Stev. 379,
¥ Trstu, v soboto dno 7. novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UredniSro: Ulica 9v. Frančiška AsiSkega št 20, L nadstr. — V* dopisi naj m pošiljajo uredništvu Hsta. Nc franki rana pisma se ne
sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo, izdajatelj ta	urednik Štefan Godina. Lastn'k konsordj
lifta .Edinosti*. — Ttak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poro«VTjm ▼ Trsta, ulica Sv. Frančiška Asiškega Št 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Narolnina znaša: Zs cek> leto...... • K 24r-—
a po. Ida.................
Za nedeljske iađmfo m eelo'lato...... • • £2
za pol leta................ •

Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvtn.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Uldjubio le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trite. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun it 841.652.
V GaTfnjl h bi PiKshn s uši oUkuUb inm-mnb nde kakor enio.
H Iraansko-lKltOikein tom UMU • utofiien MbKenadeii - MdumUi NheM stanja ned Fmntlio Id TurOjo. - (azila napovedala neutralnost
Pomorsko bitko ob Atenskem obrežju. - Dve veliki mM! križarki potopljeni, dve težko poškodovani.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavila:
6. novembra. Včeraj se na severu ni bojevalo. Naša armadna gibanja so se izvršila, neovirano od sovražnika, tako na Rusko-Poljskem kakor tudi v Galiciji po nameravanem poteku.
Če se Rusom v posameznih delih fron-ic. h ljub krajevno ugodni situaciji, zopet prepušča pridobljeno ozemlje, je io utemeljenu v splošnem položaju.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. HAfer. generalni major.
Prestolonaslednik v avdijeoci.
DUNAJ. 6. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne nadvojvodo Karla Frača Jožefa v d ve urni avdijenci.
Z nsmlko-froRCOSkega bojišča.
BERLIN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, |
6. novembra d«»poldne.
Naša ofenziva severozapadno in jugozapadno od Ypresa dobro napreduje. Tudi pri L a Bassee, severno od Arrasa in v \rgon-kem lesu smo pridobili na tleh.
Naše čete so zavzele jugozapadno od 5t. Mihieta važno oporišče v Bois Brule. Francoz? ro imeli težke izgube.
Vrhovno armadno vodstvo.
MenšKi napad na angleško oSrežle pri Mnmfln.
BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. novembra.
Pne 3. novembra so izvršile naše velike :n tnale križarke napad na angleško ■it:ežie eri \ ;»rir.outhu, kjer so obstreljevale obrežna dela in nekaj majhnih ladij, ki so bile usidrane v bližini in očividno liso pričakovale napada.
Močnejših angleških sil v varstvo tega važnega pristanišča, ni bilo na mestu.
Našim križarkam sledeči angleški podmorski čoln »D 5« je, kakor poroča angleška admirali te ta, zadel na neko mino ;n se potopil.
&ef admiralnega štaba pl. Pohl.
Zatvoritcv Severnega morja.
KRISTIJANI J A, 6. (Kor.) Norveška vlada in interesiram krogi se živahno pečajo z angleško odredbo zatvoritve Severnega
morja.
Neko uradno poročilo pravi: Norveško zunanje ministrstvo je dne 5. novembra naročilo norveškemu poslaništvu v Londonu. da naj protestira pri angleški vladi proti tej odredbi admiralitete.
Norveško zunanje ministrstvo je dobilo od angleške vlade obvestilo, da je vožnja od The Mincha med Hebridi in Škotsko tn Firthom zaprta. Norveške ladje, ki so že na potu in gredo prostovoljno v Kork-wall. dobe dovoljenje za nadaljno vožnjo, Je je blago namenjeno za Norveško. Blago. ki je pogojna kontrabanda, bo spuščeno naprej le v slučaju, če je na Norveškem prepovedano za izvoz.
BERLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Stockholma: Vojnozavarovalniška komisija je poslala brodolastnikom sledečo okrožnico:
Švedska vlada je proti razglasu angleške admiralitete protestirala in si pridržuje popolno svobodo postopanja radi te odredbe. V sedanjem položaju zadeve smatra komisija za svojo dolžnost, dovoliti zavarovanim, da slede ladje z neizpreme-njenimi premijami ali dosedanjim ali na novo predlaganim potom.
Časopisje nadaljuje s protestiranjem proti angleškim odredbam v Severnem morju. Listi želijo radi tega skupni nastop nevtralnih držav.
Z nemiho-raskM bollftfl.
BERLIN, t. (Kot.) Veliki glavni stan, 6. novembra dopoldne.
Na vzhodnem bojišču se mi zgodilo ničesar bistvenega.
Vrhovno armadno vodstvo.
42UN valili iletfflff v leafOL
BERLIN, 6. (Kor.) Uradno se poroča: Do I. novembra Ie bilo v ujetniških taborih. lazaretih Ltd. glasom uradnih poročil:
Francozov: 3138 oficirjev hi 188.618 mož.
Rusov: 3121 oficirjev in 186.779 mož.
Belgijcev: 537 oficirjev in £4.907 mož.
Angležev: 417 oficirjev in 15.730 mož.
Skupno torej 7213 oficirjev in 426.034
mož.
Vojni ujetniki, ki so še na potu v ujet-niške tabore, še niso vračunjeni. Očividen larastek proti dosedanjim naznanilom je azlagati z znatnim prirastkom in s tem.
da ujetniki po bolnišnicah in oni, ki se jih uporablja zunaj taborov za delo, niso bili vračunjenL
Cm pri armadi
PETROGRAD, 6. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Car je prispel k armadi. _
Pomorsko bitko ob Atenskem obrežju.
BERLIN, 6. (Kor.) Uradno se poroča: 6. novembra.
Glasom neke vesti uradnega angleškega tiskov nega urada je dne 1. novembra neko naše brodovje, obstoječe iz križark, v bližini čilenskega obrežja potopilo angleško oklopno križarko »Moumouth«, oklopno križarko »Good Hope« pa težko poškodovalo. Mala križarka »Glasgow« je poškodovana pobegnila.
Na nemški strani so bile udeležene: Veliki križarki »Scharnhorst« in »Gneise-nau« in male križarke »Niirnberg«, »Leipzig« in »Dresden«.
Naše ladje, kakor se zdi, niso poškodovane.
Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Behnke.
