdravstveno postajo Tabor. S tem je dobil desni breg Drave nujno potrebne prostore, saj se je število zavarovancev zdravstvenega doma v zadnjem času na tem območju znatno-povečalo. Na Tržaški cesti, kjer je doslej delala zdravstvena postaja, je ostal le še materinski dom. V novih prostorih bo že v ponedeljek pričela ordinirati splošna zdravstvena služba, ordinacija za splošno mladino in otroška ambulanta.
V Klavniški Ulici pa so danes odprli obratno ambulanto v novozgrajenem paviljonu, za katerega so prispevala sredstva podjetja meljskega bazena. S tem je mreža zdravstvenih enot temeljne zdravstvene službe v občini Center v glavnem izpopolnjena.	s.	N.
Uspeh naStfi radioamaterjev
BEOGRAD, 31. avg, (Tanjug). Trije jugoslovanski radioamaterji — Anton BroSHd, Ivo Primc in Veselin BaUU so si priborili tretje medte in. bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v malo zna-oem športu »lov na lisico«.
obnovitev pogodbe, po kateri ZDA uporabljajo letalsko oporišče na Azorskih otokih, ter na ameriško stališče do portugalske politike glede njenih kolonij.
Ben Bela odložil obisk VVashingionu
ALŽIR, 30. avg. (AFP) Alžirski radio poroča, da je premier Ben Bela zaradi nekaterih ustavnih in vladnih vprašanj, ki jih mora rešiti še pred odhodom v New York na zasedanje Generalne skupščine. odložil za 26. september določeni obisk v Washingto-nu, o čemer bo tamkajšnji alžirski veleposlanik obvestil vlado ZDA.
Razprava o izraelski pritožbi proti Siriji
NEW YORK, 30. avg. (AFP-Reuter) Na današnji dopoldanski seji Varnostnega sveta OZN sta norveški in venezuelski delegat v nadaljevanju razprave o izraelski pritožbi v zvezi z nedavnim incidentom v bližini sirske meje podprla britansko-ameriški predlog resolucije, po kateri naj b: obsodili uboj dveh Izraelcev na izraelskem ozemlju, kot je po poročilu vodje komisije za nadzorstvo premirja v Palestini generala Bulla jasno* ugotovljeno. Varnostni svet je nocoj nadaljeval sejo.
VZEMg
Stanje dne 31. avgusta: Področje nizkega zračnega pritiska z jedrom nad Britanijo se razprostira nad zahodno Evropo in pomika prom vzhodu. Frontalne motnje v zvezi z njim so zajele srednjo Francijo in bodo jutri le delno vplivale na vreme pri nas.
Napoved za nedeljo: V Primorju pretežno sončno. V notranjosti sprva pretežno sončno, nato od zahoda naraščajoča oblačnost. Zjutraj po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje nočno temperature okoli lo, v Primorju 15, na.lvišje dnevne okoli 22, v Primorju do 23 stopinj Celzija.
V ostalih krajih države bo spremenljivo oblačno, v Skrajnih vzhodnih krajih države- vmes še plohe, ob Jadranu pa bo sončno vreme. -
m-k * ■*	-J)	Ji.
IZ NAŠIH KOMUN — ŠPORT
NOVA TOVARNIŠKA HALA KRANJSKE »SAVE« — Na Gašteiu gradi kranjska tovarna »Sava« novo veliko tovarniško halo. dolgo 160 in široko 60 m, v kateri bo stekla proizvodnja raznega tehničnega blaga. Hala je že skoraj dogotovljena, razen tlaka, temeljev in ometov. Sčasoma bo »Sava« premestila vso svojo proizvodnjo iz starih objektov sredi Kranja v nove tovarniške prostore na Gašteiu.	Foto:	I.	P.
V njihovem drugem domu
Z obiska pri makedonskih otrokih v Podbočju
Celjski okraj je poslal nekaj makedonskih otrok tudi v Podbočje pri Kostanjevici, ki je lepo naselje ob Krki. Okraj lepo skrbi za otroke in prav tako občina Krško ter društva prijateljev mladine. Upravnica te kolonije Danica Zalokar, učiteljica iz Leskovca pri Krškem, je povedala, da so otroci s hrano zadovoljni.
Sprva so jim pripravili jedi, kakršnih so bili vajeni doma, pa se že navajajo na našo kuhinjo. Za pestrost prehrane skrbi tudi kmetijska zadruga »Matija Gubec« v Krškem, ki dobavlja koloniji ne le zelenjavo, marveč tudi obilo sadja. Tudi za prijetno družbo je preskrbljeno, kjer je v Podbočju tudi kolonija otrok iz Leskovca. Mladi Makedonci že znajo nekaj slovenskih besed; od Ieskovških pionirjev so se naučili pesmi »Lepo je v naši domovini biti mlad.«
Iz razgovora z otroki sem ugotovil, da jim v Podbočju ugaja. Povedali so, da so jih zelo prisrčno sprejeli in da so si že ogledali okolico z lepimi goricami in zeleno Krko, v kateri so se v toplih dneh vsak dan kopali. Bili so
NOVA GORICA
Pirvo čiščenje in popravilo rova HE v Plavah
Kolektiv Soških elektrarn je pričel prvikrat čistiti 7 km dolg rov, po katerem je tekla voda od akumulacijskega bazena v Ajbi do pogonskih turbin. Na nekaterih mestih bodo rov popravili in utrdili z betonskimi injekcijami. Popravilo bo veljalo približno 20 milijonov din in bo končano do sredine septembra. Več kot 20 milijonov din pa so vložili za zavarovanje Doblar-skega bazena, zakaj pri Modreju je previsno konglome-ratsko zemljišče grozilo, da se odlomi in zruši z delom ceste v akumulacijsko jezero.
—JF
tudi v Kostanjevici, kjer so obiskal Gorupovo galerijo in Formo vivo. V Cerkljah so si ogledali letališče, bili pa so tudi v Brežicah in v Velikem Podlogu, kjer jim je DPM pripravilo kulturno prireditev in jih tudi pogostilo.
Najprej je bilo v Podbočju 48 otrok in z njimi 3 makedonske vzgojiteljice. Sedaj jih je še 44, ker so 4 odšli drugam, iz Krškega pa so prišli 9. avgusta. Iz razpoloženja otrok je moči razbrati, da se 'dobro počutijo in so našli v I dolenjski vasi Podbočje svoj drugi dom. Poskrbljeno pa je tudi za šolanje teh otrok. Nekaj otrok bo odšlo v osnovno šolo v Laško, nekaj v gimnazijo v Brežice ter v srednjo tehnično šolo v Krško in na učiteljišče v Celje, kjer bodo imeli pouk v makedonskem jeziku.
S S
KOČEVJE
Center za izredne slušatelje visokih šol
Pri delavski univerzi v Kočevju so ustanovili center za izredne slušatelje višjih in visokih šol. Ta center bo v sodelovanju s šolami nudil stalno in sistematično pomoč izrednim študentom. Najprej bodo organizirali pomoč izrednim slušateljem višje agronomske šole, višje komercialne šole in višje tehnične šole v Mariboru. Med zaposlenimi delavci v kočevski občini je veliko zanimanja za študij na teh šolah. Samo za višjo agronomsko šolo se je prijavilo z enega posestva 16 slušateljev.
Za tiste, ki nimajo predpi-
fz včerajšnje	tret
LJUBLJANA — V podjetju »Keramika in pečarstvo« je vrednost proizvodnje v prvi polovici leta znašala 78 milijonov dinarjev, v juliju pa 14 milijonov dinarjev. — Namesto varovalk, ki so jih izdelovali letošnje leto do aprila, izdelujejo sedaj cevno opeko. — V ponedeljek bodo Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba- in Mladinska knjiga začele tradicionalne razprodaje šolskih knjig v Križankah. Razprodaja bo v ponedeljek, torek in sredo od 9. do 18. ure, v četrtek (zadnji dan sejma) pa od 9. do 16. ure. — Kljub precejšnji oddaljenosti od središča mesta ima živalski vrt mnogo obiskovalcev. Letos jih je bilo že 54.665. Zanimivo je, da je med obiskovalci malo otrok (le 4129).
/z današnje	prve
LJUTOMER — Po letošnji odjugi je bilo to mesto spričo sila slabega cestnega omrežja odrezano od zaledja. Zategadelj so letos namenili znatna sredstva za nove gradnje in popravilo cest. Skupaj z deli, opravljenimi lani, bodo porabili v ta namen približno 200 milijonov dinarjev.
sane srednješolske izobrazbe, imajo pa dovolj izkušenj, bodo pri delavski univerzi organizirali enoletni tečaj, na katerem bodo predelali potrebno snov za sprejemne izpite na višjih šolah.	Mc
TOLMIN
Gradnja stanovanj za prodajo
Gradbeno podjetje Gorica gradi v Tolminu 18-stano-vanjski blok, gradbeno podjetje Posočje pa 9-stanovanj-ski blok za prodajo. Oba so razne delovne organizacije že odkupile za potrebe svojih delavcev in nameščencev. Razen tega so v Tolminu postavili temelje za gradnjo prepotrebnega obrata družbene prehrane, zdravstveni dom, ki ga grade s prispevki občanov in občine, pa že dokončujejo. Z novimi gradnjami se bo v veliki meri izbolj-šal tudi družbeni standard v tem turističnem centru.
Večje učilnice na treh osnovnih šolah
V Podbrdu ob stari šoli dograjujejo nov šolski trakt z dvema družinskima stanovanjema za učitelje. Pri izkopih in drugih nestrokovnih delih so pomagali tudi vaščani s prostovoljnim delom. Tako v letošnjem šolskem letu ne bo stiske z učilnicami in stanovanji za vzgojitelje. V Bovcu so dozidali tri nove učilnice, ki bodo omogočile pouk v bolj urejenih in svetlejših prostorih. V Mostu na Soči so se rešili iz zadrege že lani, ko so dozidali dve novi učilnici, letos pa preurejajo stare učilnice. Razen tega grade v Mostu na Soči tudi stanovanjski blok za prosvetne delavce.	-	j	p
KRANJ
Nova prodajalna sadja
Kranjsko trgovsko podjetje z zelenjavo in sadjem Agra-ria bo postavilo v Kranju ob glavni cesti nasproti restavracije Park kiosk za prodajo sadja. Novi lokal bodo bržkone odprli že to sredo. Objekt gradi Kovinar iz Maribora, veljal pa bo 3 milijone dinarjev. Podobna trgovska lokala je Agraria odprla minulo sredo na Bledu, v soboto pa v Radovljici.	L.	S.
VAJENCE
za trgovino z železnino,
zdrave, močne fante, z dokončano osemletko, sprejme na dveletno učno dobo
Veleieleznina »MERKUR« —
Ljubljana — Šentvid 101.
8178
Je letos preveč gob?
Vsakih nekaj let se pojavi isto:	telefoni brnijo in od
vsepovsod prihajajo vprašanja: ali odkupujete gobe in po kakšni ceni? To je zmerom takrat, ko je zaradi ugodnega vremena mnogo gob.
Pri skrbnem delu dobimo lepe, za oko prijetne gobe z značilno aromo, ki jo pri naših gobah tako cenijo. In take gobe je zmeraj lahko prodati. Seveda pa se prav v dobrih letinah maščuje malomarnost nabiralcev, če nabirajo gobe vsevprek.
V zadrugah, ki so jim gobe le priložnostni nakup (pri katerem pa dobro zaslužijo!), premalo pazijo na kvaliteto odkupljenih gob, zato se jim v skladiščih nabere preveč gob. Kdo od izvoznikov (naše gobe gredo v pretežni meri v izvoz) bo kupoval slabe gobe, če je lepih dovolj?
Pri. Gosadu niso prav nič presenečeni nad dobro rastjo gob, saj iz izkušenj vedo, da se v pogojih, kot so letos, prav rade pojavijo gobe. Te gobe, ki rastejo sedaj, so še vedno tako imenovane letne gobe. ker je klobuček jurčkov še svetle barve. Te gobe sicer niso manjvredne, vendar pa po kvaliteti ne dosegajo poznojesenskih jurčkov s temnimi klobučki, ki so po navadi bolj zdravi in manj črvivi, zato pa tudi lepši in bolj cenjeni.
Na ceno ne vpliva vedno samo kvaliteta, ampak tudi cena na zunanjem trgu; to še posebej takrat, ko je tudi drugod dosti gob.
Gobe si sedaj, ko je priložnost, naberimo tudi za dom. Posušene gobe lahko shranimo vse do pomladi. Pozimi nam bodo lahko prišle prav za marsikatero gobjo jed.
Gob torej ni preveč, le pravilno jih je treba izkoristiti!
MRJAK
CERKNICA
»Brest« bo gradil stanovanja
Zadnja leta so v Brestu investirali največ za razširitev in modernizacijo proizvodnje. Lani in letos pa so pričeli z znatnejšimi vlaganji za boljšo raven delavcev. Odprli so moderno menzo in zgradili nekaj stanovanj. S proizvodnjo, ki je za 17 odstotkov večja kakor lani, pa jim je omogočeno še večje vlaganje v negospodarske namene. Letos nameravajo graditi stanovanjski blok, ki bo veljal približno 60 milijopov dinarjev. S tem bodo odpravili najbolj pereče stanovanjske probleme.	(an)
Srednja Dalmacija
OTOK BRAC: POSTIRA — Ima 1300 prebivalcev, Je prijetno ribiško naselje na severni obali Brača. Obdano je z borovimi gozdiči in oljčnimi nasadi. V mestu sta lepi piaži. Izleti so možni v bližnje kraje na Braču pa tudi v mesta v bližini Makarske. Namestitev je možna v hotelu »Parit«, ki ima 50 postelj. Pendon v sezoni je 1800, iz-
r sezone pa 1250 do 1450 V zasebnih sobah v Po-stirah in v bližnjem Splitsku Je 430'postelj po 250 do 370
din. Hrana v restavraciji hotela stane 800 din v sezoni, izven sezone pa 700 din. Ladijske zveze s Splitom. Informacije daje turistično društvo Posti ra, otok Brač.
