UtoLXV PoMnfaa plačana « gofovfa! V LJubljani, v foret, dne 2. marca 1937 Stev. 50 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo l2CDin Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/1H Telefoni aredništva ie a prave: »-92, 29-93, Ï9-94, 29-95, 29-96 — izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Ilustrirane priloga «Teden v slikah" 50.000 otrok - brezdomcev tava okrog po Španiji Strahotne podrobnosti o nedolžnih žrtvah komunistične brezsrčnosti Grobarsho delo Ni dolgo tega, kar je »Jutro« izreklo, da so malodane vso slovensko kulturo ustvarili takozvani narodni in napredni ljudje. Noče tajiti, je dejalo, zaslug, kolikor jih imajo za slovensko omiko »klerikalca«, toda teh skoro nič ni, tako eo razsodili v Knafljevi ulici. Z redko izjemo je vse, kar je v Sloveniji dobrega in lepega, sad narodnega ira kulturnega dela »naprednjakov«... Najbolj se spozna, kako je posameznik ali kakšna družba kulturna, na tem, kako se obnaša izven svojega domačega okolja, v tujem ambientu ali pa med ljudmi drugega jezika in značaja. Če si predočirao, kako so se vedli v minuli proračunski debati v narodni skupščini tako karakteristični predstavniki alovenskega naprednjaškega tabora, kakor so Mravlje, Pre-koršek, Koman, Novačan, Turk, potem mora tudi najibolj nevtralen človek, naj bo kateregakoli naroda, prepričanja in vere, reči, da v teh govorih in nastopih ni bilo niti trohice kulture. Nobene v resnici državniške misli nismo slišali iz teh ust, nobena gospodarska ali socialna pobuda se ni zabliskala iz te megle, nič ni znala povedati ta napredna družba, kar bi se dalo v težavnih razmerah našega časa vporabiti kot plodni doprinos k dvigu našega političnega življenja v državi. Edini motiv, ki so ga ti «narodni in napredni ljudje« iz druge garniture slovenske JNS navijali na svoj politični gramofon, je bila že skoro pol stoletja stara, jalova in puhla aintiklerikalna gonja; vse, kar znajo ti najzvestejši pristaši slovenskega liberalizma, jo smešenje velike večine lastnega naroda, njegovega verskega prepričanja, njegovega načina mišljenja in njegove zgodovine ; edini lok, ki ga pozna jo v krizi sodobne politike, kulture in gospodarstva, je napadanje katoliške cerkve, Vatikana in katoliške akcije. To so torej sadovi tistega narodnega in kulturnega dela »naprednih ljudi«, s katerimi se ponaša »Jutro« in ki se tako sijajno kažejo na napredni inteligenci, ki jo naša JNS pošilja v prestolico Jugoslavije kazat napredno kulturo... Najlepši cvet te kulture pa je poniževanje našega naroda pred srbsko javnostjo, ovajanjje slovenskega človeka, da je v državnem nacionalnem pogledu nezanesljiv in celo jugoslovanski državi neprijazen in nevaren, obtoževanje našega kmetskega ljudstva, da je manjvredno, ker se je vzgajalo v >protinarodnem katolicizmu« in »suženjskem duhu«. Če strankarska strast tako daleč prekorači mejo, da se ne ustavi pred tem, kar vsak narod, če ni prašumsko pleme, smatra za svojo prvo dolžnost: da se po svojih predstavnikih, pa naj so »7. tega ali onega tabora, pred drugim narodom sam ne smeši, da se pred drugimi ne podcenjuje in da na sebe ter vso svojo preteklost ne pljuje, potem pač ne moremo drugega, kakor da nemi zardimo namesto tistih, ki se tako zelo »pozabljajo in se v svoji slepoti niti ne zavedajo svojega razdiralnega dela. Mar oni in ves njihov tanor ni vzrastel iz slovenskega katoliškega ljudstva? Mar se njih ne drži vsa naša trpljenja polna, a tudi junaška zgodovina, ki je priča, da se nismo dali potujčiti od dveh najmogočnejših kulturnih narodov Evrope in se nismo samo ohranili, ampak še na in v marsikaterem oziru celo nad njihovo stopnjo dvignili, čeprav se nismo oziroma, bolje rečeno, ker se nismo odrekli svojega verskega in nravstvenega kulturnega prepričanja in obeležja? Mar so ti gospodje iz naprednega tabora kakšna posebna rasa, ki se je ne drže slovenske osobine? Naj bo, kakor hoče, oni se s takimi napadi na one, o katerih vedo, da predstavljajo veliko večino slovenskega naroda, sami ponižujejo in če se je kdo te dni pomilovalno posmehoval Slovencem, naj bodo prepričani, da oni niso bili izvzeti! Skoraj petdeset let že traja naša notranja strankarska borba, ki se je začela takoj, ko smo se za časa narodnega preporoda složno dvignili na nek minimum narodnih pravic, kakor da dolgo ne znamo živeti v miru in se moramo prepirati, kakor hitro nam gre malo bolje. Gotovo je naša strankarska borba v mnogih uzirih bila nujna im koristna in še je, ko gre za razjasnitev, usmeritev in napredek, ki ni mogoč brez neke medsebojne napetosti, tekme in napora vseh sil v borbi različnih mnenj in stremljenj. So pa stvari, ki morajo vsem, ki hočejo ustvarjati, graditi in svoj narod dvigati na višjo stopnjo politične zrelosti, nravstvene moči in omike, biti nedotakljive svetinje, za katere moramo stati složno pred tujcem in pred lastnimi brati drugega jezika in nravi! K tem spada v prvi vrsti krščanska zapadna osnova naše kulture, ugled našega naroda, njegove narodne osobine in njegove skupne materialne in duhovne koristi, ki jih je treba braniti skupno, ako nočemo razrušiti vsega našega narodnega bitja in tako pripraviti pot ali svojemu raznarodenju po močnejšem in zaved-iiejšem, ali pa utoniti v proti.narodnem židovskem marksizmu. Kar se tiče nas, smo vsigdnr vedeli, kje je od skupne narodne koristi m nravstvenih zakonov začrtana meja strankarske borbe, in naš največji kulturni in socialni delavec slovenskega katoliškega tabora, dr. J. Krek, ki je dal pogon, smer in vsebino vsemu našemu delu, ni samo vedno na te meje opozarjal, ampak je s svojim delom in s pomočjo slovenskih katoliških organizacij na kulturnem in gospodarskem polju Slovence krepil in ze-dinjal v vsem lepem in dobrem. »Jutro« pa, namesto da svojim »narodnim in naprednim ljudem« lasti vse ali skoraj vse zasluge za slovensko kulturo, naj bi rajši svojemu taboru spraševalo vest. koliko je namesto k zedinje-vanju slovenskih sil doprinesel skoraj izključno k poglabljanju razdora, skrajnemu razpihovanju strankarskega fnnntizmn in vsemu narodu škodljivemu izpodkopavanjn svetovnega nazora in dobrih trndicj slovenskega ljudstvu. Zlasti veliko odgovornost pa si nakopnjejo oni. ki v novi državi spričo tolikih temeljnih vprašanj naše gmotne eksistence socialnega položaja našega ljudstva in naših upravičenih narodnih in kulturnih težen j. Vi nisn privilegij nobene stranke, ampak pravica in last vsega na-•sejra naroda in njogove rasti, slabijo in îzpod- V nedeljski številki emo objavili kratko vest o 50.000 otrocih, ki tavajo, zanemarjeni in zapuščeni okrog po Španiji. Danes našim čitateljem lahko f>o«trežemo s podrobnejšimi poročili o tem strašnem dejstvu. London, 1. marca. TG. Že dalje časa javljajo nekateri angleški posebni poročevalci v Španiji, da srečujejo pogostokrat skupine malih otrok, ki vsi izgladovani in od hede in strahu napol divji tavajo okrog bojnih črt in iščejo živeža. Dopisnik »Daily Maila« je poročal, da je na poti v Maquedo, nedaleč od fronte, v neki polpodrti kolibi med ruševinami našel 5 otrok, ki so od mraza umrli. Poročevalec »Timesa« pripoveduje, da so nahaja pn votlinah gorovja Guadarame Navacerrane, Los Moliuos in Cercedilla veliko število zapuščenih otrok, od katerih jih je mnogo zmrznilo. Dopisnik som je uašel kupe zmrznjenih otroških trupel. Te strašne ugotovitve so opozorile evropsko javnost na problem, ki ga dosednj tako rekoč niti opazili niso: na bedo, v katero je državljanska vojna v Španiji vrgla na tisoče in tisoče otrok, katerih starši so bili neusmiljeno pobiti od rdečih tolp ali pa odgnani neznano kam. Po najnovejših podatkih je zares najmanj 50.000 otrok, ki tavajo sedaj okrog po Španiji brez staršev, brez hrane, brez obleke, brez vsake zaščite, brez vsake ljubezni ... V rdečem delu Španije so odpravili vse ustanove, ki so se prej bavile z zaščito otrok. Tako sedaj nikogar ni, ki bi se brigal za otroke, mod katerimi so štiri-, petletni otročiči, ki se pač morajo potepati po ulicah in cestah podeželja, iskajoč hrane in zavetja pred trdo zimo. Po največ teh bednih otrok se najde vedno v hližini front, kjer imajo I pač upanje, da najdejo kakšen košček živeža. V tistem delu Španije, ki so gn zasedli nacionalisti, so sedaj organizirali posebne ustanove, ki so si stavile dolžnost, da iščejo te bedne otroričke in jih spravljajo v zasebne hiše ali v bolnišnice in sirot-nišnice, kjer se sploh obstojajo in jih rdeče tolpe ! niso požgale. Na tisoče teh otrok jo prišlo med na-, eionalistične vojake, kjer so jih lepo sprejeli in ! skušajo za nje skrbeti. Ganljivo je gledati navidezno sirove vojake, kako nežno se brigajo za otro-čičke, ki so prihežali k njim in kako vsak skuša svojega otroka, ki ga je vzel v oskrbo, ščititi pred mrazom in mu nuditi nekoliko utehe. Dan za dnevom se med temi tavajočimi otroci odigravajo strašno žaloigro, ker vsi niso tako srečni, da bi prišli v območje nacionalističnih čet, kjer so rešeni največje bede, ninrvcč čestokrat pridejo cclo v ogenj, ali pa polegajo ob poteh, kjer ali zmrznejo ali pa od gladu in bolezni, ki jih morijo, umrejo. Razkroj med rdečimi London, 1. marca. b. »Daily Mail« poroča s španskega bojišča, da se opažajo med vladnimi četami znaki razpadanja. Dopisnik trdi, da je včeraj pri nekem napadu predlo na stran nacionalistov 700 miličnikov. Pa tudi člani mednarodne brigade, ki so se svoječasno prostovoljno prijavili, da se borijo na strani rdečih čet, eo pričeli bežati. Med drugimi sta prešla na stran nacionalistov tudi dva Angleža. Nezadovoljstvo madridskih čet je veliko zaradi slabe hrane, poleg tega pa vlada velika nesloga med člani mednarodne brigade in Španci. London, 1. marca. h. Semkaj so prispele zanesljive vesti, da je včeraj na fronti pri Talaveri zares prešlo na stran frankistov več vojakov med narodne brigade. Med drugimi je prispel v London britanski prostovoljec Colin, ki se je boril v vladnih vretah. Ta je v zelo črnih barvah orisal položaj vlade v Valenciji. Povdaril jo sicer, da vlada razpolaga z dovolj vojaštva in ogromnim vojnim materijalom in bi lahko zmagala nad nacionalisti, toda v rdečih vrstah je takšna nesloga, da se nihče ne upa storiti kakšne odločilno akcije, ker bi ga sicer častihlepni tovariši kmalu odstranili, ali pa bi se ga na tragičen način iznebili. Dejal je, da je bilo angleških in škotskih prostovoljcev 600, sedaj pa jih je komaj še 180. Člani mednarodne brigade ee pošiljajo vedno na najbolj no-varne točke ter se jih vedno uporablja za naskoke. Mednarodna brigada je dobro oborožena, ima veliko število strojnic ruskega proizvoda. Oddelkom britanskih prostovoljcev jiovcljujejo britanski rezervni Častniki, višje joveljstvo pa je rusko. Ruski poveljniki pa se držijo bolj v ozadju, zaradi tega so tudi slabo zapisani v vrstah prostovoljcev, ki so z njihovim postopanjem nezadovoljni. Pariz. 1. marca. b. Po vesteh iz nacionalnega vira so bili naskoki miličnikov na Oviedo odbiti z znatnimi izgubami za vladno čete. To bo najbrž res, ker rdeči ničesar ne omenjajo, kako se je njihov napad pri Oviedu končal. 2e v soboto je pričel padati v okolici Madrida sneg, ki je zopet onemogočil vojne operacije v večjem obsegu. Zato v nedeljo ni prišlo do značilnih dogodkov. — Rdeči trdijo, da so dosegli manjšo uspehe, vendar |>a to nacionalisti zanikajo. Prebivalstvo v Valenciji je zaradi navala beguncev poraslo v zadnjem času za tiOO.OOO. Vlada ima zaradi tega velike težave. Ribbentrop - gospo Simpson ali kako se je vračunala Nemčija ko je postala Ribbenlropa za poslanika v London Ženeva, 1. marca. TG. Tukaj mnogo govorijo popolnem neuspehu, ki ga je tolikanj opevani iinšfci veleposlanik » I nemški veleposlanik v Londonu von Ribbentrop doživel na svojem službenem inestu. Znano je, da je Hitler ravno na von Ribbentropa stavil svoje najboljše karte, lz potovalnega agenta, ki je imel 6rečo, da ee je poročil s hčerko svojega šefa — lastnika Henkelovih tovarn šampanjca — je napravil Hitler svojega najbližjega zaupnika, ga mimo in brez vednosti zunanjega ministrstva pošiljal na posebno važne misije in ga končno brez odobrenja zunanjega ministrstva imenoval za veleposlanika v Londonu. Vsakdo je čutil, da igra von Ribbentrop čisto posebno vlogo in vsi, ki ga poznajo, so se začudeno vpraševali — zakaj. Zakaj? Vsa Evropa je bila na nogah, ko se je govorilo, da pretekle dni prihaja von kibbentrop iz Berlina v London s posebnimi kolonijalnimi zahtevami, ki da jih bo v imenu Hitlerja predložil angleški vladi. Vea Evropa je mislila, da se bo svet podrl, Samo angleški zunanji minister Anthony Eden je bil bolj moder in je mirno odšel iz Londona na — dopust v južno Francijo. Med tem je von Ribbentrop zares prišel, zares je bil sprejet od Edenovega namestnika, zares je nekaj predložil, toda uspeh je bil prazen. Komaj da so njegovo avdijenco listi omenili, glede kolonijalnih zahtev Nemčije pa je angleška vlada dala jasno izjavo, a istočasno je smatrala potrebno, da objavi, koliko milijard bo uporabila za nabavo novega orožja. Takšen odgovor Anglije so vsi razumeli, tudi Nemčija. Von Ribbentrop, ki je vrhu tega pri nastopni avdijenci še zelo oholo nastopal, pozdravljal angleškega kralja s hitlerjevskim pozdravom — kar so angleški listi mirno sprejeli, češ da se je dogodilo celo to, da je neki črni kralj iz Atrike angleškega kralja pozdravil tako, da se je plazil po trebuhu — pa je sprevidel, da je njegov neuspeh popoln. Tudi v Berlinu so to opazili in von Ribbentrop mora sedaj v Berlin na poročanje. Ljudje, ki poznajo politično ozračje v Londonu, se eedaj samo sprašujejo — zakaj. Zakaj? Tukaj pravijo, da je razlaga zelo enostavna. Von Ribbentrop je namreč svoje dni po 6vojih poslovnih zvezah kot trgovec š šampanjcem, preden je postal nemški diplomat, dosegel, da je prišel v prijateljski krog lepe gospe Simpsonove. V Berlinu so vse karte igrali na to dejstvo, češ 6 svojimi zvezami z gospo Simp>sonovo, ki je voti Ribbentropa baje rada sprejemala v svoji hiši, bo Nemčija lahko imela odločilen vpliv tudi na angleški dvor. Toda stvari so se sedaj spremenile. Kralj Edvard je postal knez Windsorski, na angleškem prestolu sedi kralj Jurij, ki ne pozna gospe Simpsonove in tudi družabnega salona te ameriške gospe v Londonu ni več, kaj še njenega vpliva na politike in politiko. Von Ribbentropiove zveze so postale brezpredmetne. Postale 6o celo kopujejo ugled slovenske skupnosti, kakor da bi pred državnim forumom hoteli dokazati, da smo inferioren element, ki ni vreden tega, kar so vredni naši bratje. Ne upHimo si misliti, do se bo tabor, iz katerega so vzrastll taki politiki kakor smo jih slišali v minuli proračunski debnti, spametoval vsaj zdaj, po osemnajstih letih dolge in te/ko izkušnje v novi dr/.nvi, in vendar upamo — zaradi bodočnosti našega naroda, ki je skrb zanj bila misel in trud vseh naših najboljših mož. breme za nemško diplomacijo. Ni torej nič čudnega, če se je Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, ki von Ribbentropa od nekdaj ni mogel videti, sedaj naenkrat povzpel z zahtevo, da je treba tega gospoda poslati v pokoj. Rudolf lless je celo odredil denarno preiskavo pri Henkelovih tovarnah, ker da niso plačevale redno davkov. To je korak, ki ga mora vsakdo razumeti. Stvar berlinske vlade bo sedaj, da von Ribbentropa brez velikega šundra spravi zopiel domov, da ne bo izgledalo, da se je — blamirala. Italijo skrbi ogromno oboroževanje Anglije v Sredozemlju Rim, 1. marca. Z odločitvijo Anglije, da pomnoži svojo vojno silo do sedaj nepoznane višine, ni nikogar tako živo zadel, kakor Italijo. Italijanski politični krogi sicer niso niti trenutek dvomili, da bo Anglija po svojem neuspehu, ki ga je doživela v abesinsko-italijanski vojski največ zaradi tega, ker je gradila na Zvezo narodov, — skušala direktno, to se pravi z lastnimi silami zavarovati svoje interese. Povečanje angleškega ol>oroževnnja je torej bilo pričakovati. Toda v Rimu niso mogli računati s tem, da bo zavzelo tako ogromen obseg. Bili so celo nekateri, ki so upali, da je z ita-lijansko-britanskim gentlemen's agreementom od 2. jan. letošnjega leta angleško pomorsko oloro-ževanje za nekaj časa odloženo, posebno, ker je Mussolini v svojem bolonjskem govoru naglasil, da je Italija z osvojitvijo novega afriškega ozemlja — nasičena in nima tudi v Evropi nobenih osvoje« valnih namenov. Sedaj pa naenkrat ogromen oboroževalni program Velike Britanije, ki se nanaša, o čemer si v Rimu ne delajo utvar, predvsem na Sredozemlje. Da je Sredozemsko morje za Anglijo prav tako življenjskega pomena kakor za Italijo, tudi to radi v Rimu priznavajo. Toda, kar jih v Rimu vznemirja je dejstvo, da po novem oboroževalnem programu v tem predelu sveta nič več ne iščo ravnovesja i drugimi sredozemskimi silami, kakor jn delala do sedaj, ampak stremi po brezpogojnem nadvladju. Drugo, zaradi česar mislijo v Rimu, da jo vredno vse njihove pozornosti, je pn fakt, da jo britanska velika admiraliteta v tçdnu, ki bo sledil kronanju kralja Jurija VI., sklicala piosvet vseh admiralskih štabov pomorskih sil Velike Britanije, kar jih plove pod angleško zastavo, torej tudi vseh svojih dominionov. Edina točka tega velevažnega posvetovanja, ki je prvo te vrste po svetovni vojni, je: zavarovanje angleških pomorskih potov skozi Sredozemsko morje. Ker razpolagajo britanski dominioni tudi s svojimi vojskami in brodovji, je razumljivo, da Italija ne more ostati spričo teh zelo značilnih dejstev povsem ravnodušna. Kakšen bo odgovor Italije? Mussolini je predsedoval osmim sejam vojnega odbora, ki pa dela v tajnosti in čigar sklepi niso znani. Dosedaj se duce še ni v nobenem svojem govoru pečal niti z besedico s tem vprašanjem. Verjetno pa bo mogoče kaj zvedeti 1. marca, ko se sestane veliki fašistični svet. Sinoči veliki lašislični svet Rim, 1. marca. c. Nocoj se sestane veliki fašistični svet. Na dnevnem redu so naslednja vpra-anja: 1. mednarodni položaj; 2. stanje fašistične stranke in politični položaj v Italiji; 3. finančni in gospiodarski položaj Italije; 4. povečanje števila rojstev v Italiji; 5. vojaški položaj Italije. Kakor je to že navada v Italiji, bo zasedanje ponoči iu se bo začelo ob 10. uri zvečer v palači Venezia. Senzacija na Tihem morja Japonska vzame v najem nizozemsko Novo Gvinejo Tokio, 1. marca. A A. (Havas). Današnji Asaki poroča, da je ministrski predsednik genernl grof lfajaši nn zadnji seji proračunskega odbra izjavil, da dela japonska vlada na to, da dobi za zmerom v zakup holandsko Novo Gvinejo. Poudaril je, dn ponuja japonska vlada Holandski razen zakupnine, ki bi sc šele dogovorila, tudi sklenitev jnponsko-liolandskega pakta o nenapn-danju. Grof Ilajaši je dodal, da se je novi jnjon-ski poslanik v Haagu