LONDON, 6. (Kor.) »Times« prinašajo sledeče poročilo o pomorski bitki pri Čile:
Štiri nemške križarke, med njimi »Gnei-senau« in »Scharnhorst« so napadle v nedeljo proti večeru v bližini otoka Sv. Matija angleške križarke »Good Hope«, »Monmouth«, »Glasgow« in »Otranto«. Bitka je trajala nad eno uro. »Good Hope« je bila tako poškodovana, da je bila prisiljena, da je pod varstvom noči pobegnila. Tudi »Monmouth« je skušala pobegniti, a jo je ena nemških križark zasledovala in se je potopila, ko je bila par-krat zadeta. K nesreči je viharno vreme onemogočilo vporabo čolnov.
Domneva se, da ste bili križarki »Glas-gow« in »Otranto« poškodovani, da pa se jima je vsled njune velike hitrosti, v temi posrečilo pobegniti. Nemške ladje niso dobile nobenih težkih poškodb.
Na križarki »Gneisenau« sta bila dva vojaka lahko ranjena. Domneva se, da je utonilo vse moštvo križarke »Monmouth«, ki je skušalo še v trenotku potapljanja ladje, potopiti eno nemških križark.
LONDON, 6. (Kor.) »Times« poročajo dalje o pomorski bitki ob čilenskem obrežju:
Oklopna križarka »Good Hope« je vozila, ko so io videli zadnjikrat, s polno paro proti obrežju. Misli se, da je v potap-ljajočem se stanju zadela na pečine. Pričakovati je, da so se oficirji in moštvo zamogli rešiti.
Angleške ladje so odšle na morje v nedeljo in sicer na lov na nemške ladje. Te so pričele streljatL Zdi se, da angleške ladje sploh niso prišle v dobro strelsko daljavo.
Križarka »Monmouth« je nadaljevala boj, dokler ni bila razbita, nakar se je prevrnila. Nemci so napadli nato »Good Hope«. ležki top obeh nemških križark |e streljal občudovanja vredno točno. »Good Hope« je pričela na več mestih goreti Zgornji del je bil odbit in topovi uničeni. Konečno se Je križarka obrnila in odšla proti obrežju, pri čemer je vdrla vanjo voda. Razvidno Je bilo, da se je potopila.
Tudi »Glasgow« je bila težko poškodovana in le pobegnila v ColoneL
Križarke »Gneisenan«, »Scharnhorst« In »Nurnberg«, ki se nahajalo v Valparai-so in niso došle poškodovane, odpotujejo danes. Poroča se, da se nahajajo zunaj pristanišča štirje oboroženi torpedni čolni in križarki »Leipzig« in »Dresden«.
BERLIN, 6. (Kor.) V mestu vlada veliko navdušenje radi zmage v pomorski bitki pri Cile. Mesto je v zastavah.
Časopisje omenja z veseljem in zadoščenjem silni udarec, ki je bil prizadejan angleškemu brodovjo in naglaša, da Je v prvi odprti pomorski bitki zmagalo nemško brodovje proti prvi pomorski sili. Angleška svetovna pozicija se vedno manjša.	_
Vojno s Torino.
Napoved vojnega staji Mi FmcBo
li TfftOo.
BORDEAUX, 6. (Kor.) Minister za zunanje zadeve objavlja sledečo noto:
Vsled sovražnih dejanj, ki jih je zagrešilo turško brodovje proti neki francoski trgovinski ladji, pri čemer je bila ladja težko poškodovana in sta dva Francoza
izgubila življenje, ne da bi bila izvršena odstranitev nemške vojaške in mornariške misije, s čemer edinim bi se Turčija lahko rešila odgovornosti za ta dejanja, smatra francoska vlada za svojo dolžnost, da izjavi, da je s tem postopanjem turške vlade nastopilo vojno stanje med Francijo in Turčijo.
Razglasitev vojnega stanja s Turčijo in aneksije otoka Cvpra.
LONDON, 6. (Kor.) Proklamacija, ki razglaša vojno stanje s Turčijo in ki je bila objavljena istočasno z uradno razglasitvijo glede aneksije otoka Cypra, pravi med drugim, da se beseda »sovražnik«, ki je glede Turčije rabljena v proklamaciji, razteza istotako na druge turške posesti izven Egipta, Cypra in vsega ozemlja, katero so Angleži in njih zavezniki že osvojili.
Avstro-ogrski konzul In turški zastopnik v Taebrlsa vjeta.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Kakor javljajo poročila iz Teherana, sta bila avstro-ogrski konzul in turški zastopnik v Tebrisu vjeta in odpeljana v Tiflis. Perzijska vlada in amerikansko poslaništvo v Teheranu sta protestirali pri ondotnem ruskem generalnem poslaništva radi tega, narodnemu pravu nasprotujočega postopanja. Enak protest je napravila perzijska vlada tudi v Petrogradu.
Perzija izjavita svojo nevtralnost.
BORDEAUX, 6. (Kor.) Perzijska vlada je dne 3. novembra izjavila svojo nevtralnost.
Rflskc priprave v Kavkaza.
ROTTERDAM, 5. (Cenz.) Sotrudnik lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, ki je bil pozno na jesen v Kavkazu, piše, da je Rusija že takoj začetkom vojne računala s tem, da nastopi tudi Turčija in je zato odredila vse potrebne previdnostne odredbe ob kavkaški meji. Ko je potoval korespondent iz Tiflisa v Baku in potem preko Rostova ob Donu v Moskvo, je neprestano srečaval vojaške vlake v enaki smeri. To se je nadaljevalo do Rostova. Sele tu smo šli preko ločilne proge in od-tu so vozili vsi transporti čet proti zapadu. Korespondent meni, da bo središče ruske obrambne linije proti Turčiji trdnjava Kars, ki se nahaja jugozapadno od Tiflisa. Poročalo se je sicer, da se nahajajo kavkaške čete v okraju Varšave, toda izvedel sem iz jako dobro podučene strani, da ni bil iz Kavkaza odvzet niti en armadni zbor, ne da bi se istočasno poskrbelo za nadomestne čete. Število ar-madnih zborov v Kavkazu je ostalo torej od začetka vojne neizpremenjeno in tamkajšnja ruska armada je tako močna, da ne more nikdar priti do oslabitve sil v zapadni Rusiji, pa naj se zgodi v Kavkazu kar se hoče. 2e začetkom avgusta so bile postavljene v Batumu težke baterije.
Enver paša nemškemu prestolonasledniku.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Vojni minister in podgeneralissimus Enver paša je poslal nemškemu prestolonasledniku sledečo brzojavko:
Cesarska turška armada se zahvaljuje Vaši cesarski Visokosti in 5. armadi za bratske pozdrave. Prepričana je trdno, da bo vse sovražnike, skupno s svetovno-znano nemško armado, pobila in uničila.
Volni v kolonijah.