PUCISCA — je ribiško naselje na severni strani otoka Brača. Ima lepe peščene plaže. Izleti so možni z ladjo v Makarsko, Omiš (na hidro-centralo »Split«), na makarsko riviero in na Vidovo goro. Namestitev je možna v zadružnem hotelu, ki ima 10 po'stelj, v zasebnih sobah pa je 160 postelj po 250 do 450 din. Hrana v restavraciji je
od 700 do 800 din. Prometne zveze s Splitom in drugimi kraji na Braču. Vse informacije daje turistično društvo Pučišča.
POVLJA — je ribiško naselje v dolgem morskem zalivu na severni obali otoka Brača. Ima lepe plaže. Izleti so možni z ladjo v Brela, Baško Vodo in Makarsko. Namestitev je možna v gostišču »Galeb«, ki ima 44 postelj. Penzion v sezoni je 1600 do 1750 din; izven sezone do 30 odstotkov popusta. V zasebnih sobah je 260 postelj po 250 do 500 din. Ladijska zve-
za s Splitom. Informacije daje turistično društvo Povija na otoku Braču.
Slovenija
LAŠKO — ima približno 1900 prebivalcev. Je znano zdravilišče s posebno zdravstveno ustanovo za medicinsko rehabilitacijo. Je v Savinjski dolini, 9 km južno od Celja. V mestu je dobro ohranjen grad iz XII. stoletja. Ohranjene so še razvaline nekdanjega gradu Tabor na razglednem hribu Hun (585 m). Izleti so možni v Šmohor, kjer je tudi planinska koča, na celjsko kočo na Tovstu (700 m). Nastanitev je možna v hotelu »Savinja«, ki ima 35 postelj, v gostišču »Hun« je 9 postelj, v zasebnih sobah pa je na razpolago 52 postelj. Prometne zveze so ugodne. Informacije daje turistično društvo v La-
PRVI DAN ATLETSKEGA DVOBOJA JUGOSLAVIJA : ČSSR
Niz rezultatov na evropski ravni
Med moškimi vodijo gostje 62:44, med ienskaml pa prav tako Cehoslovakinje 45:21 točkam
LJUBLJANA, 31. avg. — Z običajnim ceremonialom so točno ob 16. uri na centralnem stadionu pred le okrog 1500 ljubitelji atletike (ali jih je pri nas res samo tako malo?) odprli meddržavni dvoboj moških in ženskih reprezentanc CSSR in Jugoslavije. Postrojene reprezentante obeh dežel in sodnike v rdečih krojih s PEA sta pozdravila podpredsednik AZJ Laza Milič in vodja ekipe CSSR inž. Josef Moc. nakar so kapetani Skobla in Nemcova (CSSR) ter Špan in Luncerjeva izmenjali darila, ob igranju himen pa so potegnili na drogove obe državni zastavi. Na lepo urejenem stadionu se je ponudila očem živopisna slika, še zlasti zato, ker je bilo atletom naklonjeno tudi vreme: deževalo ni, kar je po seriji mokrih dni že bil — uspeh, pozno popoldne pa je celo posijalo sonce. ..
In potem se je začelo tekmovanje. Moški so start ali s tekom čez visoke ovire, ženske pa z metom krogle.
Nepričakovan dvojni poraz
110 m ovire, moški: Ciemy (C) 14,5, Cečman (C)	14,6,
Petrušič (J) 14,6 Rukavina (J)
14,9.	Točke — CSSR 8, Jugoslavija 3. V tej preizkušnji je uspel drugi start. Poškodovani Petrušič je bil počasnejši od zdravega, tako da so gostje na drugi polovici proge izsilili visoki čier-ny, rezerva v ekipi gostov!
Krogla, ženske: Matrasova (C)	14,95, Jamborova (C)
14.76,	Bilič (J) 13,48, Kačič (J) 12,95. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Naši za razred slabši.
StamejSičeva najboljša
80 m Ovire, ženske: Stamejčič (J) 11,1, Schusterova (C)
11,5,	Fomenkova (C) 11,5, Bata Ovil' (J)	11,7. Točke —
CSSR 5, Jug. 6. Novopečena Celjanka je na svoji »rodni« stezi opravičila dobro formo, ki jo je pokazala že v Celju. Od startnega strela je pove-
čevala prednost in zmagala z naskokom.' Veteranka Babo-vični mogla ogroziti Ceho-slcvakinj. Ob prvi jugoslovanski zmagi razumljivo veselje na stadionu.
Na 100 m: Mandlik
100 m, moški: Mandlik (C)
10.7, Pavlovič (J)	10,7, Vo-trubeč (C) 10,8, Stanojev (J)
10.8. Točke — CSSR 7, Jug.
4.	Na drugi polovici proge se je tehtnica nagnila v prid gostom, razlike na cilju pa so bile malenkostne.
400 m. moški: Trousil (C)
47,5,	Vana (C) 48,2, Grujič (J) 48,3, Stanovnik (J) 48,4. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Jugoslovana sta vodila do ciljne ravnine, na zadnjih 100 m pa sta bila gosta, zlasti Trousil, močnejša.
Rezultata
svetovne vrednosti
Disk, ženske: Nemcova (C)
55,56,	Mertova (C) 52,13, Vukovič (J) 43,40, Celesnik (J)
42,58.	Točke — CSSR 8, Jug. 3 Rezultat zelo izenačene črnolase Mertove ima svetovno veljavo in je nov re-
DISCIPLINE, URE. IMENA ...
Dvoboj CSSR : Jugoslavija oodo nadaljevali danes od 16. ure dalje na centralnem stadionu ob Titovi cesti. Našim bralcem posredujemo spored II. dne tekmovanja, pri čemer so favoriti v posameznih disciplinah odtisnjeni krepkeje:
16.00 — 400 m ovire, moški: Matič ,(J), Hrušč (C), Botič (J), Mandlik II (č).
16.00 — palica, moški: Ara-povič (J), Tomašek (C)i Le-šek (J), Taftl (č),
16.00 — kladivo, moški: Ma-lek (č), Mijatovid (J), Matou-šek (C). Bezjak (Jj,
16.15 — 200 m, moški:. Pav-lovič (J), Votrubec (č). Stanojev OJ), Mandlik (C),
16.15 — daljina, ženske: Mn* njek (J), Kucmanova (O, Stamejčič IJ>. Drobna (C). -
16.25, ■— 200 m, ženske:	Fal-
tusova (C), Luncer (J), Le-h očka (C), Sivčeva (J),
16.40	—- 800 m. moški:	Gru-
jič (J). Jilek (C), Rubešič (J),
Juza Cč),
10.40	— kopje, ženske:	Hrb-
kova (C), Urbančič (J), Linhartova (C), Kačič (J),
16.55	— 3000 m zaprekp, moški:	špan (J), Zhanal (C).
Hafner (J), Eichler (č),
17.00 — troskok, moški: Sta-nišid (J), Krupala (č), Njara-di (C). Kalecky (C),
17.15 — 800 m, ženske:	Rajkov (J), žakova (C). Farkaš (J), Ovatkova (C).
17.20	— disk, moški: žemba (č). Cegar (J), Danek (C), Radoševid (J),
17.30	— 5000 m, moški:	Va-
žič (J). Hellmich (C), Zuntar (J). Jurek (C),
•17.50 — 4 X 100 m,- ženske: Jugoslavija, CSSR,
18.00 — 4 X 400 m moški: Jugoslavija, CSSR,
18.15 — slovesni zaključek.
kord stadiona.
400 m, ženske:	Kraličkova
(C)	55,7, Blanarikova (C)
56,4,	Farkaš (J) 57,6, Podmilj-ščak (J) 58,3. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Češkoslovaška rekorderka je le malo zaostala za svojo najboljšo znamko, Mariborčanka Podmilj-ščak pa je debutirala v se-niorski reprezentanci z no v im mladinskim državnim rekordom (doslej 59,1).
1.500	m, moški:	Salinger
(C) 3:42,2, Odložil (C) 3:43,6, Važ^č (J) , 3:43,7, Kovač (J) 3:48,7. Točke — CSSR 8, Jug. 3. To je bil tek po okusu občinstva. Kovač je povedel, pri 500 m pa se je zdel tempo Važdču še prepočasen in je prevzel vodstvo. Salinger se je držal rezervirano. Ko so dali znak za zadnji krog. je Važič še vodil, v ciljni krivini pa sta prehitela najprej Salinger in nato še Odložil. Rezultata vseh treh prvopla-siranih so odlični — osebni rekordi, Važičev čas pa tudi nov rekord Slovenije (doslej Važič 3:44,8), Zanimivo je, da je Salinger z natanko istim izidom 3:42,2 v Beogradu osvojil bronasto kolajno na PEA.
Krogla, moški: Skobla (C)
17.96,	Šmid (C) 17,73, Barišič (J) 17,53, Tomasovič (J) 17,29. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Kaj hočemo? Oba Jugoslovana sta se približala svojim najboljšim rezultatom, pa sta bila vendar poražena.
Dvojna zmaga v kopju in polovična v višino
Pri moških se je položaj za domačine nekoliko izboljšal, ko so objavili rezultate v metu kopja in skoka v višino. V obeh disciplinah so naši re-prezenntanti premagali goste.
Višina, moški: Todosijevič (J) in Lansky (C) 203, An-djelkovič (J) 203, Valenta (C) 203. Točke — CSSR 5, Jug. 6. Vsi tekmovalci so preskočili 203 in omagali pri 206 cm. O uvrstitvi je odločalo število poskusov, vendar sta bila tudi pri tem Todosijevič in Lansky enaka, tako da sta si razdelila prvo mesto.
Kopje, moški: Miletič (J)
72,36.	Galič (J) 71,48, Dušat-ko (C) 70.75, Poskočil (C)
70,17.	Točke: CSSR 3, Jug. 8. Dvojna zmaga — prva jugoslovanska — s povprečnimi izidi.	‘
červanova druga pomlad
10.000	m, moški:	Cervan
29:17,9, Tomaš (C) 29:53,8, Iva-
Innsbruck odprt 24. novembra
Da prirediteljev prihodnjih zim-skih olimpijskih iger v Innsbrucku ne bi presenetila kakšna še tako neznatna zadrega, so sklenili izvesti na vseh olimpijskih napravah v mestu in Seefeldu v dnevih med 24. novembrom in 28. januarjem 1964 veliko splošno generalko. V njenem sporedu bo vrsta državnih in meddržavnih tekem, da bi med njimi vsi sodelujoči preizkusili naprave same kakor tudi delovanje vseh za merjenje in obveščanje urejenih priprav. Posebej bodo v tem času proučevali tudi prometne probleme. Olimpijski letni stadion v Tivoliju (vendar še nekje en Tivoli s športnimi objekti), ki bo do oktobra popolnoma pripravljen, bo imel po dodatnih adaptacijah prostora za 11.192 oseb, odpreti pa ga hočejo na dan 24. novembra — z veliko meddržavno hokejsko tekmo. Naslednji teden (30. nov. in 1. dec.) pa bo v njem že druga atraktivna prireditev — avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanji^
Tudi skozi ves december in januar 1964 bodo potem vsi weeken-di izpolnjeni z nizom kvalitetnih nastopov domačih ih tujih športnikov — na ledu in po smučiščih. 22. decembra bodo skakali na pomožni skakalnici v Seefeldu, nekaj dni za tem pa spet odigrali močan mednarodni hokejski turnir. 5. januarja bo mednarodna skakalna prireditev na olimpijski skakalnici na Berg Islu. Sredi januarja bodo lahko preizkusili svoje naprave tudi sankači in tekmovalci v bobsleighu. Zadnje dneve pred olimpijsko premiero pa bodo — za poskušnjo — spustili na led tudi še hitrostne drsalce.
Zamisel teh uvodnih prireditev je prav gotovo več ko koristna, bo pa tudi po propagandni strani skoraj mimogrede pripomogla k še večjemu zanimanju za prave olim-
pijske dogodke v prvih dneh februarja 1964.
Evropski aero-rolly
BEOGRAD, 31. avg. — Jugoslovanska športna pilota Ciril Križ-nar in Marjan Bizjan iz Aerokluba Ljubljana sta danes startala na tretjem evropskem aero rallyju. Oba tekmujeta z letalom domače konstrukcjje »KB-6«, z njima tekmuje tudi Zagrebčan Zarevski na letalu češkoslovaškega tipa »Trener-Master«.
Davi je startalo 99 letal z 250 člani posadk iz 11 evtropskih držav in ZDA. V prvi etapi bodo poleteli od Augsburga do Gradca, v drugi etapi pa od Maribora do Beograda. _ Zmagovalec vsake etape bo nosil »Modre rokavice FAI«, zmagovalec rallyja pa bo prejel »srebrno palico FAI«.
Jugoslovanska ekipa brani prvo mesto in srebrno palico, ki jo je leta 1961 osvojil Ljubljančan Krumpak, ta pa letos ne tekmuje, ker je postal pilot civilnega prometa.