odpeljal na Novo Gvinojo, dn lo tam videl, kakšne možnosti so za razvoj te kolonije in da so bo tam prepričal o sodbi tamkajšnjih holnndskih oblasti in naseljencev, če bodo rezultati tega prvega sondiranja ugodni, se bo vlada začela definltivno pogajati z Haagom. Agencija DomeJ prlobčuje nove podrobnosti o debati, ki se je včeraj vršila v proračunskem odlom o holandski novi Gvineji. Neki prvak stranke Miseito je piozval predsednika vlndn llajašljn, da poskrtii, da se popravijo razmere pri japonskih naseljencih v holandski Novi Gvineji. Po- udarjal je, da holandska oblaetva v tej koloniji ne ravnajo prijateljsko nasproti naseljenim Japoncem. Zahteval je, da sc vlada zavzame za to naseljence in da prepriča holandsko vlado, da Japonska ne teži po teritorijalnem osvajnnju te ho-landske kolonijo, temveč teli samo sodelovali pri njenem gospodarstvu. Predlagal je vladi, da ponudi Holandski sklenitev jeponsko-holandskegn ne-napadalnega pakta. V ta pakt bi mogla priti tudi določila o svobodnem naseljevanju Japoncev v japonski Novi Gvineji in o njihovi pravici, dn bi se smeli tamkaj ukvarjati z gospodarskim delovanjem vseh vrst. Nato Je podal ministrski predsednik grof Ha-Jo5i že znano izjavo, v kateri Je poudaril, da so predlogi prvaka miscicke stranke Saturnja zelo zanimivi in vredni proučevanjn. Dalje je ministrski predsednik poudaril, da nima Japonskn nika-kih teritorijalnih aspiracij na holandsko Indijo. Predlog g. Saturaja je napravil v japonskih političnih krogih veliko presenečenje. Seja Narodne skupščine Belgrad, 1. marca. m. Po končanih uvodnih formalnostih je govoril dr. Mirko Kosič zaradi osebnega pojasnila. Dejal je, da njegove besedo, zaradi katerih so se JNS-arji razburjali, niso bile žaljive. Potrdil pa je, da je senator Banjanin ob času njegovega govora tolkel po klopi. Nato so prišli na dnevni red: pretres proračunskega predloga za vrhovno državno upravo v podrobnostih, postavk za pokojnine in invalidnine ter državne dolgove. Govorili so: Mita Dimitrijevič. Mihajlo Lukarevič. Dušan Ivanovič, Vojislav Lazič, Milan Banič in Milan Vukičevič, član istega kluba, nakar je bila dopoldanska seja prekinjena. Popoldanska seja se je pričela oli 4. Govorili so dr. Jevreniovič, Mihajlo Krstič in še nekaj govornikov, nakar jo bil proračun za vrhovno upravo soglasno sprejet. Skupščina je prešla nato na pretres pokojnin in invalidnin. Govorila sta podpredsednik skupščine Radislav Vučptič in Voja Lazič. Nato so bile sprejete tudi postavke za invalidnine in državne dolgove. Ob tričetrt na 9 so prešli na pretres proračunskega predloga za pravosodno ministrstvo. Pravosodni minister Niko Subotič je podal obširni ekspoze. Pravosodni minister je med drugim dejal: Poglavje 32. govori o rimsko-katoliški in grško-katoliški verski upravi. Vse po ustavi priznane verske uprave imajo proračun od osvobo-jenja in zedinjenja po določenem ključu, in sicer tvorita ta ključ dva činitelja. to je število pripadnikov in dejanske potrebe. Čeprav so sedanji krediti po predlogu proračuna za rimsko-katoliško in grško-kaloliško versko upravo tako rekoč minimalni, zlasti pri osebnih prejemkih in glede na dejanske potrebe pri župnikih, katerih številčno stanje se z zasedbo izpraznjenih župnij neprestano spreminja, bodo ti krediti vendarle zadostni za kritje potreb v tem proračunskem poglavju. Minister govori potem o muslimanski verski upravi v poglavju 34. in o proračunu za to upravo, ki se ni spremenil v primeri z lanskim letom. Za evangeljsko versko upravo znaša celotni proračun 1,144.000 din, za židovsko pa 1,131.220 din. Minister omenja dalje, da je bil lani pomemben datum, ko so sodniki na podlagi ustave dobili stalnost. V zvezi s čl. 101. ustave, nadaljuje minister, je treba izdati nov zakon o sodnikih rednih sodišč. To je potrebno zlasti tudi zaradi člena 100. ustave, po katerem se ima z zakonom določiti, kako se bodo volili in postavljali sodniki in predsedniki sodišč. Načrt tega znkona je že izdelan in ga bo v kratkem moči predložiti narodnemu predstavništvu. Nato govori minister o izdelavi novih zakonskih načrtov. O prvem in drugem delu trgovskega zakonika je bilo pred kratkim govora v skupščini. V zvezi s tem se je izdelal tudi načrt uvodnega zakona za prvi in drugi del trgovskega zakonika. Izdelava predloga civilnega zakonika se takisto bliža koncu. Osebne vesti Belgrad, 1. marca. m. Davi je prišel semkaj ban dr. Marko Natlačen v zadevah dravske banovine. Belgrad, 1. marca. A A. Z odlokom poštnega ministra so premeščeni: na pošto Ljubljana 2 Ivan Konas in Stanislav Grošelj, uradniška pripravnika na glavni brzojavni postaji v Belgradu; na pošto Maribor 2 Artur Pahor, uradniški pripravnik na glavni brzojavni postaji v Belgradu, ln Albin Ster-benc, uradnik glavne brzojavne postaje v Belgradu; na pošto Murska Sobota Marta Urbič, uradnica na pošti v Ljutomeru; na pošto Ljutomer Franc Gre-gorič, pomožni uradnik, in Jaroslav Rak, uradnik na pošti v Murski Soboti. Belgrajske vesti Belgrad. 1. marca. m. Danes je bila spet konferenca trgovinskih in industrijskih zbornic iz vse države. Konferenca se je pričela popoldne ter bo trajala nekaj dni. Na dnevnem redu so razna gospodarska vprašanja v zvezi z novo uredbo in raznimi amandementi. Belgrad, 1. marca. m. V trgovinskem ministrstvu so se danes nadaljevala pogajanja med našo državo in Ilolandsko. Pogajanja se zelo zadovoljivo nadaljujejo ter bodo uspešno zaključena. Belgrad, 1. marca. m. V dvorani tukajšnje Trgovske zbornice je bil danes dopoldne spet občni zl>or jugoslovanskega nacionalnega odobra mednarodne trgovske zbornice. Na občnem zboru ju podal poročilo o delovanju nacionalnega odbora mednarodne trgovske zbornice dr. Stevan Popovič, nakar so bila spremenjena tudi pravila. Mariborska občinska seja Maribor, 1. marca. Nocoj ob pol 7 je bila na magistratu kratka občinska seja, na kateri sta se obravnavali dve važni vprašanji. Župan dr. Juvanje poročal, da je sedaj vprašanje vojašnice končnoveljavno rešeno, ker so to prodajo dovolile vse v poštev prihajajoče oblasti Mestna občina proda vojaškemu rrarju za 3,308.485 Din. Kupnino bo prejela deloma v gotovini, deloma pa v vojaških objektih, in sicer v carinskem skladišču in stari dravski vojašnici. Občina si obenem pridržuje pravico, da bo vse vojašnice, ki jih je sedaj prodala vojaškemu erarjti, kupila za enako vsoto nazaj, če jih vojaštvo ne bo več rabilo. Na ta način je prišla sedaj občina do stavbišča za novo carinarnico, katero bo zgradila iz kaldrminskega fonda, in do stavbišča za novo tržnico, ki bo postavljena nn mestu sedanje dravske vojašnice. Občinski svet je prodajo soglasno odobril. Za mestna podjetja je podal referent g. Hrastelj, ki je poročal o načrtih mestnega avtobusnega prometa glede novega pogonskega sredstva »metana«. Dosedanji poskusi, ki so se delali pri avtobusnem podjetju z novim pogonskim sredstvom metanom, so ugodno izpadli. Kubični meter metana, ki stane 3.16 Din, odgovarja približno 1 litru bencina, ki slane 7.80 Din. Prihranek je torej zelo velik. Mestna občina bo preuredila 10 avtobusov na bencinski pogon na pogon z metanom. Investicije so majhne ter stanejo pri avtobusu od 3—5000 Din. Pač pa so jekleni valji zn metan precej dragi. Občina bo rabila 100 takšnih valjev, ker se izplača nabava plina samo pri vagonskih pošiljkah, na vagon pa gre 200 steklenic. Nabnvnn cena za 400 steklenic znaša 280.01*) Din, izplačala pu se bo iz sredstev, ki so pripravljena za nakup bencina, vendar so bodo te steklenice že v prvem letu Izplačale iz prihrankov na pogon. Občina ima namen tudi pozneje dostavljali plin v steklenicah interesentom na dom. Občinski svet Je soglasno pooblastil ravnateljstvo mestnih podjetij, da izvrši pogodbo, s tovarno za dobavo metana. S tem Jo bil dnevni red seje zaključen. j Na koncu svojega ekspozeja, kl se iz njega ' vidi celotno delovanje ministrstva in njegovih ustanov, navaja minister, da vrši celotno delo re-sora 25 oseb izven skupin, minister, 1 nadškof (arhihiskup), trije nadškofi, 18 škofov in pomožnih škofov, trije apostolski administratorji, 4784 uradnikov. 1639 uradniških pripravnikov, 2094 zvaničnikov, 109S slug in 2382 drugih nameščencev. Na koncu minister poudarja, da proračun izdatkov komaj zadošča za najnujnejše potrebe, in da ga je treba odobriti v predlagani višini. Belgrad, 1. marca. m. Finančni odbor narodno skupščine je imel danes popoldne v svojih prostorih sejo ter je sprejel vse amandemente, ki mu jih je odstopil skupščinski plénum. Belgrad, 1. marca. m. Finančni minister je predložil skupščini amandament k računskemu delu proračuna. Izdatki se znižajo za skupno 39 milj. Din. Pri izdatkih je znižana postavka dohodkov pri državnih rudnikih za 39,200.000 Din. V aniandeinentu za ministrstvo za gozdove in rudnike je predvidena postavka 300.000 Din za udeležbo naše države na lovski razstavi v Berlinu. Dva Mačkova poslanca sta prišla v skupščino Belgrad, 1. marca. m. Za časa današnje dopoldanske skupščinske seje se je po skupščinskih prostorih razjiesla novica, dn ota dva poslanca, izvoljena 5. maja na listi dr. Mačka, predložila predsedniku skupščine svoja polnomočja za verifikacijo njunih mandatov. To sta Jovan Zdravkovič, pristaš bivše zemljoradniške stranke, in Radivoje Nikolič, pristaš bivše demokratske stranke in poslanec za okraj posavski. Oba poslanca sta prišla v skupščino ter sla bila takoj sprejeta pri skupščinskem predsedniku, kateremu sta predložila svoja polnomočja. Oba omenjena poslanca sta se že delj časa zavzemala za to. da gresta v skupščino, ker sta se uverila, da srbijanski del združene opozicije nima nobenega uspeha. Pred javnostjo sta omenjena poslanca izjavila, da sta storila ta korak, ker to zahtevajo njuni volivci. Po današnjem sprejemu pri skupščinskem predsedniku sta oba poslanca takoj dobila vse ugodnosti aktivnih poslancev. Po nalogu predsednika skupščine sta oba takoj dobila poslansko kakor tudi železniško legitimacijo za brezplačno vožnjo. Kakor hitro so časnikarji zvedeli za to, da se nova poslanca mudila pri skupščinskem predsedniku, so odhiteli pred njegov kabinet ter ju pričakovali. Na razna vprašanja časnikarjev, kako da sta se odločila za vstop v skupščino, je Zdravkovič odgovoril, da so to zahtevali njuni volivci. Na vprašanje, če l>osta vstopila tudi v kak skupščinski klub, sta izjavila, da trenutno ne bosta vstopila. Svoj prihod v skupščino bosta oba motivirala s posebnimi deklaracijami. Za časa razgovora časnikarjev s poslancema je prišel v skupščino tudi predsednik finančnega odbora dr. Janjič, ki se je z obema prisrčno pozdravil. Komsomolsk municijsko mesto sredi sibirskih gozdov London, t. marca. TG. Angleško vojno ministrstvo je dobilo nekaj novih podrobnosti o stanju sovjetske armade. Uradno priznava sovjetsko armadno vodstvo, da stoji pod orožjem nekaj več kakor en milijon vojakov, medtem ko je znašala stoječa vojska Sovjetske Rusije 1. 1936. komaj 560.000 mož. Za sovjetsko vrhovno poveljstvo je nastalo sedaj vprašanje, kako spraviti te nove stotisoče pod streho in kje je treba zgraditi zanje nove vojašnice. Sovjetsko vojno ministrstvo se je odločilo, da pošlje večji del svojih novih vojakov v Sibirijo, kjer imajo sovjeti namen zgraditi uprav središče vse sovjetske vojaške obrambe. V ta namen l)odo v kratkem dogradili še tretjo sibirsko progo, ki bo služila edino v vojaške namene, predvsem za prevažanje streliva in orožja. Strelivo pa bodo proizvajali v posebnem v ta namen zgrajenem mestu, ki je skrito sredi sibirskih gozdov in jo kakšnih 5000 km oddaljeno od meje. Nohono letalo tega »municijskega mesta« ne bi moglo doseči, še manj pa seveda bombardirati. »Municijsko mesto« šteje že sedaj 60.000 prebivalcev, od katerih ni nobeden starejši kakor 25 let. Do sedaj je zgrajenih 12 velikanskih tovarn, ki delajo noč in dan brez prestanka. »Municijsko mestor. so imenovali Komsomolsk in je v stanu, da proizvaja trikrat toliko streliva, kot je za sovjetsko sibirsko armado potrebno. S temi tovarnami je obramba Sibirije sedaj tako organizirana, da se lahko sibirska armada vzdržuje brez kakršnekoli pomoči od strani evropske Rusije. Povišanje sovjetsko stoječe armade je torej predvsem namenjeno za Sibirijo, ki se bo zalagala iz Komsomolska, med tem ko bo evropska Sovjetija v obrambnem pogledu organizirana samostojno in še danes ni znano, na katerem kraju meni vojni komisariat postaviti »municijsko mesto«. „Avstrija ni Mandžurija" Schuschnigg ne pojde v Rim Dunaj, 1. marca. b. Skoraj vsi evropski listi so poročali, da 1к> avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg odpotoval v Rim, da obišče Mus-solinija, še preden ho le-ta odpotoval v Libijo. V rimskih krogih pa se sedaj govori, da je to potovanje odgodeno. Rimski listi tudi trdijo, da dr. Schuschnigg ni nameraval priti v Rim. V resnici pa se je dr. Schuschnigg odrekel svojemu potovanju v Rim, vsled česar so politični krogi mnenja, da namerava Schuschnigg iti v zunanji politiki popolnoma svojo çot. Dr. Schuschnigg je zelo ogorčen, da je Nemčija pričela zaradi neuspeha von Neuratha nft Dunaju izvajati pritisk potom Rima, ter izjavil, da Avstrija ni in ne bo Mandžurija. Drobne vesli Sedan, 1. marca. c. Včeraj je prišlo do hudih spopadov med levičarji in desničarji. Desničarji so hili večinoma člani organizacije bivših ognjenih krlžev. V spopadu je bil en član bivših bojevnikov ubit. 15 oseb pa je bilo težje ranjenih. Pefuh, 1. marca. c. Danes je zopet izbruhnila stavka v tukajšnjih rudarskih revirjih. Znradi zadnje stavke je podjetje odpustilo 135 rudarjev. Ker se je podjetje branilo te delavce sprejeti na delo, je danes 4000 rudarjev stopilo v stavko. Tudi drugi delavci groze zaradi tega slučaja stopiti v stavko. Dunajska vremenska nnpnved. Večinoma močno oblačno, temperatura čez dan nekaj nad f) stopinj, svež veter. Domači odmevi Začudenje g. Marka Žuča »Ponedeljskl Slovenec« je ponatisnil pismo g. Marka Žuča, Zagrebčana, ki je v »Naši misli« objavil svoja opazovanja o ljubljanskih razmerah. G. Žuč se je zelo čudil, ko je videl, da oba ljubljanska »nacionalna« dnevnika Slovenski Narod in Jui.ro v svojih poročilih in informacijah navijata za španske komuniste, kakor se tudi sicer v svojih drugih stolpcih poslužujeta zelo spretne propagande za boljševiško Rusijo. G. Žuč se začudeno sprašuje, kako je taksno zadržanje »nacionalnega« tiska združljivo z jugoslovenskim nacionalizmom. — Na to moremo g. Marku Žuču pojasniti, da se to, kar je opazoval, prav dobro vjema in krije z vsem dosedanjim delovanjem jugoslovenskega nacionalizma, za katerega je le logično, da njegov tisk sedaj piše v prilog III. komunistične Lnternacionale. Naši ju-goslovenski unitaristi in centralisti so po veliki večini organizirani v prosluli JNS, v kateri ima mednarodna framasonerija odločilen vpliv. Vodilni stebri te »nacionalne« stranke so prostozidarji, kar velja zlasti za takozvano »pohorsko krilo«, ki so ga svoj čas listi v Jugoslaviji kratkomalo tudi napisali kar »framasonsko krilo« JNS. Mednarodna framasonerija je bila prva, ki je v Evropi nad demokracijo obupala. Iz njenih vrst so nastopili prvi ?reroki, ki so napovedovali zaton demokracije, ato je framasonska internacionala tudi jugoslovenskim masonom dovolila in jih celo pozivala, da prevzamejo vodstvo antidemokratičnih režimov preteklih let v Jugoslaviji. Tedaj je bila celokupna jugoslovanska masonerija za diktaturo, ker ji je na tako srečen način izigrala v roke oblast nad državo. Položaj ostalih misonov v Evropi pa ni bil povsod tako rožnat. Desetletja so se mogli skrivati za hrbtom takozvane demokracije, ki je bila pa mnogokje le diktatura kapitala nad ljudskimi množicami. Ob novih prilikah, ki so nastale v Evropi, pa se je pokazalo, da se oblikujeta dva nova politična tabora: fašizem in komunizem. Masonerija je hitro sprevidela in tudi občutila, da fišizmi, ker so nacionalno gibanje, mednarodnemu podtalnemu prostozidarstvu niso naklonjeni. Fašizem je res tudi pričel zatirati masonerijo, ki je vsled tega nujno pričela povsod, kjer ji demokratična kulisa ni mogla več služiti, koketirati s komunizmom in z njim iskati stikov. Ker sta si masonerija in komunizem po svojem brezboštvu in svobodomiselstvu idejno zelo sorodna, zlasti pa še po skupnem sovraštvu do krščanstva, ni bilo težko zvariti skupne delovne fronte. Sad vzajemnega sodelovanja med organizacijo srjïa in kladiva ter organizacijo Sestila in ravnila je »ljudska f r o n-t a«, do katere je prišlo tam, kjer sta ti dve in-ternacionali bil: dovolj močni, torej v Španiji in v Franciji. Tako se je masonom posrečilo, dobiti stik z ljudskimi množicami, ki ga že davno niso več imeli, komunisti pa so veseli, da jim prostozidar-stvo odpira vrata v meščansko družbo in jih uvaja na salonski parket. Posebno »zaslužna« in delovna je v tem pravcu pariška masonska centrala, od katere so docela odvisne tudi jugoslovanske masonske lože. To, kar je pariška prostozidarska loža napravila doma, seveda priporoča in nasvetuje tudi svojim podružnicam. Odkar je prišlo do »ljudske fronte« т Franciji, tudi jugoslovanski masoni, ki so s padcem diktature izgubili oblast, ne nehajo ljubimkovati s III. internacionalo. Ves jugoslovanski tisk, kar ga kontrolira loža, simpatično piše — kolikor zaenkrat seveda more — za svoje rdeče zaveznike, beleži njih gibanje, »kolosalen« napredek sovjetske Rusije in »ogromne« zmage boljševikov v Španiji. Kakor rečeno, mora vse to delati zaenkrat še v previdni obliki. Ne pišejo pa v tem pravcu le »nacionalni« listi v Ljubljani, ampak tudi v Zagrebu, v Belgradu in kjerkoli že kateri izhaja. Praktično bratstvo med obema internacionala-ma smo v Sloveniji doživeli pri občinskih volitvah, ko je tajništvo JNS za dravsko banovino izdalo okrožnico s parolo: Vežive se s komurkoli, le z JRZ ne. V resnici so se jenesarji tudi vezali z vsemi, tudi s komunisti, če so se le mogli. V tej novi druščini pa je jugoslovanska masonerija na njeno veliko škodo dedno obremenjena s tem, da je bila nosilec diktature v vseh letih ba-tinaškega režima. To jo ipak nekoliko ženira, oz. njo še ne toliko kakor njih zaveznike, ki bi po svojih »ljudskih frontah« hoteli biti nositelji — demokracije. Seveda so to le limanice za neuke ljudi, toda sliši se le lepo, če kdo pravi, da je za demokracijo. Komunistom se sicer to ne jx>da preveč — ali oni so odločeni, da vztrajno varajo javnost. Zato smo v zadnjem letu, kar je JNS izgubila oblast, naenkrat priče tudi njenemu spreobrnjenju. Kar nenadoma so vsi prvaki te diktatorske stranke pričeli govoriti o — demokraciji. Celo g. Živkovič je povedal, da je za demokracijo, ne da bi se mu pri tem kaj zaletelol JNS in ves njen tisk, ki je celo vrsto let zagovarjal in branil