Barski vstaja-
BERLIN, 5. (Kor.) Neki zastopnik lista »Continental Times« je imel priliko, govoriti z generalom Peasonom, generalnim kvartirmojstrom Burov, tekom boja z Angleži o položaju v Južni Afriki.
General Peason je rekel med drugim: Jaz čitam lahko med vrstami angleških poročil. Vem, da stoje stvari precej sla-bejše, kakor se priznava javno. Vsak Bur bo sledil burskima poveljnikoma Dewetu in Beyerju in vsem mojim drugim hrabrim tovarišem. Vsa južna Afrika se bo o-tresla osovraženega angleškega gospodstva. Provizorična vlada je že ustanovljena. Značilno je za položaj, da njen sedež ni morda v kakem neznatnem kraju, temveč v Heilbronnu, ki leži ob železnici in ki je iz Bloemfonteina in Johannesbur-ga lahko dosegljiv. To je najboljši dokaz za dejstvo, da se uporniki niti najmanj ne boje za uspeh svoje stvari.
homottie v Mehiki
EL PASO, 6. (Kor.) General Villa je dal aretirati šest članov mehikanske vla-
de in je napovedal obsedno stanje. Sestavil je v Aguas Calientesu provizorično vlado. Sedaj koraka proti Mehiki.
General Caranza je izjavil, da se bo bojeval do skrajnosti proti Villi.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz E1 Pasa: Po semkaj došlih poročilih je prišlo med Caranzo in Villo 20 milj južno od Aguas Calientesa do bitke.
Zahvala nemških ranjenih častnikov in vojakov grofu Harbeggu in princu Lichten-
steinu.
DUNAJ, 6. (Kor.) Nemški ranjeni častniki in vojaki, ki so bili pripeljani v bolniškem vlaku malteškega viteškega reda pod vodstvom grofa Harbegga in princa Lichtensteina v Berlin, odnosno Kattovvitz, so tema dvema funkcionarjema ustmeno in pismeno izrazili svojo hvaležnost.
Odgovor Nemčije na aretacijo nemških podanikov v Angliji.
BERLIN, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: Nezakonito postopanje z nemškimi podaniki od 17—55 let, ki so bili pridržani v Angliji kot vojni ujetniki, je nemško vlado prisililo, da je izjavila angleški vladi, da bodo tudi orožja zmožni Angleži v Nemčiji aretirani, če se ne izpusti nemških podanikov do 5. novembra t. 1. iz angleškega ujetništva.
Angleška vlada na to izjavo sploh ni odgovorila, vsled česar je bila sedaj odrejena aretacija angleških podanikov od 17—55 let. Odredba se nanaša zaenkrat samo na podanike Velike Britanije in Irske, razširila pa bi se tudi na podanike angleških kolonij, če bi se ne izpustilo tamkaj se nahajajočih Nemcev.
Imenovanja.
DUNAJ, 6. (Kor.) Armadni naredbeni list poroča:
Cesar je izdal sledeče povelje: Imenujem Njeg. cesarsko Visokost Eitla Friderika, princa pruskega, za polkovnika pehotnega polka Viljem I. nemški cesar in kralj pruski štev. 34 in Njeg. kraljevsko Visokost Konrada princa bavarskega za majorja v ulanskem regimentu štev. 4, ki nosi moje ime.
Cesar je podelil fml. Ludoviku Matuški naslov in značaj generala pehote, fml. Oskarju Wittmannu in Leopoldu baronu Hauerju naslov in značaj generala konjenice in fml. vitezu Rohnu Hermanstaedt-nu naslov in značaj feldcajgtnojstra. Dalje fml. in hišnemu poveljniku prve arcijer-ske telesne straže, Frideriku Thaxu pl. Rothenburgu naslov in značaj generala ka valerije.
Dalje je imenoval cesar majorja v pokoju dr. Karla barona Rumerskircha za podpolkovnika izven službe.
Avijatiške nesreče.
1SSY LES MOULINEAUX, 6. (Kor.) Letalca-stotnika Faure in Reny sta bila vsled padca letalnega stroja ubita. Vzrok nezgode je neznan.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Londona: Angleški letalec Busk se je pri Aldershotu ponesrečil. Njegovo letalo se je med poletom vnelo. Letalec in letalo sta zgorela. Prijateljski odnošaji Španske do vojskujočih se držav in njena nevtralnost.
MADRID, 6. (Kor.) Ministrski predsednik je predložil zbornici načrt zakona glede amnestije za politične zločine. Izjavil je, da vlada pazi, da se ohranijo prijateljski odnošaji z vsemi vojskujočimi se državami in da se vzdržuje stroga nevtralnost.
Angleški glasovi o položaju Nemčije in Avstrije.
LONDON, 5. (Kor.) »Morning Post« piše: Centralni položaj Nemčije je velika vojaška ugodnost, ki jo Nemčija jako izrablja. Na njeni strani ste Avstirja in Turčija. Nemčija in Avstrija zamorete vsled njunega centralnega položaja lahko dolgo vzdržati konflikt z Rusijo in utruditi Francijo s premočjo.
Položaj se zamore izenačiti na korist Francije le s pomočjo močnih angleških sil, ki ne smejo stopiti prepozno na pozo-rišče. Cas, ki ga ima Anglija na razpolago za svoje predpriprave, ni neomejen. Odločilna nemška zmaga na zapadnem bojišču bi oprostila armade, s katerimi bi se lahko poskušala invazija v Anglijo, ki je neizvedljiva toliko časa, dokler obvladuje morje angleško brodovje. Toda invazija v Nemčijo bi projekt takoj zavlekla, vsled česar bi morala biti naloga, da se ta invazija izvrši takoj, kakor hitro bi bilo na razpolago dovolj čet.
Vojaški sotrudnik lista »Times« pravi: Za angleško in francosko vlado le iasno.
da pomeni boj v Flandriji višek nemških napadov in zato bo obema vladama tudi jasno, da se mora za vsako ceno preprečiti.
Razne politične vesti.
Vpisovanje na zagrebško vseučilišče
se je začelo dne 3. t. tu. za zimski semester učnega leta I9i4—15. Ker pa so vse-učiliščna poslopja po velikem delu porabljena v vojaške svrlie, je hrvatska vlada omejila vpisovanje samo na pripadnike kraljevin Hrvatske in Slavonije in pa na vse one, ki so mobilizirani, brez ozira na to, ali so pripadniki kraijevin Hrvatske in Slavonije ali ne. Po lej odredbi so izključeni vsi dijaki iz Dalmacije, ki niso mobilizirani. Zaderski »Narodni list« pripominja: Ker gre tu le za malo število, menimo, da bi se za naše dijake iz Dalmacije, Istre ter Bosne in Hercegovine že moglo najti prostora, posebno pa sedaj, ko se živo občuti potreba mladih, novih, sposobnih sil, ki naj nadomestijo nje, ki so padli, ali pa še padejo na bojišču.
nastop Turčije m Italija.