Teniški pokal Jugoslavije
MARIBOR, 31. avg. Danes je vreme bolj naklonjeno teniškim tekmovalcem, ki tekmujejo za jugoslovanski pokal. Najprej so nadaljevali prekinjena srečanja, potem pa začeli srečanja IV. kola. Dosedanji rezultati: Slovenija.: Vo;-vodana 2:0 (Vodeb : Fozd 6:2, 6:1. Sikošek : Novak 6:3. 6:4). Ekipa Slovenije je predala srečanje s Hrvatsko po vodstvu gostov 3:0. Srbija z Makedonija 3:0. To je bilo nadaljevanje prekinjenega srečanja, kjer so Srbi v igri parov premagali Makedonce in s tem postali zmagovalci srečanja. B. B.
Ljubljana : Sobota 3:1 (1:0)
LJUBLJANA, 31. avgusta. V prvenstveni tekmi SNL je danes popoldne moštvo Ljubljane premagalo enajstorico Sobote s 3:1 (1:0). Pred približno 800 gledalci ;e sodil Bertok iz Kopra. Gole za Ljubljano so dosegli: Popivoda v 40. in 81. ter Djaferovič v 83. minuti. Edini gol za goste je dosegel Mav-čec v 80. min.
Prva zmaga Ljubljančanov v letošnjem prvenstvu je povsem zaslužena. Napadalna petorka Ljubljane je bila zelo dobra in je ves čas ogrožala gol Vrdjuke. Čeprav je moštvo Ljubljane zabilo samo tri gole, bi bil izkupiček lahko še boljši, saj so vratnaoe kar trikrat pomagale vratarju Sobote. Sodnik Bertok je sodil z napakami.
V predtekmi so mladinci istih moštev igrali neodločeno 2:2 (1:1).	J.	B.
Jugoslovanski
aero-rally
BEOGRAD, 31. avg. Na beograjskem športnem letališču se je danes končal jugoslovanski aero-rally. Prehodni pokal maršala Tita je osvojil inž. Zlatko Kurjakovič iz Zagreba.
Izidi: Kurjakovič (H) 513, Bojovič (Sr) 499, Lajnveber (H) 496, Djeri (Sr) 487, Je-lak (H) 463, Isakovič (Sr) 456. Radič 446, Stankovič (M) 443, Petrovič (Sl).
NOVI STADION CRVENE ZVEZDE V BEOGRADU - Dne 1. septembra bo ta mogočni m modemi objekt lahko sprejel 45.000 gledalcev okrog tekme Grve-na zvezda : Rijeka, čez dober mesec pa jih bo lahko sprejel še enkrat več. Stadion namreč še ni povsem dograjen.	__ Fotoi Tanjug
novič (J) 30:11,0, Tejbus (C) 30:99,8. Točke: CSSR 4, Jug. 7. Pričakovanja, da bo Cervan dobro tekel na stadionu, na katerem je prvič premagal mejo 30 minut, so se izpolnila. Cervan je ves čas tekel ofenzivno, uspešno napadel Tomaša že v prvi polovici proge in 1200 m pred ciljem dokončno zlomil odpor gosta. Ivanovič je prav tako premočno osvojil tretje mesto. Cer-vanov rezultat je samo 10 sekund slabši od njegovega državnega rekorda in letos šesti izid v Evropi.
Daljina, moški: Hutter (C) 720, Malešev (J) 709, Munjič (J) 705, Solčany (C) 703. Točke — CSSR 6, Jug. 5. Slabi rezultati.
Višina, ženske:	Jetmarova
(Č) 164, Bednarova (C) 161, Jug (J) 158, Mrinjek (J) 153. Točke: CSSR 8, Jug. 3. Brez bolne Gerejeve Jugoslavija ni imela nobenih možnosti tudi v tej disciplini. Peta dvojna zmaga češkoslovaških atletinj!
4 x 100 m, moški: CSSR 41,5, Jugoslavija 41,6. Točke: CSSR 5, Jug. 2. Po drugi predaji so bili zaradi slabe menjave izgubljeni gostje, po tretji pa Jugoslovani.
Končni rezultat prvega dne: Moški — ČSSR 62, Jugoslavija 44, ženske — CSSR 45, Jugoslavija 21.
EVGEN BERGANT
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
FOREST HILLS, 31. avg. — Na mednarodnem prvenstvu ZDA v tenisu je presenetil ameriški novinec Pasarell, ki je premagal Alena Foxa, četrtega igralca ZDA 8:10, 6:4, 6:4, 6:3. Avstralec Flet-cher pa indijskega reprezentanta Lala 9:7, 4:6, 6:1, 14:12.
Evropski rekord v Splita
Italijan Rora 1:01,9 na 100 m hrbtno
SPLIT, 30. avg. — Osemnajstletni italijanski plavalec Giafredo Rora, član torinskega Fiata, je na troboja Fiat : Roma : Jadran, ki je bil nocoj v Splitu, preplaval 100 m hrbtno v času novega evropskega rekorda 1:01,9. Dosedanji evropski rekord sovjetskega plavalca Barbiera je znašal 1:02,1.
Na troboju so bili najuspešnejši plavalci Fiata, drugo mesto jo osvojil Jadran, tretje pa Roma.
Na 100 m metuljček je zmagal Splitčan Rogušič s časom 1:03,1, na 100 m prosto paDe Gregorio v 58,3 sek. Na 100 m prosto v ženski konkurenci je zmagala Camino (Fiat) — 1:08,0.
Danes: motokros v Tržiču
Na preurejeni tekmovalni progi 2 km oddaljeni od Tržiča bo jutri popoldne II. mednarodni motoristični krog z močno udeležbo izvrstnih zastopnikov tega športa r svetu.
Začetek tekmovanja bodo ob 14.30 uri naznanile fanfare, nato bo še kratka slovesnost, ob 15. uri pa start za I. skupino. Med posameznimi skupinami bo 15 minut '-xi-mora, med tekmovanji oben razredov pa 20 minut.
Takoj po končanem tekmovanju bodo razglasili rezultate najboljših tekmovalcev.
JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 82:79
SOFIJA, 31. avg. — Na mladinskih balkanskih igrah v košarici so Jugoslovani . premagali tudi Romunijo, in sicer 82:79 (43:41), Grčija pa Turčijo 60:47.
Jugoslavija bo nocoj igrala z Bolgarijo, Grčija pa z Romunijo.
ANKARA — Turško nogometno moštvo Bešiktaš je zmagalo v prvem kolu balkanskega nogometnega pokala, in sicer nad enajstorico Dinama iz Tirane 1:0 (1:0).
PETRUSlC IN CERNY NA 110 OVIRE. Zmagal je Cehoslovak, Jugoslovan pa je bil tretji.
Foto; E. Selhaus
ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
Zmaga treh vo
LJUBLJANA, 30. avg. — Sedmo kolo XIII. šahovskega prvenstva Slovenije se je končalo z zmagami vodečih: Zvone Kržišnik je v partiji s Svrzičem dosegel že v 22. potezi prednost kvalitete in dveh kmetov, Vlado Plavčak je v borbi e Bertoncljem z efektno 42. potezo osvojil lovca, Ivo Bajec pa je v zanimivi končnici s Planincem s pomočjo močnega lovskega para osvojil kmeta in celo točko. Trojica ljubljanskega Novinarja Kržišnik, Plavčak m Bajec ima tako ^ po sedmem kolu skorajda odločilno prednost pred najnevarnejšima tekmecema za prvo mesto Groskom in inž. Krivcem.
Sedmo kolo: Bukovac : Šiška 0:1 (Slovanka, 38). Ivačič : inž. čre-pinšek 0:1 (Angleška, 38). Crni je s prodorom kmeta na drugo vrsto dosegel odločilno prednost, Ivačiču pa je v nerešljivem položaju padla zastavica. Inž. Krivec : Puc prekinjeno v boljšem položaju za Puca (Kraljeva indijka, 40). Beli je po otvoritveni napaki izgubil kmeta, tako da ima Puc v končnici trdnjav in lovca proti skakaču 5:4 kmetov. Grosek : Cuderman remi (Griinfeldova indijka, 22). Plavčak : Bertoncelj 1:0 (Sicilijan-ka, 4?). Plavčak je po osvojitvi kmeta z odlično igro povečal pozicijsko prednost, tako da se je Bertoncelj po napredovanju belega kmeta do šeste vrste pred izgubo lovca predal. Svrzič : Kržišnik 0:1 (Francoska, 33). Svrzič je v otvoritvi žrtvoval kmeta za hitrejši razvoj figur, toda Kržišnik je po rokadi na nasprotni strani hlad-• nokrvno vzel drugega kmeta in v 22. potezi osvojil še kvaliteto, da bi končno z majhno kombinacijo z žrtvijo lovca in trdnjave postavil nasprotnika pred izgubo kraljice. Fajfar : Vospernik prekinjeno v boljšem položaju za Fajfarja (Skandinavska, 41). Beli je v manevrski borbi osvojil kmeta, toda analize bodo šele pokazale, ali bo lahko Fajfar svojo prednost v končnici lahkih figur tudi izkoristil. Bajec : Planinc 1:0 (Angleška, 39). Bajec je s spretnimi manevri lovskega para osvojil kmeta, Planincu pa je v izgubljenem položaju v 39. potezi padla zastavica.
Prekinjena partija inž. Krivec : Puc se je končala z remijem v 58. potezi.
Stanje po VII. kolu: Kržišnik «, Plavčak 5,5, Bajec 4,5 (1), Grosek In inž. Krivec 4,5, Vospernik 3,5 (1), Cuderman In Puc 3,5, Fajfar 3 (1), Ivačič in Planinc 3, inž. Crepinšek in Šiška 2,5, Svisič 2, Bukovac 1,5 (1), Bertoncelj 1.
A. P.
TURNIR v AMSTERDAMU
Parma : Udovčič 1:0
AMSTERDAM, 30. avg. (Po fonu) — Slovenski šahovski velemojster Bruno Parma je na med-' narodnem velemojstrskem turnirju v Amsterdamu remiziral partiji s Kujrperaom in Portischem, med-
tem ko je v tretjem kolu premagal zagrebškega velemojstra Udovčiča. Stanje po 3. kolu: Czerniak (Izrael in Portisch (Madžarska) 2,5, Parma 2, Barendregt (Nizozemska) in Milič 1,5 (1), Udovčič 1,5, Donner (Nizozemska) 1 (1). Kuypcrs (Ni* zemska) 0 (1), De Rooi (Nizozemska) 0.
Prvo kolo: Donner :	Udovčič
remi, Parma : Kuypers remi, De Rooi : Portisch 0:1, Milič : Czerniak remi, Langeweg : Barendregt prekinjeno. Letošnji članski prvak Nizozemske Kuypers se je v španski partiji odlično branil, tako da Parma ni dosegel nobene prednosti.
Drugo kolo: Udovčič : De Rooi 1:0 Milič : Langeweg 1:0, Por-. tisch : Parma remi, Barendregt : Donner remi, Czerniak : Kuypers 1:0. Budimpeštanski velemojster Lajos Portisch je v otvoritvi partije s Parmo dosegel v sicilijankl mnogo boljši položaj, toda Parma je kljub časovni stiski v težki končnici dveh trdnjav in skakačev ob 6:6 kmetih rešil pol točke, čeprav so Dili njegovi kmeti razbiti.
Tretje kolo: Donner : Milič prekinjeno v boljšem položaju za Donnerja, Parma :	Udovčič 1:0,
Langeweg : Czerniak 0:1, Kuypers : Portisch 0:1, De Rooi : Barendregt 0:1. Parma je dosegel v si-cilijanki že v otvoritvi veliko prednost, Udovčič pa je v borbi z velikimi pozicijskimi težavami v končnici izgubil figuro. B. PARMA
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO
Gheorghiu : Lee remi
VRNJACKA BANJA, 31. avgusta. Borba z prvo mesto na VII. svetovnem mladinskem prvenstvu je postala po remiju Gheorghija v partiji z Leejem in dveh zaporednih zmagah Janate Še zanimivejša, tako da bo zadnje kolo odločilo svetovnega prvaka.
Prva skupina — osmo kolo: Gheorghiu — Lee remi, Zaharov — Kurajica remi, Adamski — Janata 0:1, Bojkovič — Vesterinen 0:1, Tan — Cweig remi. Prekinjena partija Zaharov — Janata se je končala z zmago Janate.
Stanje pred zadnjim kolom: Gheorghiu in Janata 6,5, Zaharov. Adamski, Tan in Cweig 4, Kurajica
3,5,	Lee 3, Bojkovič 2,5, Vesterinen 2.
Druga skupina:	Freedgood —
Belling remi, Ghat — Litsberger 1:0, Fuller — Mogens prek., Oster-meyer — Holatschek remi, Alva-rez — Musil 0:1. Stanje: Holatschek in Ostermeyer 6, Ghat 5. Musil in Freedgood 4,5. Mogens 4 (1). Fuller 3 (1), Belling 2,5, Alvarez 2, Litsberger 1,5.
Tretja skupina: Araado 6.5, Ki-rilov 6, Cunningham in Kristians-son 5,5, Kovacs in Scull 4, Glau-ser 3,5, Dietrich 2,5, Cordovil L Burstow 0,5.
—_________________________________________________________________________________________________________       iz	naših	komun	—	Šport	=.•	„	.....................