fašistične vladne metode, se danes zelo trudi, da bi pokazal svojo ljubezen do demokracije in je jako v skrbi za ljudske svoboščine pri nas doma v Jugoslaviji, v Španiji in še drugod po svetu, kjer ne vlada ljudska fronta ali kar čisti komunizem. Samo tam je vse v najlepšem redu, so ljudje srečni tn svobodni... To so metamorfoze našega »nacionalnega« tiska. Ko bi jih g, Marko Žuč poznal tako dobro, kot jih pozna slovenska javnost, se ne bi prav nič čudil, da »nacionalni« tisk navija za rdečkarje. Gre za isti tabor m sicer prav za svetovnonazorni tabor, ki je obema skupen, pa čeprav bi nam v svojih listih radi dopovedali, da jih svetovnonazorna vprašanja niti malo ne brigajo. V resnici so pa tudi za nje gibalo vsega njihovega življenja. Manifestacija „Agrarne misli" v Skoplju Akcijski odbor -»Agrarne mislit v Skoplju je povabil to dni dr. Milorada Nedeljkoviïa, generalnega direktorja Poštne hranilnico in predsednika »Agrarne misli«, da predava o problemih našega kmetijstva in ciljih društva »Agrarna misel«. Na konferenci so po uvodnih besedah g. dr. Nedeljkoviča govorili načelnik oddelka za kmetijstvo prof. ing. g. Vukičevič, g. ing. Svetozar Nova-kovič, šef odseka za gozdarstvo banske uprave, g. Dušan Markovič, šef veterinarskega odseka bansko uprave, g. ing. Dušan Rosič, refereut kmetijskega oddelka banske uprave, g. ing. Stanoje Nedeljko-vič in g. dr. Dobr. Todorovič, profesorja kmetijske fakultete v Belgradu.. Vsi govorniki so z največjim navdušenjem in priznanjem pozdravili akcijo ^Agrarne misli« in izjavili svojo pripravljenost, da ji pomagajo pri njenem delu. G. načelnik J. Vukičevič je podčrtal potrebo, da se preusmeri miselnost naše inteligence, ki je popolnoma izgubila stike e kmetom, njegovim življenjem, njegovimi potrebami in težavami; zato je nujr.o potrebno, da se začne med našo inteligenco razširjati agrarna miselnost. G. ing. za gozdarstvo Nnvakovič je orisal vse strahotne posledice, ki pretijo vardarski banovini zaradi neusmiljenega nesmiselnega krčenja gozdov po planinah: neurejeno odtekanje voda izpira njive na pobočjih, jih prekriva z naplavinami in stvarja goličave in nerodovitne nasipine; za obdelovanje sposobna zemljišča v kotlinah in dolinah se spreminjajo v močvirja in barja, ki vsak dan zmanjšujejo površino za obdelovanje sposobne zemlje. G. prof. Slanoje Nedeljkovié je govoril o potrebi izpremembe sistema in programa osnovnošolskega pouka v našem narodu, da se kmečko ljudstvo bolj racionalno, bolj praktično in koristnejše izobrazi. Drugega dne, v nedeljo 21. t. m. pa je bila ogromna dvorana Oficirskega doma že pred 10. uro nabilo polna najizbranejšega občinstva iz Skoplja in velika množica kmečkih delegatov iz cele okolice Skoplja. Prisotnih je bilo več kot tisoč poslušalcev. Predavanje je otvoril predsednik akcijskega odbora r Agrarne misli« g. J. Vukičevič, obdan od večjega števila članov odbora, in nato podelil besedo g. dr. N. Nedeljkoviču, ki je naslanjajoč se na obširni statistični materijah govoril o potrebi velike akcije, da se reši in dvigne naš kmet. Na koncu predavanja je bil g. dr. N. Nedeljko-vič burno pozdravljen od vseh prisotnih z dolgotrajnim aplavzom in po eklepnih besedah načelnika kmetijskega oddelka g. Vukičeviča so vsi poslušalci po vrsti izjavljali, da se popolnoma strinjajo z naziranji predavatelja in odobravajo za-početo akcijo »Agrarne misli«. Splošen vtis je, da je ta sestanek »Agrarne misli« velik dogodek v življenju Skoplja v zadnjem času. V zvezi g tem sestankom pristašev »Agrarne misli «se je sestavil številen odbor »Agrarne misli« v Skoplju Pucljev organ za svobodo in druge tepe slcart »Kmetski list«, glasilo senatorja Puclja, piie v svojem poročilu n narodne skupščine, da so »e poslanci Riko Fux, Franc Župančič, Vinko Gor-njak, Stanko Lenarčič, prosluli Milan Mravlje, Albin Koman, Prekoršek Ivan in druge parlamentarne zvezde unilaristične JNS, v svojih govorih dotaknili in obravnavali splošna gospodarska politična, kulturna in socialna vprašanja, prav posebno pa še kolikor se tičejo Slovenije. Vsi so naglašati — povdarja j Kmetski list« — težak položaj slovenskega kreditnega zadružništva, v katerega ga je spravila uredba o likvidaciji kmet-skih dolgov, splošno obubožanje kmetskega ljudstva in davčna preobremenjenost. Kakor vidimo, je »Kmetski list« postal zelo tenkočuten, kar se tiče gospodarskega stanja slovenskega ljudstva, zakaj, ko je v slovenski deželi neomejeno pašoval g. Pucelj za časa jugoslovenske diktature, »Kmetski list« ni mogel prehvaliti takratne vlade in je slovensko ljudstvo s svojimi slavospevi o režimu na vse kriplje prepričeval, da je pod velmožem Pucljem v Sloveniji dobro biti in da nad našo deželo |x> zaslugi njegovih prijateljev, in seveda v prvi vrsti njega, dežuje nmna in se cedi med. Nič ni takrat »Kmetski list« hotel vedeti o ponesrečenem skrpucalu likvidacije kinetskih dolgov, kakor ga je izmislil takratni režim in ne sedanji, čisto slep je bil za težak položaj, v katerega je prišlo zaradi brezglave gospodarske politike JNS-diktature slovensko kredituo zadružništvo, in kar videti ni hotel splošnega obuboževanja našega kmetskega ljudstva in davčnega bremena, ki so ga na njegova potrpežljiva ramena nalagali takratni mogotci, dočim sedanji režim ni uvedel niti zvišal nobenega davka, ki ga nosi kmet, ampak jih znižuje in je omogočil razmere, v katerih se, kakor ■-Kmetski list« v isti številki sam pod mastnim naslovom poroča, zaupanje v denarne zavode in v naše kreditno zadružništvo zopot vrača. »Kmetski list« je napisal tudi notico, da brez svobode ni življenja in napredka, in da se moramo za svobodo boriti tudi naprej, dokler bomo živeli. Pucljevo glasilo ima pač zelo kratek spomin, kajti nista minuli šo dve leti. odkar smo imeli režim, pod katerim se ni teptala samo vsaka politična, ampak tudi kulturna svoboda ljudstva v naši državi, pri čemer je v prvi vrsti pomagal tlačifi ljudsko voljo in utrjati strahovlado JNS g. Pucelj, kojega glasilo se sedaj, ko g. Pucelj ni več minister tako junaško zavzema za svobodo. Petrolej pod mestom. Okolica mesta Oklahoma v Ameriki slovi po izdatnih petrolejskih vrelcih. V zadnjem času pa so odkrili tudi pod mestom veliko petrolejsko polje. Petrolej je danes v Ameriki najbolj stavljena tekočina in tako se nahajajo poleg visokih mestnih neboličilikov že številni stolpi, s pomočjo katerih vrtajo za petrolejem. Pctrolejska zveza Se je tudi že odločila, da pokupi več nebotičnikov in jih podere. Lastniki hiš se tega veselijo, ker bodo cene poslopij primerno visoke. Hiše, ki bi imele biti porušene, menda jih je cela mestna četrt, so seveda v vrednosti poskočile na dvojno dosedanjo višino. + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša dobra mamica Ana Missia roj. Horvat svakinja pokojnega kardinala Missie danes po dolgem in težkem trpljenju mirno v Gospodu znspaln. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 3. marca 1937, oh 10 dojioldne iz hiše žalosti, Na Moti 10, na pokopališče v Knpeli. Svete maše zadušnice se bodo brale v sredo in naslednje dni v Kapeli. Kapela pri Radencih, dne 1. marca 1937. Žalujoči oče in otroci Frane, Minka, Peter, Martin, Lojzka in J n š k o. Delomrznezi oblegajo mesta Cas sezonskega dela zopet prihaja in sezonski delavci se vračajo z dežele v mesto, da si pri tej ali oni stavbi preskrbe pošteno delo in zaslužek. Toda z njimi prihaja prav neprijetno spremstvo. Poštenim delavcem slede namreč trume delomrz-neže-v, ki nimajo namena, da bi v Ljubljani delali na kakšni stavbi ali si preskrbeli drugo delo, temveč imajo vse druge načrte. Orožniki na deželi vprašujejo potujoče ljudi, kam so namenjeni peš in prav običajen izgovor je: »Gospod, nimamo denarja za železnico in gremo peš v Ljubljano«. Nato tvezajo orožniku, da bodo našli delo pri tramvaju, ki se bo baje razširil, pri novih hišah in drugih stavbah, ki se bodo gradile, pri regulaciji Ljubljanice itd. Orožnik seveda ne more vedeti, ali ima opravka s poštenimi ljudmi, ali z delomrznezi. Skoraj vse, kar je bilo med številnimi racijami Îtozimi iz mesta izgnano, se sedaj vrača v Ljub-jano. Enake pritožbe pa prihajajo tudi iz drugih mest v Sloveniji. Domačim potepuhom so se pridružili še številni delomrzneži z juga, razni kroš-njarji. prekupčevalci s starimi oblekami, prekupčevalci z ukradenim blagom, berači in vsi možni postopači iz južnih pokrajin države in pa še z drugih strani sveta. Naval delomrznežev na Ljubljano se že močno občuti. Najbolj navaden izgovor, ki ga ima tak delomrznež pri beračenju je, da potuje v Maribor, v Zagreb ali kam drugam. Delomrznež je seveda užaljen, ako mu kdo v obraz zabrusi, da že vsaj deset let berači pod istim izgovorom v mestu. Z vrat izginjajo kljuke, od vodovodnih napeljav medeninaste ročice in petelini, iz vež izginejo žarnice. Delomrzneži, ki kradejo žarnice, navadno vodijo s seboj kakega majhnega dečka, ki ga dvigajo na ramena, nakar otrok odvije žarnico in jo izroči «lelomrznežu. Delomrznež da otroku pol dinarja nagrade, sam pa skuša žarnico prodati kjerkoli za kovača. Ljudje se potem čudijo, kako je mogla izpod stropa žarnica izginiti. Nobeno podstrešje in nobeno dvorišče, kjer se suši perilo, ni več varno pred delomrzneži. Potepuhi nastopajo kar v dveh in skoraj bolj izsiljujejo miloščino, kakor pa jo prosijo. Dobrodošla jim je tudi vsaka predpražnica, če jo le morejo kje vnovčiti. Najbolj surove odgovore pa dožive ljudje, ki tem delomrznežem svetujejo, naj si poiščejo delo, češ da ga je v Ljubljani dovolj in da na magistratu dobe res potrebni brezposelni potrebno delo. Dogajajo se primeri, ko vam delomrznež odgovori, da za tri dinarje na uro ne bo delal, raje »fehta«l Spričo takih razmer moramo res pritrditi ljubljanskemu županu g. dr. Alešiču, ki zahteva za take delomrzneže ustanovitev posebnih vzgajališč, kar je povdaril tudi na seji banskega sveta. Kamniška gasilska župa V nedeljo dopoldne ee je vršil občni zbor gasilske župe za okraj Kamnik, katerega je sklicala začasna župna upirava, katere starešina je bil goep. Novak Nande. Ob otvoritvi občnega zbora je pozdravil starešina vse udeležence, ter oblastnega zastopnika okr. načelnika g. Kosija, zastopnika vojske goep. kapetana Janka Turka, zastopnika nadzorne edinice gasil, zajednice gosp. Mihaela Laha in zaetcupnika tiska, nakar je podal obširno in stvarno poročilo starešine in tajnika. V svojem govoru je spodbujal tovariše gasilce k nadaljnemu požrtvovalnemu delovanju za procvit in napredek gasilske organizacije. V gasilskih četah kamniške župe je včlanjenih 1344 članov, ter je pričakovati, da se bo v tekočem letu članstvo povijalo na 1500. V preteklem letu se je ž upa pomnožila za tri članice in sicer: Sela, Gozd in Vel. Lašna. Pripravlja pa se ustanovitev novih čet še v Tunjicah, Mekinjah in Palovičah. Nove motorne brizgalne so si nabavile čete Motnik, Polije pri Vodicah in v Nev-Ijah. Čete kamniške župe posedujejo 26 motornih brizgaln, 22 ročnih brizgaln, 34 berglovk m okrog 9000 m cevi. Ves ta inventar predstavlja vrednost nad 2,400.000 Din. Pri volitvah sta bili postavljeni dve listi. Zmagala je s 57 glasovi lista g. Stebeta Antona. Druga lista z nosilcem g. Cerer Antonom, je dobila 31 glasov, ena glasovnica pa je bila oddana prazna. Novoizvotjeni starešina gosp, Štebe je takoj po izvolitvi prevzel vodstvo obč. zbora, nakar so razpravljali še o proračunu za tekoče leto ter določili vrstni red za prireditve v tekočem letu. 78 požarov — 3,728.000 Din škode Maribor, 1. marca. Včeraj dopoldne se ie vršil v Gasilskem domu v Mariboru občni zbor gasilske župe za okraj Maribor deem breg, ki ga je vodil starešina Josip Klemenčič. Občnemu zboru je prisostvoval tudi okrajni glavar dr. Šiška. Poročali so poleg starešine še tajnik Milan Klemenčič in blagajnik Anton Pieničnik. Poročila o delovanju gasilske župe Maribor desni breg za preteklo poslovno leto eo bila izredno zanimiva; prikazala eo namreč veliko delo gasilcev v okraju, kjer se dogaja največ požarov v Sloveniji, v katerem pa je tudi podeželsko gasilstvo doseglo najvišjo stopnjo ter je najmoderneje oboroženo. Ta gasilska župa šteje 30 čet s 780 rednimi, 1340 podpornimi in 67 častnimi člani. Čete imajo 24 motork, 1 parno brizgal-no, 37 ročnih brizgaln, 15 vozov, 23 avtomobilov, 126 lestev 10.875 m cevi. Njihovo premoženje je ocenjeno na 3,163.800 Din, dolga pa imajo 243.555. Ta gasilska župa iima edina v državi lastni po-škodbeni fond, ki vzorno deluje ter ima lepe dohodke. Na področju župe je bilo v lanskem letu skupno 78 požarov, od tega 9 manjših (do vrednosti 10.000 Din) 52 srednjih, 8 večjih, čez 100.000 Din vrednosti pa 9. Požarnih katastrof k sreči ni bilo. Zgorelo je 30 hiš, 67 gospodarskih poslopij x inventarjem, 11 svinjakov, 7 stiskalnic, 3 drvarnice, 2 čebelnjaka, 2 gozda, 2 žagi, 3 skladišča, 2 delavnici, 1 klet, 1 viničarija, 1 kozolec, 1 avto-garaža 25 vagonov sena, velika kopa slame itd. Pri 50 požarih je vzrok neznan, pri 11 je vnetje •aj povzročilo ogenj, 9 krat je bil podtaknjen, 5 krat zaradi nepažnje, 2 krat zaradi strele, enkrat pa zaradi maščevanja. Zavarovanih je bilo 68 uničenih objektov nezavarovanih pa 10. Škoda na zavarovanih objektih znaša 3,614.400 Din, na nezavarovanih pa 114.000 Din. Gasilci so pre-prečiH s svojim požrtvovalnim delom nadaljno Škodo, ki bi bila znašala o>kro7 in pol milijona Din na objektih, škoda na gozdu pa bi bila neprecenljiva. Pri 72 požarih so gasilske čete pomagale, pri šestih pa ne, ker niso bile pravočasno obveščene, ali pa so domači že sami pogasili. — Pri požarih je gasilo skupno 1266 gasilcev, 5 fîh je dobilo pri tem požrtvovalnem delu težje poâkodbe. En požar je zahteval tudi — Pri laprtjn. motnjah v prebav! vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Imel grenčice«. smrtno žrtev. — Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih je bil ponovno izvoljen za starešino Josip Klemenčič, podistarešina je Josip Pfeiler, tajnik Milan Klemenčič, blagajnik Anton Pšeničnik, odborniki pa Karel Podhraàki, Alojzij Kaloh, Ivan Kvac in Anton Medved. Zmaga JRZ v 7 občinah V nedeljo so bile v osmih občinah volitve, JRZ je zmagala v sedmih občinah, opozicija pa V eni. Golnik; Volilnih upravičencev 384. volilo 294 (76.6%). Vee glasove in vseh 18 odbornikov je dobila edina vložena lista JRZ z nosilcem gosp. Karlom Zaplotnikom. Hajdina: Volilnih upravičencev 328, volilo 202 (79.5%). Lista JIÎZ z nosilcem g. Andrejem Dre-venškom je dobila 194 glneov in 17 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Janezom Ogrizkom 68 glasov in 1 odbornika. Križe: Volilnih upravičencev 719. volilo 590 (82%). JRZ 225 Glasov (2 odbornika), opozicija (Kuhar) 365 glasov (16 odbornikov). Metlika okolica: Volišče Tri fare: Nemaničeva lista (JRZ) je dobila 361 glasov, opozicija (lista g. Jeletiiča) 89. Volišče Suhor: Nemanič 332. Jelenič 83. Skupaj je bilo za Nemaniča (JRZ) oddanih 693 glasov, za opozicijo (Jeleniča) pa 172 glasov. JRZ je dobila 23 odbornikov, opozicija 1. Volitve so бе izvršile v po|>olnem redu Motnik: Volilnih upravičencev 324, volilo 186 za listo JRZ (57.5%). Semič: Volilnih upravičencev 889. volilo 662 (7-1.5%). Lista JRZ z nosilcem g. Josipom Pečavar-jem je dobila 401 glas in 21 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Ivanom Kočevarjem je dobila 261 glasov in 3 odbornike. Trebelno: Volilnih upravičencev 571, volilo 457. JRZ je dobila 259 glasov (15 odbornikov), Piškurjeva lista 198 glasov (3 odbornike), Klemen-čičeva lista 0. Zibika: Volilnih upravičencev 411, volilo 341 (82%). Lista JRZ z nosilcem g. Rokom Planinškom je dobila 183 glasov in 15 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Josipom Gobcem 158 glasov in 3 odbornike. Starček utonil v Glinščici Ljubljana, 1. marca. Danes dopoldne je neka ženska opazila v potoku v Glinščici, na kraju, kjer potok seka tako-zvano Večno pot okoli Rožnika, truplo nekega moškega. Očitno je bilo, da je moški padel v potok in ker ei ni mogel pomagati naprej, je utonil v sicer zelo nizki vodi. Potok Glinščica je na tem kraju globok kakšnega pol metra, toda ponesrečenec je bil etarček, ki so mu moči pri padcu v vodo očitno odpovedale, tako da se je zadušil v plitvi vodi. Ze dopoldne je prišla na kraj nesreče policijska komisija, ki sta jo vodila policijski zdravnik in pa dežurni uradnik. Policija je ugotovila, da gre za približno 66 let starega moža, najbrže kakšnega ргобјака. Starček je moral pasti v vodo v nedeljo zvečer. Pri njem je policija našla le denarnico, v kateri je bilo 18 Din. Ni pa našla v obleki ponesrečenca nobenih dokumentov, tako da policija še sedaj ne ve, kdo bi bil ponesrečenec. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Viču. Tomerlinov motiv s Primorja. Danes zaključuje svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu hrvatski slikar Tomerlin, ki je tokrat že petič gostoval v Ljubljani in si v nji gotovo nabral mnogo prijateljev svoje umetnosti. Tomerlin s svojim delom zavzema poseben položaj med zagrebškimi slikarji, ker ne sledi nobenim idejnim stru-jam, ki prihajajo z modo časa, temveč je predan lastnemu razpoloženju in težnjam do sveta, ki je zanj jx>ln veselja, lepote in ubranosti. Obisk prostorov, kjer so Tomerlinove slike, je kakor oddih in osvežitev ob tem sivem hrupu mestnega življenja. Zato so njegove razstave poveod številno ob- iskovali, kar pa ne velja za Ljubljano. In vendar so njegove slike polne pisane in žive barvitosti, posebno kadar prikazuje narodne motive, kadar slika narodno nošnjo in kmetsko življenje. Karak-teteristični eo njegovi portreti vaških ljudi, lepe so njegove podobe morja in obali. Vztrajno in dosledno vrši ta slikar svoje delo in s tem se je dokopal tudi do velike spretnoeti, 6 katero reèuje zastavljene slikarske probleme zlasti glede barvnih efektov in občutljivosti za ton. Na vsak način bi bilo škoda zamuditi priložnost in ne videti tega hrvatskega umetnika. — Pri motnjah ▼ prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Joseiova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogi. n*. S. br. UM74/IB. Nad polstotetia črni umetnih Ljubljana, 1. marca. Z današnjim dnevom je nnstopil zasluženi pokoj g. Jože Pavlič, strojni stavec Jugoslovanske tiskarne, ki je delal v svojem poklicu celih 52 let. G. Jože Pavlič je eden najliolj zaslužnih in najstarejših naših grafičnih delavcev. Rodil se Je I. 1871, v nekdanjo Katoliško tiskarno, katero naslednica je sedanja Jugoslovanska tiskarna, pa je vstopil aprila 1885. V Katoliški, oziroma Jugoslovanski tiskarni je skujmo delal nad 37 let, na stroju pa je stavil »Slovenca« nad 20 let. Dobro se še sjiominja pokojnega glavnega urednika g. Jeriča. V zadnjih letih je stavil najtežji stavek zn »Slovenca', namreč gospodarstvo, borzo itd. Užival je velik ugled med svojimi tovariši v tiskarni, pred svojimi predstojniki in tudi v uredništvu »Slovenca«. Njegovi ožji tovariši eo se poslovili od g. Pavliča v soboto zvečer. Faktor strojne stavnice g. Gmajner je imel na g. Pavliča lep nagovor, v katerem je naglašal njegovo vestnost in njegove zasluge, stanovski tovariši pn so mu izročili v sj»min srebrno dozo in ustnik iz jantarja. G. Pavliču želimo, da bi dolgo let užival zasluže«ni pokoj j>o napornem nad polstolct-nem delu I 13 letni šolar - morilec Bizeljsko, 27. februarja. V četrtek okoli treh popoldne se je na Bi-zeljskem zgodil grozen zločin, ki je z grozo osupnil vso okolico. Celo v Brežicah, ki so oddaljene 20 km, so prebivalci bili pod strašnim vtisom tega groznega dejanja. Domov so se vračali trije šolarji, to je 13 letni Egidij Stelner, 15 letni Avgust 2nidarič in njihov tovariš Karničnik. V šoli so se med seboj stepli z biči. Zniderič je zagrozil Stetnerju z debelim koncem bičevnika, fttetner pa jc potegnil iz žepa dolg nož in se zagnal na Znideriča ter mu zasadil nož naravnost v srce. Žniderič je napravil še kake tri korake in rahlo vzkliknil, nato pa se je zgrudil mrtev na tla. Morilski šolar ni pokazal prav nobenega kesanja, temveč se je po umoru še hvalil in okrog kazal nož, češ da je svojega tovariša dobro zadel. Nesrečni sta sedaj dve hiši na Bizeljskem. Avgust Žniderič je bil namreč edini sin, ki je padel kot žrtev zločina, pa tudi Egidij Stetner je edini sin svojih staršev 1er Ik> nosil sedaj do smrti pečat morilca. Podivjanosti med mladino tam okrog je zelo mnogo in bo prav, če oblasti nastopijo ostreje. Trbovlje Volitve v bratovsko skladnico, ki so se vršilo v nedeljo, so potekle v popolnem miru. Bela lista je dobila 469 glasov in 23 delegatov, rdeča pa okoli 1200 glasov in 66 delegatov. Za prvi nastop bele liste je izid kar zadovoljiv, ker dosedaj so v tej ustanovi gospodarili socijalisti sami. Nogo so odrezali v gležnju v mariborski bolnišnici znanemu trgovcu Dežmanu vsled zainašenja žil. Uglednemu možu, ki je lani obhajal svojo 70-letnico in je znan jx> svojem mirnem značaju, želimo, da kmalu okreva! »Njega ni.. .<, igro iz bojnih poljan bodo vpri-zorili prihodnjo nedeljo Bojevniki v Društvenem domu. Ljubljansko semenišče Knezošikof dr. Gregorij Rožman je sklenil zgraditi v Ljubljani novo semenišče. Svoj sklep utemeljuje v lanskem paetirekem listu z dne 30. januarja takole: »Naša škofija nujno potrebuje novo bogoslovno semenišče. Sedanje je staro, nezdravo in premajhno. Po najnovejših cerkvenih in državnih odredbah bodo morali bogoslovci študirati šest let v bogoslovnem semenišču, torej mora biti za šest letnikov prostora. Tega pa v starem poslopju ni. Povečati se ne more. Kaj naj storimo? Ne preostaja drugega, kakor da zidamo novo bogoslovje, ki bo dosti veliko in bolj zdravo. In to novo bogoslovno semenišče naj bo spominek Škofu Baragi, zato naj nosi ponosno ime: Baragovo semenišče. V njem naj se za bodoča stoletja vzgajajo duhovniki v duhu apostolske gorečnosti, da bodo vsi podobni svetniškemu škofu Baragi in tako vsak njegov živ spomenik I Odkritosrčno je želeti, da bi se namera našega višjega pastirja Čimprej uresničila, zakaj nobenega dvoma ni, da je novo semenišče potrebno. Zategadelj naj bi si štel veakdo v svojo dolžnost, po svojih močeh in svoji uvidevnosti pripomoči k uresničenju vzvišene zamisli, najsi bo z molitvijo ali e primernim darilom. Ker pa se nam zdi prav, da spozna eleherni vernik zgodovino sedanjega semenišča, zato jo v nastopnih odstavkih po raznik virih objavljamo. Razpuščena beneditklnska opatija v Gornjem-gradu je bila z ustanovno listino iz leta 1461. od-kazana ljubljanskemu knozoškofu kot nadarbina c potrnjem, da bo skrbel za deset do dvanajst redovnikov in izza leta 1473. tudi za lomenat duhovniškega naraščaja. Leta 1605. je knezoškof Tomaž Uran Drecenoval to semenišče in mu dal ime >Col- legium Marianumc. Zavod, ki je dobil leta 1718. I nov statut, je obstajal vse dotlej, dokler ni cesar Jožef II. zaokrožil mej posameznim škofijam. Ajio-stolski vizitator za ljubljanisko škofijo Lixtus Car-canus pa je že 1. 1621. opozoril knezoškofa Hrena na sklep tridentinskega cerkvenega zbora, ki je določal, da se mora ustanoviti semenišče za duhovniški naraščaj v vsaki škofiji. Toda z izvedbo takega sklepa so v Ljubljani venomer odlašali, po vsej priliki zategadelj, ker so na sedanjem Sv. Jakoba trgu imeli jezuitje razen gimnazije izza leta 1617. tudi svoj »Seminarium paupenim studioso-rum S. J.«, za katerega vzdrževanje so prispevali tako duhovniki kakor lajiki. Iz tega zavoda pa ni prihajalo toliko zmožnih duhovnikov, da bi mogli usj>ešno popraviti vso duševno šJtodo, ki so jo prizadejali Lutrovi krivi nauki po našoh krajih. Na škofijski sinodi v Ljubljani dne 31. avgusta 1706 jo predlagal Jurij Rosa, župnik iz Sinirtna pri Kranju, naj se ustanovi v Ljubljani semenišče za duhovniški naraščaj. Ker je bil predlog sprejet, so bili določeni hkrati prispevki, ki naj bi jih za zavod plačevala škof in duhovščina. Knezoškof Ferdinand Karel grof Kuenburc je sestavil stavbeni odbor, v katerem so bili stolni dekan Ivan Anton Thalnitscher pl. Thalberg (Dolničar) kot predsednik, a kot člani stolni prošt Leopold grof Kobenzl, zasebnika: Jakob Schell pl. Schellenburg in Peter Codelli pl. Fahnenfeld in dva zastopnika mestnega magistrata. Za stavbišče je bil izbran prostor za takratnim mestnim obzidjem proti Ljubljanici, to je prostor, ki ga zavzema 5e zdaj semenišče in na katerem so stale prej tri hišice, last stolnega kajiitlja, in stanovanjski poslopji mestnega magistrata za cerkovnika in učitelja organista. Knezoškof se je z obema iasinikoma pogodil zaradi odstranitve omenjenih zgradb. Po dogovoru je moralo skrbeli semenišče za stanovanja troh vikarjev in dveh levitov v svojih prostorih, a za stanovanji cerkovnika in učitelja organista v neposredni bližini stolnice. Magistrat pa si je izgovoril s j*)god-bo z dne 23. aprila 1708. pravico, da sme porabljati prostore v pritličju semenišča za vodo, predvsem za shranjevanje stavbenega lesa in lesa za graditev mostov. Na to pogodbo spominja še dandanes sklepni kamen z mestnim grbom iz leta 1725. nad vhodom v sedanjo Gaglovo prodajalno. Temeljnik stavbi, ki je napravil zanjo načrt Karel Martinuzzi, je bil položen dne 5. maja 1708., gradili pa so jo v letih 1708. do 1714. Zavod je dobil ime sColle-gium Carolinum Nobiliumtnin Convictorum quam Alumnorum«. Z besedo »Carolinum« v imenu so hotelu počastiti bržkone takratnega cesarja Karla VI., tedanjega knezoškofa Kuenburga (1701 do 1711), ki mu je bilo razen Ferdinand ime ludi Karel, in zaščitnika obeh sv. Karla Boromejskega. Besedo »Nobilium« pa so dodali imenu zato, ker so pri sprejemanju v zavod imeli plemiči prednost pred drugimi prosilci ter so jim tudi najrajši podeljevali ustanove. Knezoškofu Feliksu grofu Schrat-tenbachu jo leta 1729. prodal mestni magistrat spred omenjeno pravico za 2400 goldinarjev. Povedati pa je treba, da je bila takrat v dotičnih prostorih mestna orožarnica. Poslopje je bilo že sprva, kakor je še dandanes, trinadstropno ter je imelo na južni strani tri vhode. Srednji — porta regia — je najveličastnejši umetno zidani vhod v Ljubljani. Gosjxxl monsignor Viktor Steska ga je opisal v »Zborniku za umetnostno zgodovino«, letniku 1925. (stran 14.) takole: »Leta 1714 je nastalo najbolj znano Mislejevo delo — portai du-hovskega semenišča v Ljubljani. Za to delo je prejel 300 gld. n. v. in povračilo za uporabljen svinec 16 funtov. Dva giganta kot Herkula, odeta z živalsko kožo, nosita na glavah jwrtalno ogredje. Za-glavek jo spaka s kromženim obrazom, na vsaki strani pa rog izobilja. Vrhu portala kaže genij desnico na katušo z napisom: Virtuti et Musis (Kreposti in znanosti); na vsaki strani pa se dviga nad kapitelom zemeljska obla.« Levi vliod je vodil nekoč v posebno dvorano, določeno za javno knjižnico, ki so jo ustanovili s prostovoljnimi zbirkami knezoškof Krištof grof Herberstein, stolni prošt Ivan Prešern in že spred omenjeni stolni dekan Thalnitscher. O namenu semenišča priča rokopis (najbrž Thalnitscharjev) iz leta 1713. z naslovom: »Pouk tistim, ki bi hoteli mladeniče Collegia Ca-rolina v pobožnosti in vedi poučevati pod zaščito ljubljanskega škofa, pod oskrbo in disciplino slavnega ljubljanfketia kapiteljna.« Mod drugim stoji v rokopisu tudi tole: »Ta kolegij, ki je bil 1. 1708. ustanovljen, delimo v dve vrsti: ena je za plemenite konvitorje (gojence), druga pa za ono, ki uživajo podporo duhovnikov ljubljanske školije ali pa ustanov.« Plačujoči gojenci so se mogli izobraževati v moaroslovnih, pravnih in zdravstvenih rečeh, razen tega pa še v borjenju, jahanju, dramatiki, petju in godbi. Bogoslovci so obiskovali šolo pri jezuitih, kjer so jih poučevali v bogoslovnih vedah, ob nedeljah in praznikih pa so pomagali v stolnici. Lota 1774. je bilo v zavodu dvajset eemeniščnikov, od katerih «o uživali trije Prešernove, pet Thalni-tseherjeve, štirje Schiffersteiiiove in osem Schel-love (Schellenburgove) ustanove. Semeniščnikom pa je bilo na voljo, da so ge smeli prosto odločiti zn katerikoli poklic, ne zgolj za duhovskega. Več gojencev, zlasti onih, ki so morali k vojakom, je često med letom zapustilo zavod. Gojenci so bili po večini domačini Kranjci, toda nekaj jih je bilo tudi tujcev, posebno Tirolcev, ki so uživali ustanove !**lržav]jana Schella. (Nadaljevanje.) Kaj pravite? V skupščinskih govorih in po jnsarskem časopisju so toliko govori o nekih preganjanjih »naprednih« ljudi, da bi se čloocku res morali zasmiliti, če ne bi oedcl resnice. Res je namreč, da tisti redki primeri, ko je kdo izmed njih prestavljen ali odstavljen, ne pomenijo nobene krivice in preganjanja, ampak le slabotno popravljanje prej hudo zadane krivice in korupcije. Iles je pa še nekaj drugega. Dejstvo je, da so ose od obstoja Jugoslavije skoro neprestano ioapred-ni* ljudje neomejeno gospodarili nad državnim uradništvom in posebno v prosveti. Dejstvo je, da so povsod tam nastavljali v ogromni večini le svoje ljudi in so »klerikalci« dobili samo druga in slabša mesta, ali pa sploh nobenih. Prav posebno to zasedli osa mesta v večjih krajih. Dejstvo pa je tudi, da so v 99% primerov ta mesta nemoteno obdržali in na njih mirno in nemoteno žive še danes pod >klerikalnim« režimom, med tem ko morajo katoliško zavedni in delavni ljudje o 99% primerov ostati na mestih pregnan ja in preziranja ali pa sploh biti brez njih. ter ».se žrtvovati še vedno za stvari. Zgodilo se je celo, da se je učitelj, ki je grdo in silno preganjal katoliško učiteljico pod prejšnjim režimom, znal še grše prikupiti sedanjim oblastem in odšel na še bolje in višje mesto, ona, učiteljica, pa jc še vedno pregnana. Sedaj, gospod urednik, res več ne vem, kdo je prav za prav tisti, ki danes sme bolj upravičeno govoriti, da je preganjan, ali »klerikalcu ali >libe-ralcili na sliki od desne na levo stoječe ne oziraje se na starost in čilost. Pobrala je leta 1925 župnika Janeza Kozinca iz Selnice na Štajerskem, leta 1932 kateheta Fr. Osvvalda v Idrjii, leta 1933 župnika Miloša Smida iz Solčave in zdaj dne 24. februarja 1937. krepkega župnika Janeza Kepca iz Ihana. V tretje gre rado, zdaj je šlo tudi v četrto. — Nova župnija v Zagrebu. V nedeljo se je v navzočnosti zagrebškega uadSkofa koadjutoria dr. Stepinca in salezijanskega inšpektorja Ivana Špana ter več drugih odličnih predstavnikov cerkvene in svetne oblasti ustanovila nova župnija na zagreb^i periferiji, ki bo nosila ime »Župnija Marije Pomočnice«. Tvoril jo bo teritorij, izločen iz župnij sv. Blaža, sv. Marka in sv. Antona. Štela bo 16.000 duš, zato bo imela sistemizirana 4 kaplanska mesta. Upravljali jo bodo salezijanci. Za prvega župnika je imenovan ravnatelj Salezijanskega mladinskega doma g. Dragotin Brumec, kaplani pa so gg.: Iiad-man Srečko, Mihelič Franc, Pavičič Nikola in Skuhala Franc. Kot župna cerkev bo služila kapelica Marije Pomočnice v Salezijanekem mladinskem domu, dokler salezijanci ne sezidajo nove cerkve. Nova župnija je začela poslovati včeraj. — Kedni avtobusni promet na progi Ljubljana—Kamnik—Gornji grad—Ljubno bo dne 2. marca 1937 zopet vpostavljen. — Hud napad. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela Jožeta Pirca, kočarjevega sina iz Preske pri Medvodah. Tega je nekdo napadel in ga v prepiru s topim predmetom tako ranil, da je bil do snoči še vedno nezavesten. Najbrž so mu pretreseni možgani. — 875 dolarjev posmrtnine. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani vrši med drugim tudi uspešno delo v denarnih zadevah naših izseljencev. Rešuje namreč velike vsote umrlih izseljencev, ki bi bile sicer izgubljene. V mesecu februarju je n. pr. po daljšem trudu tzpo-sredovala zapuščino zu nekim pokojnim Mausar-jem, zadeva, ki se je vlekla dolga leta. Rafaelova družba je prejela od Jugoslov. katoliške Jednote v Ameriki (EÏly, Minn.) posmrtnino za umrlim Članom Mausarjem v znesku 875 dolarjev, ki so razdeljeni med štiri dediče. Domači in izseljenci se v zadevah posnirtnin obračajo na Rafaelovo družbo. (TORD) — Putnikovi avtobusni izleti. R— 7. marcn v Trst 130 din, 13.—14. marca v Gorico 120 din. Za Veliko noč od 27.-29. marca s celokupnim aran-imanom: Crikvenica 485 din, Koroška 495 din, Benetke 475 din, Trst (brez arnnžmnna) 135 din, Gorica (brez aranžmana) 130 din. V Pariz avtobusni izlet od meseca maja do novembra vsakih 14 dni. Izleti po 12 do 15 dni po ceni od 2975 din do 3180 din. Informacije pri Putniku d. d. v Ga-jevi ulici in Hotel Metropol. — Gradbena zadruga žel. uraduikov »Dout« v Ljubljani javlja: Javno žrebanje naših nagrad je bilo 1. marca t. 1. Vzlic priprostosti naloge je bilo mnogo rešitev nepravilnih. Nagrajenim tekmovalcem bomo nagrade v efektih tekom tedna dostavili, o ostalih nagradah — brezplačna letovanja, brezplačni poleti —j>h jih pismeno obvestili. - PRI RAZPOKAN1 K02I. ozeblinah. liSajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA MILICN0 MAZILO«. Ljubljana Torek, 2. marca: Gledališče Drama. Torek, 2. marca: »DR.« Red A. — Sreda, 3. marca: »Dež in vihar«. Red Sreda. Opera. Torek, 2. marca: Zaprto. — Sreda, 3. marca: »Madame Butterfly«. Gostovanje tenorista g. Antona Dermote. — Četrtek, 4. marca: »Ero z onega sveta«. Premiereki abonma. — Petek, 5. marca: Zaprto. — 6. Sobota: »La Bohemec. Gostovanje tenorista Antona Derinote. Izven. Ljudski oder Ljudski oder vprizori dne 6. marca ob 8 zvečer in 7. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro o izgubljenem sinu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Predavanja Union — bela dvorana 1. nadstr. V torek, 2. marca t. 1. ob 20 XI. dekliški prosvetno debatni večer. Govori g. dr. Fr. Knific: Moderno katoliško dekle v sedanji družbi. Katoliško misleče gospodične in gospe iskreno povabljene! Frančiškanska dvorana. Frančiškanska prosveta priredi v lorek 2. marca t. 1. skioptično predavanje »Položaj žene v pregnanstvu«. Predava gospod prof. dr. Pavel Simončič. Kontrolni listki v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« (pasaža) po Din 2, dijaki z legitimacijami po Din 1. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani Bo imelo svoj redni članski sestanek, drevi v društveni dvorani, palača Ljubljanske kreditne banke, Tyrseva cesta lb, II. nadstr. Na sestanku bo predaval univerzitetni proiesor g. dr. ing. Milan Vidmar: »Nova Amerika in njeni gospodarski problemi«. Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 3. t. m., ob 20 bo v mali dvorani Filharmoničnega društva Eredaval univ. prof. in£. Viktor Gostiša: Agricola ot prvi rudarski pionir novega veka. Prireditve in zabave VI. koncert Ljubljanske filharmonije bo v ponedeljek, 8. t. m. v Unionu imel na sporedu Corel-lija, zastopnika italijanskega baroka, nemškega klasika Haydna, romantika webra, Francoza Debus-sya in Berlioza ter Slovenca Bravničarja. Spored je sestavil dirigent koncerta g. Rhens-Baton, ki se je po evojem izredno uspelem gostovanju pri nas odzval radevolje ponovnemu pozivu naše filharmonije. Klavirski part pri Corelliju in Bravničarju bo izvajal naš priznani pianist g. prof. M. Li-povšek. Predprodaja je pri blagajni kino Uniona. Cene od 5 do 40 Din. Sestanki Dekliški krožek prosv. društva Ljubljaoa-me-sto jnia drevi ob 8 svoj redni sestanek v palači Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva cesta. Novinke dobro došlel Društvo za raziskavanje jam ima svoj občni zbor danes, v torek, 2. marca ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Pred občnim zborom bo ob 18 predavanje o nastanku jam. Občni zbor Bogoslovne akademije bo danes, 2. marca ob 4 pop. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Lekarne Nočno službo imajo lekarno: dr. Kmet, Tyrseva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. 1 Razstava slik Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu je odprta še danes ves dan do mraka. 1 V počastitev spomina •{• gospoda dr. Janka Kersnika daruje Karitativni zvezi rodbina univ. profesorja dr. Viktorja Korošca 100 din. Bog plačaj! I Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Sklad Vite Zupančičeve je darovala neimenovana dobrotnica iz Slajmerjevega doma v Ljubljani znesek 100 Din, za kar ji cdbor izreka najiskrenejšo zahvalo! Spominjajte se tako še drugi naših gluhonemih sirot, ki so resnično vsega usmiljenja vredne. Ako želite postati redni člani te karitativ-ne ustanove (letna članarina 12 Din), javite to društvu po dopisnici na naslov: Zaloška cesta 5 v Ljubljani. 1 Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo na elovnostno predstavo uspele Gotovčeve opere Ero z novega sveta, ki se vrši v proslavo roetnega dne prezidenta bratske Češkoslovaške republike T. G. Masaryka pod pro-tektoratom Jug. češk. lige v operi v nedeljo, dne 7. marca ob 20. Slavnostno predstavo bo dirigiral sam komponist Jakov Gotovac. Občinstvo naj si priskrbi vstopnice v predprodaji počenši s četrtkom. 1 Pripravljalni tečaj društva brezposelnih prof. kandidatov se vrši na II. drž. realni gimnaziji. Vpisovanje v ponedeljkih, sredah in petkih od pol 3 do pol 4. - Odbor DBPK. 1 800 bolnikov več. V prvih dveh mesecih tega leta je ljubljanska bolnišnica sprejela skupno 4960 bolnikov, to je približno 800 bolnikov več, kakor v islem razdobju lanskega leta. Številko govore. 1 Družinski oče, ki je že dlje časa bolan, živi v veliki bedi. Dobro defo bo storil, kdor priskoči ubogi družini na pomoč, bodisi z obleko ali denarno podporo. Naslov pove tajništvo Slovenca. 