Vest o turškem iznenadnem napadu ruskega obrežja v Črnem morju je v vseh krogih Italije še pomnožil tisti čut negotovosti in skrbi, ki se je bil v zadnje čase že začel umikati mirnemu presojanju stvari. V prvo je v vseh resnih krogih prevladovalo uverjenje, da vlada res ne misli na soudeležbo na sedanji vojni. V meščanskih krogih severne Italije pa je posebno padala na tehtnico okolnost, da je industrijalna kriza, provzročena ob začetku vojne, začela ponehavati in je trgovina z inozemstvom jela zopet oživ-
fako meni n. pr. v »Tribuni« — ki je jako resen list in ki se mu pripisujejo bližnji odnošaji z oficijelnimi krogi Italije — nje strokovnjaški militaristični kritik, da Turčija nikakor ne bo mogla uveljaviti vse svoje v resnici obstoječe vojne sile, in sicer to iz razloga, ker ni možnosti, da bi spravili turške čete na srednjeevropej-sko bojišče. Ce bi imeli Avstrija in Nemčija — tako izvaja dalje kritik v »Tribuni« — gospodstvo nad Jadranskim morjem, bi jima turške čete mogle prinesti veliko — da, morda celo odločilno pomoč. Kakor pa stvari v resnici stoje, se mora Turčija zadovoljiti s tem, da napade Rusijo v Kavkazu ter da drugim vlastim povzroča sitnosti v mohamedanskih kolonijah.
Kar se tiče Kavkaza, ne bi tudi največi razvoj militaričnih sil nič opravil. Ni mi-siiti na to, da bi se moskovitskega orjaka moglo od te strani oslabiti. Važneja in na posledicah težja bi bila kaka akcija Turčije v Egiptu. Ali ob veliki razdalji od dežele - matice bi oskrbovanje turške vojske povzročalo velikanske težave, dokler na morju nadvladuje angleško brodovje. Pa tudi se mnogo precenjuje vpliv Turčije na skupni mohamedanski svet. Šejki v Arabiji, emiri Indije in Srednje Azije, ne bi bili nikakor razpoloženi za boj radi kalifa. Nikdar ni mogla Turčija teh vladarjev skloniti k izdatnemu dejanskemu nastopu za interese Turčije. Koliko inarije bo mogla to radi interesov sredujeevropejskih držav!! Glede flote meni avtor v »Tribuni«, da si v Črnem morju ruska in turška mornarica blizu dr-žiti tehtnico.
Veliko višje, nego militarično važnost, ceni avtor Indirektne posledice turškega koraka na splošni balkanski položaj. Ce bi prišlo do konflikta med Turčijo in Grško —	bi bilo jedro turške armade zaposleno v Kavkazu in Siriji — potem bi morale nastopiti tudi druge balkanske države!
Zasedenje malega otoka Saseno, nasproti pristanišču v Valoni po Italijanih, sicer gotovo ni v nikaki zvezi s postopanjem Turčije. Saj je bilo to zasedenje sklenjeno poprej, nego se je raznesla vest o turškem napadu na rusko obrežje Črnega morja. Marveč je gori rečeno zasedenje Sasena le v protitežje zasedenju E-pira po Grkih. Vendar bi bila italiianska
Stran 11.
»EDINOST« štev. 279.
» Trstu, dne 7. noveiflbra 1914.
vlada morala morda od enega dela časopisa poslušati očitanja o piratstvu in pustolovni politiki. Vspričo turškega napada, U je prišci brez prejšnje vojne na->ovedi, pa bi bila taka očitanja in oporekanja brezpredmetna in smešna.
DomaČe vesti.
Zrn informacije o ramenih ali bolnih vojakih. Od »Rdečega križa« smo prejeli s
prošnjo, da objavimo: Informacijski urad »Rdečega križa* na Dunaju prosi vse one, ki se obračajo nanj za informacije, naj na dopisnicah za odgovor točno in jasno napišejo svoj naslov, ker se često dogaja, da je tak naslov nečitljiv ali pa da ga sploh ni. — Obenem se ponovno opominja, da rečeni urad daje informacije le o ranjenih aii bolnih vojakih, ne pa tudi o zdravih, vsled Česar mora prosilec za informacijo, Če dobi odgovor: »Dosedaj nobene vesti«, sklepati predvsem, da se dotični vojak nahaja zdrav na bojišču. V tem slučaju se svetuje večkrat ponoviti isto vprašanje, tudi iz razloga, da lii»te o ranjenih in bolnih vojakih prihajajo reče-nemu uradu z velikimi zamudami vsled komunikacijskih potežkoč. Opominja se slednjič še na dejstvo, da je bil za informacije o voinih v jetnikih ustanovljen poseben urad »Rdečega križa«, in sicer »Zemrahiacliu eisebureau. Auskunttstelle fiir Kriegsgetangene, Dunaj I., Jascmir-gottstra^se 6«.