 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Nedeli a,JL septembra 1963
PRVI PAN ATLETSKEGA DVOBOJA JUGOSLAVIJA ; ČSSR	v
Niz rezultatov na evropski ravni
Mod moškimi vodijo gostje 62:44, mod ženskami pa prav tako Cehoslovakinje 45:21 točkam
LJUBLJANA, 31. avg. — Z običajnim ceremonialom so točno ob 16. uri na centralnem stadionu pred le okrog 1500 liubitelji atletike (ali (jih ie pri nas res samo tako malo?) odprli meddržavni dvoboj moških in ženskih reprezentanc CSSR in Jugoslavije. Postrojene reprezentante obeh dežel in sodnike v rdečih krojih s PEA sta pozdravila podpredsednik AZJ Laza Milič in vodja ekipe CSSR inž. Josef Moc. nakar so kapetani Skobla in Nemcova (CSSR) ter Span in Luncerjeva izmenjali darila, ob igranju himen pa so potegnili na drogove obe državni zastavi. Na lepo urejenem stadionu se ie ponudila očem živopisna slika, še zlasti zato. ker je bilo atletom naklonjeno tudi vreme: deževalo ni. kar te po seriji mokrih dni že bil — uspeh, pozno popoldne pa je celo posijalo sonce . . .
In potem se" je začelo tek
^ P?PLARNE “ Za ta obiekt v Ljubljani predvideva operativni plan za letošnje leto grad-i n H ct v-PcC h +,° 1 ekto v. upravnega poslopia. temeljev glavnega pogonskega objekta, spodnjega ustroja dusu liskih tirov, deponne m kanalizaci je. L pravno poslopje bo do konca leta v celoti zgrajeno. Za dostop k toplarni gradi železniško gradbeno podjetje dovozno cesto, ki jo bodo v kratkem asfaltirali. Vsa dela potekaio po strogo določenem načrtu, tako da bodo ustvarili ugodne pogoje za nadaljevanje del v prihod-mem letu. Na sliki f gradbišče nove toplarne nasproti tovornega kolodvora Ljubljana-Moste. Foto: Platiše
Vsak dan približno dvesto pogovorov
Telefonistke na »medkrajevni« v Ljubljani imajo dovolj dela
Telefon je v današnjem ča su prepotreben. Vendar ne le telefon. Povsod so potrebni ljudje. Tudi pri telefonu ne gre brez njih. Ali ste že kdaj pomislili na dekle, ki se vam oglasi onstran žice, ko zavrtite dve ničli, in pravi:
— Medkrajevna . . .
Jelka Bergelj dela na »medkrajevni« v Ljubljani že peto leto.
— Delo tu mi je izredno všeč in ga imam rada.«
— Kako dolgo vežete telefonske pogovore vsak dan?
Delamo v turnusu. V službi sem dopoldne, popoldne ali pa tudi ponoči. Delo traja osem ur.
— Koliko pogovorov opravite vsak dan?
— Vsak dan opravim okrog1 200 pogovorov.
— S 'katerimi kraji govorite najpogosteje?
— Najpogosteje govorim z Beogradom, Zagrebom, Re-ko . . .
— Kdaj je več pogovorov, poleti in pozimi?
— To je težavno reči. Poleti je zelo opazna turistična sezona, pozimi pa je več poslovnih pogovorov.
— Težave, ki jih imate, so . . .
— Zvečine tiste, ki jili povzroče slabe linije. Naročnik je slabe volje in reče marsikatero pikro. Ce sem slabe volje tudi jaz, potem tak pogovor z naročnikom ni ravno najprijetnejši. Seveda nisem slabe volje vedno. Skoraj nikoli. Po navadi naročnika potolažim in mu obljubim, da bo prihodnjič bolje. Potem je seveda treba paziti, da je prihodnjič res bolje. E. J.
-»GOVORITE Z BEOGRADOM-« — je dejala Jelka Bergelj, telefonistka na »medkrajevnem« oddelku ljubljanske pošte, naročniku, ki je pred uro ali kaj naročil Beograd.	Foto:	Selhaus
!z današnje prve izdaje
LJUTOMER — Po letošnji odjugi je bilo to mesto spričo sila slabega cestnega omrežja odrezano od zaledja. Zategadelj so letos namenili znatna sredstva za nove gradnje in popravilo cest. Skupaj z deli, opravljenimi lani, bodo porabili v ta namen približno 200 milijonov dinarjev.
Iz današnje druge izdaje
PODBOČJE — Celjski okraj je poslal v' Podbočje pri Kostanjevici nekaj makedonskih otrok. Otroke so zelo lepo sprejeli. Najprej je prišlo v Podbočje 48 otrok in z njimi tri makedonske vzgojiteljice. Nekaj otrok bo odšlo v osnovno šolo v Laško, nekaj v gimnazijo Brežice ter v srednjo tehniško šolo v Krško in na učiteljišče v Celje, kjer bodo imeli pouk v makedonskem jeziku.
Včeraj na trgu: mnogo gob
Ker je letošnja zgodnja jesen precej deževna in ni prehladno, so za rast gob dobri pogoji. Največ gob prinesejo nabiralci z Dolenjskega, kjer jih je letos največ. Jurčkov je bilo na trgu 27. t. m. 120 kg, 28. 220 kg, 29. 200 kg, 30. 300 kg in včeraj več kot 300 kg. Kilogram lepih, zdravih jurčkov velja 400 din, medtem ko so jurčki manjše velikosti, ki so primerni za vlaganje, po 600 do 800 din. Lisičke prodajajo po 200 do 300 din kilogram.
Razen z gobami je bil ljubljanski trg včeraj izredno dobro založen tudi z ostalim blagom, saj je bilo vseh vrst sadja in zelenjave dovolj. Dovolj je bilo tudi kupcev, saj je sobota dan, ko gospodinje obnove svoje zaloge. Ob desetih dopoldne je bila na trgu taka gneča kakor le redkokdaj. Prodajalci so prodajali povrtnino, sadje in zelenjavo po takihle cenah: cvetača 180 d'o 196, čebula 80 do 88, česen 300, stročji fižol 120 do 132, fižol v zrnih 260 do 300, gobe sveže 400 do 800, gobe suhe 2000 do 2500, krompir 30 do 34, koleraba 80 do 98, korenje 120 do 160, ohrovt 60, rdeča pesa 50, peteršilj 160, paradižnik 40 do 72, paprika 50 do 70, radič 140, glavnata solata 140, endivija 160, zelje v glavah 30, zelje kislo 120, zelena 140, jedilne buče 40, breskve 100 cfo 140 (zasebniki) in 164 do 206 (družbeni sektor), fige 100 do 102, grozdje 140 do 198, hruške 100 do 180, ja-boka 98 do 100, limone 350, lubenice 50 do 60, slive 72 do 80, dinje 100, surovo maslo 900 do 1100 dn jajčka po 28 do 35 dinarjev.
V ribarnici so včeraj pro-dajai osliče po 750, zobatce po 700, arbone po 500, mačke po 360 in pse po 360 din.
E. J.
Prihodnji leden štirje novi filmi
Prihodnji teden bodo ljubljanski kinematografi predvajali štiri nove filme. V »Unionu« bo na sporedu ameriški film »Takšne ženske« s Sofio Loren v glavni vlogi. Ta film bo potem na sporedu še v kinu »Vič«, v »Unionu« pa bodo potem predvajali ameriški barvni film »Enooki Jack«, ki ga bodo verjetno predvajali tudi v letnem kinu. Ta »we-stem« je režiral Marlon Brando, v njem pa tudi igra glavno vlogo. V »Komuni« bo na sporedu sovjetski film »Moja mala sopotnica«, v »Slogi« pa film »In to se imenuje življenje«.
B. S.
Je letos preveč gob?
Vsakih nekaj let se pojavi isto:	telefoni brnijo in od
vsepovsod prihajajo vprašanja: ali odkupujete gobe in po kakšni ceni? To je zmerom takrat, ko je zaradi ugodnega vremena mnogo gob.
Pri skrbnem delu dobimo lepe, za oko prijetne gobe z značilno aromo, ki jo pri naših gobah tako cenijo. In take gobe je zmeraj lahko prodati. Seveda pa se prav v dobrih letinah maščuje malomarnost nabiralcev, če nabirajo gobe vsevprek.
V zadrugah, ki so jim gobe le priložnostni nakup (pri katerem pa dobro zaslužijo!), premalo pazijo na kvaliteto odkupljenih gob, zato se jim v skladiščih nabere preveč gob. Kdo od izvoznikov (naše gobe gredo v pretežni meri v izvoz) bo kupoval slabe gobe, če je lepih dovolj?
Pri Gosadu niso prav nič presenečeni nad dobro rastjo gob, saj iz izkušenj vedo, da se v pogojih, kot so letos, prav rade pojavijo gobs. Te gobe, ki rastejo sedaj, so še vedno tako imenovane letne gobe. ker je klobuček jurčkov še svetle barve. Te gobe sicer niso manjvredne, vendar pa po kvaliteti ne dosegajo poznojesenskih jurčkov s temnimi klobučki, ki so po navadi bolj zdravi in manj črvivi, zato pa tudi lepši in bolj cenjeni.
Na ceno ne vpliva vedno samo kvaliteta, ampak tudi cena na zunanjem trgu; to še posebej takrat, ko je tudi drugod dosti gob.
Gobe si sedaj, ko je priložnost, naberimo tudi za dom. Posušene gobe lahko shranimo vse do pomladi. Pozimi nam bodo lahko prišle prav za marsikatero gobjo jed.
Gob torej ni preveč, le pravilno jih je treba izkoristiti!
MRJAK
KRANJ
Nova prodajalna sadja
Kranjsko trgovsko podjetje z zelenjavo in sadjem Agra-ria bo postavilo v Kranju ob glavni cesti nasproti restavracije Park kiosk za prodajo sadja. Novi lokal bodo bržkone odprli že to sredo. Objekt gradi Kovinar iz Maribora, veljal pa bo 3 milijone dinarjev.	L.	S.
VAJENCE
za trgovino z železnino,
zdrave, močne fante, z dokončano osemletko, s p r ej m e na dveletno učno dobo
Veleželeznina »MERKUR« —
Ljubljana — Šentvid 101.
8178
Srednja Dalmacija
OTOK BRAC: POSTIRA — ima 1300 prebivalcev, je prijetno ribiško naselje na severni obali Brača. Obdano je z borovimi gozdiči in oljčnimi nasadi. V mestu sta lepi plaži. Izleti so možni v bližnje kraje na Braču pa tudi v mesta v bližini Makarske. Namestitev je možna v hotelu »Park«, ki ima 50 postelj. Penzion v sezoni je 1800, izven sezone pa 1250 do 1450 din. V zasebnih sobah v Po-stirah in v bližnjem Splitsku je 420 postelj po 250 do 370
dih. Hrana v restavraciji hotela stane 800 din v sezoni, izven sezone pa 700 din. Ladijske zveze s Splitom. Informacije daje turistično društvo Posti ra, otok Brač.
PUCISCA — je ribiško naselje na servemi strani otoka Brača. Ima lepe peščene plaže. Izleti so možni z ladjo v Makarsko, Omiš (na hidro-centralo »Split«), na makarsko riviero in na Vidovo goro. Namestitev je možna v zadružnem hotelu, ki ima 10 postelj, v zasebnih sobah pa je T60 postelj po 250 do 450 din. Hrana v restavraciji Je
od 700 do 800 din. Prometne zveze s Splitom in drugimi kraji na Braču. Vse informacije daje turistično društvo Pučišča.
POVLJA — je ribiško naselje v dolgem morskem zalivu na severni obali otoka Brača. Ima lepe plaže. Izleti so možni z ladjo v Brela, Baško Vodo in Makarsko. Namestitev je možna v gostišču »Galeb«, ki ima 44 postelj. Penzion v sezoni je 1600 do 1750 din; izven sezone do 30 odstotkov popusta. V zasebnih sobah je 260 postelj po 250 do 500 din. Ladijska zve-
za s Splitom. Informacije daje turistično društvo Povija na otoku Braču.
Slovenija
LAŠKO — ima približno 1900 prebivalcev. Je znano zdravilišče s posebno zdravstveno ustanovo za medicinsko rehabilitacijo. Je v Savinjski dolini, 9 km južno od Celja. V mestu je dobro ohranjen grad iz XII. stoletja. Ohranjene so še razvaline nekdanjega gradu Tabor na razglednem hribu Hun (585 m). Izleti so možni v Šmohor, kjer je tudi planinska koča, na celjsko kočo na Tovstu (700 m). Nastanitev je možna v hotelu »Savinja«, ki ima 35 postelj, v gostišču »Hun« je 9 postelj, v zasebnih sobah pa je na razpola. go 52 postelj. Prometne zveze so ugodne. Informacije daje turistično društvo v Laškem.
movanje. Moški so startali s tekom čez visoke ovire, ženske pa z metom krogle.
Nepričakovan dvojni poraz
110 m ovire, moški: Ciemy (C) 14,5, čečman (C)	14,6,
Petrušič (J) 14,6 Rukavina (J) 14,9. Točke — CSSR 8, Jugoslavija 3. V tej preizkušnji je uspel drugi start. Poškodovani Petrušič je. bil počasnejši od zdravega, tako da so gostje na drugi polovici proge izsilili visoki Cier-ny, rezerva v ekipi gostov!
Krogla, ženske: Matrasova (C)	14,95, Jamborova (C)
14.76, Bilič (J) 13,48, Kačič (J) 12,95. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Naši za razred slabši.
Stamejčičeva najboljša
80 m ovire, ženske: Stamejčič (J) 11,1, Schusterova (C) 11,5, Fomenkova (C) 11,5, Ba-bovič (J)	11,7. Točke —
CSSR 5, Jug. 6. Novopečena Celjanka je na svoji »rodni« stezi opravičila dobro formo, ki jo je pokazala že v Celju. Od startnega strela je pove-
čevala prednost in zmagala z naskokom. Veteranka Babo-vič ni mogla ogroziti čeho-slcvakinj. Ob prvi jugoslovanski zmagi razumljivo veselje na stadionu.