1 Troje javnih nasilstev. V nedeljo zvečer je morala ljubljanska policija posredovati v treh primerih hudih javnih nasilstev. Neka čedna zakonska dvojica se je ustavila z avtotaksijem pred gostilno na ftniartinski cesti. Komaj je mož, znan nasilnik, zagledal stražnika pred gostilno, je zbes-nel kakor puran ob rdeči barvi. Z najbolj grobimi besedami je pričel zmerjati stražnika, ki pa je skušal moža pomiriti in mu je svetoval, naj gre raje v gostilno. Toda mož se Je zagnal v stražnika, ki mu je moral pač napovedati aretacijo. Toda nasilnež se je vsedol na tla, ugriznil stražnika v roko in zmerjal še bolj knkor poprej. V stražnika se je zagnala tudi nasilneževa žona, ki je zbila stražniku kapo na tla. Nasilnež je nato skočil v gostilno, prekucnil tam mizo in se potolkel po obrazu. Pijanega možakarja so mogli šele trije stražniki ukrotiti in odvesti v^zapor. Pomiriti so ga pa mogli le s pendrekom. Včeraj je iztreznjeni možakar pri zaslišanju izjavil, da rad plača ob- čutno policijsko kazen, samo sodišča se boji. Policija pa ee na njegove prošnje ni ozirala ter ga je izročila sodišču, kjer bo sojen zaradi zločina javnega nasilstva. — Podoben primer se je skoraj istočasno pripetil pred kavarno »Evropo«, kjer se ueki moški nikakor ni hotel umakniti tramvajskemu vozu in eta morala dva stražnika spraviti moža v kraj. V prepiru [>a je nasilnež strgal enemu stražniku vrvico z bluze in ga opraskal. Tudi ta mož je uiorai v policijske zapore. — Tretji nasilnež jo bil aretiran v nedeljo zvečer v neki ljubljanski gostilni. Natakar je namreč suroveža hotel odstraniti iz gostilne, pri tem pa je prišlo do prelepa. Ko je posredoval stražnik, je surovež napadel še njega. I Poskušen samomor. Včeraj dopoldne je bil poklican reševalni avto v Robbovo ulico za Bežigradom, kjer so našli v stanovanju nekega konzularnega uradnika 24 letno služkinjo K. C., nezavestno. Služkinja je v samomoriInein namenu ponoči odprla petelina plinske cevi ter vdihavala strupeni plin. Reševalci so prepeljali samomorilko v bolnišnico, vendar pa se do popoldne še ni zavedla. Vzrok samomora mlade služkinje, ki je po narodnosti Italijanka, še ni pojasnjen. I Prijet ropar. V noči od sobote na nedeljo je bil v Mestnem logu napaden železničar Ivan Škafar, kateremu je ropar iztrgal listnico s 600 dinarji in z raznimi dokumenti. Ropar je z denarjem pobegnil, toda včeraj ga je policija izsledila. Pri roparju je policija našla še ves uropani denar, ne pa listnice in dokumentov. Ropar je moral svoje dejanje seveda priznati, za listnico in dokumente pa je trdil, da jih je odvrgol na begu nekje na Tržaški cesti. Ropar je 27 letni delavec E. R. Maribor m Poročila sta se v nedeljo v Trbonjah pri Dravogradu g. Silvo Knuplež, akademik iz Jare-nine, in gdč. Jožica čenč, učiteljica od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Čestitamo! m Lastniki hišic v Delavski koloniji se organizirajo. Maribor dobi novo zanimivo organizacijo — Društvo za zaščito imejiteljev hišic v Delavski koloniji. Sestavljen je že pripravljalni odbor iz uglednih lastnikov, na čelu so predsednik Očko, tajnik Kette, blagajnik Menčak. V pravilih si je društvo nadelo kot nalogo poleg zaščite članskih interesov tudi podpiranje revnih članov. m Odmevi lenarikih občinskih volitev. Dne 25. oktobra lanskega leta so se vršile pri Sv. Lenartu v Slov. goricah občinske volitve, pri katerih je zmagal ljudski kandidat dr. Stupica, dočim je dotedanji župan dr. Gorišek temeljito pogorel. Po končanih volitvah so se zbrali pri Sv. Trojici v SI. gor. pristaši JRZ pred šolo ter so veseli radi zmage prepevali in vzklikali novemu županu. To pa je razburilo Goriškove pristaše, med katerimi je bil tudi že predkaznovani 22 letni Jožef Klobasa, delavec iz 2enjaka. Prišlo je do prepira in pretepa, tekom katerega je Klobasa navalil s plan-ko na Matijo Dvoršaka ter mu zadal nevarne poškodbe. Klobasa se je radi tega dejanja te dni zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Mariboru ter je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora nepogojno. m Dohodki mariborske carinarnice so znašali v februarju skupno 6.662.337.50 Din, od tega od izvoza le Din 21.730.75. Depozitov je imela carinarnica v februarju za 1,283.159.75 Din. m Mariborski umetniki so zborovali v nedeljo dopoldne v Aljaževi sobi pri Orlu. Ob6ni zbor Umetniškega kluba je vodil predsednik dr. Šorli. ki je bil pri volitvah z ostalimi odborniki znova izvoljen na čelo kluba. Zanimiva je bila debata, v kateri so se razglabljale važne kulturne potrebe severne slovenske prestolice. m »Sveta Ivana« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče pripravlja kot prihodnjo novost znamenito Shavvovo zgodovinsko dramo »Sveta Ivana«. Režijo vodi Jože Kovič, naslovno vlogo pa igra Elvira Kraljeva. m Plin za gospodinjstvo in obrt v jeklenih valjih. Zelo veliko zanimanje za dobavo plina v jeklenih valjih so vzbudila naša poročila med prebivalstvom Maribora in okolice. Kakor pa dozna-vamo od tukajšnje plinarne, se bodo izvedli najprej v obratu podjetia vsi potrebni preizkusi glede porabe plina z raznimi plinskimi aparati, pri katerih bo treba šobe gorilcev deloma preurediti, gorilnike za kopalne peči, avtomate, pretočnike itd. pa, odgovarjajoč tlaku in gorilni vrednosti plina, navrtati. Zaenkrat se bo podjetje omejilo samo na dobavo naravnega plina metana. Predhodno pa bo treba napraviti načrte za pravilno namestitev jeklenih valjev pri konsumentih, sestaviti navodila za pravilno ravnanje z napravo, ki bo, kakor izkušnje učijo, zelo preprosto, ter pripraviti cenik, po katerem bodo nov; konzumenti v mestu in okolici imeli razne ugodnosti, saj je znano, da cestno omrežje in hišni priklopi po novem načinu dobave plina popolnoma odpadejo. Ker ima plinarna zelo veliko povpraševanj in naročil, smo dobili tozadevno obvestilo od podjetja, da bo po končanih uvodnih delih v obratu takoj sporočilo interesentom čas, ko bo uvedlo nov način dobave plina. m Ljudska univerza. Sinoči je predaval prima-rij dr. Valentin Meršolj iz Ljubljane o jugoslovanskih prostovoljcih v Rusiji in Dobrudži. Jutri, v sredo, zvečer nadaljuje prof. Šilih svoje predavanje o napakah v domači vzgoji, v petek pa nastopi mladinski zbor iz Rač, ki priredi koncert v počastitev spomina skladatelia Adamiča. m Reven dijak je izgubil v nedeljo na Melj-skem hribu (Stolni vrh) moško uro. Najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. m Svileno triko perilo, kombineže, nogavice, moderne usnjene rokavice, moške srajce, lepe kravate itd., vse v veliki izbiri in najnovejši modi. A. Pai, Maribor, Slovenska ul. Šiviljske in modne potrebščine! Mariborske otedallitc Torek, Î. mnrca ob 20: Čevljar Ли. Peter v Sav. dolini »Jutro« z dne 20. t. m. se v dopisu Iz Celja zaletuje v šentpeterske občinske razmere in nad vse poveličuje nekega »uglednega nac. moža« iz Št. Petra. Ker pa to poročilo ni povsem točno in ker skuša dopisnik prikazati nepoučenim ljudem bivšo občinsko upravo v luči nedolžnosti, zato teh par vrstic. Banska uprava ni razrešila bivše obč. uprave samo zaradi tega, ker ta ni hotela vpisati v volilni imenik nekega od vojakov došlega nedo-mačina, katerega je pozneje okrajno sodišče le vpisalo, ampak tudi zaradi tega, ker je takratna obč. uprava, v kateri je sedel tudi g. Srebotnjak, iz volilnega imenika izbrisala moža, kateri že preko 10 let biva v občini, ki pa slučajno ni bil pristaš stanke, katera je te gospode postavila na to častno in odgovorno mesto obč. uprave. Mnogo volilnih reklamacij je bilo zavrnjenih brez utemeljitve in s tem odvzeta prizadetim možnost izvršiti svojo državljansko pravico in dolžnost. O mrtvih, ki so bili vpisani »za vsak slučaj«, niti ne govorimo. To so razlogi, ki so napotili bansko upravo, da je razrešila bivšo obč. upravo, kar je večina šentpe-terskih volilcev z zadovoljstvom vzela na znanje. Drugo, kar »Jutrovega« dopisnika vznemirja; je javna razsvetljava, ki jo je sedanji občinski odbor ukinil. To pa iz sledečih razlogov: Lastnik šentpeterske elktrarae je bivšemu obč. odboru računal pavšalno na mesec 10 din od vsake luči. Z nastopom novega odbora pa je kljub temu, da sveti luč istim ljudem in porabi mesečno točno toliko kw ur, zvišal ceno na 20 din. Zakaj naenkrat stoodstotni po višek, ne razumemo? Ta korak obč. odbora odobravamo In sicer odobravamo prvič zato. ker ne želimo novih davkov; drugič želimo, da pride čim prei de pogajanj z velenjsko elektsarno oz. KDE, da Di tuai Sentpeterčani prišli do boljše in ceneje luči in končno, da se rešimo tudi na tem polju vaških magnatov. Industrijska vprašanja Kaj pravi g. Mahsimović, ravnatelj Bate Pretekli teden je bila ▼ Belgradu konferenca industrijcev, ki jo je sklicala Centrala industrijskih korporacij. Na tej konferenci, o kateri bomo še poročali, je govoril tudi g. Toma Maksimovič, ravnatelj Batinih tvornic iz Borova. Ir njegovega govora posnemamo, da je uvodno govoril o potrebi industrializacije naše države, nato pa je prešel na specialna izvajanja, ki so bila zalo zanimiva in jih v naslednjem prinašamo, čeprav vemo, da se y nekaterih točkah z njim mnogi ne bodo strinjali. Tudi naša industrija, gospoda, je potrebno da se relormira. Treba od delavca stvoriti sodelavca, treba stvoriti prijatelja pod:etja. Toda to je mogoče doseči samo takrat, ako bo industrijalec mislil in delal bolj socialno, ker se bo samo na ta način popravil naš ugled in se ustvarila harmonija dela, od katere bosta imeli obe dve strani koristi Pri nas se mnogo govori, piše in čita o tako-zvanem domačem in tujem kapitalu. Če bi raziskovali izvor tudi tega takozvanega domačega kapitala, bi prišli do zključka, da je tudi on tuj, prišel je v državo potom posojil, potom bank pa prispel v domače roke. Bilo tuj ali domač, kapital je kapital. Naš delavec in naš konzument ne vprašata, kakšen je kapital in čigav je kapital. Oba enega in drugega gledata z istimi očmi. ker za njiju je edino važno vprašanje, kakšno korist imata od tega kapitala. Tisti kapital, ki služi celoti in ne posamezniku, najde vedno simpatije pri narodu brez ozira na niegovo poreklo. Dočim se mi izgubljamo v malenkostih, čakajo prirodna bogastva stoletja na kapital, čakajo na podjeten duh. ki bo ta bogastva realiziral. Naše reke tečejo brez dovoljnih plovnih objektov, naši slapovi in vodopadi skozi stoletja izlivajo v reke milijarde kilovatov električne energije, dočim naše vasi in mesta žive v temi, žive skoraj isto življenje, ki so ga živeli naši pradedL Naše gore in doline predstavljajo neomejeno vrednost vseh mogočih rud, za katere nas ves svet zavida. Uvažamo oranže, citrone, kavo, riž, bombaž in nebroj industrijskih rastlin, mesto da jih gojimo pod našim nebom na naši zemlji. Za vse to rabimo industrijo, ki bo izkoristila vsa ta prirodna bogastva in ki bo nudila pošteno delo in zaslužek vsem onim, ki begajo od ene tovarne do druge za zaposlitvijo. Kralj, vlada je pokazala mnogo razumevanja za gospodarska vprašanja. Z javnimi deli je prišel narod do denarja in mnoga podjetja so se razgibala Odlog plačil za Prekmursko banko Ministrstvo trgovin in industrije v Belgradu je dovolilo dne 3. februarja 1937 Prekmurski banki, d. d. v Murski Soboti odlog plačil za 6 let. Nadalje je določena obrestna mera za stare vloge po knjižicah in tek. računih na 2% bruto in sicer po-čenši od 28. septembra 1936. Končno so banki dovoljene finančne olajšave po čl. 15 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Zadnja objavljena bilanca za 1935 izkazuje pri Havnici 1.25 milij. din in rezervah 0Л milij. din hranilnih vlog 11.7, upnikov pa 4.3 milij. din, dočim je imela banka leta 1930 pred splošno denarno krizo 1. 25 milij. glavnice 0.16 milij. rezerv (brez pokojninskega sklada) 14.65 milij. din vloge ter 8.25 milij. din upnikov. Bilančno vsota banke je torej padla od 1930 na 1935 od 24.2 na 18.76 milj. dinarjev. * Likvidacija: Jadran, industrija perila, lastnika Bppinger Bela in Blau Ludvik v Dol. Lendavi. Vpisa v zadružni register. V zadružni register sta bili vpisani nastopni zadrugi: Celjska obrtna razstava, r. z. z o. z. v Celju in Počitniški dom obrtnikov r. z. z o. z. v Trbovljah. Nova Amerika in njeni gospodarski problemi. O tej temi predava dne 2. marca ob 8 zvečer v Društvu industrijcev in veletrgovcev v palači Ljubljanske kreditne banke dr. ing. Milan Vidmar. Trgovska zgodovina Schellcnburgove ulice v Ljubljani. Prvi dve številki mesečnika Trgovski tovariš, ki ga izdaja Trgovsko društvo Merkur, sta jioevečeni naslovnemu problemu. Na 43 straneh obravnava avtor dr. Rudolf Andrejka, sedaj načelnik splošne drž. statistike v Belgradu, trgovsko in obrtno življenje v tej ulici kot celoti, nato pa navaja detajlno zgodovino vsake posamezne hiše, Od slednjih zavzema največji prostor zgodovine Maličeve hiše, ter zgodovina družine Luckmann. Avtor je moral za svoje delo predelati izredno mnogo gradiva ter mu je treba izreči zahvalo, da se je posvetil doslej tako malo raziskanim poglavjem iz naše lokalne zgodovine. Proračun mesta Novi Sad. Proračun izdatkov (islotoliko dohodkov) mesta Novi Sad znaša v pred- s svojimi skoraj zarjavelimi stroji. Z javnimi deli je treba nadaljevati, ker so naša mesta brez kanalizacij, brez vode in luči. Naš narod živi v blatu, naše ceste so najslabše na svetu, četudi so druge države izgradile z cementom ceste navzdol in povprek vse Evrope. Tudi za to delo je potrebna industrija, potreben je podjeten duh, potreben je stroj, da zamoremo dela tako velikega obsega obvladati Potrebno je, da se zahvalimo kralj, vladi, ki je z obnovljenimi trgovinskimi in klirinškimi pogodbami omogočila izvoz skoraj vseh poljedelskih proizvodov, posebno pa, da je z povišanimi cenami za tobak prišel narod do denaria celo v onih krajih, kjer sta vladala beda in glad. Dolžnost naša je, da se s tega mesta zahvalimo in izrazimo priznanje kralj, vladi za uspešno zavr-šeno pogajanje in zakl'uček pogodbe o večnem prijateljstvu z bratskim bolgarskim narodom ter jo obenem prosimo, da nadaljuje na gospodarskem sodelovanju z odstranitvijo carinskih barijer, kar bo tudi pospešilo razvoj industrije pri nas. Dolžnost naša je, da s tega mesta zaprosimo vlado, da v lastnem interesu kakor tudi v interesu državljanov izvrši reformo davčnih zakonov. Mi imamo zakon o neposrednih davkih, zakon o skupnem davku na poslovni promet, zakon o luksuznem davku, zakon o taksah, zakon o trošarinah, zakon o carinah, zakon o monopolih, de-vizno-valutne predpise in nebroj drugih. Zakon o davku na poslovni promet obsega 811 tarifnih številk ter se deli na splošni in skupni. Skupni se zopet deli na navadni skupni, kombinirani skupni davek, dodatni davek in davek za iz-ravnanje. Zakon o taksah obsega 407 tarifnih postavk, skoraj vsaka pa ima še pripombe. Svoječasno sem se hotel naučiti vseh teh zakonov, toda ti zakoni in odredbe se menjajo s ki-nematografično hitrostjo tako, da sem prišel do prepričanja, če se hočem naučiti vseh teh zakonov, moram iskati drugega direktorja, ki bo vodil podjetje. Vlada bo naredila veliko uslugo narodu in državi, ako davčne zakone tako poenostavi, da jih bo mogel razumeti ne samo vsak davčni uradnik, ampak tudi vsak državljan. Zavedamo se, da država mora živeti in da jI moramo dati toliko, kolikor ji pripada, če želimo v njej živeti mirno in zahtevati od nje vse pravice, ki nam pripadajo. logu za 1937—1038 27,886.427 Din, kar pomeni v primeri s tek. proračunom povečanje za 5,325.183 dinarjev. Mesto bo posebno preuredilo sistem plačila taks in trošarin, od česar si obeta višje dohodke. Ravnotako računa proračun s povečanjem dohodkov od jiosestev. Proračun zetske banovine znaša za 1937-1938 67.6 milij. din. Dohodki so proračunani na 322 milijona dinarjev, dočim je potrebno za 32.4 milij. poiska.ti še kritja. Šolska doklada je proračunatia na 50%, vsi stroški za vzdrževanje ljudskih šol znašajo 12.5 milij. din. To so kaj poučne številke, ki kažejo še drugačno obremenitev zaradi prevzema vzdrževanja ljudskih šol kot pri nas. Naš kliring s Francijo. Kompenzacijski urad pri pariški trgovinski zbornici objavlja, da je bila zadnja izplačana aviza v kliringu z Jugoslavijo dne 23. februarja 1937 in sicer na računu A št 7.542 z dne 2. maja 1935. Stanje kliringov. Poročali smo že o stanju našega kliringa z Nemčijo in Italijo sredi preteklega tedna. Sedaj dodatno navajamo še tele podatke: Stari klirinški račun z Italijo izkazuje saldo 47 milijonov 740.CO0 lir, dočim je novi račun v dolgu za nad 30 milijonov lir. V bolgarskem kliringu je še vedno dovojj gotovine, ali z ozirom na neznatni saldo se lahko pripeti, da bo treba nekoliko čakati na vrstni red izplačil. V prometu s Poljsko je naš aktivni klirinški saldo nekoliko padel na 2,070.000 Din ter morajo iz.vozniki še nadalje čakati na vrstni red. V turškem kliringu znaša naš aktivni saldo 401.000 Din. Naš izvoz v Holandijo. Pretekli petek je agencija Jugoslovanski kurir iz Belgrada jioročaia, da je Holandija zaustavila nekaj vagonov uaših proizvodov na iiolandski meji. Soix>tna številka pa deman-tira to zasebno vest in ugotavlja, da se nadaljujejo pogajanja o plačilnem prometu med obema državama v Belgradu ter je pričakovati v kratkem sporazuma. Holandija bo kupila od nas 100 vagonov suhih češpelj in večje količine koruze. Î Povečanje vlog pri francoskih velebankah. Pri : 4 francoskih velebankah so znašala tuja sredstva: dne 31. decembra 1935 26.758 milijonov frankov, dne 31. sepetmbra 193(5 24.415 in dne 31. decembra 1936 27.735. V zadnjih treh mesecih leta 1936 so se torej vloge povečale za 3.3 milijarde Din ter so za skoro 1 milijardo višje kol so bile pred letom dni. Zavod za javna deU » Italiji. Kreditni konzorcij za javna dela v Rirau objavlja izvleček iz letnega poročila za 1936, iz katerega je razvidno, da je znašal lani čisti dobiček 19.8 milj. lir in je določena dividenda na glavnico 6.5%. Na koncu leta 1936 je bilo zunaj posojil za 4.959.94 milij. lir, obligacij pa je bilo izdanih za 4.885.55 milij. lir. Samo leta 1936 je konzorcij novih posojil za 216 milij. lir, obligacij pa je bilo izdanih za 193.9 milijonov lir. Borza Denar Dne 1. marca 1937. V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški tunt neizpremenjen na: v Ljubljani je beležil 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 7.91—8.01, dočim je v Zagrehu malo popustil na 7.84—7.91, dočim je v Belgradu zopet ostal neizpremenjeri na 7.85—7.95. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.90—31.60, ▼ Belgradu 31.40-32.10. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 2.30, v Belgradu po 2.35. Španske pezete so v Zagrebu nudili po 2.75. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.05 do 12.25, v Zagrebu pa so se malo učvrstili na 12—12.20, nadajje so v Zagrebu beležili še za sredo marca 12.0350—12.2360, za konec marca in sredo aprila 11.95—12.15, za konec aprila 12.0750 do 12.2750, za konec maja 12.0650—12.2550. V Belgradu so beležili 11.9450—12.1450. Skupni devizni promet je znašal v Zagrebu 3.594.803 din, v Belgradu 6.562.