Sčuvanie k tatvini in nagovarjanje k samomoru od strani renjikoiske zakonske dvojice. Aretacije. Vratar hiše št. 7 v ulici D. Rossetti je bil 471etni čevljar Fran Tonello, ki je doma iz Vittoria v Italiji: njegova žena je pa 391etna Marija, doma iz Trebiža v Italiji. Ta dva sta imela znanje z lSletno Dominiko Montrone, ki je doma iz Barija v Italiji ter stanuje tu v uiici del Solitario št. 4, a je uslužbena v Cevljarnici Rossi v ulici D. Rossetti. Zakonika Tonello sta že pred več meseci ščuvala Montronejevo. naj v čevljarnici kaj ukrade in prinese njimo. češ da se nahajata v veliki bedi. Deklini sta se Tone!-j lova smilila in vsled tega je res parkrat ukradla po nekoliko usnja in ga dala njima. Zatem sta jo pa z grožnjo, da jo drugače ov adita policiji, prisilila, da je kradla Ee nadaije in ukradeno blago nosila njima. Da. grozila sta ji ceio, da io umorita. Če jima ne prinaša še usnia. Marija Tonel-lova Ji ie enkrat grozila celo z nožem v roki. Na ta način je Dominika Montrone-je\a cele štiri mesece kradla usnje pri tvdrki Rossi In ga nosila Tonellovima. Ko se je slednjič deklina naveličala in nikakor ni hotela več krasti, ker se je bala
Cledic svojega početja, Ji le Tonellova
>čila stekleničico oetove kisline in jo naravnost nagovarjala, naj spije strup, češ da bo na ta način rešena vseh posledic. O tem Je pa zvedel neki Rafael Ka-riž. kateremu se Je posrečilo, da je Dominiki vzel stekleničico s strupom. Dominika mu je obenem povedala, kako da sta Jo Tonellova silila, da je kradla. Nato je bil o vsej tej zadevi obveščen policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci: bila je seveda vsled tega takoj aretirana Dominika M;»ntronejeva. a Tonellovima se je posrečilo, da sta pobegnila. Policija je takoj izdala za njima brzojavno okrožnico za njiju aretacijo. Obenem se je pa izvedelo za nektere onih. ki so od Tonella kupovali u-kraJeno usnje in ti so bili aretirani: so to čevljarji 541etni Viktor Bedo, doma iz Padove in stanujoč tu v ulici delle Bec-cherie št. 22, 51 letni Fran Peric, doma iz Devina in stanujoč tu na Vrdelci št. 312 in kletni Štefan L'ršič, doma iz Vipave in stanujoč tu v ulici Chiozza št. 35. Aretirani sta bili tudi Peričevi sestri Josipina omožena Sldau in Ivanka omožena Kri-ščak. — Skoda, ki jo vsled teh tatvin trpi tvrdka Rossi. še ni ugotovljena; na vsak način je precejšnja.
Občinska posredovalnica dela nam poroča, s p'OŠnjo, da objavimo, da se išče za Bruck ob Muri na Štajerskem 20 zidarjev, proti plač lu 52 do 55 vinarjev na uro in 50 podajačjv, proti plačilu 32 do 38 vinarjev na uro; za Kapftnb^rg (tu«li na zgornjem Štajerskem) 20 kvalificiranih kovačev za po-
pravljanje, proti plačilu 36 do 80 vinarjev na uro in tudi na akord; za Trbovlje 50 praktičnih mizarjev za delo na akord, ki nudi
kron dnevnega zaslužka, in 50 dninarjev kopačev, proti dnevni mezdi K 3*50. in za Celovec, to pa nujno, 8 izvežbanih stavbenih kovačev in za izdelovanje ograj, proti dnevni mezdi od 3 do 5 K.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva so bili včeraj sprejeti črnovojnik Štefan Kumar, Maksimilijan Ghidm od 87. pešpolka ter Fran Matkovič od 20. lovskega bataljona. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" je bil včeraj sprejet Alojzij Antonini od 19. stotnije 27. pešpolka.
Samomorilni poskus. — Včeraj ob eni popoldne je 19-letni privatni uradnik Henrik Blasi, stanujoč v ulici Montecucco Št. 11, v Geiringerjevem gozdiču v Škorklji izpil malo množino neke strupene tekočine. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je izpral želodec in ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na mestnem fizikatu: Rjaveč Valerija, 4 leta, ul. Piefa št. 37; Godina Marija, 66 let, ul. del Vento št. 4 ; Sera Helena, 13 let, ulica Sv. Marka št. 43 ; Kellner Marin, 13 mesecev, ul. detla Concordia št. 6; Godina Evlalija, 55 let, ul. della Barriera vecchia štev. 8 ; Ličini Ivanka, 79 let, ul. di Torre bianca št. 21; Burgstaller pl. Josip, 74 let, Mali trg Št. 4 ; Garimberti Ana, 4 mesece, ulica del Volto št. 2; Hrovatin Olimpija, 3 mesece, Kolonja št. 364; Gomistič Alfred, mesec dni, ul Sv. Mavricija št. 11.
Izgube 17. pešpoiRg.
(Konec.)
Priimki mrtvih so tiskani z močnejšimi i črkami; ostali imenovanci so ranjeni.
Sain Fran, poddeset.; Sain Viktor, peš.; Samec Valentin, peš.; Sanabor Josip, nad. rez.; Sanzin Fran, peš.; Sarcinelli Val., des.; Sartoretto Angel, peš.; Sartori Fran, peš.; Segolin Marij, peš.; Sekelšek Jakob, peš.; Selič Josip, peš. 5. stot.; Selich Josip, peš. c». stot.; Selva Alojz, peš.; Semec Andrej, peš.; Semenič Peter, peš.; Semole Josip, poddeset.; Semolič Josip, deset.; Sever Iv;m, pe*. 10. stot., mrtev; Severin Dominik, peš. Sf ligoj Karel, nad. rez.; Sieder Karel, četov. Simčič Anton, peš.; Simcich Josip, peš. ; Sinkovič Ivan, peš. 12. stot., mrtev ; Sinosich Anton, peš. ; Sirotič Simon, peš. 6. stet. mrtev; Sirotich (?), peš. 13. stot.; Sitin Matija, peš.; Skalamera Ivan, peš.; Skamperle Anton, poddeset.; Skamperle Fran, peš. ; Skarabot Jos., peš.; Skočaj Ivan, peš.; Skočir Fran, četovodja 3. stot., mrtev; Skok Josip, peš. 5. stot., mrtev; Skolamera Josip, peš.; Skvarza Fran, peš. 5. stot. (Skvarča ?) Slavec Ivan, peš. ; Slejko Viktor, četovodja; Šluban Josip, deset.; Smajela Josip, deset.; Smo-lizza Ivan, peš. 13. stot. mrtev; Smolizza Štefan, peš.; Smiliovich Peter, nad. rez.; Snidersich Anton, peš ; Soara Josip, peš. 10. stot. (Švara?), Soldatich Ivan, peš.; Sol-lich Peter, peš.; Sorge Ivan, peš.; Spangher Alojz, peš.; Spessot Anton, peš.; Spielhofer Maks, peš.; Sponza Ivan, peš.; Srebenich peš.; Stabon Angel, peš.; Štampar (Štampar ?) Fran, desetnik 2. stot., mrtev; 'Staraj Fran, peš ; Stare Andrej, poddeset.; Stebloj Peter, peš.; Steinbach Ivan, peš.; Steiner Fran, kadet, aspirant; Stepančič Anton, peš.; Stepančič Ivan, nad. rez.; Stepcich Josip, , •.; Sterguk Leon, peš.; Sterle Ludvik, peš.; Sterle Vinko, peš.; Sternberger (?) peš. 14. stot. (Sternberger?); Stocovatz Anton, peš. 6. stot., mrtev; Stranič Anton, peš.; Strtič h an, peš.; Stmad Ivan, peš.; Struckel Andrej, peš. 2. stot. (Štrukelj?); Sturm Josip, četovodja ; Suffich Rudolf, nad. rez.; Sunrada Jos., peš.; Susang (?), peš. 14. stot. (Sušanj?) Suštersich Josip, deset. 15. stot. (Šusteršič?)