Na 100 m: Mandlik
100 m, moški: Mandlik (C)
10.7, Pavlovič (J)	10.7, Vo-trubec (C) 10,8, Stanojev (J)
10.8. Točke — CSSR 7, Jug. 4. Na drugi polovici proge se je tehtnica nagnila v prid gostom, razlike na cilju pa so bile malenkostne.
400 m, moški: Trousil (C) 47,5, Vana (C) 48,2, Grujič (J) 48,3, Stanovnik (J) 48,4. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Jugoslovana sta vodila do ciljne ravnine, na zadnjih 100 m pa sta bila gosta, zlasti Trousil, močnejša.
Rezultata
svetovne vrednosti
Disk, ženske: Nemcova (C) 55,56, Mertova (C) 52,13, Vukovič (J) 43,40, Čelesnik (J) 42,58. Točke — CSSR 8, Jug. 3 Rezultat zelo izenačene črnolase Mertove ima svetovno veljavo in je nov re-
DISCIPLINE. URE. IMENA ...
Dvoboj ČSSR : Jugoslavija oodo nadaljevali danes od 16. ure dalje na centralnem stadionu ob Titovi cesti. Našim bralcem posredujemo spored II. dne tekmovanja, pri čemer so favoriti v posameznih disciplinah odtisnjeni krepkeje:
16.00 — 400 m ovire, moški: Matič (J). Hrušč (C), Botič (J), Mandlik II (C),
16.00 — palica, moški:	Ara-povič (J), Tomašek (C). Le-šek (J), Taftl (C).
16.00 — kladivo, moški: Matek (C), Mi jato vič (J), Matou-šek (C), Bezjak (J),
16.15 — 200 m, moški:	Pavlovič (J), Votrubec (C). Stanojev (J), Mandlik (C),
16.15 — daljina, ženske: Mri-njek (J), Kucmanova (C). Stamejčič (J). Drobna (C),
16.25 — 200 m, ženske:	Fal-
tusova (C), Luncer (J)1, De-hocka (C), Sivčeva (J),
16.40 — 800 m. moški:	Gru-
jič (J). Jilek (C), Rubešič (J), Juza (C),
10.40 — kopje, ženske:	Hrb-
kova (C), Urbančič (J), Linhartova (C), Kačič (J),
16.55 — 3000 m zaoreke, moški:	Span (J), Zhanal (C),
Hafner (J), Eichler (C).
17.00 — troskok, moški: Sta-nišič (J). Krupala (C), Njara-di (C), Kalecky (C),
17.15 — 800 m, ženske:	Raj-
kov (J). Za kova (C), Farkaš C J), Ovatkova (C),
17.20 — disk, moški: 2emba (C), Cesar (J), Danek (C), Radoševič (J),
17.30 — 5000 m, moški:	Va-
žič (J), Hellmich (C), Zuntar (J). Jure k (č),
17.50, - 4 X 100 m, . ženske:
Jugosjjgrlja, ČSSR, 18.00 —-4 X 400
ntoškj:
JuEosIavija, CSSR,
18.15 — slovesni zaključek.
kord stadiona.
400 m, ženske:	Kraličkova
(C)	55,7, Blanarikova (C)
56,4, Farkaš (J) 57,6, Podmilj-ščak (J) 58,3. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Češkoslovaška rekorderka je le malo zaostala za svojo najboljšo znamko, Mariborčanka Podmilj-ščak pa je debutirala v se-niorski reprezentanci z novim mladinskim državnim rekordom (doslej 59,1).
1.500 m, moški:	Saliuger
(C) 3:42,2, Odložil (C) 3:43,6, Važič (J) 3:43,7, Kovač (J) 3:48,7. Točke — CSSR 8, Jug. 3. To je bil tek po okusu občinstva. Kovač je povedel, pri 500 m pa se je zdel tempo Važiču še prepočasen in je prevzel vodstvo. Salinger se je držal rezervirano. Ko so dali znak za zadnji krog. je Važič še vodil, v ciljni krivini pa sta prehitela najprej Salinger in nato še Odložil. Rezultati vseh treh prvopla-siranih so odlični — osebni ‘rekordi, Važičev čas pa tucu nov rekord Slovenije (doslej Važič 3:44,8). Zanimivo je, da je Salinger z natanko istim izidom 3:42,2 v Beogradu osvojil bronasto kolajno na PEA.
Krogla, moški: Skobla (C) 17.96, Šmid (C) 17.73, Barišič (J) 17,53, Tomasovič (J) 17.29. Točke — CSSR 8, Jug. 3. Kaj hočemo? Oba Jugoslovana sta se približala svojim najboljšim rezultatom, pa sta bila vendar poražena.
Dvojna zmaga v kopju in polovična v višino
Pri moških se je položaj za domačine nekoliko izboljšal, ko so objavili rezultate v metu kopja in skoka v višino. V obeh disciplinah so naši re-prezenntanti premagali goste.
Višina, moški: Todosijevič (J) in Lansky (C) 203, An-djelkovič (J) 203, Valenta (C) 203. Točke — CSSR 5, Jug. 6. Vsi tekmovalci so preskočili 203 in omagali pri 206 cm. O uvrstitvi je odločalo število poskusov, vendar sta bila tudi pri tem Todosijevič ln Lansky enaka, tako da sta si razdelila prvo mesto.
Kopje, moški: Miletič (J) 72.36. Galič (J) 71,48. Dušat-ko (C) 70,75. Poskočil (C) 70,17. Točke: CSSR 3, Jug. 8. Dvojna zmaga — prva jugoslovanska — s povprečnimi izidi.
Cervanova druga pomlad
10.000 m, moški:	Cervan
29:17,9, Tomas (C) 29:53,8, Iva-
Innsbruck odprt 24. novembra
Da prirediteljev prihodnjih zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku ne bi presenetila kakšna še tako neznatna zadrega, so sklenili izvesti na vseh olimpijskih napravah v mestu in Seefeldu v dnevih med 24. novembrom in 28. januarjem 1964 veliko splošno generalko. V njenem sporedu bo vrsta državnih in meddržavni! tekem, da bi med njimi vsi sodelujoči preizkusili naprave same kakor tudi delovanje vseh za merjenje in obveščanje urejenih priprav. Posebej bodo v tem času proučevali tudi prometne probleme. Olimpijski letni stadion v Tivoliju (vendar še nekje en Tivoli s športnimi objekti), ki bo do oktobra popolnoma pripravljen, bo jmel po dodatnih adaptacijah prostora za 11.192 oseb, odpreti pa ga hočejo na dan 24 novembra — z' veliko meddržavno hokejsko tekmo. Naslednji teden (30. nov. in 1. dec.) pa bo v njem že druga atraktivna prireditev — avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju.
Tudi skozi ves december in januar 1964 bodo potem vsi weeken-di izpolnjeni z nizom kvalitetnih nastopov domačih in tujih športnikov — na ledu in po smučiščih. 22. decembra bodo skakali na pomožni skakalnici v Seefeldu, nekaj dni za tem pa spet odigrali močan mednarodni hokejski turnir. 5. januarja bo mednarodna skakalna prireditev na olimpijski skakalnici na Berg ^slu. Sredi januarja bodo lahko preizkusili svoje naprave tudi sankači in tekmovalci v bobsleighu. Zadnje dneve pred olimpijsko premiero pa bodo — za poskušnjo — spustili na led tudi še hitrostne drsalce.
Zamisel teh uvodnih prireditev je prav gotovo več ko koristna, bo pa tudi po propagandni strani skoraj mimogrede pripomogla k še večjemu zanimanju za prave olim-
pijske dogodke v prvih dneh februarja 1964.
Evropski aero-rally
BEOGRAD, 31. avg, — Jugoslovanska športna pilota Ciril Križ-nar in Marjan Bizjan iz Aerokluba Ljubljana sta danes startala na tretjem evropskem aero rallvju. Oba tekmujeta z letalom domače konstrukcije »KB-6«, z njima tekmuje tudi Zagrebčan Zarevski na letalu češkoslovaškega tipa »Trener- Master«.
Davi je starlalo 99 letal z 250 elani posadk iz 11 evtropskih dr-žav in ZDA. V prvi etapi bodo poleteli od Augsburga do Gradca, v drugi etapi pa od Maribora do Beograda. Zmagovalec vsake etape bo nosil »Modre rokavice FAI«, zmagovalec rallyja pa bo prejel »srebrno palico FAI«.
Jugoslovanska ekipa brani prvo mesto in srebrno palico, ki jo je leta 1961 osvojil Ljubljančan Krumpak, ta pa letos ne tekmuje, ker je postal pilot civilnega prometa.
Teniški pokol Jugoslavije
MARIBOR, 31. avg. Danes je bilo vreme le bolj naklonjeno teniškim tekmovalcem, ki tekmujejo za jugoslovanski pokal. Najprej so nadaljevali prekinjena srečanja, potem pa začeli srečanja IV. kola. Dosedanji rezultati: Slovenca: Vojvodina 2:0 (Vodeb : Fozo 6:2, 6:1, Sikošek : Novak 6:3, 6:4), Ekipa Slovenije je predala srečanje s Hrvatsko po vodstvu gostov 3:0. Srbiia : Makedonija 3:0. To je bilo nadaljevanje prekinjenega srečanja, kjer so Srbi v igri parov premagali Makedonce in s tem postali zmagovalci srečanja. B. B.
Ljubljana : Sobota 3:1 (1:0)
LJUBLJANA, 31. avgusta. V prvenstveni tekmi SNL je danes popoldne moštvo Ljubljane premagalo enajstorico Sobote s 3:1 (1:0). Pred približno 800 gledalci ;e sodil Bertok iz Kopra. Gole za Ljubljano so dosegli: Popivoda v 40. in 81. ter Djaferovič v 83. minuti. Edini go', za goste je dosegel Mav-čec v 80. min.
Prva zmaga Ljubljančanov v letošnjem prvenstvu je povsem zaslužena. Napadalna peterka Ljubljane je bila zelo dobra in je ves čas ogrožala gol Vrdjuke. Čeprav je moštvo Ljubljane zabilo samo tri gole, bi bil izkupiček lahko še boljši, saj so vratnice kar Iri-krat pomagale vratarju Sobote. Sodnik Bertok je sodil z napakami.
V predtekmi so mladinci istih moštev igrali neodločeno 2:2 (1:1).	J.	B.
Jugoslovanski
aero-rally
BEOGRAD, 31. avg. Na beograjskem športnem letališču se je danes končal jugoslovanski aero-ral!y. Prehodni pokal maršala Tita je osvojil inž. Zlatko Kurjakovič iz Zagreba.
Izidi: Kurjakovič (H) 513, Bojovič (Sr) 499, Lajnveber (H) 496, Djeri (Sr) 487, Je-lak (H) 463, Isakovič (Sr) 456. Radič 446, Stankovič (M) 443, Petrovič (Sl).
novič (J) 30:11,0, Tejbus (C) 30:99,8. Točke: CSSR 4, Jug. 7. Pričakovanja, da bo Cervan dobro tekel na stadionu, na katerem je prvič premagal mejo 30 minut, so se izpolnila. Cervan je ves čas tekel ofenzivno, uspešno napadel Tomaša že v prvi polovici proge in 1200 m pred ciljem dokončno zlomil odpor gosta. Ivanovič je prav tako premočno osvojil tretje mesto, čer-vanov rezultat je samo 10 sekund slabši od njegovega državnega rekorda in letos šesti izid v Evropi.
Daljina, moški: Hutter (C) 720, Malešev (J) 709, Munjič (J) 705, Solčany (C) 703. Točke — CSSR 6, Jug. 5. Slabi rezultati.
Višina, ženske:	Jctmarova
(C) 164, Bednarova (C) 161, Jug (J) 158, Mrinjek (J) 153. Točke: CSSR 8, Jug. 3. Brez bolne Gerejeve Jugoslavija ni imela nobenih možnosti tudi v tej disciplini. Peta dvojna zmaga češkoslovaških atletinj!
4 x 100 m, moški: CSSR 41,5, Jugoslavija 41.6. Točke: CSSR 5, Jug. 2. Po drugi predaji so bili zaradi slabe menjave izgubljeni gostje, po tretji pa Jugoslovani.
Končni rezultat prvega dne: Moški — CSSR 62, Jugoslavija 44, ženske — CSSR 45, Jugoslavija 21.
EVGEN BERGANT
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
FOREST HILLS, 31. avg. — Na mednarodnem prvenstvu ZDA v tenisu je presenetil ameriški novinec Pasarell, ki je premagal Alena Foxa, četrtega igralca ZDA 3:10, 6:4, 6.4, 6:3. Avstralec Flet-cher pa indijskega reprezentanta { Lala 9:7, 4:6, 6:1, 14:12.	'
JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 82:79
SOFIJA, 31. avg. — Na mladinskih balkanskih igrah v košarki so Jugoslovani premagali tudi Romunijo, in sicer 82:79 (43:41), Grčija pa Turčijo 60:47.
Jugoslavija bo nocoj igraia z Bolgarijo, Grčija pa z Romunijo.
ZVEZNA
KOŠARKARSKA LIGA
Olimpija : Partizan 129:104
LJUBLJANA, 31. avg. V tekmi zvezne košarkarske lige je nocoj Olimpija na igfišču v Tivoliju premagala ekipo beograjskega Partizana 129:104 (56:39). — Pred 3000 gledalci sta sodila Prelogovič iz Zagreba in Vojnovič iz Sarajeva. Koše za Olimpijo so dosegli Der-mastia 12, . Logar 26, Mtiller 3, Vrhovec 7, Daneu 50, Eiselt 2, Tavčar 10, Lokar 4 in Potočnik 10, za Partizan pa Damjanovič 2, Jankovič 12, Kraupa 4, Milo.ievič 15. Zutič 5, Bojovič 39 ter Radovič 27.