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab pri čvrsti tendenci, dočim je v Belgradu znašal 1.645.000 din. Ljubljana, tečaji s prlmom: Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2393.15—2407.75 Berlin 100 mark...... 1756.02—1769.90 Bruselj 10 belg...... 735.95— 741.02 Curih 100 frankov..... 996.45-1003 52 London 1 funt ....... 213.25—215.31 Newyork 100 dolarjev .... 4338 50—4374.82 Pariz 100 farankov ... , 203.06—204__50 Praga 100 kron.......152.33— 153.4-1 Trst 100 Ur........ 229.24- 232.32 Curih: Belgrad 10, Paris 20.3775, London 21.4275, Newyork 438.5, Bruselj 73.85, Milan 23.08, Amsterdam 240.10, Berlin 176.30, Dunaj 78.30 (81.75), Stockholm 110.50, Oslo 107.70, Kopenhagen 95.675, Praga 15.29, Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Hclsing-fors 9.46, Buenos-Aires 131.75. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 86—87, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 397—399, begluške obveznice, 71—73, 8% Blerovo posojilo 91.50—92.50, 7% Blerovo posojilo 81-82, 7% posojilo DHB 94-95. Zagreb. Državni papirji: Agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna Si«—400. begluške obvez. 72.50 den.. dalm. agrarji 4% sev. agrarji 50.50 den., 8% Blerovo posojilo 91.50 den., 7'/, Blerovo posojilo 81.50-82 (82). Delnice: Priv. agrarna banka 206 den.. Trboveljska 265-285, Nar. šum. 10 bi, Gut-rnann 40 den., Isis 16 den., Danica 40—50, Osj. liv. 175—195, Osj. sladk. tov. 185—200, Jadr. plov. 400—455, Oceania 250 den. Belgrad. Državni papirji: Agrarji 51.75 den., vojna škoda prom|itna 308.50— 399.50 (398.50), 3.398 do 399 (398), 4. 498—398.50 (398.50), begluške obveznice 72.75 den., dalui agrarji 71—71.75 (71.50), 4%, sev. agrarji 49.75—50.50 (50). 8% Blerovo posojilo 91.25 den., (91.25, 91.75), 7% Blerovo posojilo 81.50—82.50. 7% posojilo DIIB 95 den., 7% stab. posojilo 86.50 den. (87). Delnice: Priv. agr. banka 207—208.50 (206). Dunaj, 1. marca. Borza se je danes začela v ne neprijaznem razpoloženju, temveč v prijetnem, toda kasneje so se fiojavile realizacije špekulacije, ki so nekatere tečaje znižale tako da so v primeri e sobotnimi tečaji le malokateri napredovali. Beležili so (v oklepajih sobotni tečaji): Donavskosav-skojadranska 76.55 (77.75). Delnice: Liinderbank 92.50 (91.50), Nar. b. 175.50 (175.50), Donavsko-savsko-jadranska železnica 19.70 (19.55), Ferdinandova severna železnica 1.100 (v petek 1.20), Steg 32 (31.60), Steweag 31 (31.20), Magneti t 105 (110.50), Trboveljska 31.50 (34.60), Alpine 60 (02.40), Berg-IIiitten 671 (679), Rima Murany 119 (120.10), Steyr-Daimler-Puch 231 (240), Leykam 69 (71.50), Semperit 59.10 (60.25). Žitni trg Novi Sad. Pšenica barka potiska 159—161, slav. 152—154, srem. bačka 151—168, ban. 150 do 154. Vse po 78 kg 2%. Ostala pšenica ne notira. — Oves bč. srem. slav. 112.50—115. — Ječmen bč. srem 64 kg 127.50—130. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet živahen. Preložitev ceste Vuhred-Ribnica na Pohorju Gospod ban dr. Marko Natlačen je odobril načrte za preložitev ceste Vuhred—Ribnica na Pohorju. Po načrtih naj bi se preložili trije večji in nerodni odseki, ki za sedaj ovirajo na tej cesti vsak težji promet Preložitev teh odsekov se bo začela takoj, kakor hitro bo imel cestni odbor pripravljena svoja denarna sredstva. K gradbenim stroškom, ki so preračunani na 600.000 din, bo prispevala banovina nad polovico. Cesta Vuhred—Ribnica na Pohorju zahteva nujna popravila in preložitve, zlasti radi tega, ker je že sama po sebi zelo ozka. Poleg lega teče oh njej dalj časa v globokem prepadu jiotok Vuhred-ščica, kjer so se že večkrat zgodile prometne nesreče, ki so zahtevale celo več življenj. Najprej bo prišle na vrsto preložitev 340 m dolgega klanca pribl. 5 km od Vuhreda, nekako ob žagah Kajne in Kajža. Tu bo cesta razširjena in bodo zgradili 4 močne ojiorne zidove v skupni dolžin! 230 m. Ti oporni zidovi bodo držali cestišče ob prepadu Vuliredščice in omogočili razširitev ceste v ozki soteski. Druga preložitev se bo začela nekako pri hiši Luke Osirnika v Orlici št 25 in bo dolga 380 m. Tudi na tem delu ceste bo treba zgraditi dvoje opornih zidov, ki bosta dolga sku|iaj nad 140 m. Ta preložitov leži nekako 6 km od Vuhreda v smeri proti Ribnici. Dočiin sta omenjeni preložitvi nujno potrebni zaradi prepada Vuhredščice in ožine ceste, je tretja preložitev, ki se bo začenjala nekako tl!4km navzgor od Vuhrena dolga 1180 m. Ta preložitev bo omogočila spremembo dosedanjega strmega klanca v položno in široko serpentino. S tem bo odpravljena največja ovira na tej cesti, ki bo sposobna nato prenesti tudi večji promet. Pri vseh teh preložitvah bo cesta razširjena na širino 5 m, pri čemer bo meril cestni tlak 4 m. Največji vzjion v zadnji preložitvi bo znašal 7%, najhujše krivine cesto pa bodo imele polumer 20 m. S popravili te ceste, ki se bodo začela še letošnjo pomlad, bo zlasti za pohorsko lesno gospodarstvo ustvarjena važna in uporabna prometna žila, ki ne bo prišla v prid le ožji, ampak tudi širši okolici. Smikel-Stopiče Največja podeželska občina v naši banovini Smihel-Stopiče je skrajno zapuščena, 32 vasi v tej občini je že cel mesec februar brez vsakega stika s fiošto. Občinska pisarna je pač v Novem mestu, kjer se dostavlja pošta dvakrat dnevno, zato taui v pisarni ne čutijo, kako je občanom hudo, ker ne dobivajo nič pošto. Prošnje in pritožbe delajo privatniki in prizadeti uradi, občina pa, ki je v prvi vrsti poklicana, da poskrbi tudi za dobro fioštne zveze, se prav nič ne zgane. SvojČas je bila samostojna pošta v Kandiji, zdaj pa obširna šmihelska fara. ki obsega polovico občine, nima nobene pošte. Zganite se vendar tudi pri občini in izposlujte pri ministrstvu, da ho tudi naša polovica občine dobila svojo pošto! Ce je g. župan preobložen z delom, naj pa kdo drugi izmed 36 odbornikov prevzame lo skrb! Zakaj bi morali ravno privatniki skrbeti za javni blagor in plačevati na prošnje razne takse, ko bi občina vse to lahko oskrbela uradno brez kolkov in znamk? Občina, na pomoč! Poizvedovanja A'o,?/n so se ofnla nn Cankarjevem imMv/ju. Polzve ec Kočev.-ir, Ilcbcr St. 17. Radio Programi Radio Ljublfanat Torek, 2. mnrca: 11.00 Šolska ura: f.ivnll v ljudski veri Sloveijeev XI. (g Viuko MoUcrndorfer) — 12.00 Slavni dirigenti (ploSčc) — 12 43 Vreme, poročila — 1.1.00 Cas, spored, obvestila — 13.13 l'ester spored tra I. orkostor) — 14.00 Vromo, borza - 18.fKl Za va.kfK" nekaj (plošče) — 18.40 Modsehojnost teles», duic in duhaduha (k. prof. Ethin Bojo) — И.ои f'aa, vrem. poročila, spored, obvestila — 19.30 Naoinontn» i ra: O liakičevi liriki (Pav. Stojanoviči - 19.50 Zahnvnl zvočni tednik — 20 0(1 III. sklnduteljsko ura: Mihael R<>-ianec. Sodolujojo: gdč. Poldkn Znpnnovn (soprani, r» dtjskl orkCHte.r in p. Zorko l'reloveo (uvodna hosed.i) — 21.00 Olnshene suito (radijski orkester) - 22.00 Ca^. vromo, poročila, spored — 22.18 Zn kratek čas (Clmcr manov trio) — Konoc ob 23. Drugi programii Torek, i. marea: Belgrad: 19.30 Večer plofič — Zagreb: 20.00 Oper» — Dunaj: 111.25 Opera — Budimpešta: 20.10 Opereta «Ntnon« — Trst-Milano-BcromUn-"ter: 17.15 Violina, 21.00 Verdijeva lirična drama Sn buceo — lïitn-Bari: 21.15 Orgije — Proga: lll.fln Smetanova proslava — Varšava: 20.15 Simfonični koncert — Berlin 20.10 Vojaška ifodba, 21.00 Operetno motodl.ic Vratislava: 20.10 Konoert po žoljab — K (iIn: 21.00 Op" retne skladbo — Monakovo: 20.10 Ncmftkl skladata!ii — Sottens: 20.30 Oporotni večer — Bukarešta: 20.:'0 Simfonični koncert. Kulturni obzornik Gregor Rihar Prof. Matija Tome je v svoji izjavi o cerkveni glasbi, katero je objavil »Slovenec«, omenil kot važnega tvorca v zgodovinskem razvoju slovenske cerkvene glasbe Gregorja Riharja, po širni slovenski zemlji znanega evoječasnega organisU v ljubljanski stolnici. Tome pravi, da je Ribar važen in aktualen za našo cerkveno glasbo v prvi polovici prejšnjega stoletja. Nato izjavlja dobesedno: >Radi mu (Riharju) očitajo, da so bile njegove pesmi posvetnega, okroglega značaja. Res so nastale pod vplivom takratne dobo. Vendar nam mnoge od njih, ki jih še danes z veseljem pojemo, dokazujejo, da je znal biti Rihar globok in resen. Le škoda, da ni večje število njegovih skladb na novo izdanih.« S temi besedami je Tome naravnost pokazal pot, po kateri bi morali iti, da se nam naš znani Gregor Rihar pokaže v pravi luči. Zanimivo je, da eem se jaz že v minulem letu lotil prav tega dela. Po temeljitem razmišljanju вет ee odločil, da z vrsto cerkvenih koncertov pokažem slovensko cerkveno glasbo v zadnjih sto letih. Zdi se mi, da bo imelo to delo dvojno vrednost: na eni strani bomo izgrebli iz pozabljenja marsikaj lepega, pomembnega glasbenega blaga, ki smo nanj že čisto pozabili, na drugi pa prikazali naše cerkvene skladatelje v kar je moči pravi luči in pomembnosti. Upam, da mi bo — Če Bog da — načrt mogoče izvesti, ker sem ei ustvaril zadosti velik pev-eki zbor in ga toliko uvežbal, da bom mogel ž njim uspešno poseči tudi na polje, ki se je danes že odmaknilo našemu glasbenemu okusu iu čustvo- vanju. Začel bom z Greg. Riharjem in njegovo dobo. prešel na Autona Foersterja in njegov čas in končal s Stankom Premrlem in sedanjostjo. S temi imeni ljubljanskih stolnih organislov se nam kar same po sebi nudijo tri dobe, tri generacije v naši cerkveni glasbi. Vsaka zase je zelo značilna, svoj-ska, zanimiva in pomembna, vsaki je pa pritisnil svoj pečat genij, jx> katerem se imenuje. Vem, da sem se lotil precej težkega in najbrž nehvaležnega dela — ali če bi človek mislil v prvi vrsti na takšne napore, ki bodo razmeroma lahki in hvaležni, bi mogel kaj malo storiti za vprašanja, ki 60 pre-važna za slovensko kulturo. Najprej je bilo treba poiskati Riharjeve skladbe. Povpraševal sem j>o ljubljanskih korib, zlasti stolnem in Irančiškanskem, če imajo kaj značilnih, tipičnih Riharjevih glasbenih del. Nekaj imajo, ali to me ni zadovoljilo. Zato sem se napotil v arhiv Glasbene Matice v Ljubljani, kamor so mi povsod svetovali, in z ljubeznjivim g. arhivarjem prebrska) vso Riharjevo zapuščino, kolikor je je tamkaj. Nato sem iz množice (Rihar je bil zares plodovit skladatelj!) najrazličnejših cerkvenih skladb od-bral takšne, ki sem jih spoznal za najbolj značilne za Riharjevo dobo in pa za najbolj primerne, da Slovencem pokažejo, kako globok in resen glasbenik je bil Rihar, kakor pravi Tome. Rihar velja — gotovo do znatne mere po krivici — za cerkvenega skladatelja, ki po svojih veselih, poskočnih, okroglih »vižah« komaj spada v cerkev. Pravim po krivici. Zakaj ohranil se nam je v glavnem le po skladbah veselega značaja, ki so lahke, pevne in ne zahtevnjo od zborov truda. Zato ga najdete največ o božičnih in velikonočnih praznikih, ki si jih brez njega kar misliti ne moremo. A od druge, recimo resne, globoke strani ga prnv malo poznamo. In je vendar Gregor Rihar zapustil ludi veliko skladb te vrsle. Zakaj Riharja od te strani tako malo poznamo, ni težko uganiti. Precej tciek je. Morda se bo kdo namuznil češ. Rihar, pa teže-k! Toda, kar sem rekel. drži. linam izkušnjo in lahko jiovem, da bi bil e svojim zborom (Ciril Metodov) obdelal prej dve ali tri sodobne, moderne skladbe, kakor eno Riharjevo. Poleg tega zahtevajo te vrste Riharjeve skladbe dokaj razsežnih glasov, zlasti sopran drži rad v utrudljivi višini. Te okoliščine so vzrok, da so se jih zbori bali in so tako ostale več ali manj neizvajane in zato neznane. Poleg navedenega velja, kakor sem že omenil, Gregor Rihar za skladatelja, ki je za cerkev kom-[Wiiral v »preokrogli« obliki. Toda pomisliti je treba, da je živel v času, ki je tudi cerkveno glasbo motril z drugačnimi očmi (četudi niso bile prave!), kakor jo gledamo mi. In Rihar je glasbenik svoje dobe in za tisto dobo zelo pomemben. Prav skladbe, ki jih nameravam izvajati na Riharjevcm cerkvenem koncertu v soboto, 6. nmrca ob 20 v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani upam, da bodo pokazale, da Rihar zasluži več stvarnega (objektivnega) gledanja, kakor ga je deležen. In da je v originalni obliki dovolj cerkven, če upoštevamo glasbeno smer dobe, v kateri je skladbe ustvarjal. Ciril Metodov zbor bo pel namreč vee skladbe v izvirni, nopopravljeni obliki. Koliko so razni strogi in prestrogi cecilijanci Riharja popravljali, je skoro neverjetno. Vsaka, tudi čisto nedolžnu figura jim je bila preveč posvetna in so Jo neusmiljeno črtali. Ko človek primerja originalne oblike skladb s temi, ki jih dandanes pojemo kot Riharjeve, se prijemlje za glavo: kdo je imel pravico, da tuje umetnine tako brezobzirno popravlja?! Čo ee komu niso zdele cerkvene, jih je moral pustiti v miru. Zdi »e mi potrebno, da to dejstvo prav posebno podčrtam ln naglasim važnost, da se Gregor Rihar pokaže v svoji pristni obliki. Mislim, da bo moj zbor, ki se ni ustrašil truda Riharju pogledati v obraz tudi od strani, ki jo malo poznamo, s tem doprinesel pomembno delo k razkrivanju naše cerkvene glasbe. Zlasti še, če !>o z vrelo koncertov v bodoče sistematično razgrnil cerkveni glasbeni razvoj od Riharja do današnjih dni. Želim le. da bi za svoje jvižrtvovalno delo bil deležn tudi popolnega razumevanja pri vseh, ki jiin je res pri srcu slovenska kultura, pa naj se kaže kjerkoli — tudi v cerkveni glasbi, ki gotovo ni med najmanj pomembnimi či-II i to I j i za rast našega duhovnega napredka. Ludovik Pus. Madžarska revija »Literatura«, ki izhaja v Budapešti. jo objavila v januarju razpravo našega rojaka prol. dr. Avgusta Pavla »Madžarski in jnžnoslovanski kulturni stiki«. Naš rojak je znan že iz predvojnih let kot raziskovalec na tem področju, zlasti motivov v narodnih pesmih. Veseli smo, da je prav Slovenec objektivni utiraler jioti našemu kulturnemu zbližanju z Madžari in da je končno le prišel do besede, saj so se Madžari eami že naveličali takih tendenčnih informacij, kot so jih širili o južnih Slovanih Bonkâlo, zlasti pa J. Bajza in drugi. »Volja i uspjeh« je po učiteljici Jelki Plive-Kč hrvatsko prirejena knjiga, ki je zdaj izšla v tretji izdaji. Spisi Amerikanca Mardena, ki zna tešiti in hrabriti, usmerjati in odgajati, so že v vseh jezikih preplavili svet. Njegove knjige morejo prav tako vplivati na nas kot dela velikega filozofa Emereona, Carlylea in epiei velikega praktika Smilesa. V nae budijo delavnoet ter razvijajo pravo ljudeko plemenitost v Aladnem ravnotežju duha tn erca. Velik pomen za razvoj amerikanske dejavnosti imajo prav ti njihovi plemeniti in praktični filozofi. Zato utegne tudi našim težnjam k napredovanju mnogo koristiti knjiga Orieona Swett Mardena. Knjiga ee naroča na naslov: Nadbiskupeka tiekara, Zagreb, Kaptol 27. Tretjo izdajo je priporočalo ministrstvo prosvete šolskim knjižnicam (3. dec. 1936, št 46.885). Cena 24 Din. V Belgradu se pripravljajo slikarske гл«»1ате: Zore Petrovič. Sta'-e Beložanskesa. Ignjata Joba (posmrtna). Marka Celebonovića in pa vsakoletna pomladanska. Slike iz rdeče Barcelone Angleški potniški parnik »LInndovery Castle, o katerem smo poročali, da je na špansk obali zadel ob plavajočo mino ter »e je začel potapljati. Za novo francosko ladjo »Normandie,« ki v hitrosti tekmuje z angleško »Queen Mary«, so sedaj napravili mnogo lažje vijake, zaradi česar upajo, da bo ladja svojo hitrost lahko povečala. Te nove vijake, ki so težki -»samo 22 ton vsak, namestu 26 ton, kakor doslej, montirajo na ladjo. Gorska patrulja belih čet v španskih gorah Sierra Nevada pri Granadi. Krščanstvo v Pompejih Kdor se je količkaj pečal z arheologijo, ve, kako široko polje ima pri razvozljavanju in razlagi napisov in simbolov bujna domišljija. Resni znanstveniki vedo o tem mnogo povedati. V sredo je prinesel »Slovenec« neko črkovno uganko v obliki kvadrata, ki so jo našli v Pompejih vpraskano na steno v hiši, ki je bila po naziranju velikega de Rossija gotovo stanovanje kakega kristjana. Poročevalec pravi, da so si z napisom učenjaki že mnogo belili glavo, a do zadovoljive razlage niso prišli. Najnovejša razlaga je F. Grosser-ja, ki trdi, da je v tem kvadratu 6krit začetek latinskega očenaša (PATER NOSTER). Ker so mu pa preostale še štiri črke, namreč dva A in dva O, jih je lejx> postavil po eno spred in po eno zad, češ, da to pomeni Alfa in Omega, kot se Kristus v Skrivnem razodetju sam nazivlje. Kvadrat iz črk je res duhovito sestavljen. Po katerem načelu ga čitajmo? Podajmo še enkrat eliko: R O T A S OPERA TENET A R E P O S A T O R Čitati moramo začeti vedno s črko S. Čita-mo dvakrat vodoravno dvakrat navpično. Vsako naslednjo besedo berimo v nasprotni smeri kot prejšnjo. Beseda TENET se čita v obe smeri enako, zato jo čitajmo enkrat po prejšnjem pravilu, precej naito pa narobe. Ce ee tako ravnamo, igraje prečitamo štirikrat stavek: SATOR OPERA TENET-TENET OPERA SATOR Eočetnik ohranja dela, dela ohranja Početnik). — na ta način čitanja da pameten smisel in zato jamči, da je pravilen. Beseda Arepo ne pomeni nič in kaže, kako moramo brati. Samo iz stavkovega smisla še ne moremo skle- pati na krščanski izvor, podobne misli izražajo tu« di jx>ganski misleci. Beseda TENET tvori sredi kvadrata križ, na kojega àtirih koncih je črka T, ki je po pisatelju Tertulijanu (okrog 207 leta) simbol našega križa. To bi morda kazalo na krščanskega eestavljavca. Mati: »Pred tednom dni sem povedala mlademu Kodriču, da sem v svoji mladosti bila prav taka kakor si sedaj ti.« Hči vzdihovaje: »Sem slišala. In od takrat ga ni več blizu!« Mnenje Orosserjevo da je v teh črkah skrit začetek očenaša, ker se iz njih lahko sestavi PATER NO-STEN, se mi zdi toliko utemeljen, kot če bi trdil. da je v temle sestavku skrit očenaš. To bi bila res pravcata skrivalnica za molitev. Kristus se imenuje v Skrivnem razodetju Alfa in Omega (ne Omikron) toda ta knjiga je bila spisana ko je nad Pompeji ležala lava že kakih 15 let. Orški črki Alfa in Omega kot simbol Kristusov nahajamo v Katakombah šele v četrtem stoletju na nagrobnih ploščah. Ce ta kvadrat ni le duhovita igračka, je vsekakor še prav šibek dokaz za krščanstvo v Pompejih pred katastrofa Dr, C. A. V četrtek, 1. marca 1877. Turške prekneije. Časnik »Golos« je izjavil glede turških prekucij misel, naj Rusija ne prične vojske, temveč naj počaka, da se Turčija sama sebe konča in pogubi. Čeprav ima ta misel nekaj resnice v sebi, je vendar ne more odobravati noben človek, ker bi meli Bolgari in Bošnjaki še preveč prestati do tiste ure, ko bi Turčija sama razpadla. Beda v tistih deželah je nepopisljiva: noben človek življenja ni varen, in gode se s kristjani strašne grozovitosti. Vse slovanstvo želi in težko prčakuje, da se že enkrat konča z žalostnemu stanju. Rusija je moralično prisiljena posredovati in če bi tega ne storila, zgubila bi mnogo simpatij med Slovani in mnogo časti v Evropi. Vsi dobri ljudje bodo veseli, ko se turška golazen enkrat za vselej iz Evrope izžene. 