Ščurek Alojz, poddeset.; Šemerl Josip, četovodja 6. stot.; Šibenik Josip, peš. ; Šinkovec Mihael, peš.; Širk Ivan, poddesetnik; (Sirk ?) ; Škoic Anton, oeš.; Škrjanc Angel, pešec 5. stot., mrtev; škrt Ivan, poddeset. ; Soara Jakob, pes. 5 stot. (Švara?)j Štok Anton, p. š.; Štolfa Rudolf, peš.; Štrancar Alojz, poddeset. 16. stot.; Štrancar Anton, poddeset. 16. stot., mrtev
Tavcer Alojz, četovodja 3. stot. (Tavčar ?); Terd:ch Anton, peš.; Terlevič Gašper, nad. rez. 7. stot. mrtev; Tessaris Jurij, peš.; Teutschman Ivan, poddeset. 15. stot., mrtev;
Tibljas Ivan, peš. 5. stot.; Tinta Anton, peš. Tofetti Anton, nad. rez.; Toich Ivan, peš.; Tomadin Jakob, peš.; Tomasln Alojz, peš. 13. stot. mrtev; Tomasin Avgust, stot. bobnar; Tomasin Erminij, deset; Tomasln Ivan, peš.; Tomasin Izidor, peš.; Tomažič Josip, peš. ; Tomažinić Alojz, peš.; Tominc Andrej, pod* desetnik; Tomšič Valentin, poddeset.; Tonut Peter/ poddeset.; Trebinčan Ivan, peš.; Tre-visan Peter, peš.; Trevizan Ivan, četovodja ; Trost Andrej, peš.; Trost Josip, desetnik; Tudor Jos p, deset.; Turkovič Andrej, poddes. Tuzzi Fran, deset.
Uderzo Josip, peš.; Ugrin Matija, peš. 5. stot., mrtev; Urbas Josip, nad. rez.
Vascotto Fran, peš.; Vavra Ivan, enolet. prostovoljec; Vechiet Fran, peš.; Velan Jos. peš.; Vencelj Ferdinand, četovodja 11. stot, mrtev; Venica Peter, poddeset; Venutti Ivan peš.; Ventin Rudolf, desetnik 7. stot, mrtev; Verh Nazarij, četovodja; VerŠa Ivan deset.; Versich Redento, peš.; Vezzil Anton, peš.; Vidal Angel, peš.; Vidmar Karel, desetnik; Viduc Josip, četovodja; Vfgini losip, peš.; Vigini Vincenc, stot. trobentač; Vipavec Ivan, peš.; Visintin Alojz, peš. 5. stot, mrtev; Visintin Andrej, peš. 10. stot; Visintin Angel, peš. 1. stot., mrtev ; Visintin Josip, peš. 5. stot.; V.sintin Karel, nad. rez. 12. stot.; Vitassovich Anton, peš.; Viviani Ivan, četovodja; Vjecoli Anton, peš.; Vlahovich Fran, peš.; Vodeniko Ivan, peš.; Vodopivec Andrej poddeset.; Volčič Fran, desetnik 10. stot., mrtev ; Volk Andrej, stot. bDbnar; Volk Ivan, peš.; Volkovič Ivan, peš. 6. stot., mrtev; Vončina Fran, deset.; Vouk Anton, nad. rez.; Vrabec Fran, poddeset.; Vuk |urij, peš.
Weil Oskar, enolet prostovoljec, deset.; Weitachen Anton, peš.
Zadkovič Josip, peš.; Zafred Andrej, peš.; Zahtila Anton, nad, rez.; Zanin Josip, peš.; Zappin Angel, peš.: Zarli Andrej, peš. ; Zatmtel Ivan, peš. (Zanutel ?); Žednik Fran, poddeset 9. stot. (Zadnik?); Zerut Ivan, peš.; Zimic Josip, deset. 16. stot. (Žimlc? ; ZlatiČ Blaž, peš.; Zmak Rok, peš.; Zodel Filip, peš. 1. stot. (Zadel?); Zonta Josip, peš.; Zoratto Viktor, peš.; Zorzenon Fran, peš.; Zubin Ivan, peš.; Zufič Martin, peš.; Zug Pavel, poddeset. 15. stot. (Žug ?) Zugan Bazilij. peš. 10. stot. (Žugan ?); Zugolar Fran, poddeset. 5. stot, (Žugolar ?); Zuprič Josip, peš. 16. stot. (Župrič?); Zurri Friderik, ptš.
Žaga Ivan, nad. rez.; Žagar Anton, deset. Žerjal Edvard, poddeset.; Žgavc Fran, deset. Žic Niko, peš.; Žigante Josip, poddeset; Živec Alojz, deset.; Živec Kristjan, peš.
Izkaz darov
iz dne 6. novembra 1914. — Državni redarji v Trstu za mesec november (Že posebej objavljeno) K 671.31. Parobrodno društvo „Istria-Tneste" K 200. Uršula Segul K 1. jakob pl. Simon 10. Odv. dr. Evgen Brunner II. prispevek K 2000. Josip Ravalico K 20. Maksimiljan Aiza K 10. Karel Odwarka K 4.
V blagu: Myrto Scaramanga od B. Stoe-wer, deln. družba v Štet in u potom g. Josipa Fano pok. dr. Gustava.
Darovi.
— Za CMD. so podarili na mesto cvetke za god g. Karle Ponikvarjeve gg. Gradišar, Kokalj, Grom, Pfeifer, Šere, Žitnik, skupno 14 K. To svoto, kakor tudi že objavljenih 30 K g. Man koč, se je izročila blagajniku šentjakobske CM podr. Skupno torej 44 K. Iskrena hvala vsem in Bog povrni I
Vesti iz Gorilne.
Ranjeni In oboleli volak! v Gorici. Zadnji teden so došli v Gorico sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Kos Josip, iz Dolenj, orožnik; Koršič Avgust, iz Solkana, 47. polk; Lui Evgen, iz Tržiča, obmejna straža; Devestvenšek Franc, iz Sevnice na Štajarskem, 13. bataljon na pohodu; Se-culin Josip, iz Gorice, 27. polk; Ferjan-čič Ludvik, s Štajerskega, 7. artil. polk; Sila Josip, iz Divače, želez, straža; Osset Ivan, iz Celovca, kolesar; Wagner Kari, iz Maribora, kolesar; Zozzer Jakob, iz Fiumičela^" korporal 97. polka; Kraševec Ivan, iz bteverjana, črnovojnik; Prinčič Edvard iz Pevme, kadet 27. polka; Mrev-le Kari, iz Gorice, praporščak 31. polka; Travani Friderik, iz Gorice, 27. polk; Cole Franc, obmejni stražnik; Kolerič Josip, kolesar; Feidler Josip, kolesar; Clačner Rudolf, kolesar; Bulfon Rudolf, artil. polk
PODLISTEK
Madame Bovary
Roman. - Spisal Gustave Flaubart.
Sovražila je gospodično instinktivno. V začetku je dajala duška svoji jezi z raznimi naniigavanji, katerih Karel ni razumel. Nato se je udajala vsakovrstnemu premotrivanju, kar je Karel mirno prenaša!. ker ni hotel izzvati nevihte; slednjič ga je jela kar odkrito obsuvati z različnimi očitanji in obdolžitvami, na katere ni vedel odgovora. Čemu je vendar še vedno zahajal v Bertaux, dasi je gospod Rouault že ozdravel? (Seveda, svojega planila ni še dobil!) Delal je to menda ra-ditega, ker je tam bivala oseba, ki je znala kramljati in ga zabavati. To je bilo po njegovem okusu, taka mestna gospodična.
In nadaljevala je razburjeno: Hči Rou-aultova, mestna gospodična! Njen ded je še pasel ovce in njenemu stricu bi bila nedavno pred porotnim sodiščem huda predla, ker je bil pri nekem prepiru potegnil nož. Če ima človek take sorodnike, naj se nikar tako ne postavlja in naj ne hodi ob nedeljah h maši v svileni obleki kakor grorka! Dobri Rouault! Kot da bi ne vedel vsakdo, da bi mu precej trdo lio, ko bi ne bila zadnja letina tako obilna.
Radi ljubega miru je Karel opustil svoje
obiske v Berteauxu. Njegova soproga ga je s solzami in s poljubi prisilila, da je prisegel na njeno molitveno knjigo, da ne bo več zahajal tja. Temu izbruhu njene ljubezni se ni mogel ustavljati, toda njegovo hrepenenje je bilo silnejše od njegove pokornosti. V svoji naivni neodkri-tosrčnosti si je sam sebi prigovarjal, da ima pravico jo ljubiti, ker je že ne sme videti. In njegova gospa vdova je bila tako suha in je iniela tako strašno dolge zobe. Vrhutega se je oblačila v tako ozko in kratko obleko, da so se videli njeni gležnji in njeni okorni čevlji z zavalja-nimi trakovi okoli siv ih nogavic.
Tupatam je Karla obiskovala njegova mati in ie jela kmalu trobiti v isti rog kakor snaha. Kako sta ga opazovali, kaj ni moral vsega slišati iz njiju ust! Ni delal prav, da je toliko jedel! Čemu je vsakomur, ki ga je obiskal, ponujal požirek? Kako je bil trmast, ker ni nosil flanelaste srajce!
No, zgodilo se je nekega lepega spomla-| danskega dne, da je notar, ki je upravljal vdovino premoženje, pobral ves pri njem vloženi denar in izginil bogvekam. Heloi-sa je sicer res posedovala delež na neki ladji, glaseč se na šestdsoč frankov, in svojo hišo v ulici Saint Francois. Toda o vsem njenem premoženju, s katerim se je toliko ponašala, ni bilo doslej videti drn-i gega, razun nekaj pohištva in galanterij. Treba je bilo nekoliko posvetiti v to te-
mo. Gorje! Hiša je bila zadolžena do mozga. Koliko je imela pri notarju, je vedel samo ljubi bog, in tudi delež ni znašal več nego tisoč tolarjev. Revica se je bila zlagala!
Gospod Bovary starejši je v svoji jezi razbil stol, s katerim je butnil ob tla. Dol-žil je soprogo, da je uničila srečo lastnemu sinu, ker mu je preskrbela za soprogo tako staro kolibo, katere posoda je več vredna nego ona sama. Oba zakonca sta odšla v Tostes. Prišlo je do prerekanja, do burnih prizorov. Heloisa se je jokaje vrgla svojemu soprogu v naročje in ga prosila, naj jo vendar obvaruje svojih sta-rišev. Karel bi bil rad posredoval, toda stariši so se njezili in so odpotovali.
Osem dni pozneje se je Heloisi, ko je ravno hotela beliti platno, vlila kri in naslednjega jutra, ko je Karel hotel spustiti zaveso na oknu, je še dejala: »Oh, moj bog!« nakar je vzdihnila in zaspala za vedno.
Bila je mrtva! Kako čudno!
Po končanih obredih na pokopališču je šel Karel sam na svoj dom. V pritličju ni bilo nikogar. Stopal je v prvo nadstropje v sobo njegove žene, kjer je visela na steni njena obleka. Nato je sedel k svoji pisalni mizi ln se )e zatopil do večera v žalostne mitti.
Vsekakor — ljubila ffa ie.
tSIedi.) 1
št. 3; Zretri Nikolaj, lovski bat. 8; Stach Oskar, iz Trsta, kadet 97. polka; Zumin Rihard, 97. polk; Malaroda Andrej, iz Ronk, obmejni stražnik; Zavadlav Matija, iz Štandreža, črnovojnik; Brešan Ivan, iz Ločnika, črnovojnik; Zucco Josip, iz Tržiča, 20. lov. bataljon; Brezovnik Štefan in Gabrič Srečko, oba iz Maribora, oba kolesarja; Hasel Martin, iz Maribora. 14. lovski bat.; LegiŠa Josip, iz Devina, 20. lov. bat.; Križnič Anton, iz Zdravšči-ne, 97. polk; Stamez Anton, iz Gamsa na Štajerskem, 47. polk; Donda Anton, iz Verse, obmejni stražnik; Rheinisch Viljem pl. Sonderburg, c. in kr. nadporočnik 47. polka.
Počasi in ne prehitro, gospodje! Smo v
resnih časih, ko ni na mestu medsebojno prerekanje in temu primerno smo uredili tudi svojo pisavo. Ali da bi pa radi tega morali molčati na vse, tega pa tudi ne. Nekateri ljudje sicer mislijo, da je sedanji čas posebno primeren za razne iz strani namerjene udarce, upamo pa, da se za enkrat ti ljudje motijo. In da se zmotijo kar najbolj, za to se potrudimo. Kaj se je zgodilo? — Stara, častitljiva čitalnica v Gorici, je izdala vabila za pristop v društvo, v katerem pravi uvodoma: »Tudi sedaj je šc na svojem mestu (namreč slovenska čitalnica) kot zbirališče slovenske goriške inteligence brez razločka političnega naziranja, kot naše skupno narodno ognjišče. Kot tako pa se mora zavedati, da so vsi njeni člani katoličani, mora spoznavati in spoštovati katoliška načela.« — Tako vabilo. Nam je vseeno, kako so zadovoljni s tem vabilom člani Čitalnice, vemo le, da s tem vabilom ni zadovoljna večina onih, na katere apelira Čitalnica in zato povemo svoje mnenje. Nimamo nič proti temu, če se druži v Čitalnici inteligenca brez razločka političnega prepričanja, zahtevamo pa, da je s tem načelom tudi skladno delovanje Čitalnice. Čisto proti temu načelu pa je, če morajo biti vsi člani katoličani, ki morajo poleg tega še spoznavati in spoštovati katoliška načela. Od kje pa si laste avtorji vabila pravico, da smejo izključiti iz zbirališča slovenske inteligence Slovenca, ki slučajno ni katolik, temveč protestant ali pravoslaven. Kako skupno narodno ognjišče pa naj bo to, če se zahteva od člana pač spoštovanja katolicizma, ne pa tudi spoznavanja in spoštovanja narodnosti. Gospoda, tu ni kompromisa, tu je treba ta pasus vabila preklicati! Na noben način ne moremo akceptirati takega pojmovanja narodnosti pri nikomur, najmanj pa pri Čitalnici, zbirališču slovenske inteligence. Smo vneti za mir in spravo v domači hiši, da govorimo z vabilom, ravno radi tega pa ne moremo trpeti takega izzivanja, še manj nam je pa mogoče, da bi le vsled ljubega miru zatajili vsa svoja načela in pustili, da bi se na škodo narodnosti »blažile družabne razmere«. Kakor rečeno, časi so resni, a narodnost moramo braniti in zato zahtevamo preklic o-nega stavka v vabilu!
Ne predebele! V pondeljek in v četrtek so se nakrat pojavile po Gorici, za nas sicer zelo razveseljive, a zato pa tudi enako neresnične vesti o bližnjih vojnih dogodkih. Te vesti je dal nabiti na svoji deski neki tukajšnji list, ki pa ni imel poguma, da bi te vesti prinesel tudi v svojem listu. Ker nikakor ne moremo razumeti, kake koristi bi moglo donesti tako varanje samega sebe in to posebno v stvareh, ki so važne za Primorje, zato pričakujemo, da se taki slučaji ne ponove več.
BBSSi
Mm „Edinost" v Trstu
je izdal In založil naslednje knjige :
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič iurgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P, — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AG1ĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10, JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
Perhavec. — Cena K 2.50. ti. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo
Poslano*)
Izjava.
Podpisani izjavljam tem potom, da so bile vse moje obdolžitve izuščene na raznih krajih tekom meseca septembra tega leta na naslov gospoda Mateja Kocjančlča, župana v Ma-rezlgah pri Kopru, popolnoma brezpredmetne in neresnične, radi česar jih obžalujem ter se zahvaljujem gospodu županu, da mi je blagohotno odpustil ter umaknil proti meni naperjeno kazensko ovadbo. KOPER, dne 3. novembra 1914.
Ivan Raiman
_ pok. Matij« (Nane) lz TruM*
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA
(Bos^kova uzorna češka gostilna v Trstu' se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
I:: MMil^lCiifni
nn se rmčanfijo po 4 stot. besedo- r-|p-j Mastno tiek&ne besede se raču- fisJ i—i«—i naj o enkrat veff. — Naj manj S»
LJLJ : pristojbina znaSa 40 stotink. : LJLJ
ffeblovana solin najem gospodu ali gospici
v ulici Commerciale štv. 11, ITI. nadst	400G
Keblirane sobe Commerciele i*, pritličje. -
vrata 32. - Oene zmerne.	4011
nrffffl CO v poznajem, zaradi premesčenja veliko UlIUU Ju stanovanje v prvem nadstropju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje io;a 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 mc-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna fie dve leti. Letna najemnina kron 2500. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod st 4010
^flCtFD'ffllffl	met)l:rano sobico in malo
rUainZ&llalM mesečno plačo pri mali družini za 4 ure dela na dan. Oglasiti se je v ulici Commerciale 9, III. n., levo	4012
IcfOVtl s-^b0 v niestu ali na deželi. - Govorim IjIImII slovensko, nernSko in italijansko. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod 3te\\ 4013
NfflHfiilO nadomestilo za plinovo razsvetljavo: IlUJUUfjC žarnica na Špirit. 95% špirit z vsemi pritiklinami pri V. SCHILLER, Trst, CLca Caserma štev. 17.	1150
tf fifIM	izvrstno kuhinjo, naj zahaja v go-
liUlir stilno BONVECHIATTI, ulica Carlo Cthega 17. Eksportno Budjejeviško pivo,	116G
nm, postelji vzmeti, nove žimnicc K 86. —Po-IfViS polna spalna soba z žimnicami K 21)?. Via Fonderia 12, I.	2.1169
Inhnlbfl 5 naprej po 12 do 40 vin. kg J ULJ U 1I\U razpošilja po povzetju A. OSET, pos. .Silva vrelca" pošta Guštanj, Koroško.	1143
Kmetska hran. in posojilnica u LoKui
reglstrovmna zadrega z neomejeno zavezo vabi na
izredni obilni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, 15. novembra 1914 ob 4 popoldne
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Prečitanje revizijskega zapisnika.
2.	Sklep o likvidaciji.
3.	Razni predlogi.
K obilni udeležbi uljudno vabi
NAĆELSTVO.
LOKEV, dne G. novembra 1914.
Trgovina jestvin in delikates
NHHCEL LH^SŽ
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg na-_prej: Kave, olja in dr._
PLOMBIRANJE a ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLEČI fš i :
Dr. j.čerhUk v.toschl*
IMOIOUV. nna* komc. zon hi mik IKjI tbhmhi
ULICA CASERMA, 13 II. r.ad.
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU
registrovana zadruga z omejenim jamstvom Nova ulica itv. 13., TL nadstropje.	Nova ulica štv. 13, II. nadstropje
S vloge na knjižice 41!* - 43i« - 5°|.
Daje posojila na meajice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. -SiT	Eakomptuje trgovske menjice. Pr<MUJa ^ovf*masciup
^_________.i	_____I