Zaradi petih osebnih napak je osem igralcev Olimpije zapustilo igro, ker pa se je takoj v začetku poškodoval Bassin, so Ljubljančani ostali v zadnjih sekundah igre na igrišču le z dvema igralcema.
Crvena zvezda : Lokomotiva 89:88
ŽENSKE:
Mlada Scsna : Trešnjev-ka 36:65 (18:32)
Crvena zvezda : Partizan 75:70 (39:54)
Danes: motokros v Tržiču
Na preurejeni tekmovalni progi 2 km oddaljeni od Tržiča bo danes popoldne II. mednarodni motoristični kros z močno udeležbo izvrstmn zastopnikov tega športa » svetu.
Začetek tekmovanja bodo ob 14.30 uri naznanile fanfare, nato bo še kratka slovesnost, ob 15. uri na start za I. skupino. Med posameznimi skupinami bo 15 minut ixx-mora, med tekmovanji oben razredov pa 20 minut.
Takoj po končanem tekmovanju bodo razglasili rezultate najboljših tekmovalcev.
Novo na tujem
LlfcGE — Zahodnonemški avtomobilist Eugen Bohringer je na vozilu »Mercedes 230 SL« zmagal na letošnjem rallyju Liege—Sofija —Liege.
LONDON — Tridesetletna nizozemska atletinja Gerda Kraan je dosegla evropski rekord na 880 y s časom 2:05,5, kar je za štiri desetinke bolje od dosedanjega rekorda Angležinje Joy Jordan.
DUNAJ — V finalu ekipnega svetovnega prvenstva v speedwayu, ki je bilo včeraj pred 10.000 gledalci na Dunaju, so zmagali švedski motociklisti s 37 točkami pred ekipo CSSR 27, Veliko Britanijo 25 in Poljsko 7 točk.
PRIJATELJSKI WATERPOLO
Nizozemska : Jugoslavija 1:1 (0:0, 0:0, 1:0, 0:1)
PETRUSlC IN CERNY NA 110 OVIRE. Zmagal ie Cehoslovak. Jugoslovan pa je bil tretji.
Foto: E. Šelhaus
ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
Plavčak dohitel Kržišnika
NOVI STADION CRVENE ZVEZDE V BEOGRADU - Dne 1. septembra bo ta mogočni in moderni objekt lahko sprejel 45.000 gledalcev okrog tekme Crvena zvezda : Rijeka, čez dober mesec pa jih bo lahko sprejel še enkrat več. Stadion namreč še ni povsem dograjen.	Foto: Tanjug
LJUBLjANA, 31. avgusta. — Partija Plavčak : Grosek, osrednji dogodek XIII. šahovskega prvenstva Slovenije, sc je po dramatičnem razpletu v veliki časovni stiski končala z novim uspehom Vlada Plavčaka, ki je s šesto zmago — po nepričakovanem remiju Zvoneta Kržišnika — dohitel vodečega. Po prvem porazu Branka Groseka ho zmagovalca prvenstva odločila borba med Kržišnikom, Plavča-koin in Bajcem, ki ima po prvih analizah objektivne možnosti za zmago v dvakrat prekinjeni partiji četrtega kola z Bukovcem.
Osmo kolo:	Bertoncelj	— Pla-
ninc 0:1 (Philidorjcva obramba, 18). Bertoncelj je z zanimivo žrtvijo figure igro močno zapletel, toda Planinc je z efektno žrtvijo kraljice izvedel tropotezno mat no kombinacijo. Vošpernik — Bajec remi (»Slovanka, 18). šiška — Fajfar prek. v boljšem položaju za šiško (Damin gambit, 45). Kržišnik — Bukovac remi (Damin gambit, 22). Kržišnik je v boljšem položaju z eno samo neoprezno potezo dovolil Bukovcu, da je prevedel partijo v poenostavljeno remi končnico. Puc — Svrzič prek. v boljšem položaju za Svrziča (Si-cilijanka, 51). Pucova velika prednost v končnici težkih figur je bil prosti kmet na šesti vrsti. S slabo preračunano kombinacijo je mednarodni mojster izgubil pomembnega kmeta, tako da se ob prekinitvi s kmetom mani bori za remi, kap pa bo v nadaljevanju — brez večjih težav — tudi dosegel. Inž. Črepinšek — inž. Krivec^ prek. v nejasnem položaju (Angleška, 40). Inž. Črepinšek je v časovni stiski zamudil priložnost za novo zmago, kljub temu pa ima ob prekinitvi s kmetom manj in aktivnejšimi figurami verjetno nekoliko boljše možnosti. Plavčak — Grosek 1:0 (Skandinavka, 41). Današnji derby se je po dramatični borbi končal z u-spehom Plavčaka, ki je z žrtvijo kmeta v končnici in prodorom belega kmeta do sedme vrste postavil Groseka pred izgubo trdnjave. V borbi s sekundami je Grosku padla zastavica v 41 potezi, eno samo potezo po časovni kontroli. Res je, da Plavčaku med razmišljanjem kar pol ure zaradi okvare ni tekla ura, par pa ne zmanjšuje njegovega uspeha, ker je v zapletenem položaju pokazal večjo iznajdljivost in mirnost, kljub temu da je bila Groskova pozicija v srednji igri morda nekoliko boljša. Cu/.erman — Ivačič 1:0 (Ka-rokar, 42). Cuderman je po pravem obleganju čnega kralja — Ivačič je bil skorajda brez poftee — osvojil figuro.
Stanje po VIII. kolu: Kržfšnlk in Plavčak 6,5, Bajec 5 (1), inž. Krivec 4,5 (1), Cuderman in Grosek 4,5, Vošpernik 4 (1), Planino
4, Puc 3,5 (1), Fajfar 3 (2), Ivačič 3, inž. Črepinšek in šiška 2,5 (l), Bukovac in Svrzič 2 (1), Bertoncelj 1.	A.	P.
TURNIR V AMSTERDAMU
Vodi Portisch
AMSTERDAM, 31. avgusta (Po telefonu). — Rezultati IV. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Czerniak — Portisch 0:1, Milič — De Rooi 1.0, Udovčič — Kuypers 1:0, Barendregt — Parma remi, Donner — Langeweg prek. Stanje po IV. kolu: Portisch 3.5, Milič 2,5 (1), Czerniak, Parma in Udovčič 2,5, Barendregt 2 (1), Donner 1 (2), Kuvpcrs in Langctvog 0 (2), De Rooi 0.
Četrto kolo se je končalo z u* spehom jugoslovanskih reprezentantov: Milič in Udovčič sta z odlično igro zabeležila novi zmagi, medtem ko je Parma zaradi nepazljivosti v končnici osvojil samo pol točke. Slovenski velemojster je imel v borbi z Barendreg-toni lahko dobljeno partijo, toda v igri na nasprotnikovo časovno stisko je z eno samo nepazljivo potezo izgubil kvaliteto, v naslednji potezi pa še figuro. Parrnin položaj pa je bil tako premočen, da je kljub trdnjavi manj izsilil remi.	B. Parma
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO
Gheorghiu : Lee remi
VRNJAČKA BANJA, 31. avgusta. Borba z prvo mesto na VII. svetovnem mladinskem prvenstvu jo postala po remiju Gheorghija v partiji z Leejem in dveh zaporednih zmagah Janate še zanimivejša, tako da bo zadnje kolo odločilo svetovnega prvaka.
Prva skupina — osmo kolo: Ghe-orghiu — Lee remi, Zaharov — Kurajica remi, Adamski — Janata 0:1, Bojkovid — Vesterinen 0:1, Tan — Cweig remi. Prekinjena partija Zaharov — Janata se je končala z zmago Janate.
Stanje pred zadnjim kolom: Gheorghiu in Janata 6,5, Zaharov, Adamski, Tan in Cweig 4, Kurajica 3,5, Lee 3, Bojkovič 2,5, Vesterinen 2.
Druga skupina:	Freedgood —
Belling remi, Ghat — Litsberger 1:0, Fuller — Mogens prek., Oster-meyer — Holatschek remi, Alva-rez — Musil 0:1. Stanje: Holatschek in Ostermeyer 6, Ghat 5, Musil in Freedgood 4,5, Mogena • 4 (1), Fuller 3 (1), BelUng 2,5, Alvarcz 2, Litsberger 1,5.
Tretja skupina: Amado 6.5, KI-rilov 6. Cunningham in Kristians-son 5.5, Kovacs in Scull 4, Glau-ser 3,5, Dietrich 2,5, Cordovil 1, Burstow 0,5.
Nadaljevanje s prve strani
Govor Hruščova
da si bo človek s trpljenjem na zemlji zaslužil nebeško kraljestvo.
Mi pa smo zemeljski ljudje, ljudje dela, ustvarjamo vse vrednote, ki so potrebne človeku — materialne in duhovne. In uživati jih hočemo tukaj, na zemlji. Tisti pa, ki oznanjajo nebeško kraljestvo, naj se kar preselijo tja.
Ce bi bila naša dežela tudi zdaj na enaki gospodarski ravni kot pred revolucijo, če bi bilo materialnim in duhovnim potrebam sovjetskega ljudstva zadovoljeno slabše kot za časa carjev — le kateri bedak bi podpiral takšno revolucijo, kdo bi spoštoval takšne revolucionarje?
Zasluga naše partije, velikega Lenina, in zasluga delavskega razreda je prav v tem. da so povzdignili revno in opustošeno Rusijo tako visoko, da lahko uspešno tekmujemo na področju gospodarstva z najmočnejšo industrijsko državo na svetu, na področju razvoja znanosti in tehnike pa se že zdaj lahko pomerimo s katerokoli kapitalistično državo in dokažemo, kdo je dejansko na prvem mestu.
Naši uspehi na področju razvoja sovjetske ekonomike, znanosti in kulture prepričljivo dokazujejo, kako se marksistično-leninistična teorija v praksi spreminja v življenje. Zdaj lahko ljudje sodijo o prednostih socializma ne samo tako. da proučujejo znanstvena dela Marxa, Engelsa in Lenina, ampak predvsem v praksi, v življenju, na podlagi uspehov socialističnih dežel. 2e s tem. da uspešno ustvarjamo socializem in komunizem, izpolnjujemo svoj intemacio-nalistični dplg revolucionarjev, marksistov-leninistov.
Včeraj sem bral, kaj mi odgovarjajo naši nasprotniki iz kapitalističnega sveta. Poglejte, Hruščov se hvali, pravijo. Toda kaj hočemo, se pač imamo s čim hvaliti, če torej imenujejo naš ponos nad uspehi hvalisanje, potem je to zdravo hvalisanje!
Toda to ni hvalisanje, tovariši, to je upravičen ponos nad našo marksistično - leninistično teorijo, delavskim razredom, delovnimi kmeti, nad vsem delovnim ljudstvom. Ponosni smo nad tem, da delovno ljudstvo, kadar prevzame oblast v svoje roke, dela čudeže in v kratkem času preobrazi deželo in vse življenje ljudi.
Ideologi kapitalizma ne govore kar tako, da pri njih ni idej, ki bi vlekle. To je priznanje, da se je kapitalistični svet in sistem monopolističnega kapitala preživel ;n da je prišel na vrsto delavski razred. Prepričani smo, da ni daleč tisti čas, ko bo zastava marksizma - leninizma zaplapolala nad vso zemeljsko kroglo.
Dragi tovariši, tretjič sem že v Jugoslaviji. Od zadnjega srečanja je minilo šest let. Moram vam reči, da mi je prijetno videti vzpon Jugoslavije, okrepitev njene ekonomike, razvoj kulture in strnjenost ljudstva okrog Zveze komunistov Jugoslavije. To je konkreten prispevek jugoslovanskega ljudstva k splošnemu mednarodnemu revolucionarnemu delavskemu gibanju. Da, to je konkretna izgradnja socializma, ne pa besedičenje o revoluciji.
Ali so v naši praktični dejavnosti, tovariši, v izgradnji socializma in komunizma možna različna pojmovanja in različno obravnavanje teh ali onih vprašanj, včasih cedo načelnega značaja? Možna so. Včasih v kaki partiji pri njenih voditeljih vzniknejo različna pojmovanja o enem in istem problemu.
Kaj je treba storiti v takšnih primerih? Treba se je boriti za dosego enotnosti v tistem, kar je poglavitno, od-
ločilno, v tistem, kar nas združuje. Hkrati je treba pokazati potrpežljivost, kadar nastanejo trenja v teh ali onih konkretnih vprašanjih, ne pa se obmetavati z obtožbami, ki so v temle: če se ne strinjaš z menoj, se to pravi, da si proti revoluciji, če pa se strinjaš z menoj, se pravi, da si za revolucijo.
Tistim, ki tako ravnajo, lahko rečemo: od kod se je vzel tak revolucionar, ki govori same resnice in zahteva, da se vsi strinjajo z njim in ponavljajo njegove besede. To je neumno. Odgovornost, ki leži na naših partijah in na delavskem razredu, ki je prevzel oblast, terja od nas veliko zmernost in potrpežljivost, kadar gre za oceno izkušenj bratskih partij.
Za politične partije je prav tako kot tudi za ljudi lastna izkušnja neprecenljiva pome-mena. Kaj se dogaja v življenju ljudi? Večkrat sem navedel primer, da otrok, ki raste, teži za tem, da dojame razne predmete. Mater in očeta prijemlje za nos, očeta vleče za brke, če jih ima. Rad bi otipal in spoznal, kaj je vroče in kaj je mrzlo. Ce pa mu mati ne da izkusiti, kaj je vroče, potem ne bo spoznal, kaj je to. A .če se bo z ročico dotaknil česa vročega in se opekel, potem bo vedel, da vročega ne sme prijemati. Ustvaril si bo konkretno predstavo, ne pa abstrakten pojem o tem.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v revolucionarni praksi. Izgradnja socializma in komunizma je nova stvar, ki ni preprosta. Naravno je, da so tu možne napake in pomanjkljivosti. Važno je, da partija vsestransko analizira svojo dejavnost in pravočasno ' popravlja napake. Nekateri vodilni ljudje, ki skušajo povedati novo besedo v marksizmu, se ne menijo za objektivne zakone, ignorirajo izkušnjo bratskih partij in delajo take napake, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Prav tako tudi »preizkušajo«, toda žal ne povzamejo vselej potrebnih naukov. Razglasijo parolo, ki se pokaže v praksi nevzdržna, potlej pa nimajo dovolj poguma, da bi se ji odkrito odpovedali, in pokaže se, da je bila razglašena parola, ki od nje dejansko ni ostalo nič. Prav kakor kamen, ki ga vržeš v vodo in se potopi, ostanejo samo še krogi, ki se širijo po vodi.
Naša partija se zavzema za to, da bi vse komunistične in delavske partije ustvarjalno uresničevale marksizem-leninizem. Nikakor nismo proti temu, da bi se vsaka partija učila na lastnih izkušnjah. Naj poizkusi. Prepričani smo, da bo prišel čas. ko bo življenje korigiralo tiste, ki se motijo.
Tovariši, zaključujem svoj govor. Se enkrat vam izražam veliko zahvalo in priznanje za pozornost in izredno gostoljubje, ki smo ga bili deležni povsod, ko smo se srečevali z delovnimi ljudmi Jugoslavije in njenimi voditelji.
Mislim, tovariš Tito in drugi jugoslovanski voditelji, da se ne bom zmotil, če rečem — takšen vtis sem .dobil — da imamo o bistvenih vprašanjih skupna gledišča. In to je dobro. Četudi so kakšne težavice, potem pustimo, naj čas opravi svoje, tako da bi lahko vse izginile ali, kakor pravijo kovinarji, da se stvar izgladi in obrusi.
Seveda nismo razporejali vseh vprašanj po policah, da bi z njih. kot se reče, s čistim robcem brisali prah. Prepričani pa smo o tem, da bodo vsa vprašanja pravilno rešena, če bomo zavzemali načelna stališča v tistem, kar je poglavitno in objektivno, če bomo zvesti marksizmu-leninizmu, zvesti načelom proletarskega internacionalizma in če bomo stali na razrednih pozicijah.
Mislim, tovariši,, da, če se bomo tudi v prihodnje rav-
nali po tem in urejali stvari | tako prevzete obveznosti izpol-tako da ne bomo iskali era-| nili do predvidenega roka. *?ac, \n P°dtikali, j Sedaj se v Skopju odvi-
ampak da bodo naša dejanja izvirala iz dobrih pobud in bomo prepričani o tem, da se bosta naši deželi in partiji zavzeli za rast ekonomike in kulture, potem bo to samo koristilo našim narodom in našim partijam.
Z vsemi močmi se bomo trudili za to, da bi bil jutrišnji dan boljši od današnjega, da bi se krepila mednarodna solidarnost delavskega razreda in bi se zbolj-ševali odnosi med našima partijama, med narodi Sovjetske zveze in jugoslovanskimi narodi, med vsemi na-| rodi socialistične skupnosti, da bi se krepila enotnost svetovnega komunističnega gibanja. Mi smo za to!
Varujmo, krepimo in poglabljajmo tisto, kar nas združuje!
Varovali in razvijali bomo prijateljstvo naših bratskih narodov, ki je trajno!
Naj se krepi in razvija plodno sodelovanje Zveze sovjetskih socialističnih republik in Socialistične federa livne republike Jugoslavije!
Živel mir!
Živel komunizem!
Izvršni svet SRS
posebno pozornost pa bo treba posvetiti tistim industrijskim strokam, ki so se trajno usmerjale v izvoz, vendar sedaj zaostajajo za splošno dinamiko izvoza.
Podaljšanje turistične sezone in pravočasna priprava na zimski turizem pa naj bi omogočili, da se bo devizni priliv od turizma znatno povečal v primerjavi z lanskim letom in tako zagotovil ugodnejšo zunanjetrgovinsko bilanco.
Nadaljnjo investicijsko potrošnjo je treba intenzivneje prilagajati smernicam družbenega plana, izboljšati njeno strukturo in usmerjati sredstva predvsem v hitro dograditev začetih objektov, v pospešeno rekonstrukcijo in modernizacijo zastarelih naprav, kar zahteva predvsem visoka vlaganja v opremo na račun manjše udeležbe gradbenih del. Takšna investicijska potrošnja je še posebej utemeljena spričo določenega pomanjkanja gradbenih zmogljivosti in deloma tudi gradbenih materialov, kar neugodno vpliva tudi na cene gradbenih storitev.
Pospešiti in intenzivirati je treba tudi priprave za izdelavo statutov ter analiz, ki naj ugotovijo pogoje za učinkovit prehod na 42-umi delovni teden. Izvršni svet meni, da so omenjene priprave sestavni del prizadevanj za doseganje večje proizvodnje, ki naj zagotovijo, da bo produktivnost dela kontinuirano naraščala zaradi boljše organizacije, popolnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in aktiviranja vseh notranjih rezerv, pri čemer naj bi se v širšem obsegu uporabljali rezultati raziskovalnih in znanstvenih institucij. K temu naj bi po drugi strani prispevale tudi analize poslovanja in delitve dohodka, da bi tako čimbolj izpopolnili sistem delitve po delu in omogočili takšno gibanje osebnih dohodkov, ki bo skladno z gibanjem produktivnosti in njene ravni.
Razen že naštetega pa je potrebno tudi nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, katerega namen je še nadalje povečati materialno osnovo neposrednih proizvajalcev ter povezovati izvoz z uvozom in obratno.
V zvezi z izpopolnjevanjem že sprejetih obveznosti SR Slovenije v gradnji in obnovi prizadetega Skopja je izvršni svet ugotovil, da bo to terjalo visoko stopnjo organiziranosti od vseh, kii že ali še bodo sodelovali v tej akciji. Pri tem je treba zagotoviti, da bo operativna sposobnost in tehnična opremljenost, zlasti gradbeništva, na kar najvišji ravni, da ba lahko
jajo dela pri izgradnji satelitskega naselja Vlae, obnovi poškodovanih zgradb v občini Idadija, obnovi administrativnih zgradb izvršnega sveta SR Makedonije ter pri izgradnji montažnih objektov na Vodnem.
V nadaljevanju je izvršni svet razpravljal o predlogih nekaterih skupščinskih in drugih predpisov.
Zakonski predlog o komasaciji kmetijskih zemljišč predvideva, katera zemljišča se lahko, rasen kmetijskih, vključijo v komasacijski sklad in katera ne. Zakonski osnutek predvideva tudi določbe, ki naj omogočijo hiter in nemoten komasacijski postopek Po predlogu skupščinskega odloka o sprostitvi oziroma uporabi sredstev posebne rezerve skladov iz leta 1962 bi se sredstva posebne obvezne rezerve skladov, ki so jih gospodarske organizacije mest. nega prometa, vodovoda, ka nalizacije in javne snage izločile v letu 1962 na-poseben račun pri splošni gospodarski banki SRS, sprostila in bi se lahko uporabila v iste namene, v katere se uporabljajo sredstva skladov, iz katerih so bila ta sredstva izločena.
Odlok izvršnega sveta o premijah za kravje mleko v letu 1963 določa, da se bo izplačevala premija v višini 7,5 din za liter kravjega mleka tistim gospodarskim organizacijam in zavodom, ki kupujejo kravje mleko od kmetijskih organizacij in zavodov in ki ga same pridelajo. Občinska skupščina občine, na območju katere se troši sveže mleko, odloča o izplačilu premije v enakem znesku za vsak liter potrošenega mleka.
Poleg omenjenih predpisov je izvršni svet sprejel odlok o. plačevanju storitev hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije in o načinu uporabe dohodkov od teh storitev ter oblik o investicijskih programih za regulacijske in hudourniške ureditve na vodotokih, dal soglasje k stopnjam dodatnega prispevka za invalidsko zavarovanje, določenem v sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SRS, ter dal soglasje k pravilnikom o notranji organi zicij, delovnih razmerjih in delitvi dohodka nekaterih republiških organov.
Izvršni svet je razpravljal tudi o izgubah v nekaterih gospodarskih organizacijah leta 1962 in sklenil, da je potrebno izdelati sanacijske načrte, pri čemer je treba analizirati predvsem vzroke poslovnih izgub.
Komisija za pripravo gradiva za uskladitev republiških predpisov z ustavo je informirala izvršni svet o svojem dosedanjem delu, ki ji je potem dal nekatera napotila za nadaljnje delo.
• ••
Koča Popovič
tro razvijajo ter se tako od• pirajo med obema državama nove še neizkoriščene možnosti za razširitev sodelovanja.
Posebno pozornost posvečamo temu obisku tudi zato, ker je prišlo do njega v času, ko je krepitev miroljubnih sil na svetu še posebno važna. In kot je znano, se bosta oba državnika rozgo-varjala o vprašanjih iz mednarodnega področja in bilateralnih odnosov.
Po vsem tem pričakujemo, da bosta obisk Koče Popoviča v prijateljski Poljski in razgovor z ministrom Rapackim pomenila novo spodbudo razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med obema državama, ki sta povezani s tradicionalnim prijateljstvom in skupnimi cilji za ohranitev miru in zmanjšanje mednarodne napetosti na svetu.
ZDA rovarijo proti Diemu?
Washington zavrača de Gaullov predlog o nevtralizaciji Vietnama
SAJGON. 31. avgusta (Reuter-AP). — Napetost v Južnem Vietnamu še nadalje stalno narašča, čeprav po cenzuriranih vesteh tujih agencij za zdaj ni novih represalii proti budistom, niti ne kaže, da se pripravljajo kake nove množične demonstracije proti režimu Ngo Din Diema.
Napetost se je zdaj prenesla na odnose med Sajgonom in ZDA. Ameriški veleposlanik Cabot Lodge po vrsti intervencij v Sajgonu še ni mogel obvestiti Washingtona o kakem zboljšanju.
Površno gledano se zdi, da skuša Dlemova vlada zmanjšati to napetost, ker je izpu-
Opazovalci v Sajgonu so prepričani, da je Nhu začel ostre represalije proti budistom pred desetimi dnevi in odredil množične aretacije, ker je menil, da tičijo za demonstracijami Američani oziroma CIA — ameriška centralna obveščevalna služba. Kaže, da se tudi diktator
stila študente, ki so jih are- j Diem strinja s svojim bratom tirali prejšnji teden. Izpusti- —	'
la je tudi več budističnih menihov in ukazala, da odpro nekatere šole. Po vesteh poučenih krogov bo danes množično zborovanje pod nadzorstvom posebnih odredov policije, na katerem bodo pojasnili ljudstvu »pozitivne« vladne ukrepe.
Kljub temu pa je sedanji položaj precej eksploziven in je po splošnem prepričanju v kratkem pričakovati razpleta in dokončnega obračuna.
Ugibanja se sučejo v glavnem okrog možnosti, da bi oficirji z državnim udarom skušali vreči Ngo Din Diema ter njegovega brata in svetovalca Ngo Din Nhuja, tako da bi preprečili nadaljnjo razcepitev med Sajgonom in ZDA. Zdi se, da bi ZDA podprle takšno akcijo. Opazovalci so prepričani, da so Lod-geova prizadevanja usmerjena predvsem v to, da bi bil odstranjen Ngo Din Nhujev vpliv na diktatorjevem dvoru.
Ngo Din Nhu dejansko nadzira vso vlado, čeprav je na zunaj videti, da ima vajeti v rokah Ngo Din Diem.
Nhujem v em stvari — ne dovoliti Američanom, da preženejo z oblasti vladajočo družino, v kateri igra važno vlogo tudi Nhujeva žena. Diktator Diem se menda zmeraj ravna po njenih nasvetih.
V vrsti azijskih držav ostro protestirajo proti preganjanju budistov v Južnem Vietnamu.
Protesti prihajajo iz Pekinga in Hanoja, pa tudi celo iz Vatikana. Papež Ravel je poslal vietnamskemu ljudstvu poslanico, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi položaja.
Indijski premier Nehru je Sinoči izjavil, da se bo Indija udeležila konference budističnih držav, ki jo je predlagal Cejlon. Nehru je govoril v spodnjem domu. Rekel je, da je v skrbeh zaradi tragičnih dogodkov v Južnem Vietnamu, in ponudil pomoč Indije — česar pa si ne smejo razlagati kot vmešavanje v notranje zadeve —. za miroljubno ureditev težav, ki j Pa še vedno ni jasno, zakaj jih imajo južnovietnamski l si Je de Gaulle izbral prav budisti.	I	ta trenutek, da spregovori o
Iz Washingtona poročajo, I morebitnih neposrednih poda ameriški funkcionarji od- litičnih posledicah v Južnem klanjajo predlog predsednika Vietnamu.
de Gaulla o nevtralizaciji Južnega Vietnama kot nepraktičen. Francoski veleposlanik v Washingtonu Herve Alphand je sinoči obiskal ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska na Rusko-vo željo. Po sestanku niso objavili nobenega sporočila, vendar je Alphand odgovarjal na vprašanja novinarjev. Kakor je rekel, ni namen de Gaullovega predloga o nevtralizaciji Južnega Vietnama in francoski pomoči »zadati udarec ameriški politiki« v Južnem Vietnamu.
De Gaullova izjava je sicer vzbudila precejšnje nezadovoljstvo med ameriškimi funkcionarji, ki so iz nje sklepali, da utegne Francija intervenirati v sedanjem kritičnem položaju. Nekateri mislijo, da je nameraval de Gaulle izkoristiti položaj in poudariti francoske interese in morda celo vpliv na tem področju, ki je bilo nekoč francoska kolonija. Prav tako je bilo slišati mnenje, da se v de Gaullovi izjavi kaže francosko nezadovoljstvo z ameriško politiko v Južnem Vietnamu.
Alphand je dejal, da je bil to eden izmed problemov, o katerih sta govorila z Ru-skom. Rekel je, da je bila de Gaullova izjava dejansko poziv vsemu vietnamskemu ljudstvu in deloma obsodba nasilja, ki ga zdaj izvajajo v tej deželi.
Ameriškim funkcionarjem
Harold Hfilson o Berlinu
Vodja laburistične stranke v Hamburgu
HAMBURG, 31. avg. (Tanjug). Nacionalni kongres Socialno-demokratske stranke Nemčiie ie danes končal svoje delo v Hamburgu. V imenu britanske Laburistične stranke je kongres stranke, ki istočasno praznuje 100-letnico obstoja in dejavnosti, pozdravil voditelj britanskih laburistov Harold Wilson.
Wilson je izjavil, da podpira predlog, naj bi bil sedež nekaterih agencij OZN v Berlinu. To bi, je dodal Wilson, »pomenilo simbol svetovnih naporov za mir in ustvarilo enotnost v tem mestu.«
Ko se je dotaknil razgovorov o prepovedi jedrskih poskusov, je Wilson poudaril, da bi razširitev jedrske oborožitve na druge evropske države pomenilo doseči točko, s katere ni več vrnitve. To bi istočasno povzročilo, da bi vsako dejansko sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom postalo neuresničljiva iluzija.
Ko je govoril o nemškem in berlinskem vprašanju, je Harold tVilson dejal, da dobivajo predlogi njegove stranke o načrtu dezangažiranja v
centralni Evropi posebno sedaj, ko so dosegli napredek v mednarodnih odnosih, nov pomen. To, kar mi zahtevamo od pogajanj, je dodal Wilson, je, da dosežejo kontrolirano in obojestransko zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve, vštevši umik tujega orožja in oboroženih sil iz Srednje Evrope.
Nato se je dotaknil Evropske gospodarske skupnosti in dejal, da gleda britanska Laburistična stranka na EGS kot na »veliko in daljnosežno zamisel« in kot na korak, ki je za Zahodno Evropo velikega pomena. Zato, je dodal Wilson, je Laburistična stranka pripravljena sodelovati na pogajanjih o pristopu Velike Britanije k EGS ob določenih pogojih.
Zadnje vesti
Razsodba, izjave in eksplozije
Epilog sodne obravnave proti desetini karabinjerjem v Trentu
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
S. LENARDIČ
TRST, 31. avg. — Pretekli teden ie v Trentu, središču dežele Trentino-Alto Adige deželno sodišče do osmih dneh obravnave in trinajstih urah posvetovanja v bistvu oprostilo deset karabinjerjev, ki jih je osem južnih Tirolcev dolžilo nasilij med policijsko preiskavo. Osem obtoženih so spoznali za nedolžne, ker deiania niso bila izvršena, za dva oficirja karabinjerjev pa je sodišče ugotovilo, da sta kriva obdolženih dejani pretepanja, vendar jima kazni ni izreklo zaradi splošne amnestije, ki vključuje tudi omenjene delikte.
Tako domači kot tuji tisk I nimi komentarji. Italijanski je razsodbo sprejel z različ- j listi, ki so že med razpravo
Telegrami
RATIFIKACIJA MOSKOVSKEGA SPORAZUMA — MOSKVA. Komisiji za zunanje zadeve obeh domov Vrhovnega sovjeta ZSSR sta sprejeli predlog ministrskega sveta o ratifikaciji jedrskega sporazuma in ga predlagali v ratifikacijo Vrhovnemu sovjetu ZSSR.
SIMPOZIJ JEDRSKIH ZNANSTVENIKOV — BEOGRAD. Mednarodna agencija za atomsko energijo bo v Atenah od 9. do 13. septembra pripravila simpozij predstavnikov jedrskih centrov s področja Sredozemlja.
KENNEDY ZA POMOČ TUJINI — HYANNISPORT. Predsednik Kennedy je od ameriškega Kongresa ponovno zahteval, naj ne zmanjša pomoči tujini v prihodnjem letu. Njegov predlog, 4,2 milijarde dolarjev, je predstavniški dom zmanjšal za 600 milijonov dolarjev.
ODVZEM POTNIH LISTOV WASHINGTON. Ameriško zunanje ministrstvo je sklenilo razveljaviti potne liste okoli 50 ameriškim študentom, ki so nedavno obiskali Kubo in s tem prekršili veljavne predpise.
AVSTRALIJA IN NOVA ZELANDIJA PROTI INDONEZIJSKEMU PREDLOGU — DŽAKARTA. Indonezijski časopis »Varta berita« je napadel vladi Avstralije in Nove Zelandije, ker sta na nedavnem zasedanju ANZUS pakta zavrnili indonezijski predlog, da bi Južni Pacifik razglasili za protijedrsko področje.
Pa še to
,, POLITIČNA VZGOJA. — Novinarji, ki spremljajo Hruščova in ki jim je le-ta zameril, da sploh ne poznajo marksizma-leninizma, bodo lahko izpopolnili svojo izobrazbo: v Ljubljani so dobili prenočišče v visoki partijski šoli — piše dopisnik AFP iz Ljubljane.
pozivali sodišče, naj opere čast predstavnikov javnega reda, oblasti in države pred v bistvu političnimi obtožbami južnotirolskih »terori -stov«, so razsodbo sprejeli z odobravanjem. Manj ugodno komentirajo pravdorek južno-tirolski »Dolomiten« iz Bolzana in avstrijski časopisi. Ti navajajo, da so južni Tirolci med procesom in z razsodbo deželnega sodišča v Trentu izgubili vero v pravičnost in dobro voljo italijanskih oblasti pri reševanju perečih vprašanj nemške manjšine v deželi.
Pomirjevalno izjavo, čeprav ne v neposredni zvezi z razpravo. je dal podpredsednik poslanske zbornice in predsednik »komisije devetnajstih« Paolo Rossi, ki je na dan razsodbe v Bolzanu izjavil, da je komisija devetnajstih končala z delom ter da se ne sme vznemirjati ob tem, kar se trenutno dogaja, da to ne bi zasenčilo dela, ki ga je v dveh letih opravila na polju poštenega razumevanja in harmoničnega sožitja v Zgornjem Poadižju — seveda v okviru nedotakljivosti državnih meja.
Da ne dele s predsednikom komisije devetnajstih.vsi enakega mnenja kažejo eksploziji in puškarjenje ob železniški progi Bolzano - Brenner predsinočnjim pa tudi vče-ranšnja izjava podjetnika v zunanjem ministrstvu na Dunaju Ludwiga Steinerja, ki je med drugim dejal, da je razsodba v Trentu s političnega gledišča vredna — obsodbe. Steiner je dodal, da je oprostitev karabinerjev zadeva, ki je hud udarec politiki, ki naj bi rešila južno-tirolsko vprašanje z zakonitimi sredstvi ter da takšna razsodba slabi zaupanje juž-notirolskega prebivalstva v italijansko zakonitost.
T. P.
Etiopski poslanci obiskali Zrenjanin in Pančevo
ZRENJANIN, 31. avg. (Tanjug). Etiopska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik predstavniškega doma Girma Volde Georgis, je danes obiskala induslrijsko-ži-vilski in kmetijski kombinat »Servo Mihalj« v Zrenjaninu ter kemično industrijo umetnih gnojil v Pančevem.
Prvi koprski sejem
KOPER, 31. avg. (Tanjug). Tu se je danes začel prvi sejem predmetov široke potrošnje, na katerem sodelujejo največja podjetja iz Kopra, Nove Gorice, Tolmina in drugih krajev Slovenije. Sejem, na katerem potrošniki lahko kupijo rastavljeno blago s popustom 5 do 50 «/o, bo odprt do 8. septembra.
Za prepoved vseh jedrskih poskusov
ŽENEVA, 31. avg. (Reuter). Tukajšnji jubilejni kongres mednarodnega Rdečega križa je danes s 63 glasovi ob 4 vzdržanih (med njimi LR Kitajske in Albanije) sprejel Japonsko resolucijo, ki zahteva prepoved vseh jedrskih poskusov.
Slikar Braque umrl
PARIZ, 31. avg. (AFP). Po večmesečni bolezni je danes v 81. letu umrl eden ustanoviteljev kubistične šole v slikarstvu, katero je začel skupaj s prijateljem Pablom Picassom, znani slikar Georges Braque, ki je imel prvo razstavo že leta 1905, vendar so ga pariške galerije pozneje bojkotirale ter niso hotele razstavljati njegovih del, tako da si je pridobil sloves šele po drugi svetovni vojni.
V kratkem pogajanja Grčije z Bolgarijo
ATENE, 31. avg. (Reuter). Grški premier Pipinelis je danes izjavil, da bo Grčija začela gopajanja s sosednjo Bolgarijo, da bi rešili vsa nerešena vprašanja ter vzpostavili medsebojne normalne diplomatske in druge odnošaje. Pogajanja bodo v Sofiji, Gr-
čija pa je predlagala, naj bi se začela v drugi polovici septembra. Proučili bodo tudi možnosti za vzpostavitev železniškega in PTT prometa. Glavna ovira, zaradi katere se doslej niso sporazumeli, je bila grška zahteva, naj ji Bolgarija plača 15 milijonov funtov šterlingov kot vojno odškodnino. Sredi septembra pa bosta tudi delegaciji strokovnjakov proučili vprašanja treh rek vzdolž severnih grških meja, katerih skupno izkoriščanje voda Grčija odločno zahteva.	^
Pakistan bo proučil odnošaje z ZDA?
KARAČI, 31. avg. (AFP). Ko je komentiral ameriško odločitev o odložitvi podpisa sporazuma s Pakistanom o posojilu ZDA v višini 4,3 milijona dolarjev, je pakistanski finančni minister danes izjavil, da bo njegova država »prisiljena proučiti celotni položaj, če se izkaže, da politični odnošaji vplivajo na gospodarsko pomoč«. Poudaril je, da je bilo domenjeno, da bo ameriška pomoč brez kakršnihkoli pogojev. Dobro obveščeni diplomatski krogi sodijo, da bo ta ameriška odločitev še bolj otežkočila razgovore med pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom in posebnim odposlancem predsednika Kennedyja Georgesom Ballom, ki bo 3. septembra prispel v Raval-pindi.
Uspeh naših radioamaterjev
BEOGRAD, 31. avg. (Tanjug). Trije jugoslovanski radioamaterji — Anton Brožič. Ivo Primc in Veselin Babi«! so si priborili tretje mesto in bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v malo znanem športu »lov na lisico«.
Stanje dne 31. avgusta: Področje nizkega zračnega pritiska z jedrom nad Britanijo se razprostira nad zahodno Evropo in pomika prota vzhodu. Frontalne motnje v zvezi z njim so zajele srednjo Francijo in bodo jutri le delno vplivale na vreme pri nas.
Napoved za nedel jo: V Primorju pretežno sončno. V notranjosti sprva pretežno sončno, nato od zahoda naraščajoča oblačnost. Zjutraj po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Na.inižje nočno temperature okoli 10, v Primorju 15, najvišje dnevne okoli 22. v Primorju do 23 stopinj Celzija.
V ostalih krajih države bo spremenljivo oblačno, v skrajnih vzhodnih krajih ar-žave vmes še plohe, ob Jadranu pa bo sončno vreme.
ETIOPSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA PRI OSMANU KARABEGOVlCU - Predsednik gospodarskega zbora zvezne skupščine Osman Karabegovič je v petek sprejel etiopsko parlamentarno delegacijo, ki ie na obisku v Jugoslaviji Na fotogra-fm: Tovariš Osman Karabegovič pozdravlja vodjo etiopske delegacije predsednika predstavniškega doma gospoda Guirma Woldea Georgisa	Foto-	Taniug
PRVI REKORD NA DVOBOJU. Ze prvi dan meddržavnega atletskega dvoboja CSSR : Jugoslavija je na centralnem stadionu v Ljubljani postregel z vrsto odličnih rezultatov. Prvi rekord je »padel« v teku na 400 m za' ženske, v katerem sta sicer zmagali gostji Kraličkova in Blana-rikova, četrta pa je bila Mariborčanka Podmil.jščak, vendar v času novega jugoslovanskega rekorda za mladinke 58.3.	Foto:	gelhaus
oO\ JETSKE GOSTJE V LJUBLJANI — Medtem ko sta tovariša Hruščov in Tito s soprogama obiskala Bohinj, so si Jelena Nikitina Hruščova, hči sovjetskega premiera (tretja z leve) in druge'sovjetske gostje ogledovale Ljubljano.	Foto:	Selhaus