0 siromašni postavi v državnem zboru. (Her-mannov govor.) Splošne revščine je deležna tudi moja domvina. Ta revščina tare posebno kmečki stan, zlasti kmete slovenske. Oderuhom na korist se pridelki za veliko let naprej zastavljajo, gozdi končavajo in kmetije razdrobijujejo... Pripoveduje se celo, da je še jako ugodno, če so posojilci zadovoljni s 120 do 150 odstotki, in da se pogosto zahteva 300 do 500 in še več odstotkov. RAZNE REČI. Iz Kranja se nam poroča, da je profesor, ki je imel z Slezije priti na mesto g. Glazarja na on-dašnjo gimnazijo, na to službo baje resigniral, ker ne ume slovenskega jezika. To priča, da je mož pošten in vesten. živila ia vse imetje samostana in se niso ozirali na prehrano bolnikov. Rekvirirali so tudi vse kurivo, tako da je mnogo bolnikov — med njimi vsi, ki so bili težje bolni — zmrznilo v bolnišnici. Častni brezbožnih Za naslednika Roeenberga je moskovska vlada imenovala Gajkova, ki bo poslej pri rdeči vladi v Valenciji zastopal sovjetsko Rusijo. Preden je Gajkov odi»toval na svoje novo službeno mesto, ga je organizacija moskovskih brezbožnikov imenovala za »častnega brezbožnika«. Ko so mu izročali diplomo »častnega brezbožnika«, se je Gajkov zahvalil za izkazano čast ter izjavil, da se dobro zaveda, da je »brezboštvo isto kakor svetovna revolucija«. To geslo mu bo dajalo smer tudi pri novem delovanju v Valenciji. Gajkov je brezbožnik že od leta 1917 ter je leta 1920 napravil že poseben brezbožniški tečaj, zaradi česar moramo Gajkov smatrati za pravega brezbožniškega veščaka. Oba sodelavca, ki z njim potujeta v Valencijo, sta tudi člana brezbožniške organizacije. Lev raztrgal vlomilca Iz Vratislave (Breslau) na Nemškem v Gornji Šleziji poročajo, da so neke noči iz tamkajšnjega cirkusa zaslišali strašne krike na pomoč. Iz spanja prebujeni uslužbenci cirkusa so hiteli v cirkus, kjer so v prostoru, kjer so kletke z divjimi zvermi, zagledali strašen prizor. Ob kletki, v kateri je bil velik lev, je slonel mož, katerega je s svojimi šapami mesaril in trgal lev. Lev je svoje šape porinil skozi železje na prosto ter prijel moža, ki se je smukal tam okoli. Mož je bil vlomilec, ki je hotel v cirkusu krasti. Pri tem pa je po pomoti zašel med kletke z levi. S smrtno nevarnostjo svojega žvljenja je moža nazadnje osvobodil krotilec levov, nakar so nesrečneža prepeljali v bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ostal živ. Mož se piše Schmolkowski. V severni madžarski vasi Tarna Oers pa se je zgodil tale žalostni primer: V vas je prišel cirkus, ki je kazal krotkega tigra. Tiger je bil res krotek, da ga je lahko vsakdo gladil in božal. Tudi 11 let stari kmečki sinko je hotel tigra pobožati. Pri tem pa je zver nenadno okrenila glavo ter dečka tako ugriznila v obraz, da je fantek kmalu nato umrl. Ljudstvo brez jezika V močvirnih eamotah veletoka Amaconke v južni Ameriki so raziskovalci odkrili neko ljudstvo, ki baje nima svojega jezika ter 6e sporazumeva le z redkimi znaki in zlogi. Kakor poročajo ameriški znanstveniki, ki so te kraje prepotovali, se to ljudstvo, ki 6pada k indijanskemu plemenu, imenuje Quurungua. Tako pa se ne imenujejo sami, ampak 6o jih tako imenovali drugi Indijanci, ki prebivajo v njihovi eoseščini. Njihovi sosedje so jih tako imenovali po tistih redkih glasovih, ki jih slišijo od njih. Ta indijanski rod je zelo plašen ter do tujcev skrajno nezaupljv. Med tem imajo vsa druga indijska plemena za svoja bivališča koče in pa viseče postelje, vsega tte ga to ljudstvo ne pozna. Njim zadošča, če nekaj listja 6pIeto za silo ter obesijo nad seboj. To je njihova 6treha. Kadar pa hočejo ležati, listje raz-prostro po tleh in postelja je narejena. Pravega jezika niti nimajo. Svoja čustva izražajo pač z nekakimi človeškimi glasovi, vendar kaj drugega si nimajo povedati. Kadar so jezni in nejevoljni, takrat izpregovre besedico »HUtiitiitu«. in sicer jo izpregovore nekako žvižgajoče. Pri tem pa z levo nogo udarjajo ob tla. — Tako ameriški znanstveniki. Morda pa ti možje tega ljudstva niso znali pridobiti, da bi se bili z njimi lahko kaj več ukvarjali. Morda bi bili odkrili vendarle kaj več besed. Ljudstvo brez jezika je namre nekaj nemogočega. Kino pri zobozdravniku Ameriški zobozdravnik v Bostonu, ki ima sicer dovolj denarja, ki pa bi rad še mnogo več zaslužil, je v svojem ateljeju napravil kino, katerega lahko gledajo njegovi mali obiskovalci, ki prihajajo k njemu zdravit svoje zobčke. Na stropu njegove or-dinacijske sobe je razpeto belo platno, na katero spodaj montirani aparat meče neme iilmske slike. Prvi je te elike gledal zobozdravnikov mali sinček, ki je bil tako raznežen in razvajen, da ga niso mogli pripraviti do tega, da bi mu bil oče lahko mirno pregledal in popravljal zobe. Zato je oče, ki ima seveda dovolj denarja, napravil tak kino za svojega eina, ki je potem gledal slike na stropu, med tem pa je oče vrtal po zobeh. Ta drag »epas« pa se je možu nazadnje izplačal, ker so mali ameriški razvajenci brž zvedeli, kaj ima ta in ta zobozdravnik v evoji ordinacijski sobi. Vsi so sedaj hoteli k temu zobozdravniku, pri kateremu je tako fletno, da človek gleda lepe slike na 6tropu, med tem pa mu skoraj brez bolečin izrujejo zob ali pa mu ga plombirajo. »Prosim vas, gospod knjigovodja, včeraj sem omožil svojo hčer. Zato mi vpišite v dobro enega zeta ter moj zasebni račun obremenite s 100.000 dinarji.« * Biti pošten, pomeni biti izvoljenec izmed deset-tisočev. ZA LEDVIČNE BOLNIKE. Puding iz evetače. Očiščeno cvetačo okuhaš v slani vodi in jo oce-diš. (Najbolje pa je, če cvetačo že prejšnji večer okuhaš.) Nato pretlačiš dobro oželo cvetačo skozi kovinasto sito. Približno na 100 g cvetačine gošče primešaš 3 rumenjake in približno 15 g presnega masla, da se peni, dodaš žlico mondamina in sneg 3 beljakov. Vse to dobro premešaš s cvetačino goščo vred, daš vse skupaj v posodo, ki je namazana e presnim maslom in kuhaš v pečici v posodi^ z vrelo vodo kakih 20 minut. Ko daš na krožnik, priliješ omako iz presnega masla, ki ji dodaš malo vode, kjer se je kuhala cvetača ali pa paradižnikovo omako. ' V pariškem listu »La Croix« pripoveduje po-tofovalec o svojem pogovoru, ki ga je imel z znamenito osebo, ki je ušla iz rdeče Barcelone. Boj zoper vero se je tam organiziral po na-Rnu rusko-sovjetske brezbožniške propagande. Na premnogih javnih poslopjih, pa tudi na mnogoterih podrtih cerkvah in samostanih so pritrjeni napisi bogoskrunske vsebine. V transparentih lahko z velikimi črkami berete napise: »Vera je opij za ljudstvo!« Ti napisi sramote španske narodne junake in znamenite može njihove zgodovine, Ignacija Lojolskega, Cida, ter druge može, ki so Španijo naredili veliko. O umorjenih duhovnikih in redovnikih ter ljudeh iz tabora belih so časopisi že obširno poročali, ne da bi bili poročali vse, kar se je strašnega zgodilo. Morili so večkrat ljudje iz orgazi-rane morilske tolpe, katero so zbrali voditelji rdečih izmed izvržka barcelonskega prebivalstva. V tako pisanem velikem mestu je vedno dovolj mednarodnih zločincev. Iz teh se v glavnem re-krutirajo »bojevniki za ljudstvo in svobodo». Poročevalec trdi, da je v Barceloni najmanj 1000 do 1500 poklicnih zločincev, katere so spustili nad prebivalstvo. Eden teh tolovajev je poročevalcu sam kazal avtomatično pištolo, s katero je, kakor se je sam pobahal, upihnil življenje 600 ljudem. Ob tem divjanju brezbožnikov pa se svetijo vzgledi junaške požrtvovalnosti ter ljubezni do bližnjega. Ženske in moški, mladina in celo otroci, so naredili velike reči ter so se izpostavili velikim nevarnostim, samo da so mogli postreči ogroženim sobratom in jih reševati. Bratje sv. Janeza so se branili zapustiti bolnišnico ter zapustiti svoje bolnike, katerim so požrtvovalno stregli. Prav od bolniških postelj bolnih siromakov so jih vlačili in jih zunaj streljali. Župnik župnije Santa Maria da Mataro je star mož, ki pa je zaradi svoje dobrodelnosti splošno spoštovan. Tolpe so ga prijele ter ga vlekle na pokopališče, da bi ga tam ustrelili. Mož je dvignil svoji zvezani roki k blagoslovu, blagoslovil je vojake, ki so bili določeni, da ga ustrele, ter jim želel božjega odpuščanja in božjega miru. Zaradi tega je mnogo vojakov pometalo stran svoje puške, ker niso hoteli streljati duhovnika. 2upnik se je potem rešil. Zaupnik, ki je to pripovedoval, pravi, da je » Barceloni velika draginja ter da so voditelji ljudske rdeče fronte med seboj nesložni. Rdeče strahote v Ciempogulosu »Osservatore Romano« jioroča iz Pariza: Bele čete so, prišedši v Ciempogulos, našle take stvari in taka poročila o zverinskih strahotah rdečega terorja, da jih je v dno duše pretreslo. Brez števila je dogdokov, ki pričajo o nečloveško-sti rdečih. »El dikriv vasco« našteva nekaj takih primerov: Neki starček, Antonio, Diaz, ki ga je vse ljubilo zaradi njegovega dobrega srca in dobrotlji-vosti, je zbežal, ker so ga hoteli komunisti zapreti. A v bližini Madrida so ga rdeči prijeli in ga odgnali nazaj v Ciempogulos, kjer so ga vrgli pred bika, da ga je skoraj razmesaril. A to zverinskim komunistom ni bilo še dovolj: mučili so ga še nadalje, preden so ga ustrelili. Drugi primer njih nečloveškosti se je zgodil tedaj, ko so rdeči zasedli norišnico. Uboge bolnike so izgnali in jih prisilili, da so blodili noč in dan okoli, dokler niso od lakote in žeje počepali. Usmiljenke, ki so bile dodeljene blaznici za oskrbo bolnikov, so prisilili, da ostanejo — razen prednice — ker rdeči niso mogli dobiti drugih strežnic za svoje ranjence. Vendar so morale re-dovniško obleko zamenjati s civilno. Rdeči miličniki iz Madrida so pograbili vsa Bir Hubert Wilkins in njegova žena, ki nameravata na severni tečaj v podmornici, študirata globus ter na njem pot, po kateri pojdeta tja gori. Spod Smučarsko prvenstvo akad. šport. kluba Prejšnji teden so bile na idiličnem Črnem vrhu nad Jesenicami na prekrasnih terenih v okolici smučarskega doma jeseniškega »Gorenjca« tekme za klubsko prveustvo Akademskega športnega kluba ljubljanske univerze. Ko so je pred dobrimi tremi leti ustanovil na ljubljanski univerzi Akademski športni klub (ASK), si je nadel za glavno nalogo, da razširi pravo in zdravo športno idejo med čim širše plasti akademske mladine, ki je do tedaj poznala šport le s senčne strani in se mu zato morda instinktivno izogibala. ASK je koj v začetku zagrabil stvar na pravem Prehodno darilo ïSlovenca^, ki si ga je na letošnjih akademskih tekmah priboril Marjan Sorli. mestu; najprej je organiziral smučarski odsek, saj je smučanje brez dvoma najbolj zdrava telesno-vzgojna panoga. Akademikom je ASK oskrbel dobro smučarsko opremo po najnižjih cenah, prirejal je smučarske izlete in tečaje, končno pa tudi tekme ter je tako navdušil svoje člane in ostale akademike za to najbolj zdravo in študentu najbolj primerno športno panogo. Posebno letos si je ASK nadel zelo obširen program, ki ga bo prav gotovo — če vreme ne bo nagajalo — izvedel do konca- Do sedaj se je vršila že cela vrsta tečajev: dva tekmovalna, nadaljevalni, začetuiški in damski. Zadnjih tečajev, ki so bili prejšnji teden na Črnem vrhu, se je udeležilo 48 članov in članic. Pretežni del stroškov za te tečaje je nosil ASK eani. Po zaključku tečajev pa so se vršile tekme za prvenstvo kluba v treh razredih. Za prvi tekmovalni razred pa so bile tekme že v začetku prejšnjega tedna skupno s tekmami za prvenstvo Ljubljanske ziniskošportne pod zvezo, ki jih jo podzveza zročila v izvedbo ASK-u. ASK. razpolaga že sedaj z odličnimi tekmovalci, ki jih je po veliki večini sam vzgojil. Na vseh tekmah, na katerih so nastopili, so dosegli prav lepe rezultate. Največji uspeh pa so beležili na tekmah za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji, na katerih je član ASK-a Smitek Janez zmagal med poedin-ci, moštvo ASK-a pa je v postavi: Smitek, Dolenc. Sorli, Dermota doseglo s 833,01 točkami prvo mesto in tako priborilo ASK-u časten naslov prvaka ljubljanske zimskošportne podzvcze v alpski kombinaciji. Ker je ASK pridobil letos nekaj novih moči, so bile tekme za klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji še bolj zanimive in napete. Borbenost med tekmovalci je še večja zaradi tega, ker si vsakoletni zmagovalec pribori za tekoče leto prekrasni prehodni pokal notranjega ministra g. dr. Korošca, ki ga je letos moral braniti lanski prvak Dolenc Karel. Po njegovem uspehu v smuku je že kazalo, da tudi letos dragocenega pokala ne bo dal iz rok. posebno, ker je njegovega glavnega konkurenta Marjana Šorlija doletela velika smola, da so se mu med smukom odpele smuči in je tako zaostal za celi dve minuti. Toda obema je prekrižal račune novinec Smitek, ki je zaradi precejšnjega naskoka v slalomu postal zmagovalec v alpski kombinaciji in si tako za tekoče leto priboril največjo klubsko trofejo |K)kal ministra dr. Korošca. Tehnični rezultati alpske kombinacije so naslednji: Smuk: 1. Dolenc Karel 2:52, 2. Smilek Janez 3:04.5, 3. Dobovšek Jože 3:21,2, 4. Rrinč.ek Mili 4:04,1, 5. Dermota Miha 4:00,6. Slalom: 1. Smitek Janez 3:30.7, 2. Sorli Marjan 3:31,6, 3. Dolenc Karel 4:57,3, 1 Končan Oskar 4:59,6, 5. Dermota Miha 5:15,6. Alpska kombinacija: 1. Smitek Janez 96.63 točk, 2. Dolenc Karel 85.44 točk, 3. Sorli Marjan 82.59 točk, 4. Dermota Miha 68.35 točk, 4. Dobovšek Joža 64.04 točk. V teku na 12 km je zmagal Marjan Sorli v času 1:14,32 ter s tem dosegel tudi prvo mesto v klubski kombinaciji (smuk. slalom, tek) s 325,17 točkami. Po enoletnem presledku si je zopet priboril prehodno darilo »Slovenca« — kip zmagovalca, ki ga je odvzel lanskemu zmagovalcu Milanu Dermoti. — Tekme v ostalih razredih pa so dale naslednje rezultate: II. razred. Smuk: 1. Pezdirc Larlo 1:53,8, 2. Zadnikar Vili 2:12,5, 3. Simončič Štefan 2:20, 4. Sajovic Jože 2:26. III. razred. Smuk: 1. O rum Polde 1.06, 2. Klauž Polde 1.08, 3. Sušnik Pavle 1,10, 4. Janiš Lojzek 1,17,8. IV. razred (dekleta). Smuk: 1. Grafenauer Marija 0,51, 2. Lipoglavšek Slava 2:16, 3. Dolenc Mary 3,02, 4. Kalau Tilka 4,00; Prvaki ASK-a za leto 1937. so: Smitek Janez, Dolenc Karel, Sorli Marjan, Pezdirc Lado, Gruni Polde in Graïeuauer Marija. Deseti srnah z Zelenice Preložena tekma v smuku z Zotenice za Glauz-man iu Uassnerjev pokal se vrši v nedeljo dne marca 1Л17 v smislu razpisa pred tednom dni. Kra-ni pokal katerega so si dosedaj priborili Sm. k. Ljubljana, H. k. Tržič, največkrat pa Jeseniški skalaši, je razstavljen v Ljubljani pri tvrilki A. Oorcc d z. o. z. Ta prva tekmo v smuka v naši državi j« predstavljala vsako loto oster boj vseh najboljših ter se pričakuje tudi letos zelo velika udeležba klubov 111 tekmovalcev. Prijavnina se zniža ua Din 5 za tekmovalca. SK lrzič. Razpis za damsko prvenstvo univerzo v alpski kombinaciji. Jugoslovanska akademska smučarska organizacija priredi dne 13. iu 15. marca 11)37. v Planicii tekmo za damsko prvenstvo univerz v alpski kombinaciji (smuk, slalom) združene s klubskim slalomom, tekmo v smuku lioilo v soboto 13. marca s startom točno oh 15 nri, tekme v slalomu pa v ponedeljek 15. marca s startom točno ob 10. uri dopoldne. Pravico starta imajo vse redue in izredne slu: šateljice jug. univerz. Za absolvente pa velja dve leti jio absolut ori ju. n Tekme so vrše po pravilih in pravilnikih JZSZ. Prijave je trebu poslati do 10. marca uu naslov: Jugoslovanska akademska smučarska organizacija, Ljubljana univerza. Naknadne prijavo se bodo sprejemale eu o nro pred startom, proti prtjavninl 5 I>in za osebo. Prvoptastrana prejme naslov; Prvakinja univerz za leto 1037 v alpski kombinaciji. Darila so bodo razpisat« naknadno. Priroditolj si pridržuje pravico za morebitne potrebne tzprcincmbo tega razpisa. Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Stoyenlji. Ljubljana. Tujsko-nrometne zvezo v Mariboru. Jugoslor. zimsko-športne Zveze, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta, ljubljanske Univerze. po stanju z dne 1. mnrca 1D37 ob 7 uri zjutraj: Rateče: — 1, oblačno, mirno, 10 južnega snega. Kranjska, gora: 0, barometer pada. oblačno, mirno, iS južnega snega. VtHf, Krnica: snoži. 150' snega. Pokljuka: —(, delno oblačno, S« snega, mala 111 srednja skakalnica uporabl.ilvi. . . . Bistrica, Bohinjsko jezero: plus 4, oblačno, з južnega snega. Zveza slovenskih lahkoatlctskih klubov. (Službeno iz I. seje teh».odbora 1«. februarja 1917.) Ugotovi se delokrog tehn. odbora: 1. seznam in čilanjc verificiranih atletov, '2. termini, razpisi in zapisniki prireditev, 3. rekordi Zveze, 4. tekočo ti lin. zadeve, 5. tehnična izvedba vseh tekmovanj Zvozc. Termini prireditev: pozivajo se Klan, Jugoslavija, Železničar in Kranj, dn v izogib čl. 02. kaz. prav. JLAZ-e brezpogojno pošljejo (In prihodnje seje seznam terminov prireditev v dveh Izvodih. Prvenstvo /.veze: poziva se SK Železničar, da nemudoma sporoči Zvezi naslednje podatke za prvenstvo Zveze v eroKs-countryju zn pufidince in moštva, ,iu-niorje in soniorjo: skico teroua. vzpone, čas tekmovanja in Igrišče. S K Jugoslavija Celje: poziva se, dn nemudoma sporoči podatke za drž. rroKS-eonntry prvenstvo 4.4.: skic« terena, vzpon«, priččtok tekmovanja in Igrisra. opozarjamo istočasno, da moro v vseli zadevah obračali sc ua J LAZ preko Zvezo. Poziva se Amater-Trhovlje. da nemudoma potd.te točen seznam atletov, ki jili želi imeti verificirane tudi v bodočo v 2 izvodih (Anžur Ignac. Boleč Jožoll. Pozivajo se klubi, dn do iiribodqje sejn pošljejo razpise prireditev v dveli Izvodili: Ilirija zn 19.3, Železničar zn 21.3, in ASK Primorje z« 2S.3 Opozarjamo vse klube, tla so oproščeni verifiku-oljsk« takse za prvih 10 atletov samo v lotil pristopa (Koledarskem). Opozarjamo tudi klube, ki niso dobili Izkaznic zn vereficirano atlete, da bo JLAZ v . oglednem času izdala nove v skladu z verifikaeijskn re-formo. Opozarjamo vse člane, da imajo pri predložitvi v verifikacijo junlorjov priložili rojstni list. \ smislu sklepu skupščine morajo preko Zveze v dveh izvodili poslali seznam oseh, ki so po klubovth pravilih po ohlaščeno do podpisa kakor tudi njihove originalne podpiso. — Pozivamo SK Amater, SK Kranj in SK Slogo, da pošljejo Zvezi čiannriiio za tokoče leto; Muro, Amater, Lilija, Bratsvo, Svobodo, Slogo, Krauj in Korotau Ljubljana, da pošljejo po Din .ni za zapisnik odbora JLAZ-e za skupščino 20. dee. 19:W: Hapid, Železničar, Maraton. Jugoslavija, Litija, Elan, Kranj. Ilirija iu Sloga, da pošljejo točno sezname atletov, lil so nastopili v letu 193« (verificirana in novertficlrana), Itapid, Ptuj. Jugoslavija, Litija Elan, Kranj, Sloga in Ilirija, da pošljejo seanam atletov, ki jih želijo imeti verificirane tudi v bodoče, vse sezname v dveh Izvodih in v izogib čl. 62. k. p. JLAZ-o. Poziva se SK Svoboda, da nemudoma predloži rojstne listo za Sonk Ivana in Bcrgant Zveneta. Obveščajo se novoizvoljeni odborniki tehn. odbora da je slednji sestavljen naslednje: predsednik: Jugovc, tajnik: Zernada. tohn. referent: iiier. Cerar Vlado, odborniki. Banke. Perovič Jože, Hnvliček, Vrhove, Jordan Dragomir, Starašiua. Tručl,, Sanmdn Seje tehn. odbora se vršijo redno vsak petek ob IS v klubski sobi kavarne Union, vhod iz Frančiškanske ulice. — Tajnik II. JASO. — Danes, v lorek 2. marcu sestanek vseh tekmovalcev na univerzi soba št. 69 oh 18. Udeleže naj se ga vsi tekmovalci. Na sestanku borno razprav ljali o tečaju in tekmovanju. — Odbor. Obrni zbor knzjansko-planinskc. podružnice. Dne l!). marca Ш7 sc v Lisični v gostilni Kolnr ob 4 po poldne vrši občni zbor kozjansko - planinske podruž uice. Vabljeni vsi člani. Moto - Hermes Redni letni občni setanek Moto Hermesa se bo vršil dne 16. marea ob 20 zvečer v posebni sobi restavracije hotela Slon«. Dnevni red običajen. V slučaju, da občni zbor oh napovedani uri no bi bil sklepčen, se bo vršij pol ure pozneje istotam nov uhčni zbor, ki so sklepčen hroz ozira na število udložencev. Eventuelnc samostojne predloge je dosta viti tajuišlvu najkasneje do 14. marca. Odbor. Tekme v smuškem teku na Gnrjuiah. Slalom klub 34 obvešča vse iteresirane klube, da je čas prijave za nedeljske mladinske iu jnniorske tekme na Oorjušab samo do petku j. t. m. i. s. nn naslov. Slalom klub 34, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3. LZSZ. — Upravni odhor je razpravljal nn svoji seji dne 2K- februarja 1937 n susnendiranju nekaterih tekmovalcev in delegata Samskega kluba Ljubljana zaradi dogodkov pri državnem prvenstvenem tekmovanju na Jahorini in ugotovil sledeče: «Iz časopisnih poročil, poročil funkcionarjev in tekmovalcev je razvidno, da nosijo glavno krivdo na neljubih dogodkih v Sarajevu — Jahorini — organizatorji in prireditelji državnega prvenstva kakor tudi sodniški zbor, ki ni bil evoji nalogi dorasol!« — Upravni, odhor smatra, da jo suzpenz tekmovalcev in klubovegn delegata neutemeljen in zahteva 1. dn se tnkoj dvigne suzpenz nad tekmovalci in dolegntn SmtiSkega kluba Ljubljane in 2. da inede preiskavo proli odgovornim funkcionarjem Koncert tria Brandi V okviru društva »Glasbena akademija« se i« vršil te dni drugi abonma-koncert, ki j« bil zopet komorno usmerien in je na njem nastopil z lepim in zaključenim sporedom trio Brandi, ki ga sestavljajo dame Fanika Brandi (violina), Béatrice Reichert (violončelo) in Magda Rusy (klavir). Koncert se je vršil pri obilnem Številu poslušalstva v Frančiškanski dvorani. Leto za letom se seznanjamo z umetnostjo, ki nam jo posreduje ta komorna skupnost in človeku se zdi, kot da je nekje spojen z vsem tem delom vsaj glede pozornosti na vso to tiho rast. In zaradi te neopazne zveze raste toliko bolj notranje zadovoljstvo ob spoznanju, da ta umetniški organizem nikakor ni zadel ob nepremakljivo steno, kjer bi v razvoju obstal iti se na isti stopnji izživljal, temveč da hrani v sebi močan impulz za neprestano snovanie, iskanje, izpopolnjevanje in na ta način za stalno postopno rast navzgor, kar je z druge strani zopet dokaz, da je zasidran globoko v čistih umetniških tleh, katerim je že vnaprej zasnovana edina pot najčistejši umetnosti naproti. Reproduktivna umetniška višina, kot smo jo doživeli od umetnic to pot, je prerasla vse dosedanje od njih dosežene reproduktivne stopnje in je sprožila s svojo nepremagljivo silo izredno močan umetniški dojem. — Prva prednost, ki odlikuje to skupnost, je podana v dejstvu, da je vsak od treh členov tega organizma že sam v sebi zaključena umetniška osebnost in da zato umetniško nihče ne živi na stroške drugega, temveč, da ustvarja vsak iz svoje notranjosti enakovredno umetniško snov, ki se že v tem osebnem krogu uveljavi kot umetniško učinkovita vrednota. Druga in neposredno na to navezana vrednota pa počiva v sposobnosti, da zmorejo vse tri umetnice vsaka svoj notranji zaklad — po čudni skrivnostni danosti medsebojne duhovne spojitve v enoten notranji utrip — povezati v izredno ubrano enoto, kjer se prelivajo trije plameni v en sam skupen umetniški žar, iz katerega se razpenja umetniška sila ter se povezuje z utripanjem poslušalstva. Taka ubranost je redka: zato pa toliko bolj viša lepoto podajanja, v katerem živi res en sam ritmični utrip v katerem se prelivaio harmonične sestavine v sočno barvitost rêkla< — imata široki e, »okno« in т ргбсс pa široki o. Pravorečje danes točno upoštovajo v vseh gledališčih in vseh jezikih I Ostale osebe so bile igrane vse v naše zadovoljstvo. To prijetno in lahko umljivo komedijo bodo ponovili prihodnjo nedeljo, t. j. 7. t. m. ob pol 8 zvečer. Obisk prav toplo priporočamo. Dr. Gr. IoeUinez,dni Potrti in globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara mama in teta, gospa Katarina Batistič roj. Lorenzutfi po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, danes ob H zjutraj, v 62. letu starosti. — Pogreb drage pokojnico bo v torek, dne 2. marca 1937 ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Smartnem pri Kranju. Maša zadušnica se lio darovala v sredo, dne 3. marca ob 7 zjutraj v Smartnem. Stražišče pri Kranju, dne 1. marca 1937. (ïregor Batistič. soprog: Rafael, sin: Natalija por. Križaj. Marija por. Marčenja, hčere: Kristina Batistič roj. Bcnedik, snaha; Marjan, Samo, Marjan, Nada, Iilvira, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Zahvala Za mnogoštevilne in tople izraze globokega sožalja ob težki in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica itd., gospoda dr. Janka Kersnika ravnatelja Kmetske posojilnice ljubljanske okolice itd. izrekamo nnjprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, 1er vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli, darovali vence ali darila v dobrodelne namene po želji pokojnika. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram za njihov trud, zastopnikom oblasti in javnih korporacij, posebno pa senatorju g. dr. Marušičtt in g. dr. Žirovoiku za tople poslovilne besede ob grobu, Mnogoštevilni izrazi globokega sočustvovanja »o nam v dokaz splošnih simpatij, ki jih je blogopokojnik užival in napi v veliko tolitžbo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 3. mnren 1937 ob pol o*mih zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. V Ljubljani, dne 2. marca 1937. Žalujoči ostali KINO 22-21 UNION Danes poslednllč Veliki pomorski (Um daljnega rihoda Zlato Iz Slngaporea Clark Gable, Jean Hariov, Waliace Веег; TEl. 27-30 SLOGA Samo te daneal Pretreslllva Dorba za tekoče zlato Mesto Anatol podvig ln propast malega balkanskega mesteca BK101TIE HORNEY GUSTAV FROJLlCa iS. MATICA Triom! humorja Lumpaci Vagabondas Paui HOroiger, tfeini Rilhmann, Frltz imhotl, Uline Krahl = c 06 16., 19.^ 21." W _ MALI OGLASI Posestva Enodružinska hiša v Stopanji vasi, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3775. (p) ICffiffi Vsakovrstno zlato kupuie po naiviijib cenab CERNE, wvelir. Liublian» Wolfova ulica it. i. Meteor pade z neba Medtem je meteor ležal štiri metre globoko pod površino reke na dnu in pač ni vedel, koliko preglavic in skrbi je povzročil našima dvema junakoma. »Najbolj me skrbi zdaj,« je rekel Tinček, »kaj bodo rekli tovariši, ko se bova brez meteorja vrnila. Ali bodo jezni, ko bodo slišali; kako sta naju škorpijon in Gorila opetnajstilal« »Preden odrineva, morava najprej zaznamovati kraj, kjer leži meteor,« je svetoval Tonček. Pritrdil je na en konec vrvice kamen, na drugi konec pa majhno steklenico, ki jo je imel v žepu. Kamen se je takoj potopil na dno, steklenica pa je ostala na površju. »Tako, zdaj bova pa že vedela, kadar prideva nazaj k je zadovoljno rekel Tonček. »Prav za prav bi dečkom lahko natvezila vse polno izmišljenih zgodbic, kako sva meteor izgubila, ampak počemu bi lagala? Jaz jim bom kai povedal resnico!« je spotoma modroval Tinček. »Najbolje bo tako, resic je pritrdil Tonček. »Moška beseda zaleže za tri druge!« Ш1ЕШ! 15 Din stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstno gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga: Ljubljana, Slška, Jernejova št. 25. (I) Semenski krompir lz peščeno zemljo - razpošilja ugodno X. Geglltsch - IJragersko. (I) Za šivilje in krojače! Gumbe Izdeluje lz vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah Mêla, Tyr-ševa cesta 20. (I) ZAKAJ KAR PET LITROV? V Tattenbachovl pri So-nlcl dobite že od enega naprej čez ulico prima âlpon po 8 Din liter 1 Gorenjski semenski krompir beli „Oneida" dobavlja točno in solidno Kmetijska okraj, zadruga Kranj Moške štote velika Izbira, najceneje Gorlčar, Sv. Potra c. 29. Sveža jajca zajamčena, 720 komadov 350 Din, 10 kg cvetličnega medu 155 Din, 30 kg 420 Din - franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Rablleni In novi po nalnliUt cenah. Tudi na ugodne obro ke. eredno si nabavite llv stroj sigurno obiščite nas Nova trgovina LJnblJana, TyrSeva c. 36 Službodobe Oskrbnika ki Jo zmožen samostojno opravljati srednjo veliko kmečko posestvo, sprejmem. Kavcije zmožni in absolventi kmetijskih šol Imajo prednost. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Oskrbnik« št. 2974. (a) Prvovrstno kuharico sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3193. (b) Pridno postrežnico sprojmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3180. (b) Pošteno natakarico sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3206. (b) Prodajalko za dellkateso sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3223. (b) Tekač • inkasant ISče mesto. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Tekač« 3207. II Pohištvo i Več šperanih spalnic s 5 letno garancijo poceni naprodaj. - Pohištvo Ma lenâek, Dravlje p. Ljublj B Al. Planinšek, koncesljonlrana trg agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v LJubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 86-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje Vso Informacije brezplačno. (dl Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkt Kari Prelog, Ljubljana • 2ldovska ul. In Stari trg Najceneje! Moški templancl . 17 Din Ženski templancl 13 Din Toblas, Kolodvorska 35. Posojila dajemo privatnim nameščencem ln državnim uradnikom v gotovini tn blagovnih bonih. »Hermes«. Zagreb Masarykova ulica 11. (d) Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaj. Pričetek in vpisovanje 3. marca ob 6. Učna ura 2 Din. Chrlsto-fov zavod, Domobranska št. 15. (u) Instrukcije daje z.a Izpit tesarskega mojstra. — »Jugograd«, Stroliška ulica 33. (u) Elektro- instalacije proračune, renovlranja In popravila v mestu in na doželi, izvršuje v vsakem oziru solidno z Imenom Havliček edino elektrotehnično podjetje Havliček Fran Sv. Petra cesta 5 Telefon samo 34-21 Cenjeno občinstvo prosim, da ne zamenja moje priznano podjetje s š u š -marskim ostankom ne več obstoječega (likvidiranega) podjetja Habein-brata Havliček na Starem trgu. Vnajem Advokatska pisarna dobro vpeljana, na deželi, se zaradi bolezni takoj odda. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod šifro »Advokatska pisarna« St. 2945. Lep trgovski lokal se po nizki ceni takoj odda. Ogled in pojasnila v Vošnjakovi ulici 4-1. levo, g. Skof. (n) ■ВВПШ Zakaj trpite Ц adotcka m- bahcvec1 l)ubl)A^A I NIBOL na bolečinah revmatizma in gibta, če to ni potrebno? Vzemite Nibol tablete Bahovec, katere Vam olaj. šajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavobolu in zobo-bolu. kakor tudi pri boleznih prehlada in hripa vzemite »Nibolt tablete Bahovec, pa boste zadovoljni. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol-tablete Bahovec v originalnih stekleničicah. 20 tab. let 20 Din ali 40 tablet 34 Din /, napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. S. br. 17979/M itanoianja Enosobno stanovanje takoj oddam. Sv. Petra c. št. 30-1. (č) Štirisobno stanovanje odda s 1. aprilom Hranilni in posojilni konzorcij, Gajeva 9. (č) Naj bo itma. naj bo teto, lobiro imaš najeto, p.aiai zanjo ito dinarjev, pa ii v miru — brei viharjev. Sončno sobo s posebnim vhodom, odi dam boljšemu gospodu. • Bolgarska ulica 19. (s); Srake, kravate, nogavice, rokavice, modne potrebščine najceneje pri tvrdki los. PETELINC, Ljubljana (za vodo, blizu Prešernovega spomenika). Telefon 29-13. V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list! Z neizmerno žalostjo v srcih naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sobi našega skrbnega, dobrega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda ANTONA GABRIJELČIČA uslužbenca tovarne »Indus« ki nas je dne 1. marca, po kratki in mučni bolezni, za vedno zapustil. Predragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 3. marca ob 5 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 74 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. marca 1937. Lucija roj. Golob, soproga; Franc, Tone, Jože, sinovi; Fani, snaha — in ostalo sorodstvo. Zahvala Za vse izraze sočutja ob smrti naše nepozabne mame, stare mame in tašče, gospe Helene Plohi vdove po prolesorju in šolskem svetniku se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo darovalcem lepega cvetja in tudi vsem onim, ki so jo spremili na njeni zacmji poti. Ljubljana, Zagreb, Slovenjgradec, dne 2. marca 1937. Žalujoče družine Bcrbuë, Plohi, Šentjur e. Barclay: 57 Rožni venec Roman. Iznenada je Garth obstal in prisluhnil. »V ušesu mi je, kakor da čujem še eu korak razen najinih,« je rekel. »Gozd je poln odmevov, kakor je polno odmevov človeško srce,« je odgovoril doktor. »Ce stojite in prisluškujete, boste čuli v gozdu in srcu vse, kar hočete.« »Potem pa rajši ne postajajva,« je rekel Garth, >kajti prej kdaj me je Marjeta večkrat pošteno okre-gala, če sem se zamudil k obedu.« Srci se srečata v kraljestvu slepih »Nikoli vam ne bom mogel dovolj pojasniti, kako cenim žrtev, ki ste si jo bili naložili zame.« Garth je stal pri odprtem oknu v knjižnici in ju-trnje sonce je sijalo v sobo. Zrak je bil poln cvetličnega vonja in ptičjega petja. Slepčev obraz je bil samozavesten in zaupno vesel. Stegnil je Rožimariji obe roki nasproti — bolj iz pohvale in hvaležnosti, kakor v pričakovanju, da bi mu segla vanje. >Pa sem na tihem preudarjal, kako veselo preživljate svoje proste dni, in se spraševal, kdo neki so vaši prijatelji in kje prebivajo,« je nadaljeval Garth. >Vi pa ste medtem sedeli z zavezanimi očmi v sobi nad menoj. Z nobeno besedo se takšna dobrotljivost ne da prav popisati. Toda povejte mi, gospodična Gray, ali niste malo čutili, kakor da je v vašem početju nekaj gledališkega glumaštva?« In res, tak dojem je imela Jana že od svojega prvega dne ua gradu Gleneesh, in nikoli se ga ni mogla prav znebiti. Odgovorila je zato, ne da bi se obotavljala : »Tako je, toda rekla sem vam, da ne grem daleč od tod. Prijatelji, o katerih sem govorila, sta bila Simpson iu Marjeta, ki sta mi pomagala varovati skrivnost. Tudi nisem lagala, ko sem trdila, da grem od tod; kajti šla sem iz kraljestva luči v kraljestvo teme. In, ali nista to čisto ločena svetova?« »Ah, kako resnično je vse to,« je vzkliknil Garth. »In kako težavno je, popisati ljudem brezmejno samoto teme in jim dojemljivo pojasniti, da prihajajo njih sočutni glasovi na videz kakor iz nekega drugega sveta in da izginejo potem spet bogve kam, v tem ko moraš ostati sam v strašni zapuščenosti kraljestva slepih.« »Da,« je pritrdila sestra Rožamarija, »in skoro se bojiš, da kdo pride, ker je po njegovem odhodu tema še hujša in samota še strašnejša.« »Ah, tudi to ste izkusili?« je menil Garth. »Zdi se mi zares, da moje kraljestvo teme odslej ne bo več tako nepopisno pusto. Saj si bom mogel vedno reči: ,To je preizkusila zate ljuba, zvesta prijateljica, in čuti, kako li je'.« Pri teh besedah se je jasno zasmejal kakor razigran deček, tako da je Jano vso, prevzel čut materinstva in je tvegal zadnji posku. Za trenutek so počivale njene oči na vitki postavi ob oknu, in čim dlje ga je gledala v njegovi moški lepoti v presunljivi nemoči, tem bolj se je zavedala, kako zelo je potreben vse bogate ljubezni, ki mu jo more dati. »Gospod Dalmain,« je spregovorila, »mnogo drobnih stvari sem se naučila v kraljestvu slepih, toda preden vam o tem pripovedujenj, hočem omeniti samo glavni nauk. Natanko namreč vem sedaj, da pomeni tema za enega človeka brezmejno zapuščenost in pra- znino, da bi pa utegnila pomeniti za dva najlepši paradiž. Čutila sem, da bi utegnila biti tema v nekih primerih kraj, kjer bi moglo dvoje src živeti v najlepši ubranosti. Ce bi ljubila moškega, ki je bil izgubil pogled, bi se veselila, da vidim sama in mu morem v potrebi pomagati, prav tako kakor bi mi bilo, če bi bila premožna in on reven, moje bogastvo dragoceno edino zato, ker bi hodilo njemu v prid. Vem pa tudi, da bi mi postala večkrat luč svetlega dne neprijetna zato, ker bi je ne mogel uživati tudi on. In čim bi se zvečerilo, bi mu rekla:,Pogasiva luči in zagrniva pred luno zavese, da moreva sedeti skupaj v temi, zakaj tema naju druži še mnogo bolj ko lue.« Ko je Jana tako govorila, je bledel Gatrh bolj in bolj; poteze na obrazu so mu čudno okamenele. Iznenada je do las zardel. Vidno se je ustrašil glasu, ki se nui je drznil tako govoriti. Z desnico je segel po oranžni vrvici, napeljani do njenega stola, in rekel z glasom, ob katerem so omahnile Jani stegnjene roke: »Sestra Rožamarija, zelo prijazni ste. da ste mi razodeli misli, ki vam jih je rodila tema, vendar upam, da srečnega moža, ki ga ljubite, ne bo doletela nesreča, da bi izgubil luč oči. Bolje bi bilo zanj, živeti z vami v kraljestvu luči, kakor pa bi moral okušati, kako prijazno se umete prilagoditi njegovi slepoti. — Ali ne bi sedaj začela brati pisem, došlih s pošto?« S tem vprašanjem je odšel Garth ob vrvici k svojemu stolu. Jana je zdaj z grozo spoznala, kaj je bila storila. Brez sleherne misli na sestro Rožomarijo se je bila lotila tveganega poizkusa, da bi zbudila v Garthu razumevanje, kaj bi utegnila njena — Janina — ljubezen pomeniti zanj v njegovi temi. Popolnoma je pozabila, da sestra Rožamarija ne more nič vedeti o neki Jani in tako bo, ji je šinilo v glavo, Garth moral sklepati, da se mu drzno ponuja. )< O 5.5 ^ qQÛ O 3? K IJ g w V e a a .S' W• ss гг ® ■ > "S -«»g s 0 I O I 3 a ^ ■S. i o— o je • .5 «ï i S ■ s .8 3 4 .S »3 O SI a o "3 ► tj S i "S o o I o _M i q. k. k I »ÏJ JNN 0 m « O Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeČ izdajatelj: ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčii