glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
3.	Avtoprevozniki v zadrugi
4.	Podjetje za nova podjetja
5.	Kmet že ve 8. Nova knjiga
titovo velenje, 30. marca 1989 številka 12 (968), cena 2000 dinarjev

Predsedstvo OK SZDL Velenje
Volimo v krajevnih skupnostih
Poleg potrditve predloga dobitnikov srebrnih znakov OF, so člani predsedstva na zadnji seji namenili veliko pozornosti obravnavi republiškega gradiva o delovanju SZDL in političnem pluralizmu. To gradivo so kritično ocenili, še posebej zato, ker ne presega sedanje prakse, ko zgolj ugotavljamo napake, njihovega razreševanja pa niti ne nakažemo, kaj šele, da bi poiskaii tudi rešitve. Te pa moramo najti in nakazane bi morale biti že v takšnem gradivu. Nagibali so se k politiki majhnih korakov ter se zav-
zeli za družbeno nadzorno vlogo Socialistične zveze.
Spregovorili so tudi o pismu, ki so ga dobili pred nedavnim iz Vrnjačke Banje z vprašanji o zborovanju v Cankarjevem domu. Mnogi so menili, daje bolje povabiti delegacijo tega pobratenega mesta k nam in jih seznaniti s stanjem pri nas, vseeno pa so se odločili' tudi za odgovor v pisni obliki.
Precej pozornosti so namenili še pripravam na nedeljske volitve, na katerih se bomo delovni ljudje in občani,
prvič v naši zgodovini, neposredno opredeljevali kdo nas bo zastopal v najvišjem zveznem organu. Že pred sejo so sklicali predsednike svetov krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL, ter jim dali še zadnje usmeritve za delo na voliščih po KS.
Dogovorili so se tudi, da bodo sklicali občinsko konferenco SZDL do 15. maja, na njej pa bodo namenili osrednjo pozornost občini kot komuni in varstvu okolja.
(mz>
Ob glasovanju za člana predsedstva SFRJ
Mislim, da se vsi skupaj premalo zavedamo v kakšnih pogojih in razmerah izvajamo predstoječe volitve člana predsedstva SFRJ. To so razmere, ko so v enem delu Jugoslavije že uvedeni izredni ukrepi in so razmere, ko v boju za oblast posamezniki revolucionira-jo milijone nezadovoljnih državljanov ter groze z izrednimi ukrepi tudi vsem tistim, ki se kakorkoli z njimi ne strinjajo. To so tudi razmere, v katerih se odvija brezkompromisen boj dveh konceptov nadaljnjega razvoja naše jugoslovanske družbene skupnosti: na eni strani koncepta unitarizma enodržavnosti, ki mu na-čeljuje močna partija kot doslej in na drugi koncepta razvoja Kučanovega socializma po meri l judi, Marko-vičevega modernega socializma in Smoletovega pluralizma kot temelja in po-
goja razvoja demokracije ter sprostitve polne ustvarjalnosti vsakega človeka. • Prepričan sem, da smo se trezno razmišljujoči ljudje že zdavnaj opredelili za slednjega in mislim, da sta kandidata za člana predsedstva SFRJ tov. Marko Bule in tov. Janez Drnovšek, o katerih se bomo v nedeljo, 2. aprila, opredeljevali, oba izrazita predstavnika takih naših hotenj. Zaradi tega v podporo njima in posebej tistemu, ki bo izvoljen — ne pozabimo, da bo postal predsednik predsedstva SFRJ, za njegovo čim bolj pokončno držo, pozivam vse volilce občine Velenje, da se v polnem številu udeležite glasovanja. Pa ne samo njemu v oporo in podporo. Morda potrebujejo to še bolj že rahlo utrujeni slovenski politiki, ki jim neprestano očitajo, da slovenski narod ne
stoji za njimi in da politika, ki jo zagovarjajo, ni volja slovenskega naroda. Še tako trdnega človeka, z oblikovanim prepričanjem, pa neprestano prepričevanje spravlja v negotovost. Zato tudi v oporo njim glasujmo v nedeljo čimbolj polnošte-vilno in čimprej. • Vse v zvezi z izvajanjem glasovanja boste volilci imeli napisano na vabilih, ki jih boste prejeli na dom. • Zato še enkrat, vzemite si tisto malo časa, ki je potrebno za glasovanje, odložite pomisleke in pozabite na doživeto slabo. Gre za malo vašega osebnega časa, pa za veliko vašo skupno stvar! Gre za vašo bodočnost! Zato se strnimo okrog volitev, da bomo še močnejši!
Predsednik O K SZDL: Pankrac Semečnik
V Zavodnjah tudi referendum
Nedeljske volitve bodo združili krajani Zavo-denj z referendumom, na katerem se bodo odločali O zahtevi, da naj občinska skupščina sprejme sklep, s katerim že zdaj prepove šoštanjskim termoelektrarnam obratovanje po I. I. 1993, če tam do takrat ne bodo namestili čistilnih naprav, oziroma jim s sklepom naloži tolikšno zmanjšanje proizvodnje, da bodo na ta način zadostili obvezi, da zmanjšajo emisije za 90 odstotkov.
Krajani Zavodenj poudarjajo, da s to svojo zahtevo ničesar ne izsiljujejo, saj ne zahtevajo nič novega, ampak želijo sklepe, ki so bili na občinski
skup'ščini že sprejeti, le bolj odločno postaviti. Ocenjujejo namreč, da se tovrstne aktivnosti prepočasi uresničujejo, saj se rok, do katerega bi morali nabaviti drage čistilne naprave hitro bliža. In zdaj je še čas, da odločno ukrepamo.
(mz)
Titovo Velenje
Dan Komunista
» V želji, da bi tudi informiranje znotraj Zveze komunistov naredili kar najbolj učinkovito ter v iskanju novih oblik in možnosti bo v Velenju, tako kot je doslej že v nekaterih občinah v naši republiki, pripravil časopis Komunist »Dan Komunista«.
Ta bo danes, v četrtek, 30. marca. Začel se bo z okroglo mizo, na kateri bo osrednja tema prenova Zveze komunistov, informiranje ter časopis Komunist. Okrogla miza bo v sejni sobi stavbe sodišča in bo gotovo zelo zanimiva, saj je prav informiranje eden tistih dejavnikov, ki mu pogosto naprtimo odgovornost za marsikatere napake, obenem pa vendarle pričakujemo, da bo njegova učinkovitost in kakovost omogočala tudi naše uspešnejše delovanje.
Ob 14. uri bo v mali dvorani Doma kulture pogovor o knjižnici kot temeljni sestavini kulturnega standarda. Nato ob 15. uri v sejni sobi stavbe sodišča pogovor o metodah delovanja v Zvezi komunistov, istočasno pa tudi v sozdu REK okrogla miza o izobraževanju odraslih.
V hali Gorenja bo ob 17.30 javna tribuna na temo nova jugoslovanska demokratična sinteza, ob 19.30 pa v domu DPO na Konovem večer mladih ustvarjalcev.
(bz)
Govorimo o zdravju!
Pred nami je 6. april — svetovni dan zdravja, ki poteka letos pod geslom »Govorimo o zdravju«.
Silno preprosto in vsakdanje geslo, si misli vsakdo, ki ga prebere. Marsikomu pa se najbrž zdi tudi neumno, češ, kaj mi pomaga, če mislim in govorim o zdravju. S tem si ga ne morem ohraniti ali pridobiti. Pa premislite malo, pobrskajte po svojih možganih in ugotovili boste, da o zdravju resnično zelo malo govorimo. Skoraj praviloma se veliko pogovarjamo o boleznih. O zdravju, največji človeški vrednoti, o njegovi krepitvi, pa le redko. Zdravje znajo ceniti samo tisti, ki ga izgubijo.
Pa je prav, da ob svetovnem dnevu zdravja le pomislimo, kaj pravzaprav naredimo zase,
za svoje dobro počutje, za svoje dobro zdravstveno stanje. Naši življenjski sopotniki so številne slabe razvade, navade, neustrezna, preobilna prehrana, pa tudi vse bolj onesnaženo okolje in voda v njem.
Naša tema
Ob hitrem tempu življenja nase, na svoje zdravje, pozabljamo. Nekako smo prepričani, da morajo zanj skrbeti zdravniki, na to, da moramo biti sami sebi največji zdravniki pa pozabljamo. Pozabljamo, koliko lahko sami naredimo, pozabljamo, da si lahko zdravje, če hočemo, ohranimo. Začnimo torej razmišljati o zdravju, preberimo kaj o tem, udele-
žimo se kakšnega strokovnega predavanja. Že, če samo pre-analiziramo svoje življenje, če se temeljito »vzamemo v roke«, bomo morda odkrili svoje šibke točke, svoje slabe navade. In če bomo o zdravju razmišljali še naprej, bomo morda zbrali toliko volje, da se teh slabih navad, brez katerih še do včeraj nismo mogli, tudi otresemo. Ce bomo tako razmišljali, bomo gotovo naredili marsikaj več tudi za ohranitev našega okolja, saj to prav tako neposredno vpliva na naše zdravje.
Zavedajmo se, da je bolezni lažje preprečevati kot zdraviti, zdravje pa lažje izgubiti kot pridobiti! Zato vzemimo skrb zanj v svoje roke.
Mira Zakošek
Zadovoljni s prvim delom
sanacije TUŠ
Delavcem in vodstvu Tovarne usnja Šoštanj je za dosežene rezultate izreklo priznanje tudi predsedstvo občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje, ko se je seznanilo z uresničevanjem prvega dela sanacijskega programa te temeljne organizacije v sestavi Industrije usnja Vrhnika.
To pa ne pomeni, da je delo že končano, kajti znotraj temeljne organizacije bo potrebno posebno skrb nameniti tudi reševanju morebitnih tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. Preventivno bi bilo treba merila in kriterije za reševanje tega vprašanja vgraditi v ustrezne akte.
Pripraviti pa se je treba tudi na čas, ki prihaja. Kakšna bi bila najustreznejša organiziranost te tovarne glede na Zakon o podjetjih?
Sindikat je mnenja, da bi bilo dobro, če bi se jim pri iskanju odgovora na to vprašanje, pridružila izvršni svet in Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica.
(mkp)
Mi smo za model š^^
Občina Mozirje
Izrazimo svojo voljo
V pripravah na nedeljske volitve so v mozirski občini pravočasno opravili vse predvidene in potrebne aktivnosti. Ob tem poudarjajo, da je bil rok za pripravo resnično kratek, posledica tega pa je ogromno dela aktivistov socialistične zveze. Vsekakor se namreč zavedajo, da bo to pomembna odločitev za našo prihodnost, ki je ne kaže omalovaževati. Sicer pa so se
volilci v mozirski občini doslej še vedno izkazali z dobrim odzivom in bo tako gotovo tudi v nedeljo.
Prva naloga, ki so jo opravili po krajevnih skupnostih, je bila ureditev in dopolnitev volilnih imenikov, ob tem pa je razveseljivo še, da so veliko večino volilnih odborov pomladili in s tem vanje vključili mlade, namesto članov, ki so to nalogo opravljali desetletja. Povsod so naloge uresničevala in usklajevala pred-
sedstva krajevnih konferenc socialistične zveze, njihovi predsedniki pa so se v petek na občinski konferenci temeljito pogovorili o nalogah v dnevih pred volitvami. V tem tednu bodo na vrsti seveda raznašanje vabil in temeljito obveščanje volilcev o pomenu tokratnih volitev, napotki članom volilnih odborov in podobno. Priprave so torej dobre, volilci pa naj v nedeljo v čim večjem številu izrazijo svojo vo-
POMLAD. Pomlad je, ko začne v naravi vse utripati hitreje, ko zaživijo travniki, polja, gozdovi. Pomlad je, ko lahkotnejše stopaš naokrog, ko se začno dela na polju ... Pomlad je tudi, ko toplo sonce vabi na piano in tudi, ko začutiš, da bo treba iz kolesarnice vzeti kolo... Če je vse to pomlad, potem je tu!
Pozdrav pomladi
Konec tedna bo v Titovem Velenju pravi pevski praznik. Med prireditvijo, ki so jo poimenovali »pozdrav pomladi« se bo obiskovalcem glasbene šole predstavilo 43 zborov ali več kot 1000 pevcev. Nastopili bodo vsi zbori občine od najmlajših otroških, ido najstarejših.
Prireditev bodo začeli v petek (jutrD« °b 18. uri z nastopom mlajših pevskih zborov osnovnih šol. V nedeljo bosta dva koncerta. Najprej se bodo predstavili (začetek ob 15.30) otroški zbori iz vzgojnovarstvenih ustanov in mlajši otroški zbori šol. Drugii sobotni koncert bodo začeli ob 18. uri. V nedeljo (priče-jgjj^..tek olb 17. uri) pa bodo nastopili odrasli pevski zbori. To lepo 'pevskio prireditev bodo sklenili združeni mešani zbori z Zdravi-
Celjsko območje
Izvoz polepšuje regijsko podobo
Gospodarstvo osmih občin celjske regije je lani izvozilo za 505 milijona blaga, kar pomeni za 17 odstotkov več kot leto poprej. To je najugodnejši podatek gospodarskih gibanj v lanskem letu. Med najneugodnejšimi pa je 4,5-kratno zvečanje izgub. S tem se je delež izgub v dohodku regije povečal od 2,8 na 4,3 odstotka.
Podatki o delu gospodarskih delovnih organizacij na celjskem območju kažejo, da v marsikateri sredini delovne organizacije še nikakor ne morejo zlesti na zeleno vejo. Po posameznih občinah so sicer pred dobrim letom smelo začrtali resolucijska predvidevanja, pa jih zaradi najrazličnejših vzrokov v večini občin niso uresničili. Fizični obseg industrijske proizvodnje so v občinah Celje (za 6,2 odsi.), Laško (2,9) in Žalec (1,9 odstotka) celo znižali glede na leto poprej. V konjiški občini so ostali na enaki ravni, na srečo pa so industrijsko proizvodnjo v nekaterih občinah le precej zvečali; najbolj v šmar-
ski občini (za 10,1 odst.), takoj za njo pa sta velenjska in mozirska občina.
Prav v vseh občinah so lani zvečali izvoz — najbolj v mozirski občini in sicer kar za 35 odstotkov, za 33 odstotkov v šmar-ski in za 28 odst. v velenjski občini. Najmanjše zvečanje pa so zabeležili v celjski občini — za 9 odstotkov. V celoti so v celjski regiji zvečali izvoz za 17 odstotkov, na konvertibilno območje pa za 18 odstotkov. To je tembolj pomembno, saj pomeni izvoz na to območje kar 83 odstotkov vsega izvoza. Zaradi povečane prodaje na tuje se zvečuje tudi delež prihodka od izvoza — od I 1 odstotkov leta 1987 se je zvečal na 14 odstotkov.
Ce je izvoz svetla točka, so temna točka izgube. Porasle so kar 4,5 krat in v 39 organizacijah združenega dela so je »pridelali« 94 milijard. Največ, kar 60 odstotkov, so je imele celjske delovne organizacije, 22 odstotkov velenjske in dobrih osem žalske.
Med vsemi osmimi občinami celjskega območja so le v konjiški sklenili lansko leto brez rdečih številk Dve tretjini vseh izgub so zabeležili v celjskem Emu, štorski železarni, celjski Metki in velenjskem rudniku.
Naj še omenimo, da se je delež akumulacije v dohodku vendarle malo zboljšal in sicer od 8,5 na 9,5 odstotka, je pa še vedno pod ravnijo iz leta 1985. Realno rast so zabeležili v občinah Velenje, Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur in Celje. Toda žal je večina denarja angažirana z raznimi obveznimi oblikami združevanja, odplačevanjem kreditov in obveznostim do nerazvitih. Te obveznosti namreč pomenijo kar 93,4 odstotka akumulacije gospodarstva celjske regije v lanskem letu.
Dohodek na delavca je znašal v celjski regiji lani 22,9 milijona dinarjev (v Sloveniji 24,5) in se je v primerjavi z letom poprej zvečal za 183 odstotkov. Najboljšo družbeno produktivnost dela celjske regije so dosegli v občini Slovenske Konjice (28 milijonov), na drugem mestu je občina Velenje (24,7 milijona — zvečanje za 196 odstotkov), na tretjem pa celjska občina. Najnižji ustvarjeni dohodek na delavca pa so v celjski regiji zabeležili v šmarski občini (16,5 milijona, zvečanje vseeno za 188 odstotkov), šentjurski in žalski.
Pa še to: osebni dohodki v regiji so se lani zmanjšali realno za
xxxxxxxyvwwvwv
Od tu in tam
Draga obnova
16 odstotkov.
<-Jk)
V razmerah je vic
Takole nam te dni priporočajo tisti, ki skrbijo, da bi naše ceste v prihodnje le ne bi bile tako krvave kot doslej: vožnjo prilagajajte razmeram. Pri tem seveda ne mislijo na to, da med razmere sodi tudi to, koliko smo ga pognali po grlu. Predvsem sodijo v te »razmere« naše ceste. Denarja zanje namreč že dolgo zmanjkuje in take kot so, seveda še zdaleč ne omogočajo varne vožnje. Ampak seveda — denarja zanje še tudi kmalu ne bo, zato ne moremo pričakovati, da naj bi se tudi z boljšimi cestami spopadli z našim programom »— 10%«. Kar poglejte malo programe predvidenih cestnih del na našem območju, pa boste videli, da se nam ni treba bati veliko prometnih zapor zaradi obnovitvenih del. Ce smo še do nedavna upali, da bi na naše območje le kanilo malo več denarja, se potem za to tudi bojevali, je zdaj tudi ta bo ostal pesniški. Tak brez upa zmage-
In tako lahko rečemo.d a tudi za promet velja isto, kot velja za siceršnje razmere pri nas. Moramo se prilagajati! Vožnjo moramo prilagajati cestnim razmeram; toda tudi vsakodnevno življenje moramo prilagajati novim in novim razmeram. Pa tudi na te lahko pogosto le bolj malo vplivamo. Živimo tako, kot nam razmere dopuščajo - to pa z drugimi besedami pomeni, da živimo vse slabše, ker so pri nas vse slabše razmere. Če se tega ne držimo, razmer namreč, nas lahko tudi kaj povozi.
Kljub vse bolj razcvetajoči demokratičnosti se najdejo pri nas celo ljudje, ki pravijo, da je treba tudi naše govorjenje prilagoditi razmeram. Ni namreč dobro, da pri odpiranju ust nekateri ne upoštevajo danih razmer. Za napačno izgovorjene besede je še najbolj mila oblika »kazni«, da nekdo pomiljujoče reče, da ga je čas povozil. Huje je, če kdo želi komu preveč odprta usta na najrazličnejše
načine zapreti. No — še vedno pa je bolje, da komu poskušajo zapreti usta, kot da ga zaprejo!
Vidimo torej, da je pri nas vse več odvisno od razmer. Nanje se moramo povsod prilagajati, pa čeprav nas nekatere teorije še vedno učijo, da je veliko bolje, če jih spreminjamo. A kaj ko so pri nas zdaj take razmere, da je razmere težko spreminjati. Skoznje sicer občasno posijejo žarki pomladanskega sonca, zaveje veter optimizma, pa — kot je že v navadi pri naših pomladih — vse to kmalu prekrijejo tudi razni čudni temni oblaki, ki vso to našo stvarnost, vse te naše življenjske razmere, spet potemnijo.
Kaj hočemo, tudi za razmere imajo nekateri svoja merila in z njimi odmerjajo naše življenje. In zaradi vsega tega spet in spet ponavljajo na najrazličnejših področjih: to in to prilagajajte razmeram. Iz naroda hlapcev smo se razvili v narod pri-lagajalcev.	(frk)
V žalski občini so se resno lotili akcije, da bi obnovili parkovni kompleks Novo Celje. Odkar je Novo Celje prevzela delovna organizacija Agrina so uredili že strehe poslopij, zdaj pa se počasi lotevajo glavnega zalogaja, obnove baročnega dvorca. Sama Agrina tega dela ne bo zmogla sama, zato bi radi pritegnili še druge delovne organizacije iz občine in od drugod. Po cenah iz novembra bo namreč obnova tega dvorca veljala kar 10 milijard dinarjev. Ker vedo, da bo še več podražitev do leta 1991, do tedaj bi radi obnovo sklenili, so stroške preračunali tudi v trdno valuto — 2 milijona dolarjev.
Razvojni inštitut
V konjiškem Konusu gradijo novo poslopje razvojnega inštituta. Ta naj bi bil skupaj s strokovnjaki, ki bodo v njem delali, generator bodočega razvoja delovne organizacije. V objektu, ki ga gradijo najprej, bodo uredili med drugim tudi prototipne delavnice, kjer bodo snovali tudi nove proizvodne programe. Objekt naj bi končali sredi leta, opremo pa so že uvozili. V drugem objektu, ki ga bodo še zgradili, bo center kakovosti, izobraževalni center ter sedež celotne razvojne službe.
Razvojni inštitut gradijo le s svojim lastnim denarjem.
Novi kadri
V Celju bodo kmalu izvolili dva nova sekretarja: občinskih organizacij ZK in SZDL. Za sekretarja predsedstva ZK sta dva kandidata in sicer sedanji izvršni sekretar Darko Končan, ki (odkar je odšel v Metko Stane Mele) že zdaj opravlja naloge sekretarja, in Zeljko Ciglar, ki dela zdaj v republiški frontni organizaciji.
Za novega sekretarja O K SZDL Celje pa so trije kandidati: Jože Artnak (RK ZSMS), Franc Gajšek (tajnik KS) in Boris Rosina (direktor Novega tednika in Radia Celje).
(~jk~)
wwwwwwwuuuooa
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica
O pozidavi Stare vasi
Sredi marca so na Savinjsko — Šaleški gospodarski zbornici v Titovem Velenju pripravili razpravo v zvezi s planskimi izvedbenimi akti za Staro vas. Tisti, ki so se pogovora udeležili so prepričani, daje ta lokacija zelo primerna za gradnjo male industrije (v bližini je železnica, carinarnica, ERA, Inter-evropa).
Zato predlagajo, da bi na tem prostoru zrasli proizvod-no-poslovno-upravni objekti in poslovno-stanovanjski objekti. Gradnja bi morala biti organizirana, ustanovljen konzorcij v katerega predlagajo skupščino občine in Vegrad.
Se prej pa bo treba poizvedeti kakšni so interesi med občani in investitorjem morda potem z olajšavami pri zemljišču in prispevkih pomagati.	(mkp)
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l .maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 2.000 izvodov. Mesečna naročnina 7.150 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 21.450 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 36.450 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov ir. fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
mrrsr
REKLIJSO..
kako se pogovarjamo-, ko se v praksi srečamo s težavami.«
emona ekspres-
Vse, o
čemer se govori
Piše: VINKO VASLE
Včasih je v govoricah tudi kaj resnice! V Ljubljani jih ta hip kroži kar nekaj in nekatere govorijo tudi o kakšnih pomembnih rečeh. Tako naj bi bilo zasedanje republiške skupščine konec tega meseca kar precej burno, ker se baje nekateri »delegatski krogi« pripravljajo na ostro polemiko z našimi zveznimi delegati, ki so kot vemo glasovali za uvedbo izrednih ukrepov na Kosovo. Bolj »šlampasto« pa so pojasnili, zakaj so tako glasovali kot so. Še zlasti, ker je tisti znameniti poziv proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu (ki je še neustavno povrhu) podpisalo toliko Slovencev. Ker pa se nobena juha ne poje tako vroča kot je, je zatorej pričakovati, da ne bo kakšne hujše revolucije v našem parlamentu, čeprav se nekateri zavzemajo celo za to, da bi slovenske delegate iz Beograda kazensko odpoklica-li.
Zdaj, ko se je v Ljubljani ustanovil odbor za varstvo človekovih pravic na Kosovu, je bilo pričakovati burne reakcije
—	se ve kje. Toda, na jugu so informacijo o tem popolnoma poignorirali, rajši pa so se lotili bolj zanimive teme — namreč o ustanovitvi Akademske anarhistične antizvezne alianse (AAAA), ki je baje nastala v popolni ilegali in je torej ilegalna organizacija v Sloveniji. Iz dobro obveščenih krogov pa nam je bilo dano vedeti, da gre za čisto izmišljotino, ki soji tudi v Sloveniji nekateri nasedli
—	recimo ljubljanska televizija, ki seje podala v lov za člani te skupine. Tako kot njej tudi beograjskim novinarjem ni uspelo ugotoviti, kdo so ustanovitelji te nove zveze. So pa v beograjskih časnikih o njej pisali naklonjeno, ker je v svoj »program« zapisala, da je proti ustanavljanju zvez v Sloveniji. Sicer pa, če gre za ilegalno organizacijo, kaj bi človek drugega pričakoval, kot da bo delovala tajno ne pa javno. Mulci, ki so si stvar izmislili pa se do nezavesti zabavajo.
Govorica, ki kroži in ki je tudi zanimiva, pravi, da bo bivši mladinski minister za informiranje Mojmir Ocvirk kmalu pričel združevati delo z ljubljansko televizijo. Gre za človeka, ki je v zadnjih letih najbolj glasno — in argumentirano — napadal »poslednjo trdnjavo informacijskega monopolizma« kot je poimenoval ljubljansko TV. Kmalu naj bi postal šef novega, alternativnega TV programa, ki naj bi dihal novo informacijsko svežino z naših malih ekranov. Ocvirk je sicer resno kandidiral za zveznega ministra za informiranje, ki pa se mu je Ante Markovič odrekel. Koliko zaslug pri tem ima Mojmir, se pa ne ve, res pa je, da je bil med vsemi edini kandidat za ta stolček.
Zelo resno se tudi govori, da bodo (kdo se še ne ve) ukinili revijo Telex, ki res ni prinašala dobička — ker se to slovenskim revijam že po tradiciji ne dogaja — ji je pa naklada v letošnjem letu začela nevarno naraščati. Če se je še pred časom Telex prodajal pod krilatico »Telex gre do konca«, se zadnje številke množično pro-
dajajo z geslom »Telex gre h koncu«. Spet obveščeni krogi pravijo, da ni problem te revije v dejstvu, da je bila kar naprej v izgubi, ampak nekje drugje.
Poleg zagrebškega Danasa (ki bo baje v kratkem doživel drastične uredniške spremembe) in Mladine je bil prav Telex na jugu največkrat označen kot sovražen časopis. Sovražnika se pa seveda znebiš tako, da ga likvidiraš in če to storijo domači »liberalni« krogi, je stvar toliko bolj lepa. Zanimiva pa tudi.
Naslednja vest pa ni govorica, ampak — žalostna — resnica: Ljubljančani bodo s prvim aprilom deležni daru mestnih oblasti v obliki zelo povišanih cen nekaterih storitev. Voda bo dražja za 68 odstotkov, stanarine za 77, ogrevanje za 93, mestni promet pa za 80 odstotkov. Ljubljansko županstvo se seveda v teh dneh otepa očitkov, da je nehumano in da skoraj polovica prebivalcev naše prestolnice živi na robu preživetja. A ker Slovenci le nismo popolnoma brez humorja, po Ljubljani že kroži tolažba, ki pravi, da so se pokopi na ljubljanskih Žalah vendarle podražili za manj kot 40 odstotkov. Vsaj umirali bomo še lahko dokaj enakopravno, ker si zadnjega slovesa na novem delu Žal baje ne morejo privoščiti niti finančno dobro stoječi pokojniki . . .
Ker prihaja v deželo pomlad, je seveda absolutno nujno, da ljubljanska komunala prične kopati po ljubljanskih ulicah. To ni nič narobe, če ne bi Trubarjeve ulice v zadnjih dveh letih že tretjič prekopava-li, ker je to baje nujno. V Ljubljani se namreč različni faktorji nikoli ne morejo skupno dogovoriti, da bi z združenimi silami samo enkrat prekopali eno ulico, ker potem prebivalstvo ne bi imelo svojih posebnih zabav. Tako se je razpasla metoda, da neko ulico najprej razkopljejo vodovodarji in ko opravijo potrebna dela pridejo cestarji, da ulico na novo spravijo v red — z asfaltom vred.
Potem se spomnijo tovariši iz PTT-ja, da so tudi njihove instalacije kot zanalašč v isti ulici dotrajane in se lotijo kopanja, cestarji pa ponovnega zasipanja. Ker pa pod ljubljanskimi ulicami teče tudi plinska napeljava in kanalizacija, sta v planu vsaj še dve razkopavanji ene in iste ulice. Pri tem največ zaslužijo cestarji, ki na račun tistih, ki nam spodkopujejo mesto, kar naprej dovažajo nove tone asfalta in ga pošteno zaračunajo. Čisti mestni čudež pa se je zgodil samo enkrat, namreč ko so prekopavali slavno Miklošičevo cesto in so se pli-narji ter PTT uspeli uskladiti: v roku dveh mesecev so najprej prvi potem pa še drugi prekopavali cesto — istočasno tudi njim ni uspelo.
Da tudi ljubljanski Romi vedo kaj je politika, mi je zadnjič dokazal mulec, ki je hotel nekaj denarja od mene. Ker mu ga seveda nisem dal, je pljunil na tla in rekel, da sem baraba, da izzivam in da me bo zatožil. Bo on meni že dal miting v Ljubljani, potem naj se pa pazim ...
TONE HLADIN, član predsedstva OK SZDL Velenje na zadnji seji predsedstva ob obravnavi gradiva Republiške konference SZDL in političnem pluralizmu:
»Eno je teorija, drugo življenje. Zgleda da imamo teorijo še vedno raje, saj pišemo še vedno predvsem o njej. Vse zahteve po pluralizmu, so pri delovanju naše krajevne skupnosti v praksi že uresničene. Edino kar ne moremo zagotoviti, je kulturni politični dialog, saj vemo,
Rek Franc Leskošek-Luka
»V preteklih štirih letih je v REK Franc Leskovšek-Luka darovalo kri 10588 krvodajalcev, ki so s tem svojim človeškim dejanjem rešili nešteta življenja porodnic, otrok, ponesrečencev, bolnikov.
Redko katera družbena skupnost se lahko ponaša s tako množično solidarnostjo svojega prebivalstva in malo katera organizacija Rdečega križa s tako lepimi rezultati dela kot naša. Že nekaj let smo z ostalimi krvodajalci
Življenjska tekočina za sočloveka
v velenjski občini in aktivnim delom Občinskega odbora RK med najmočnejšimi organizacijami RK v Sloveniji in Jugoslaviji.«
S temi besedami je v soboto, 25. marca stari in novi predsednik osnovne organizacije RK v REK Franc Leskovšek-Luka Karel Koželj pozdravil člane osnovne organizacije RK na njihovi programsko volilni skupščini. Na njej so po pregledu aktivnosti članov osnovne organizacije RK, izvolitvi njenega novega
predsedstva in začrtanju programa dela za naslednja štiri leta podelili priznanja 104 krvodajalcem v REK Franc Leskovšek-Luka, ki so prek 25-krat darovali svojo kri. Pet krvodajalcev med njimi pa je prejelo zlate diplome za nad 50-krat darovano kri. Zlate plakete so prejeli: Franc Jelen, Ivan Jelen, Alojz Grazer, Jože Hribar in Edvard Krajnc.
Diana Janežič
Razmišljajmo drugače
Dosežki so razveseljivi, vendar...
Ugotavljanje presežkov delavcev Zaposlujmo produktivno
Vzroki, zaradi katerih v določeni OZD pričnejo postopek za ugotavljanje presežkov delavcev, so različni:
odpravljanje podzaposle-nosti delavcev,
tehnološke oz. tehnične izboljšave,
spremenjena organizacija dela in zmanjšanje števila izvajalcev,
ekonomske	težave,
prestrukturiranje proizvodnih programov itd.
Sedaj veljavna zakonodaja vsem delavcem zagotavlja stalnost zaposlitve, zato delavcu delovno razmerje ne more prenehati, čeprav njegovo delo v OZD ni več potrebno. To seveda ne pomeni, da moramo ohranjati neproduktivna delovna mesta, togo organizacijo dela in se bati tehnoloških izboljšav.
Potrebno se je pravočasno spopasti s problemom presežka delavcev, izpeljati postopek v skladu z veljavno zakonodajo in z veliko mero humanosti, ter uporabiti vse možnosti za produktivno zaposlitev teh delavcev.
V samoupravnem splošnem aktu se morajo predvideti merila in kriteriji za ugotavljanje presežkov delavcev.
Pri oblikovanju kriterijev je potrebno upoštevati:
določila mednarodnih konvencij, ki opredeljujejo pravico do dela in socialne varnosti,
—	ustavna določila in določila delovno-pravne zakonodaje S RS in SFRJ,
—	kadrovske kriterije, ki jih uporablja OZD v postopku zaposlovanja oz. razporejanja delavcev.
Oblikovati je potrebno take kriterije in merila, ki bodo zagotovila uresničitev cilja na kadrovskem področju (pravega človeka
na prcavo mesto), optimalno obje-
ktivnost postopka ter zaščitila delavce in njihove objektivno priznane pravice do dela in iz dela.
Kriteriji in merila morajo omogočiti postopek, ki bo temeljil na načelu:
enakopravnosti delavcev aktivnega sodelovanja delavcev v celotnem postopku
informiranosti in javnosti
dela
Z osnovnimi kriteriji (zahtevana izobrazba, specialna znanja, psihofizične sposobnosti) preverimo dejansko strukturo zaposlenih v primerjavi z zahtevano.
Korekcijski kriteriji (delovna uspešnost, socialni položaj, zdravstveno stanje) nam pomagajo pri odločitvi, kadar delavci izpolnjujejo enake osnovne kriterije.
Invalidne delavce, delavce, ki so 5 let pred upokojitvijo, nosečnice in delavke na porodniškem dopustu, lahko iz postopka ugotavljanja presežkov izključimo na osnovi izločilnih kriterijev, ali
pa pri razreševanju njihove produktivne zaposlitve uporabimo poudarjeno individualen pristop in najugodnejše oblike razrešitve (prerazporeditve v OZD, v druge tozde, znotraj sozda).
Praksa sodišč združenega dela nas opozarja, da je potrebno v samoupravnem aktu opredeliti vse primere uporabe pravilnika, sestavo organa za oblikovanje imenskega seznama presežkov, kriterije, ovrednotena merila, načine razreševanja presežkov delavcev, pravice in obveznosti delavca ter varstvo pravic.
Na ta način ustvarimo pogoje za izpeljavo prve faze postopka.
Druga faza v postopku ugotavljanja in razreševanja presežkov delavcev (prerazporejanja, sklepanje sporazumov za prehod v drugo OZD, prekvalifikacije in dokvalifikacije delavcev, usposabljanja itd.) je bistveno težja in zahteva odgovorno strokovno delo in timsko obravnavo ter sodelovanje različnih subjektov vsaj v občinskem merilu.
GALERIJA
Kfc
PRODAJA OUNIH SLIK. GRAFIK IN SKULPTUR
Bohunek. Berthold. Boljka, Borčič. Čeme. Dragulj Jogodič. Lackovlč-Croata Lavrenč ič. Mihelič. Mili6 iz Mačve. Pečko. Rotor. Slana. Slave c. Stojanovič. Tisnikar. Tutta. Veličkovič. Zec Odpeto:
Torek - petek 9.00-12 30/ 15.30-19.00 Soboto 9 00-12.30 Ponedeljek zaprto
GALERIJA KOIAR. ŠOLSKA ULICA 5. 62380 SLOVENJ GRADEC. JUGOSLAVIJA. TELEFON (3862) 062 844 044
»Neustrezna in nedorečena gospodarska politika je pogojevala gospodarjenje v mozirski občini, ki se navkljub celotnemu optimizmu kaže skozi visoke — sicer krite izgube, v doseganju pozitive na račun neplačanih družbenih obveznosti in v redkih izjemah, ki so ravno s pomočjo ustrezne razvojne strategije uspeli priposlovati tudi ob zaključku leta ostanek čistega dohodka. Čeprav zneski niso veliki, pa ob velikih razvojnih potrebah pomenijo odskočno desko za nadaljnje poslovanje«, med drugim piše v uvodu analize rezultatov gospodarjenja v občini Mozirje za lansko leto.
V zaostrenih in hitro se spreminjajočih pogojih gospodarjenja so lani v mozirski občini fizični obseg industrijske proizvodnje povečali za 3,8 odstotka, kar je bolje od republiškega zaostajanja, še vedno pa pomeni rahlo zaostajanje za resolucijskimi predvidevanji. Največjo rast sta zabeležili Gorenjevi delovni organizaciji GLIN in MGA. Zlasti je zaskrbljujoč padec kmetijske proizvodnje, ki se posebej kaže pri odkupu živine, kooperacijski jajčni proizvodnji in hmelju. Razlogi za stanje v kmetijstvu so znani, lani pa se jim je pridružila še suša. V gozdarstvu so zaradi ugodnih vremenskih razmer zabeležili boljše rezultate, ki so jih bili vajeni v preteklih letih in presegli načrte.
Zelo ugodna so lanska izvo-zno-uvozna gibanja. Realno je lani izvoz skupno porasel za 52,2 odstotka, na konvertibilni trg pa za 53,1. Ugodno je tudi razmerje med izvozom in uvozom, saj je izvoz dvakrat večji od uvoza. Največji delež v skupnem občinskem izvozu imajo še vedno Gorenje MGA (38,0), Gorenje GLIN (32,1) in Modna konfekcija Elkroj (24,5). Delež prihodkov ustvarjenih na tujem trgu se je v celotnem prihodku povečal od 12,6 odstotka v letu 1987 na 16,7 v letu 1988.
Indeksi rasti posameznih ekonomskih kategorij v takšnih pogojih gospodarjenja ne dajejo dejanske slike, saj visoka rast inflacije močno omejuje notranje tokove v reprodukciji in potrošnji. Slabša se likvidnostni položaj, veča pa zadolženost za pre-moščanje trenutnega položaja.
Značilno je tudi, da so materialni stroški in porabljena sredstva rasli hitreje od celotnega prihodka, kar pomeni poslabšanje ekonomičnosti. Negativno je na poslovanje vplivala izguba, ki v odstotkih izgleda grozljivo, kar za dobrih 3.000 odstotkov je bila lani višja kot leto prej. Na Golteh je bilo izgube za 484 milijonov dinarjev, ki ni posebej presenetila, neprijetno presenečenje je bilo za milijardo 234 milijonov izgube v Glinovem Stavbnem pohištvu, vendar so nanjo vplivale tudi motnje v proizvodnje zaradi večjih naložbenih del. Obe izgubi sta bili pravočasno pokriti in
nista omejevali osebnih dohodkov.
Še ena »neugodna« ugotovitev je na mestu. Ker so v mozirski občini spoštovali interventne omejitve rasti osebnih dohodkov, so bili kaznovani. Realno so se osebni dohodki v občini zmanjšali za 17,4 odstotka, zaostanek za republiko pa se je povečal na 17,1 odstotek. Se pravi, da drugi omejitev niso spoštovali, saj zaostanek še nikoli ni bil tako velik.
Število zaposlenih se v gospodarstvu ni povečalo. Če ne upoštevamo priključitve obrata iz Polskave k nazarski lesni industriji, je bila rast zaposlovanja ničelna. Število brezposelnih se je tako povečalo na 103. Večina so to še vedno težje zaposljivi, žal pa narašča delež mladih z višjimi izobrazbenimi stopnjami.
Za naložbe so v mozirski občini lani namenili 14,2 odstotka dohodka, ali dobrih 12,6 milijarde dinarjev, od tega za gospodarske namene 92,7 odstotkov.
J. P.
WZ Velenje:
Vpis otrok v vrtec
V mnogih slovenskih krajih vrtci ostajajo prazni, v Titovem Velenju pa si je še vedno težko zagotoviti mesto v njem. Za naslednje šolsko leto bo imel celoten velenjski vzgojno varstveni zavod, ki ga obiskuje 1800 otrok, na voljo 470 postih mest, vključno z družinskim varstvom. Od tega bo v vrtcih v Titovem Velenju na voljo 375 prostih mest, ostalo pa v okoliških krajevnih skupnostih, kjer je zanimanja za varstvo manj (starši iz mesta pa tudi niso pripravljeni voziti svojih otrok tja), tako da se lahko zgodi, da bodo prisiljeni v Škalah, na Konovem in v Pesju, število oddelkov zmanjšati.
Največ težav bodo imeli pri sprejemu dvo in triletnih otrok, saj večino razpoložljivih mest za to starost pokrijejo z otoki, ki obiskujejo zdaj družinsko varstvo. Še posebej težko bo v najnovejših stanovanjskih soseskah, v krajevnih skupnostih Edvarda Kardelja in Šalek, kjer živijo pretežno mlade družine in je torej otrok največ, v varstvo pa bodo v teh enotah lahko sprejeli le 36 dojenčkov, za ostale otroke pa prostih mest ne bo.
Otroke bodo vpisovali v vrtec od 3. do 7. aprila, vsak dan med 6. uro zjutraj in 17. uro popoldne v enoti Najdihojca na Prešernovi cesti v Titovem Velenju. Starše pa prosijo, da si že pred tem zagotovijo obrazce za vpis na upravi (prostori nekdanje Postaje milice) in jih izpolnijo oziroma potrdijo. Vpisati je potrebno tudi vse tiste otroke (letnik 83 ter januar in februar 1984), ki bodo jeseni obiskovali skrajšano pripravo na šolo.	(mz)
Krajinske zasnove območja ugreznin RLV
Kakšna bo jutri naša dolina?
Zbor zasebnih avtoprevoznikov
Bo zadruga rešila njihove zagate?
V Sloveniji je registriranih 7.000 avtoprevoznikov, v velenjski občini pa 60. Da so ti zasebni avtoprevozniki, ki opravljajo uslužnostno dejavnost, v velenjski občini brez težav, bi bilo zmotno misliti. Kaj vse jih tare in katere so tiste težave, ki jih spremljajo pri njihovem delu, je bilo slišati na zboru sekcije avtoprevoznikov, ki je bilo v prostorih obrtnega združenja občine Velenje.
IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE
Dolgoročni družbeni plan občine Velenje za obdobje 1986 — 2000 in srednjeročni družbeni plan 1986-1990 opredeljujeta pridobivanje premoga kot najpomembnejši dejavnik prostorskih dogajanj do leta 2000 in preko. Celotno območje ugreznin bo po končanem odkopava-nju po vsaki fazi rekultivira-no in namenjeno dejavnosti v skladu s skupno začrtno dolgoročno prihodnostjo degradiranih površin. Končni cilj je urediti čimveč njivskih površin. Plani opredeljujejo kot možne dejavnosti na porušenih in saniranih površinah kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo in turizem. Posebno skrb je potrebno posvetiti varstvu naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja.
ANALIZA HISTORIČNIH DOGAJANJ
Razvoj območja obravnave poteka v odvisnosti od gospodarskega in socialnega razvoja celotne Šaleške doline. Ta je bila v preteklosti pretežno agrarna.
Družheno-ekonomski razvoj z klasično industrijsko revolucijo, začetkom obratovanja rudnika (1875» in termoelektrarne (1929) je pospešil poselitev in porast prebivalstva ter povzroči! spremembe v prostoru. Zlasti nagel jc bil razvoj po drugi svetovni vojni. Industrijski objekti, poselitev in infrastruktura so zasedli južni rob ravnine, v osrednji in severni del doline pa je vse bolj posegal rudnik z odkopavanjem premoga. Do danes so sc pogrez-nila številna naselja, njive in gozdovi.
ANALIZA STANJA
Podlaja pregled naravnih danosti in ustvarjenih lastnosti v
prostoru s pomočjo fotodoku-mentacije, tematskih računalrti-ških kart, grafičnih prilog, preglednih seznamov motenj v okolju in ocenami vplivov.
Območje KZ (planska celota 10) zavzema severni del osrednjega ravninskega dela občine ob srednjem toku Pake. Zgradba krajine je pestra. Razgiban relief (izmenjava ravnin in gričevja) spremlja različna raba oz. površinski pokrov. Ravnine obeležujejo pritoki reke Pake z bogato obrežno vegetacijo (vrbe, jelše). Vlažna tla ob potokih zapolnjujejo travniki, odcedna tla pa njive.
Na višje ležečih terasah se nahajajo travniki, sadovnjaki in gozd. Poselitev je razpršena (razložena naselja, posamezni objekti). Ob kmečkih hišah rastejo novi objekti, glavni tokovi urbanizacije pa so usmerjeni v glavna poselitvena središča in območja izven pridobivalnega prostora (preseljevanje).
Pretežno agrarna krajina meji na jugu na glavno urbanizacijsko os Velenje —Šoštanj. Ravno urbanizacija in pridobivanje premoga pa vnašata v prostor največje spremembe, poškodbe (spreminjanje rabe in podobe prostora):
KAKŠNA BO JUTRI NAŠA DOLINA?
—	onesnaževanje:
•	škodljive emisije iz TEŠ, TUŠ . . . (poškodbe gozdov)
•	odpadne vode, spiranje pepela (onesnaženost Pake, Velenjskega jezera),
0 odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov (opuščena — nesanirana, obstoječa odlagališča),
•	odlagališče pepela, odlagališče premoga
0 povečana izpostavljenost ladioaktivnemu sevanju zaradi premogovnika, termoelektrarne, odlagališča pepela, izolacije zgradb z F.FE opeko
—	ugrezanje zaradi pridobivanja premoga povzroča:
•	poškodbe tal, spremembe mikroreliefa, spremembe reliefa
•	poškodbe ekosistemov, spremembe mikrovegetacije
•	spremembe v strugah, podtalnici, večanje vodnih površin 0 zmanjševanje gozdnih površin, zmanjševanje kmetijskih površin in spremenjene pogoje gospodarjenja na preostalih površinah
0 rušenje stanovanjskih , gospodarskih in infrastrukturnih objektov,
•	izseljevanje, pospešene novogradnje na obrobju
— vizualne motnje:
•	poškodovane, nesanirane površine in objekti
•	oblika in velikost industrijskih objektov (klasirnica, TEŠ)
•	neustrezna individualna gradnja (lega in arhitektura).
ANALIZA RAZVOJNIH TEŽENJ
Na podlagi planskih usmeritev, ankete (anketa med nosilci razvoja, strokovnimi organizacijami in prebivalci ugrezninskega območja) in razvojnih programov so preučene dejavnosti, ki se že pojavljajo v prostoru ali pa obstoja interes po njihovem uveljavljanju.
To so: gospodarstvo (industrija, energetika, obrt), kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura, turizem in rekreacija, varstvo naravne in kulturne dediščine, alternativne negospodarske dejavnosti (ekološko-izobraževalni center).
Analiza razvojnih teženj obravnava; razvojne programe za posamezne dejavnosti, razvojne posege, ki spremljajo razvoj dejavnosti, vplive razvojnih teženj na okolje (predvideni razvoj in spontani nenadzorovani procesi), možnosti za odpravljanje oz. omejitev (zmanjšanje) negativnih vplivov.
Rudarjenje kot glavni prostorski dejavnik do leta 2000 in preko bo vplivalo tudi na razvoj ostalih dejavnosti. Do leta 2033
(6)
naj bi potekala intenzivna odko-pavanja, nato bo sledilo obdobje postopnega zmanjševanja. Odvisno od potreb porabnikov, odkritja novih zalog, novih tehnologij (vplinjanje premoga pod zemljo), svetovnih razmer, ki gredo v smer varčnejših tehnologij in temu prilagojene energetske politike, bo prihajalo do časovnih zamikov in sprememb v planih rudarjenja in ugrezanja površja.
Dinamiki sprememb v prostoru se mora prilagajati tudi urejanje prostora z sprotnim saniranjem umirjenih površin v skladu z dolgoročno vizijo podobe prostora. Ugreznine napolnjene z vodo, jezera, je možno urediti za razvoj rekreacije v naravi, športne in telesnokulturne dejavnosti. Degradirano in rekultivirano okolje je zanimivo in poučno za raziskovalce in obiskovalce (šolarji, turisti). Območje se lahko vključi v turistično ponudbo občine in širše regije.
Potrebno je sanirati kmetijske površine in obnoviti gozd. Prebivalcem je potrebno zagotoviti stanovanje, zaposlitev in infrastrukturo. Proizvodne dejavnosti je potrebno omejiti na rob območja v obstoječe industrijske cone.
Da bi se izognili predvidenim negativnim vplivom rudarjenja in ostalih dejavnosti na okolje, je potreben usklajen in pretehtan razvoj, smoterno in racionalno urejanje prostora in dosledno uveljavljanje ukrepov za varovanje okolja. Območje naj se obnovi v naravno zaledje urbanizacije na jugu z rešitvijo ekoloških problemov, usklajeno rabo in privlačnejšo podobo. Bodoča raba prostora naj ne bi pomenila le sanacijo stanja, ampak naj bi v prostor vnesla nove kvalitete.
(dalje)
Povzetek pripravila: Marjana Kopitar, dipl ing. urej.
krajine
Zavod za urbanizem Velenje
O nekaterih bistvenih novostih in zakonu o zasebnem avtopre-vozništvu je prisotne najprej seznanila sekretarka obrtnega združenja Velenje Sonja Jamni-kar. Opozorila je na neurejene razmere zasebnih avtoprevoznikov, kaj prinaša novi zakon, ki med drugim dovoljuje, da lahko imajo zasebni avtoprevozniki zaposlenega le enega voznika, da morajo vsi zasebni avtoprevozniki odvajati 4.720-odstotni zvezni prometni davek od storitev, da morajo imeti na vozilu vidno nalepko z oznako zasebni avtopre-voznik s priimkom in naslovom prevoznika in da morajo vsake štiri mesece opraviti preventivni pregled vozila. Nadalje je opozorila na neenakost registracije pri nas in v sosednji Hrvaški ter o lani sprejetem pravilniku o tem kakšne knjige vse morajo avtoprevozniki voditi. Zaskrbljujoč je tudi podatek koliko ur in časa izgubijo avtoprevozniki, ko pripravijo avto za preventivne tehnične preglede in registracijo, ko pišejo za vsak prevoz posebej naloge, urejajo poslovne knjige in podobno. Poudarjeno je bilo, da je izgubljen čas nujno potrebno zmanjšati, oziroma te naloge poenostaviti.
Razprava, ki je sledila, je bila na trenutke zelo vroča. Kako tudi ne, saj vsega kar se je nakopičilo, avtoprevozniki niso več pri-
HRHH^HT
Krščanski sklep, da štejejo svet za grd in slab, je svet naredil grd in slab.
Friedrich Nietzsehe Strah je pričakovanje nesreče.
Igino Tarchelti
pravljeni prenašati. Največ hude krvi je bilo okrog zveznega prometnega davka, ki ga morajo odvajati od storitev. Spraševali so se, zakaj je omenjeni davek predpisan le za zasebni sektor, za družbeni pa ne, in če ta davek plačujejo tudi v drugih republikah. Razpravljalci so menili, da naj se davek ukine ali spremeni. Eno najbolj bolečih vprašanj pa je pomanjkanje dela, čeprav je opaziti, da v velenjski občini opravljajo prevoze tudi zasebni avtoprevozniki iz drugih občin oziroma zadrug. Avtoprevozniki tudi nimajo nikakršne zakonske možnosti, da bi naročniku zaračunali zamudne obresti, sami pa so davčni upravi te dolžni. Avto-prevoznike nihče ne vpraša, kako bo preživel, ko ima avto v okvari in podobno. Omenili so tudi plačilo zavarovanja in razrede v katere so razvrščeni po dohodku.
Vrsto teh in mnogo drugih vprašanj in težav pa bi velenjski zasebni avtoprevozniki zanesljivo lažje reševali, če bi imeli svojo zadrugo, saj mnoge zadruge po Sloveniji to v praksi potrjujejo.
Zato so na petkovem zboru avtoprevozniki takšno zadrugo ustanovili in sicer pri Veku v Titovem Velenju ter se vanjo vključili.
B. Mugerle
IZ »DELA«: Upravnik novega zapora v Zagrebu je pred televizijskimi kamerami izjavil, da nam ta moderni objekt našega pravosodja zavida cela Evropa.
Pa imamo novo geslo: Zapori, naša prednost pred Evropo!
Zasebniki ustanavljajo podjetje za »ustanavljanje novih enot«
Gorenje Procesna oprema
Nov čas prinaša nove možnosti Poti nadaljnjega razvoja
Z uvajanjem tržnega gospodarstva se počasi pojavlja v družbi potreba po izvajanju najrazličnejših novih vrst storitev. Pričakovati je pospešene procese nastajanja novih enot drobnega gospodarstva (danes so v strukturi slovenskega gospodarstva udeležene z deset odstotki, v razvitem svetu pa se ta delež povzpenja že do 70 odstotkov), procesi odmiranja in nastajanja novih gospodarskih enot bodo postali stvarnost, nujne bodo reorganizacije obstoječih podjetij zaradi prilagajanja novim pogojem ... Ti procesi, ko se bodo odprli, bodo najbrž povzročili povpraševanja po povsem določenih vrstah intelektualnih storitev. Tu je Zakon o podjetjih, s katerim so podjetnim dane tudi možnosti ustanavljanja najrazličnejših vrst podjetij, enot.
>Stvar je treba vzeti v roke< pa se začenja ena od pesmic, ki se je učijo že najmlajši v vrtcih. Morda je ti, o katerih bomo pisali danes ne poznajo, se pa po njej ravnajo. Silvo Koprivnikar, vršilec dolžnosti podjetja v ustanavljanju je eden tistih, ki v tem trenutku ustanavlja zasebno podjetje, organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo.
t Bi lahko rekli, da gre v tem primeru za ustanovitev podjetja za ustanavaljanje novih podjetij?
Silvo koprivnikar: »V bistvu gre res za ustanovitev podjetja, ki bo kot osnovno dejavnost opravljalo vse storitve, ki so potrebne za ustanovitev novega podjetja, novih enot drobnega gospodarstva. In to najrazličnejših — zasebnih, mešanih, družbenih. Naša ponudba bo obsegala marketin-ške, ekonomske analize, ekonomske elaborate, izdelavo vseh vrst aktov potrebnih za registracijo,
urejanje aktov za takšno podjetje, organiziranje poslovanja in informatike z možnostjo izvajanja računovodskega servisa za takšno delovno organizacijo, izdelavo investicijskih elaboratov, inženiring pri izvajanju investicij, posredovanje pri prometu blaga in storitev, pomoč pri pridobivanju finančnih virov in tako naprej.«
»V postopku ustanavljanja imamo vso podporo gospodarske zbornice«.
• Vi ste eden od ustanoviteljev te zasebne, mešane firme, ki jo predvideva tudi Zakon o podjetjih, koliko je vseh?
Silvo Koprivnikar: »Ustanoviteljev, vlagateljev ali lastnikov firme, kakor hočete, nas je sedem. Sestav je tak, da je z njim zagotovljena interdisciplinarnost znanj. Vsak od ustanoviteljev je z drugega področja, vsi pa delavci, ki smo ali pa še opravljamo v gospodarstvu odgovorne naloge, imamo dovolj delovnih izkušenj, naša poprečna starost je 37 let in prepričani smo, da bomo lahko z delovanjem firme uspevali, poleg tega pa smo prepričani, da se bodo rezultati našega dela odra-
zili v pospešenih procesih ustanavljanj novih enot tako v občini kot tudi širše. Naša ponudba bo segla še dlje. K sodelovanju bomo pritegnili širši krog strokovnjakov. Ocenjujemo namreč, da je v tem prostoru veliko znanja, da so potrebe po njem velike. Naša naloga bo zato tudi, da to znanje organiziramo in ga plasiramo tja, kjer je potrebno za izvajanje določenih gospodarskih aktivnosti. Gre za »podiranje« tovarniških plotov.«
t Kako se vam je ideja porodila, kakšen je bil motiv?
Silvo Koprivnikar: »Motivov je bilo gotovo več, osnovni ta, da človek vedno znova išče možnosti za ustvarjalno delo. Nov čas pa prinaša nove možnosti. Gre za velik izziv, na drugi strani pa tudi za potrebe po tovrstnih storitvah. Zato imamo v postopku ustanavljanja tega podjetja vso podporo s strani gospodarske zbornice.«
( Začeli ste pravzaprav že s pripravami za >postavitev< firme, izdelali ste akte. Kdaj zares?
Silvo Koprivnikar :»Lpamo, da bomo podjetje lahko registrirali v naslednjih dneh. V tem trenutku namreč to še ii možno, ker še ni izdaoa zvezna uredba o vpisa organizacij v sodni register. V polni meri pa bomo startali v mesecu julija.«
• Izdelali ste tudi filozofijo te-ga podjetja?
Silvo Koprivnikar: »Z desetimi pravili izražamo našo filozofijo. Osnovno pa je — zadovoljstvo kupcev naših storitev. Mi sicer delamo za dohodek, dobiček, vendar je zadovoljen kupec kakovostnih storitev naša prva skrb. Tega se bomo držali, ker smo prepričani, da moramo ustvariti ustrezen image firmi in zagotoviti vse, kar bomo ponudili.«
M. Krstič-Planinc
Zaključke laoskoletne konference o nadaljuj« razvoja poslovnega sistema Gorenje obravnavajo na problemsko razvojnih konferencah v Goreojevih delovnih organizacijah. Med prvimi so opravili takšno konferenco v Gorenju Procesna oprema.
Do leta 1995 bosta nosilna programa Gorenja Procesna oprema strojegradnja in orodjar-stvo, njima v podporo pa procesna elektronika in inženiring. Razvijali bodo celovito ponudbo proizvodov in storitev za avtomatizacijo tehnoloških procesov. Po letu 1991 pa bodo začeli ožiti programe in uveljavljati specializacijo. Prizadevali si bodo nenehno zviševati kakovost proizvodov in storitev, kar naj bi dosegali z avtomatizacijo poslovnega procesa in prilagodljivostjo
proizvodnje zahtevam trga. V večji meri kot doslej pa želijo pospešiti vključevanje v mednarodno delitev dela tudi s sodelovanjem s tujimi poslovnimi partnerji.
V okviru Gorenjevega integralnega strateškega sistema Procesna oprema bodo organizirano sodelovali z drugimi delovnimi organizacijami Gorenja.
Denar za naložbe bodo namenjali predvsem v posodobitev tehnoloških procesov in bogatitev znanja delavcev. Štipendije bodo podeljevali, skladno z dolgoročnimi potrebami delovne organizacije, predvsem za študij deficitarnih usmeritev na višjih in visokih šolah. Skladno s finančnimi možnostmi delovne organizacije pa bodo omogočili de-
lavcem nadaljevanje študija v svoji stroki, predvsem na višjih in visokih šolah. Sicer pa bodo razvijali oziroma uveljavljali takšne oblike usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih terja delovni proces. Na ta način želijo v Gorenju Procesna oprema zvišati izobrazbeno raven zaposlenih in ustvariti pogoje za večjo uspešnost delovne organizacije.
V Gorenju Procesna oprema bodo, kot so poudarili na razvojni konferenci delovne organizacije, razvijali takšne medsebojne odnose, ki bodo omogočali tudi kar največjo inovativnost na vseh področjih. Tako naj bi postale inovacije stalna aktivnost vseh in eden od pogojev za napredovanje.
(vš)
Gorenje Gospodinjski aparati
Boljši hladilniki
tozd Kondenzatorji
Med najpomembnejše sestavne dele hladilno zamrzovalnih aparatov sodi tudi kondenzator. Gorenje je vrsto let nvažalo kondenzatorje, ki jih je vgrajevalo najprej v hladilnike. Zato je razumljiva odločitev vodstva, da v Rogatcu, v občini Šnuurje pri Jelšah, začne s proizvodnjo kondenzatorjev.
Leta 1976 so naredili prvi lamelni kondenzator, proizvodnjo pa so potem večali iz leta v leto tako, da jih zdaj naredijo že 1,200.000 letno. S tolikšno proizvodnjo zadovoljujejo vse potrebe Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenja Bira po kondenzatorjih, prodajajo pa jih tudi Loškim tovarnam hladilnikov.
Oprema za proizvodnjo kon-denzatorjev je postala z leti za-
starela. Zato so začeli razmišljati, kot je poudaril Josip Kunej, vodja tozda Kondenzatorji Rogatec, ali obnoviti staro tehnologijo ali pa začeti s proizvodnjo novega, sodobnega žičnega kondenzatorja. Odločili so se za drugo možnost, tudi zategadelj, ker so morali za lamelni kondenzator nare-breno pločevino uvažati, za žični kondenzator pa je na voljo domač reprodukcijski material.
Pomembna odločitev pa je tudi, kot pripoveduje Ladislav Gr-dina, predsednik poslovodnega
odbora Gorenja Gospodinjski aparati, da bodo nove, najsodobnejše žične kondenzatoije tudi izvažali. Moč hladilnega aparata je z novim kondenzatorjem večja.
3 %, za okrog 4 do 6 % pa je manjša poraba električne energije
Redna proizvodnja novega, najsodobnejšega žičnega kondenzatorja v Rogatcu je stekla, 17. marca.
(vi)
Elkroj Konfekcija Šoštanj
Se več za izvoz
Kolektiv Elkrojeve temeljne organizacije Konfekcija iz Šoštanja kljub zahtevnosti in konkurenčnosti na tujih trgih, kamor izvaža tudi največ svojih proizvodov, še naprej zelo uspešno gospodari. Vsako leto načrtovano proizvodnjo povečujejo in s svojo dosledno kakovostjo in solidnim poslovanjem z upoštevanjem rokov pridobijo nove kupce v tujini. Tudi razmerje med domačim in tujim trgom se iz leta v leto spreminja v korist izvoza. Lani so naprimer 80 odstotkov svojih izdelkov prodali na konvertibilni trg in le 20 na domačega. Tudi letni finančni načrt so lani dosegli, oziroma za nekaj celo presegli. Omeniti velja še industrijsko prodajalno, ki je prav tako uspešna in je v preteklem letu promet povečala za 25 odstotkov v primerjavi z načrtovanim.
Šoštanjski Elkroj si je tudi za letos zastavil smel in finančno obetajoč proizvodni plan. Lani so izdelali 220.495 ženskih hlač in kril, za letos jih načrtujejo 235.000, kar je za 7 odstotkov več od preteklega leta. Načrtujejo tudi povečan izvoz in sicer naj
bi letos na konvertibilni trg izvozili kar 94 odstotkov svojih izdelkov in tako iztržili 3 milijone mark. Pretežni del ženskih hlač in kril bo šel že znanim kupcem v Zvezno republiko Nemčijo, odpirajo pa se tudi novi posli na evropskem trgu. Prav sedaj v šoštanjski konfekciji poteka proizvodnja izdelkov iz programa po-mlad-poletje. V Elkroju so prepričani, da bodo načrtovano tudi uresničili, čeprav se zavedajo, da brez dela ob prostih sobotah in drugih dnevih tudi letos ne bo šlo.
Predvsem se držijo načela, da brez kakovosti proizvodov in upoštevanja časovnih rokov, ki so neusmiljeno kratki, ni prodaje na tujih trgih. Še več, z neresnim in nesolidnim odnosom ne bo moč dobiti novih kupcev, oziroma obdržati sedanje. Industrijska prodajalna bo še naprej delovala ustaljeno kar pomeni, da bodo na njenih prodajnih policah najrazličnejši izdelki Modne konfekcije Elkroj. Računajo, da bi letos s prodajo iztržili 250 milijard dinarjev, je med drugim
povedal direktor šoštanjske Konfekcije Martin Presker.
Ko je Martin Presker govoril o letošnjih naložbah je dejal, da bodo posodobili tehnologijo, prav tako pa sklenili investicijo v likalnici. Z njo bodo namreč zaokrožili proizvodni proces šo-štanjskega Elkroja. Ker lani niso
uspeli uresničiti naložbe v prezračevanje hale, vzrok je bil denar, bodo to skušali letos. Upajo, da jim bo z lastnimi in tujimi sredstvi to tudi uspelo.
B. Mugerle
Gorenje Glin
Nova oprema
V delovni organizaciji Gorenje Glin v zadnjem času pospešeno posodabljajo proizvodnjo. Tako so v zadnjem času namestili več nove opreme tudi za predelavo masivnega lesa, in sicer brusilni stroj za brušenje profilov, polavtomatsko stiskalnico z napravo za doziranje na nanos lepila, nu-merično krmiljeni 3-osni rezkalni stroj in brusilni stroj za ploskovno brušenje.
Nekateri novi stroji, kot na
primer numerično krmiljeni 3 osni rezkalni stroj s 4 obrati že dela; oblikuje elemente za garniture party set. Druge stroje pa preizkušajo.
Nekaj delavcev, ki bodo delali na novih strojih oziroma opremi, so poslali na usposabljanje k dobaviteljem opreme, kjer so si pridobili potrebna znanja in izkušnje. Delavce, ki bodo opravljali manj zahtevna dela, pa usposabljajo doma.	(g/tj
Gorenje Mali gospodinjski aparati
Delavci v šole
V Gorenju Mali gospodinjski aparati bodo letos zaposlovali le delavce z višjo in visoko strokovno izobrazbo, zlasti pa želijo pridobiti še manjkajoče kadre na področju razvoja in drugih temeljnih poslovnih funkcij. Vso pozornost bodo namenili tudi izobraževanju delavcev ob delu.
Izobrazbeno strukturo in nova znanja zaposlenih bodo zviševali z obveznim usposabljanjem za delovni proces, pri čemer računajo na usposabljanje neposrednih vodij proizvodnje, usposa-
bljanje na področju sodobne in-fprmacijske tehnologije, učenje tujih jezikov, usposabljanje za delo na novih tehnologijah ter strojni opremi.
Tako so v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje v zadnjem času organizirali s sodelovanjem z mozirsko Delavsko univerzo tečaj nemškega jezika. Za tečaj so se priglasili zaposleni v kontroli, mojstri, delavci komerciale in drugi, ki jim je oziroma bo pri delu znanje nemščine v pomoč. Več kot 60 delavcev pa se je spoznalo z osnovami računalništva. Tovrstnih načrtov na področju izobraževanja pa je še več.
Manj bolniških izostankov
Le skupna prizadevanja vseh rodijo sadove
V zadnjem letu dni so v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje precej izboljšali izkoristek delovnega časa. Na to je pomembno vplivalo tudi zmanjšanje števila bolniških izostankov, in sicer za več kot 2 %, oziroma od 7,6 % na 5,4 %. Na zmanjšanje števila bolniških izostankov je pomembno vplivala obratna ambulanta, saj so osnovno zdrastveno varstvo tako kar najbolj približali zaposlenim, (ek)
Vekos — tozd Komunalna oskrba
Gorenje
Z revalorizacijo premostili izgubo Vpisovanje in varčevanje za dopust
V tozdu Komunalna oskrba delovne organizacije Vekos so bili pred iztekom lanskega poslovnega leta upravičeno zaskrbljeni, saj jim je šlo zelo slabo. Ko so analizirali poslovne rezultate v enajstem mesecu lani, so beležili visoko izgubo v vseh dejavnostih komunalne oskrbe, na izgubo v komunalni dejavnosti pa je najbolj vplivala revalorizacija amortizacije. Glede na to, da zakon o amortizaciji dopušča pod določenimi pogoji, da se revalorizacija amortizacije ne izvrši, so seveda v Komunalni oskrbi to možnost izkoristili. S prenosom in spremembo amortizacije so dosegli pozitiven rezultat. Pokrili so tudi vse obveznosti za rezervni in stanovanjski sklad in drugo.
Kljub temu so v Vekosovi temeljni organizaciji Komunalna oskrba sprejeli sklep, da bodo podrobno analizirali stanje v
vseh delovnih enotah. O tem direktor Mihael Uranjek takole: »Res je, sklenili smo, da bomo opravili prepotrebno analizo v vseh tistih naših delovnih enotah kjer so ob koncu lanskega leta izkazali izgubo. To nalogo že uresničujemo. Verjetno se bomo dokopali do spoznanj, ki bodo vplivala, da se bomo morali ponekod v tozdu tudi drugače organizirati.«
Katera so tista pomembnejša dela, ki ste jih lani opravili?
Obnovili smo 3.589 metrov vodovodnega omrežja; zgradili smo malo hidroelektrarno in z njo pokrivamo vse lastne potrebe z električno energijo, višek pa preko >desa< oddajamo v omrežje; na področju vzdrževanja cest smo za te naloge namenili 7.500 delovnih ur; na področju kanalizacije smo lani zamenjali 732 metrov kanalizacije: sem so-
di tudi pregled cest, krpanje jam, čiščenje rešetk, popravilo pokrovov in ograj, vzdrževanje signalizacije in drugo. Lani zimska služba zaradi mile zime ni imela veliko dela in smo za pluženje porabili samo 185 ur, vseeno pa smo porabili 260 ton soli in 280 ton peska, da ne naštevam vseh drugih del, ki smo jih opravili, kot je recimo urejanje zelenic v Šoštanju in v Titovem Velenju. Na področju snage smo na odlagališče prepeljali kar 1.500 kubičnih metrov smeti, za samo čiščenje pa smo porabili 13.500 delovnih ur. Seveda je bilo tudi v drugih delovnih enotah kot so pogrebna dejavnost, vrtnarstvo in še kje, opravljenega prav tako ogromno dela. Tudi v letošnjem letu nas čaka veliko nalog, za katere pa menimo, da smo strokovno in tudi tehnično usposoblje-
"	B Mugerle
V	počitniških prikolicah, ki jih ima Gorenje v Novalji na otoku Pagu, je lani organizirano preživelo del dopusta 762 delavcev Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja in njihovih družinskih članov.
V	torek so v Gorenju zaključili vpisovanje za letovanje v počitniških prikolicah; svet za delavski turizem bo na osnovi zbranih prijav določil prednostno listo prijavljencev za dopustovanje v počitniških prikolicah. Za 10-dnevni najem prikolice v pred in po sezoni bo treba plačati 500.000 din, v glavni sezoni pa 600.000din; omogočeno je tudi obročno plačevanje najemnine. Gorenje bo, na željo dopustni-kov, organiziralo prevoz do kraja dopustovanja, dopustniki se bodo, če bodo tako želeli, lahko hranili v restavraciji, ki je v neposredni bližini prikolic, poskr-
bljeno pa bo tudi za aktivno preživljanje dopusta.
Konec marca pa bo Gorenjev oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost objavil razpis za dopustovanje v okviru turističnih aranžmajev.
GORENJE
V želji, da bi kar največjemu številu zaposlenih omogočili organizirano preživeti del dopusta zunaj kraja bivanja, so se v Gorenju odločili za namensko varčevanje za turistično dejavnost. Na ta način želijo delavcem Gorenja omogočiti kvalitetne turi-
stične usluge med dopustom, in to po sprejemljivih cenah.
Na začetku bodo lahko namensko varčevali za turistično dejavnost zaposlenih v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju ter v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje. Pozneje pa bodo v namensko varčevanje za turistično dejavnost vključili tudi zaposlene v vseh drugih Gorenjevih delovnih organizacijah.
V Gorenju v Titovem Velenju so prejšnji ponedeljek že začeli vpisovati delavce, ki so se odločili za namensko varčevanje za turistično dejavnost.
Tako je življenje dolg. zamotan, truda poln račun, ob katerem človek presnuje dni in prebedi noči. zato da na koncu vseh koncev zapiše, veliko, votlo ničlo.
IVAN CANKAR
Ob svetovnem dnevu zdravja
Delavci velenjskega Zdravstvenega centra bodo pripravili tudi ob letošnjem dnevu zdravja. 7. aprilu, številne akcije. Zdravniško društvo. Društvo zobozdravstvenih delavcev. Farmacevtsko društvo. Društvo medicinskih sester ter konferenca osnovnih organizacij sindikata, bodo pripravili v času od 29. marca do 7. aprila številna športna srečanja, na katera vabijo tudi ostale občane. Še posebej pa vabijo v torek, 4. aprila ob 19. uri na predavanje prof. dr. Huberta Po-žarnika na temo Kako ohrani-
mo duševno zdravje, v sredo 5. aprila prav tako ob 19. uri pa na predavanje dr. Ane Zmazek o uspehih preventivne zobozdravstvene vzgoje pri šolski mladini v Šoštanju. Obe predavanji bosta v sejni sobi Zdravstvenega doma v Titovem Velenju.
Na sam praznik, v petek, 7. aprila, vabijo občane in zdravstvene delavce od 9. ure dalje v sejno sobo, kjer bodo lahko vpisovali svoje pripombe, želje, doživetja in druge vtise v posebno knjigo. Ob 9., 13. in 16. uri pa bodo tam vrteli filme na
temo Kajenje, zdravo otroštvo in nesreče. Ob 13. uri bo na vprašanja o kajenju obiskovalcem odgovarjala dr. Majda Derno-všek, specialist pnevmoftizio-log. Ob 10. in 16. uri bodo pokazali vsem. ki bodo to želeli, gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu.
Praznovanju bodo zdravstveni delavci sklenili s proslavo, ki jo bodo pripravili ob 19. uri, v petek, 7. aprila v Topolšici, na njej pa bodo podelili tudi priznanja in jubilejne nagrade.
(mz)
Delegati skupščine SFRJ obiskali Gorenje
Izmenjava izkušenj o delovanju delegatskega sistema
Mladi rod
Kdo bo novi sekretar Občinskega sveta ZSS Velenje?
Med Bohakom in Kandolfom odločajo s tajnim glasovanjem
Gorenje — imenovanja
Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na zadnji seji 21. marca razrešil magistra Jureta Toplaka dolžnosti podpredsednika poslovodnega odbora Gorenje za področje marketinga, ker je bil imenovan za podpredsednika poslo-
vodnega odbora Gorenje Com-merce.
Za vršilca dolžnosti podpredsednika PO Gorenje za področje marketinga je bil s 1. aprilom imenovan Andrej Kržič, diplomirani inženir, ki je bil doslej podpredsednik PO Gorenje za po-
dročje plana in ekonomike. Za vršilca dolžnosti podpredsednika PO Gorenje za plan in ekonomiko pa je bil imenovan Milan Ja-grič, diplomirani ekonomist, ki je bil do zdaj član poslovodnega odbora Gorenje Procesna opre-
Ana Jevšek	Marjana Lesnjak	Angela Radovanovič
Čas izobraževanja in usposabljanja
Na Delavski univerzi v Titovem Velenju so raznovrstni ponudbi izobraževalnih oblik dodali tudi gospodinjsko kuharski tečaj. Mentorica Angela Radovanovič in slušateljice po končanem tečaju niso skrivale zadovoljstva in navdušenja. Tečaj je veljal 230 tisoč dinarjev, vključeval pa je tudi bogato strokovno literaturo. O vtisih so slušateljice in mentorica povedale naslednje:
ANA JEVŠF.K iz Titovega Velenja: »Žal moram povedati, da nisem prej nikoli kuhala, tudi veselja niisem imela, sedaj pa je drugače. Z veseljem pogledam kakšen kuharski priročnik, se zavrtim v kuhinji in postrežem kaj za pod zob. Odločitev za tečaj je padla i:z potrebe; saj veste, dekle-
ta postanemo, hočeš — nočeš tudi gospodinje. Tečaj ni predrag, obročno odplačevanje pa premaga finančno zadrego vsakemu.«
MARJANA LESNJAK iz
Florjana pri Šoštanju: »Zaposlena sem v kuhinji osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju in ker nisem izučena kuharica mi je bil takšen tečaj nujno potreben. Prav pa pride vsaki gospodinji. Na tečaju smo se učili o pomenu prehrane in hranilnih snoveh, posodi, priboru, strežbi in po-grinjkih, varčevanju z elektriko, o uporabi ekonom lonca, hitri pripravi jedi, poceni obrokih, gospodarnosti v gospodinjstvu, preprečevanju nezgod, pripravi posameznih vrst jedi, pripravi svečanega kosila, predstavnik fir-
me pa nam je prikazal uporabo AMC posode. Bilo je zanimivo.«
ANGELA-BF.BA RADOVANOVIČ, mentorica: »Slušateljice so v glavnem mlada dekleta, starejšim pa je tečaj dobra priložnost za izpopolnitev. Na tečaju pridobijo osnovo za delo v gospodinjstvu, za načrtovanje, prebiranje receptov, korajžo pač. Čas zahteva nova znanja, šted-njo, iznajdljivost, okretnost . . . Zal pa pozabl jamo, da je prehranjevanje ena glavnih potreb, ki bi ji morali namenjati bistveno več časa, kulture in znanja. Marsikaj se da pripraviti ceneje, bolj zdravo in polnovredno. Delavska univerza je poskrbela za odlične pogoje dela in pouka.«
- ' 1 1 Jože Miklavc
Jože Kandolf
Člani Občinskega sveta ZSS Velenje bodo na letni seji občinske organizacije s tajnim glasovanjem odločili, kdo bo novi sekretar občinskega sveta Velenje: Anton Bohak, rojen leta 1945 v Ormožu, končal Visoko šolo za organizacijo dela, vodja kadrov-sko-spllošnega oddelka v delovni organizaciji Gorenje Servis ali Jože KCandolf, rojen leta 1944 v Lokavici pri Rimskih Toplicah, končal Višjo upravno šolo, zaposlen na občinskem inšpektoratu kot inšpektor za delo. Oba kandidata sta v predhodnih postopkih v osnovnih organizacijah zveze sindikatov dobila približno enako podporo članstva. Kdo bo novi sekretar bo znano 6. aprila.
Anton Bohak je presednik konfenence osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovni organizaciji Gorenje Servis, ki vključuje 42 osnovnih organizacij na terenu. Sestav Konference je izredno raznovrsten, interesi različni in to terja od predsednika v različnih sredinah različen pristop.
Jože Kandolf je v nekem obdobju v sindikatu profesionalno že deloval, to je bilo v času , ko je opravljal naloge sekretarja za ob-
Anton Bohak
činske odbore sindikata dejavnosti, danes pa deluje v Komisiji za življenjske in delovne razmere pri OS ZSS Vel&nje.
Oba menita, da je delo v sindikatu zanimivo predvsem zato, ker je >življenjsko<, kfer je treba biti neprestano med delavci, da zaznaš njihova hotenja in želje in zato, ker so vprašanja s katerimi se spopada sindikat, konkretna.
Kako si kandidata prestavljata opravljanje naloge za katero kandidirata?
Jože Kandolf: »Uspešen si lahko le, če v osnovnih organizacijah in konferencah osnovnih organizacij zveze sindikatov delajo dobro. Kot profesionalec na občinskem nivoju pa imaš določen vpliv na reševanje pomembnih vprašanj, ki se dotikajo delavcev«.
Anton Bohak: »Gre za dve področji delovanja — eno je uresničevanje sklepov predsedstva in sveta. Drugo področje pa se odpira z uresničevanjem nove zakonodaje, kjer osnovnih organizacij ne smemo pustiti samih, zato vidim prihodnost v vse več stikih z osnovnimi organizacijami.«
Kje. vidita najpomembnejša
»Zadovoljni smo, ker smo obiskali Gorenje, si ogledali del njihove proizvodnje in se pogovarjali z najodgovornejšimi' predstavniki tega poslovnega sistema. Tako smo spoznali, da so pri nas poleg izgubarjev tudi kolektivi, ki dosegajo dobre proizvodne in izvozne rezultate, kar je ohrabrujoče.« To so poglavitne ugotovitve skupine delegatov obeh zborov Skupščine SFRJ, strokovnih zborov in predstavnikov kluba delegatov v Skupščini SFRJ, ki so se v torek, 21. marca mudili na obisku v Gorenju.
Delegati so si najprej ogledali proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, keramičnih ploščic in velikih gospodinjskih aparatov. Po ogledu proizvodnje pa so se sešli z najodgovornejšimi predstavniki Gorenja; pogovora pa se je med drugimi udeležil tudi predsednik Skupščine občine Velenje, Drago Šulek.
Ža uvod v razgovor so predstavniki Gorenja spregovorili o poslovni filozofiji tega poslovnega sistema, uresničevanjem letošnjih planskih nalog in prizadevanji za vključevanje v razviti svet.
Pri tem je bilo poudarjeno, da so tehnološka modernizacija in samoupravna decentralizacija ob centralizaciji znanja in kapitala usmeritev, ki zagotavljajo Gorenju odpiranje pot v svet in za njegovo trajno uveljavljanje na
tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih.
Delegate je seveda zanimala ocena delovanja delegatskega sistema, posebej še delo zborov Skupščine SFRJ. Spraševali so za izkušnje Gorenja, ki si jih je pridobilo pri pospeševanju razvoja manj razvitih področij, ne samo z združevanjem sredstev, pač pa tudi s pomočjo strokovnjakov, pa za mnenje o novem zakonu o podjetjih. Beseda je tekla še o sistemu vrednot v Gorenju in nagrajevanju. Seveda pa pogovor ni mogel zaobiti vroče teme zadnjih tednov — cene Go-renjevih izdelkov, ki so — neu-poštevaje kakovost in funkcionalnost — za prenekaterega Jugoslovana previsoke, kot so me-
nili nekateri delegati.
Predsednika poslovodnega odbora Gorenja, Hermana Rigelnika, pa je eden od delegatov vprašal, s katerimi ukrepi tekoče ekonomske politike bi bilo po njegovem mnenju možno zaustaviti rast inflacije. Vsesplošnega recepta za to ni, je med drugim odgovoril Herman Rigelnik. »Iz izkušenj, za katere smo bogatejši v Gorenju, je mogoče sklepati, da je treba ^podpirati proizvodnjo, ki se je^sposobna uveljavljati na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na načelo opiranja na lastne sile, kar pomembno vpliva na položaj, v katerem Gorenje danes je.«
(an)
Prikaz oblačil v Gorenju
Pred nedavnim so v Gorenju pripravili prireditev, na kateri so predstavile oblačila delovne organizacije Elkroj, Rašica, Almi-ra, Labod in MIK Prebold. Videli smo lepe izdelke s katerimi se naša znana podjetja uveljavljajo tudi na tujih tržiščih.
Izdelke je predstavila amaterska skupina, v kateri so bile tudi manekenke iz Gorenja in to Klavdija Čuješ iz Elektronike široka potrošnja, Marinka Marko-vič iz temeljne organizacije Štedilniki, Jolanda Jelen iz Servisa, Esma Kurtovič iz Zamrzovalne in hladilne tehnike, Milena Kaj-ba in Ana Jevšek iz Galvane, Ida Širše iz skupnih služb Gorenje Gospodinjski aparati. Med manekenkami so bile še Karmen
Urlep, Nataša Forstner in Mateja Muršec iz Titovega Velenja, Marija Rizmal iz Šempetra, Eva Kalšek iz Vojnika, Alenka Les-jak iz Celja ter manekeni Marko Ovniček in Marko Zamuda iz Ti-
tovega Velenja ter Andrej Oce-pek iz Laškega. Napovedovala sta Silva Terglav iz DSSS Gorenje Gospodinjski aparati in Stane Hafner iz Gorenja Commer-ce-	Janez S.
vprašanja, ki se danes dotikajo delavcev?
Anton Bohak: »Prenova sindikata in plače. Plače se dvigujejo procentualno, s čimer se večajo socialne razlike, marsikje bi bil potreben draginjski dodatek. Sindikat mora pripraviti pot in poiskati vlogo, ki jo dobiva z Zakonom o podjetjih.«
Jože Kandolf: »V družbi ustvariti pogoje za uspešnejše delovanje družbeno-ekonomskega sistema, da bo delavec s svojim delom zaslužil toliko, da bo dostojno živel. Aktualno je razreševanje eksistenčnih zadev — stanovanj recimo. Nanje čakajo dolge vrste delavcev. Te vrste pa pomenijo, da tisti, ki nimajo rešenih osnovnih zadev, pri delu ne morejo biti dovolj zbrani.«
Bosta imela vedno tudi svoje stališče o posameznih stvareh? Jože Kandolf: »Kot sekretar moraš svoje stališče gotovo imeti, pomembneje pa je, da do enotnega stališča pridemo skupaj, da ga lahko v praksi tudi uresničimo. Sestankuje se preveč, premalo pa pregleduje, kaj se naredi.«
Anton Bohak: »Čisto o vsaki stvari človek ne more imeti svojega stališča. Podrejati jih mora širšim interesom - recimo uresničevanju Markovičevega programa, uresničevanju idej za katerimi stojijo ljudje. Da so te ideje po njihovi meri in uresničljive.«
Kaj si bosta rekla, ko bo znano kdo od vaju je novi sekretar? Anton Bohak: »Čestitala si bova in zaželela na novem delovnem mestu mnogo uspehov in sreče, dela pa bo najbrž veliko.«
Jože Kandolf: »Želeli bi, da bi tisti, ki bo izvoljen, čim bolje delal v interesu delavcev, da bi skušal prebroditi težke čase in si zastaviti bolj smele korake naprej.«
(mkp)
Pred kratkim je komisija za izobraževanje pri Gasilski zvezi Velenje zaključila večmesečni tečaj za »izpraša-nega gasilca«, v katerem je sodelovalo petintrideset mladih članov gasilskih organizacij, predavatelji in člani izpitne komisije pa so bili domači strokovnjaki in člani gasilskih društev. V gasilskem domu v Pesju, kjer so potekali izpiti in praktične preizkušnje, je prejelo naziv »usposobljeni gasilec« novih petintrideset mladih članov, ki bodo pomembno okrepili vrste gasilskih organizacij, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in domačij. Z več oblikami izobraževanja je Gasilska zveza Velenje tako uresničila kongresne usmeritve, poudarek strokovnosti in izobraževanju v gasilstvu in požarni preventivi.
Jože Miklavc
Nama nagradila 235 kupcev
V počastitev letošnjega Svetovnega meseca potrošnika (marca), so pripravili v Ljubljanski Nami v Titovem Velenju za potrošnike številne akcije, s katerimi so skušali kar najbolj zadostiti njihove želje in potrebe. Pripravili so tudi veliko nagradno igro »Nama nagrajuje«. To je bila pravzaprav anketa, s pomočjo katere so želeli ugotoviti, kaj njihovi kupci pogrešajo v Nami, kako bi izboljšali ponudbo, skratka kaj jim ugaja in kaj ne. To akcijo so sklenili z nagradnim žrebanjem izpolnjenih anketnih lističev. Razdelili so jih 18 tisoč, kupci pa so jim jih vrnili več kot 15 tisoč. Zanje so pripravili kar 235 več ali manj bor gatih nhgtad. Žrebanje je bilo javno.
v petek popoldne, v njihovi restavraciji.
Prvo nagrado je izžrebala poslušalka Radia Velenje Marija Leveč iz Slovenj Gradca, ki je dan prej v nagradni igri Name na Radiu Velenje pravilno odgovorila na zastavljeno vprašanje. In prva nagrada je bila res lepa barvni televizor Gorenja. Prišel je v prave roke, Marjani Kepe iz Kardeljevega trga, materi samhranilki, ki si je televizor že dolgo želela.
Pa poglejmo še kakšne so bile druge nagrade in kdo so izžrebanci. Sesalec za prah je dobila Mara Djordjevič, zasajeno cvetlično koritp Janez Pod-pečan, 100 kg prašiča Slavka Trbo-
všek, potovanje na Dunaj Grega Krajnc, vikend paket v hotelu Radin (za dve osebi) Marija Flis, pršut Marija Petan, ogled kleti in okolice Goriških brd Aleš Redžič, preprogi Rozali-ja Cvetkovič in Frančiška Štusaj, hlače Elkroja Maša Pleterski, Slavka Sentjurc, Aleksander Gajšek, enodnevni izlet po domovini Ivan Krnc, likalni mizi Natalija Nedeljko in Franc Verdev, sončnik Rado Vojinovič, mlinčke za kavo Jože Vrečko, Erna Kričej, Leon Kos, mešalec Gorenje Martin Žilavec in Milena Zdovc. In še in še bi lahko naštevali, seznam nagrajencev je kar predolg. Izobešen je v izložbi in na kreditnem oddelku Name.	/m:)
Krajevna skupnost Plešivec
Kmet najbolje pozna svojo zemljo
Predstavniki krajevne skupnosti Plešivec so se zelo skrbno pripravili na delovno srečanje : občinskim vodstvom, saj so želeli, kot so dejali, kar najbolj dostojno predstaviti svoje težave. da bi s skupnimi močmi storili vse. da bodo stvari tekle v prid krajevne skupnosti.
Ta krajevna skupnost je največja po površini v občini, a najmanjša po številu prebivalcev. Točno 350 ljudi živi v njej, število prebivalcev pa se še zmanjšuje, kar so posebej poudarili. V zvezi s tem so menili, da je kraju treba zagotoviti pogoje za življenje v njem in pri tem pojasnili razloge za zmanjšanja števila krajanov, kar vpliva tudi na to, da je v šoli le dvajset učencev. Mladi, namesto da bi ostali na podeželju, odhajajo v mesto. Vsi pa vendarle v mestu ne moremo živeti, pravijo Plešivčani. Moti jih sedanja kategorizacija zemljišč, nadaljujejo. Moti jih, kdo jo je naročil, pa tudi kdo jo je plačal, ne da bi mi vedeli. V kraju je precej takšnih robov, zemljišč, ki so označeni za prvo kategorijo, pa ne bi smeli spadati niti v drugo. Tam bi ljudje lahko gradili, tako ostali doma in potem tudi obstoj šole ne bi bil vprašljiv.
»Bodite prepričani, da kmet najbolje pozna svojo zemljo. Zemlje, ki jo lahko dobro obdeluje, za zidavo prav gotovo ne bo dal. Torej je (bi moral) biti on tisti, ki bi najbolj odgovorno določil, kakšne kategorije je posamezno zemljišče.«
Ker je krajevna skupnost zelo razvlečena, imajo zato razumljivo največ težav z urejevanjem in vzdrževanjem cest. Teh je na njihovem območju 21 km, nobena ni asfaltirana. Ceste rešujejo, kot
pravijo, v glavnem iz žepa krajanov, saj s samoprispevkom naberejo le toliko denarja, da je za posipanje, malenkost prispeva še cestna skupnost. Prav v tem času delajo cesto še do zadnjih domačij, do kamor doslej krajani niso mogli z avtomobilom, ampak le z volovsko vprego. Cesto gradijo v glavnem na plečih krajanov, saj je delež družbe zelo majhen, le kakšnih 30 odstotkov znaša. Trdijo pa, da tudi gozdno gospodarstvo sploh ne sodeluje tako kot bi moralo, čeprav s to cesto odpirajo dostop tudi do gozdov.
Sicer pa je bila ena izmed poglavitnih ugotovitev tega sestanka ali srečanja krajanov z občinskim vodstvom, da se v Plešivcu v prvi vrsti ubadajo s komunalnimi vprašanji. V zvezi s cestami je treba omeniti še cesto na legendarno Graško goro v dolžini 3,5 km od vasi. Strinjati bi se morali z njimi, da ta cesta ni pomembna le za kraj, saj med drugim povezuje dve občini. Legendarno Graško goro med letom obišče veliko turistov, temu je treba prišteti nekaj tisoč obiskovalcev na vsakoletnem srečanju narodnozabavnih ansamblov — gre za prireditev, s katero se spominjajo junaškega boja borcev Štirinajste na njihovem območju. Zaradi vsega tega menijo, da bi cesto morali prevleči z asfaltom. Takšnega bremena pa krajevna skupnost s svojimi pičlimi sredstvi ne zmore.
Med komunalnimi vprašanji so navedli tudi pereče stanje vo-dooskrbe. Vodnih virov je veliko, vode je veliko več kot jo potrebujejo, tako da bi jo lahko »oddajali« tudi mestu, žal pa je to vodo zelo težko speljati do posameznih domačij. Vprašanje je tudi, če je voda sanitarno odgovarjajoča. Posebej so se zavzeli.
Srečanje

»Od lesa plačujemo, povračilnega denarja za ceste od gozdnega gospodarstva pa ni«, pravijo v Plešivcu. I\a sliki: Končujejo zadnjo cesto do domačij, ki so bile do zdaj v bistvu odrezane od doline.
da je treba to naravno bogastvo zaščititi in omenili brezbrižen odnos Vekosa do njih.
Podobno kot krajani sosednjih skupnosti so se tudi v Plešivcu pred nedavnim vključili v razširjeno izgradnjo telefnskega omrežja na tem območju. Pa so spet precej na slabšem kot drugod, pravijo. Razdalje med domačijami so zelo dolge. Samo v zaselek Pusti potok bo treba skopati kar 8 km telefonskega jarka. Zato so krajani menili, da bi bilo prav, da bi znova oživeli nekdanjo solidarnostno akcijo mesto-vas, predlagali pa tudi, da bi krajanom pri izgradnji izkopov pomagali mladi brigadirji. To, so še dodali, da bi moral biti prispevek za telefon, predvsem za centralo, v vsej občini enak, ne pa, da je sedaj razmerje 1:4, če pa bi upoštevali še sekundarno omrežje pa kar 1:12, so rekli. Ob vsem tem so poudariii, »da bomo morali enkrat vsaj približno približati kvaliteto življenja obrobnih krajevnih skupnosti mestu «
Precej časa so posvetili tudi vprašanju šole. Pred tem so izrazili željo, da bi radi k šoli zgradili prizidek, saj potrebujejo večnamenski prostor. Seveda jim takšnega ali drugačnega odgovora v zvezi s tem ni mogel nihče dati; tudi zato ne, ker bodo težave že z vzdrževanjem šole, kaj šele dodatnih prostorov. Bo pač vse temeljilo na interesih krajanov in njihovih zmožnostih.
Trenutno ima šola 20 učencev v dveh kombiniranih razredih. Vendar število učencev ne bi upadalo, če bi bilo v Plešivcu možno kakšno hišo zgraditi. Ne glede na to pa se šoli ne mislijo odreči, saj je središče vsega dogajanja v kraju. Zelo zaskrbljujoče je. da se na šoli srečujejo z velikim izostankom od pouka. Ti so tolikšni.
da nova učiteljica vseh učencev sploh še ni spoznala. Razlog: zdravstveno stanje otrok. Zlasti plešivski otroci obolevajo na dihalih, črevesju, manjkajo tudi zaradi nenehnih manjših temperatur. Zdravstveni center bi jim moral več pozornosti nameniti, upravičeno menijo.
Še vrsto vprašanj so predstavniki krajevne skupnosti pojasnili predstavnikom občinskega vodstva. Omenili bomo še dve. Eno sploh ni lako obrobno. Na ustrezne organe so dali vlogo, da bi postavili označbo za kraj Plešivec. Odgovorili so jim, da do tega Plešivec ni upravičen. Krajani pa menijo, da bi morali biti, če že zaradi drugega ne, zato ker obiskovalci zamenjujejo njihov kraj s Plešivcem v slovenjgraški občini.
Njihovo kulturno društvo Ivan Cankar je znano po tem, da bo letos že štirinajstič izvedlo skupaj z uredništvom radia Velenje na Graški gori srečanje narodno zabavnih ansamblov na katerem se je zbralo že blizu deset tisoč obiskovalcev. Srečanje je vez, kjer dela vsak krajan, so ponosno povedali. Zato pričakujejo tudi več razumevanja — finančne podpore, zlasti od kulturne skupnosti oziroma zveze kulturnih organizacij pri izvedbi prireditve, s katero obujajo spomin na legendarno Štirinajsto.
In na koncu še to: kar malce so zamerili, ker na ta izmenjalni pogovor niso prišli vsi vabljeni. Bodo pa morali v prihodnje tudi sami biti bolj zavzeti do delegatskega dela. Seje delegatskih skupščin njihovi delegati zelo slabo obiskujejo. No, med najslabšimi v občini niso. Nekje na polovici so. Pa menda temu ni vzrok to, ker delegatski glas ne velja toliko kot bi moral!?
S. Vovk
Občina Mozirje
Očiščevalne akcije nekoliko drugače
Društvo za varstvo okolja občine Mozirje se letos zavzema za drugačne in bolj učinkovite očiščevalne akcije po posameznih krajih Zgornje Savinjske doline. Pomladanske očiščevalne akcije v dolini vsako leto niso redkost in jih pripravljajo v večini krajevnih skupnosti, vendar so njihovi nameravani učinki omejeni. V čiščenje okolja se namreč vključujejo le redke organizacije in društva, poleg šolske mladine seveda. Prav na šolarjih so slonele vse dosedanje akcije, pa najbrž otroci niso največji onesnaževalci okolja. Njihov prispevek je bil velik, vendar so otroške roke prešibke, za odpravljanje vse večjega števila črnih odlagališč, na katerih seveda lahko najdemo vse, od avtomobilskih karoserij, pralnih strojev, štedilnikov in druge težje navlake.
Zagotovo je čisto in zdravo okolje želja in potreba slehernega občana, vendar to ne sme biti le želja, potreba in pravica, mora biti tudi naloga.
In sicer dvojna — najprej naj z malo več zavesti manj onesnažujejo okolje, zatem pa naj otrokom in drugim redkim sodelavcem pri čiščenju priskočijo na pomoč. Ne le posamezniki, vsa društva, organizacije in ostali krajevni dejavniki. Odveč je razumljivo še enkrat ponavljati, da vseh teh problemov ne bi bilo, če bi imeli ljudje do okolja in s tem do samega sebe in svojega zdravja odnos, ki ga v naši družbi ne bi smeli vedno znova razglašati za nekaj »vzvišenega«. Žalostno je ob vsem tem, da je stanje venomer slabše, čeprav nekaj dosežkov zadnjih let v mozirski občini ne bi smeli zanemariti. Organiziran odvoz smeti in odpadkov je očitno še premalo, čeprav bi moral biti dovolj ob zdravi pameti tistih osamezni-kov, ki odpadke brezobzirno mečejo ob reke, potoke, v gozdove ... Vendar to že ni več izključno stvar komunale. Tisti posamezniki pa naj vedo, da odvoz vseeno plačujejo.
Zato želita društvo za varstvo okolja in socialistična zveza v teh dneh poskrbeti za skupno akcijo v vsej mozirski občini, ki pa se je mora udeležiti več krajanov kot doslej, tudi člani ribiških in lovskih družin, turističnih društev, skratka tisti, ki so kakorkoli povezani z varstvom okolja. Milo rečeno — to smo mi vsi. Rokam naj bi pri odstranjevanju črnih odlagališč priskočile delovne organizacije s potrebnimi stroji in mehanizacijo. Letos okolje na srečo ali žalost še pozimi ni bilo lepo, ker ni bilo snega, ki bi prekril svinjai ijo. Še vedno ostaja dejstvo, da okolja zasvi-njati ni težko, vse nekaj drugega je odstraniti odpadke in posledice. Te so še najhujše.
J. P.
Po Zgornji Savinjski dolini
Za varno delo v gozdovih
Skrb za dobro in varno delo je stalnica v naporih nazarskega gozdnega gospodarstva za boljše gospodarjenje. Sem sodijo tudi tečaji za delo z motornimi žagami, ki so namenjeni predvsem mlajšim delavcem, zanimivo pa je, da so se letošnjega tečaja udeležili tudi trije gozdarski tehniki. Tečaj je zajemal teoretični in praktični del, pomagali pa so si tudi s sodobnimi pripomočki. Tudi žage same so lažje in varnejše kot nekoč, vseeno pa je delo še vedno naporno in nevarno, zato takšno usposabljanje nikakor ni odveč.
Klub samoupravljalcev
Klub samoupravljalcev občine Mozirje je v zadnjem obdobju poskrbel za vrsto zanimivih oblik izobraževanja in usposabljanja. Pri izbiri tem in oblik so se prilagodili sedanjim razmeram in večdnevne ter pogosto nezanimive seminarje nadomestili s krajšimi in aktualnimi oblikami. Uvod v te spremembe so bila srečanja z uvodnim predavanjem, ki jim je sledila konkretna razprava z mnogimi vprašanji in kakovostnimi odgovori. Za kakovost so poskrbeli tudi znani predavatelji,
gospodarstveniki in družbenopolitični delavci iz domačih logov, pa tudi z ravni republike. V prihodnje želijo takšno obliko dopolniti na ta način, da bo predavatelj predvsem usmerjevalec razgovora, kar bo k sodelovanju nedvomno pritegnilo še več delovnih ljudi in občanov.
Vlado Parežnik v Ljubljani
Vlada Parežnika iz Mozirja poznajo mnogi kot ustvarjalca vinjet, predvsem pa po tem, da vinjete na razstavah prodaja in ves izkupiček nameni za lačne otroke v Afriki. Trenutno razstavlja v prostorih ljubljanske veleblagovnice Maximarket, geslo razstave pa je: »Solidarnost je lahko samo konkretna«. Vsekakor humano dejanje, razstava, ki je lahko zgled tudi drugim ustvarjalcem, pa bo odprta do 10. aprila.
P-
Cepljenje psov proti steklini
Vsakoletno obvezno cepljenje psov proti tej nevarni bolezni v Zgornji Savinjski dolini opravljajo v tem tednu. Pričeli so v torek in bodo cepljenje sklenili v soboto Danes, v četrtek, bodo cepili pse v Novi Štifti, Gornjem
gradu, Bočni in Šmartnem ob Dreti, jutri, v petek, v Kokarjah, na Pobrežjih in na Prihovi, v soboto pa še v Ljubiji, Trbavčah in v Šmihelu. Cepljenje je obvezno za pse stare nad 4 mesece.
Kultura na Rečici oživela
Bogato izročilo kulturne dejavnosti na Rečici je terjalo, da
presežejo mrtvilo zadnjega obdobja. In uspeli so. Ob ostalih dejavnostih je znova pričela z delom in nastopi dramska skupina, novost je folklorna skupina, »mlad« je dekliški pevski zbor, dokončno je urejen prosvetni dom, želja pa še veliko.
J. P.
Jerica Mori
Rojstni dnevi so velike prelomnice v življenju, še posebej slovesni pa so ti življenjski jubileji, takrat, ko se bližaš stoti-ci. »Vsako leto je bolj veselo,« pravi Jerica Mori, ki je pred dnevi dopolnila 97 let. Nanje je zelo ponosna.
Že sedmo leto živi Jerica v Domu za varstvo odraslih, kjer se je na začetku dobro počutila, zdaj pa ji je dolgočasno. Živi samo za trenutke, ko jo obiščeta vnukinja Slavka in Olga z družinama in drugi sorodniki. Na srečo so ti obiski pogosti.
»Še posebej Slavka in Olga sta zelo dobri,« pripoveduje s solzami v očeh. »Slavka je prišla danes, ko praznujem, pome, me pripeljala domov, mi spe-kla potico ...« solze ji zdaj povsem zalijejo oči, pa se kasneje med pogovorom, še velikokrat vračajo, vedno pa so povezane z njenima vnukinjama.
»Vesela sem bila, ko sem postala babica, Olgo in Slavko sem čuvala, ko sta bili majhni, zdaj pa mi to vračata,« je pripovedovala, nato pa obudila spomin na svojo sicer težko, a vseeno lepo mladost. Ni še dopolnila šest let, ko je izgubila starše in s 13 leti je že morala sama služiti. Najprej pri sorodnikih v Prevaljah, potem pa je prišla v Velenje k Ederjevim, ki
so živeli v sedanji vili Herber-stein. Tam je morala sicer trdo delati, vendar ji je bilo vseeno lepo.
Leta 1928 se je poročila z rudarjem. Živeli so sicer skromno, a srečno družinsko življenje. Težje je bilo med vojno, ko je morala, da so se lahko preživljali, spet pogosto »služiti«.
Od leta 1958, ko ji je umrl mož, je živela Jerica pri hčerini družini, Olgini in Slavkini mami. Pred sedmimi leti pa sta hčerka in njen mož v istem letu po kratki hudi bolezni umrla in Jerici ni preostalo nič drugega kot da gre v Dom za varstvo odraslih. Olga in Slavka sta si namreč med tem že ustvarili svoji družini, obe sta zaposleni in za babico nista mogli skrbeli.
»Pa me nista pozabili,« je Jerica spet pri vnukinjah. »Skoraj ne mine dan, da me ne bi katera, vsaj za kratek čas obiskala.«
Jerico povprašamo tudi po zdravju. »Seveda nisem več tako gibčna kot nekoč, potrebna mi je pomoč,« vendar se preveč tudi ne morem pritoževati. Kar dobro se počutim.« To smo lahko tudi sami videli, saj je Jerica krepka ženska, ki svojih 97 let niti slučajno ne kaže.
Še veliko lepega nam je povedala o svoji mladosti, pri čemer je poudarila, da ji kljub težkim časom nikoli ni bilo treba stradati in da sojo imeli ljudje vedno in povsod radi. Tudi danes je tako.
Jerici ob odhodu ob njenem visokem življenjskem jubileju seveda nazdravimo in ji obljubimo, da jo bomo ob njeni stoletnici zagotovo obiskali.
Mira Zakošek
Sedemindevetdesetletna Jerica Mori z vnukinjo Slavko in pravnukinjo Majo
Čebelarji v mozirski občini
Bodo panji še naprej padali0
Čebelarji mozirske občine so v letošnjem letu močno zaskrbljeni, zlasti zaradi nezadržnega pohoda bolezni varoje, ki je lani temeljito oklestila število čebeljih družin. Nekatera sosednja področja so ostala že skoraj brez čebel, nevarnost se stopnjuje tudi v Zgornji Savinjski dolini, zato se podobno lahko zgodi tudi na tem področju, če bolezni ne bo moč zaustaviti. Čebelarji so skoraj že obupani, saj ne pomagajo ne draga zdravila, ne dobro sodelovanje z veterinarsko službo, ne skrbno zdravljenje čebeljih družin.
Najhuje so prizadete čebelje družine v spodnjem delu doline, v Mozirju in na Rečici, bolezen pa se nezadržno širi tudi v zgornje predele. Na Rečici je lani padlo 180 družin, v Mozirju 170, v Gornjem gradu 68, po 56 na
Ljubnem in v Kokarjah, v Solčavi 18 in v Lučah 16. Skupaj 567, ali cela četrtina vseh panjev v mozirski občini. Mnogi čebelarji so izgubili vse družine, nekateri tudi 40, kar je izredna materialna škoda, da o ostalih posledicah ne razglabljamo preveč, če pri tem omenimo le opraševanje in tak ali drugačen pridelek sadja in poljščin. Klub vsem težavam so lani Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi oddali 20 ton kakovostnega medu.
Edino rešitev in veliko olajšanje jim torej lahko pomeni obetana učinkovitost novih zdravil. Naj se upanje uresniči. Zaradi pomena čebelarstva, zaradi zgledne organiziranosti čebelarjev v mozirski občini in njihove skrbi za podmladek, tudi zaradi dobrega in zdravega medu.
j. p.
Osnovna organizacija RK Ravne
Želijo si prapor
Le malokje se lahko ponašajo, da so skoraj vsi krajani tudi člani krajevne organizacije Rdečega križa kot se to lahko v krajevni skupnosti Ravne. Pri vsem tem je razveseljivo tudi to, da ta človekoljubna organizacija ne slovi le po množičnosti, ampak so njena odlika tudi vestnost in prizadevnost.
Takole pravi predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Ravne Jože Jančič: »Naš delovni program vsako leto povsem uresničimo. Pa se pri tem niti ne naprezamo preveč, saj smo za naše akci-
je doslej našli tako pri vodstvu krajevne skupnosti kot pri krajanih samih zvrhano mero pripravljenosti pomagati sočloveku v stiski. Poleg raznih zbiralnih akcij se ponašamo s kar 123 krvodajalci, kar nas uvršča v sam vrh v občini. Pa še kej drugje bi bili povsem pri vrhu. Naša krajevna skupnost je zelo razvlečena. Toda, to ni ovira izpeljati akcij tako kot je treba. »Poleg zbiralnih akcij so lani precej pozornosti namenili starejšim in pomoči potrebnim krajanom, organizirali zdravstvena predavanja, ob dnevu mladosti pripravili
sprejem mladih v njihove vrste, ...
Ob vsem prej omenjenem so k letošnjemu delovnemu programu dodali še nekaj novih obveznosti. V začetku prihodnjega meseca naj bi začela delati postaja Rdečega križa, povsem nova dejavnost članov človekoljubnih organizacij. Zelo veliko časa in denarja pa jim bo vzela tudi želja po nakupu praporja. »Naša blagajna je zanj preskromna. Zato bomo znova za pomoč poprosili krajane. Ker nas doslej ti še niso razočarali, upamo da bo tudi tokrat tako.«	— tap —
jm^'"' Jože Jančič
Enologinja svetuje
Nasveti sadjarjem
Vrt z različnim sadnim drevjem
V prejšnji številki Našega časa smo v rubriki »Nasveti sadjarjem« podrobneje opisali kako izbiramo in sadimo jablane. Ker pa sadjarji in vrtičkarji želijo imeti na svojih vrtovih tudi drugo sadno drevje, vam v današnjem prispevku strokovnjak Matjaž Jenšterle svetuje katero sadno drevje in sorte so poleg jablan primerne za vrtove. Izbira je kar precejšnja, vendar je izbral tiste, ki so primerne za
naše klimatsko področje. To so češnje, višnje, breskve, hruške in slive.
»Vsak kmetovalec ali vrti-čkar ima v svojem vrtu rad različno sadno drevje in rad uživa njegove sadove od pozne pomladi do pozne jeseni. Vse predlagane sorte imajo te lastnosti in so najprimernejše za mešane vrtove. Naštete po vrstnem redu so najprej zgodne in na koncu pozne vrste. Češnje:
riversova rana. vipavka, hedel-finšku; višnje, redhaven, veteran, h a 11 e, erly sungrand; hruške: (teh je veliko od zelo zgodnjih do zimskih) junijska lepotica, zgodnja morettinijeva, vi-ljamovka, klapova, fetelova, boskova steklenka, passa cras-sana, santa maria; slive in če-šplje: ruth seretter, stanley.
Poleg sadnega drevja pa ponavadi posadimo tudi nizko rastoče grmičke. Ribez: selvergie-ter, rozenthal (črn), rondom, jonkherr van tets (rdeč); jagode: gorella, domanil; kosmu-Ija: lady delamere; maline: zeva 2; robida: thornfree. Vse to lahko posadimo v vrtu na tista mesta, ki so za ostalo sadno drevje premajhna, prav tako pa so ti grmiči primerni za mejo vrtov. Sajenje je enostavno, le dobro moramo zemljo pognoji-
ti in jo nato prekopati. Sajenje ostalega sadnega drevja pa je podobno kot pri jablanah. Razlika je le v tem, da potrebujejo vse vrste večjo medsebojno razdaljo in nekoliko večje jame za sajenje. Ne rabijo opore, vzgajanje pa je podobno jablanine-mu s tem, da ima vsaka od naštetih vrst dreves specifičen rez. Druga opravila, varovanje, gnojenje, škropljenje pa so več ali manj podobna jabolkam.
Vse omenjeno sadno drevje se lahko dobi v naših priznanih drevesnicah^ To so Hmezad — Mirosan Žalec, Vrtnarstvo Medlog pri Celju, Kmetijski zavod Maribor, Živinorejsko-veterinarski zavod Nova Gorica in drugi. Na vrtovih posadimo tudi okrasna drevesa in cvetje, o tem pa kdaj drugič.«
Koledar setve zelenjadnic po mesecih
JANUAR	korenček	endivija
kolerabica*	peteršilj	motovileč
redkvica*	redkvica	blitva
	radič solatnik	fižol (nizek)
FEBRUAR	motovileč	
kolerabica*	špinača	MAJ
zelena*	solata	cvetača
redkvica*	rdeča pesa	zelje
solata*	čebula (seme)	ohrovt
endivija*	česen	kolerabica
ohrovt*	grah	brst. ohrovt
čebula* (seme)	čebula	redkvica
paradižnik*	kreša	rdeča pesa
por*		radič
zelje*	APRIL	fižol (nizek)
korenček*	bučke* (v lončke)	fižol (visok)
čebula (seme)	kumare	bučke
kreša	cvetača	kumare (po 20.)
	zelje	endivija
MAREC	ohrovt	
ohrovt*	kolerabica	JUNIJ
zelena*	peteršilj	rdeča pesa
solata*	redkvica	kolerabica
endivija*	rdeča pesa	korenček
paradižnik*	zelje	peteršilj
paprika*	brst. ohrovt	radič
pcor*	solata	radič (za siljenje)
por
fižol (nizek) fižol (visok)
JULIJ
korenček (do 10.) peteršilj
rdeča pesa (do 10.) por
kit. kapus
AVGUST
kit. kapus (do 10.)
peteršilj
redkvica
solata (zimska po 15.) solata* (za siljenje) motovileč špinača
blitva
grah (nizek) kreša
SEPTEMBER
redkvica
solata (zimska do 15.)
radič solatnik (do 10.)
motovileč
blitva
kreša
OKTOBER
motovileč (do 15.)
špinača
blitva
čebula
česen
* . . . setev v toplo gredo ali zabojček (dipl. ing. agr. M. Ratej)
Oskrba mladega vinograda
Rumene in rumen kaste poganjke vedno pokrivamo z rahlo prstjo, odstranjujemo rosne korenine in ponovno zagrinjamo. Ko so poganjki dolgi 10 do 15 cm, odstranimo del prsti z vrha kupčka, vendar naj bo le del cepiča, zlasti cepljeno mesto zagrnjeno. V drugi polovici julija odstranimo hribčke in še enkrat porežemo morebitne rosne korenine. Pri tem moramo paziti, da to delamo ob ne prevročem dnevu. Če je pletje zelo vroče, cepljena mesta ponovno zagrnemo. Poganjke čimprej privežemo ob kol. Vežemo po potrebi do konca rasti, da se nam mladike ne zlomijo. Tla temeljito in večkrat rahljamo. Če ob sajenju nismo uporabili hlevskega gnoja, lahko ob rahljanju dognojujemo z dušičnimi gnojili. Škropimo na 10 do 14 dni do konca rasti. Jeseni trse zagrnemo čez cepljeno mesto.
Rast poganjkov pospešimo: z najbolj zgodnjo vezjo poganjkov; če pustimo le enega ali dva poganjka; druge pa oplejemo; če
odstranjujemo zalistnike, tudi najmanjše; če v zelo hudi suši zalivamo (vsaj 8 do 10) lt vode v luknje nad jamo — (ob kolu).
Na območjih, kjer je nevarnost toče, pustimo v prvem letu vse poganjke. Rast teh poganjkov bo slabša, vendar bo zato razvoj korenin boljši.
Paziti moramo, da enoletni vinograd ne spremenimo v vrt ali njivo, kajti večkrat se zgodi, da prav v mladih vinogradih sadimo vmes od paradižnika do pese .. . Pri takem ravnanju se moramo zavedati, da se hrana, ki smo jo dali trti porabi za rast in razvoj teh rastlin. Vinograd, čeprav enoleten naj bo vinograd in ne njiva za druge kmetijske rastline, obdelujemo pa ga kot najboljši vrt.
Jesensko ali zimsko obdelovanje zemlje naj bo globoko in skrbno. Če je bila zemlja ob obnovi dobro založena z gnojili, ni potrebno gnojiti. Posebno pozornost moramo posvetiti cepljenim mestom. Najsigurneje je, če zagrnemo cepljeno mesto in še dva do tri očesa mladike. Čez zimo tako ni nevarnosti, da bi prišlo do pozebe vsaj tistih očes, ki jih bomo potrebovali naslednjo pomlad. Ko je nevarnost pozne spomladanske pozebe v naslednjem letu že mimo, trto odgrne-mo in obrežemo. Vsa prazna mesta v nasadu dosadimo — zelo dobro je, če dobimo v trsnicah že dvoletne cepljenke, ker s temi bomo imeli vinograd izenačen. Tla vinograda v drugem letu rasti redno obdelujemo in rahljamo. Rast bomo pospešili z dognojevanjem z dušičnimi gnojili. Z dušikom ne gnojimo od druge polovice julija dalje zato, da bodo rozge v jeseni dobro dozorele. Škropimo pogosteje kot star vinograd. Pri zadnjih dveh škropljenjih uporabljamo bakrene pripravke.
Veronika Krumpačnik. dipl. ing.
agr.
Nagradna križanka — Naši pisatelji (14)
Rešitev nagradne križanke Naši pisatelji (14) pošljite do ponedeljka, 3. aprila na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji 14.
Pravilna rešitev nagradne križanke Naši pisatelji (13): platak, Rimini, imaret, met. ta, Josip, Maar, rak, Seul, Jadera, opredelitev, Rinka, Irena, ED, snob, gal, lipa, Lino. Arnim, aval, sidro, Sari, ukori, Eanes, Norodom, JAT, AP, vaza, Ela.
Nagrajenci: 1. nagrada 10.000 din: Fanika Belak, Mozirje 192, 63330 Mozirje
2.	nagrada 8.000 din: Danijela Lipovšek, Gorenjska cesta 12, 63320 Titovo Velenje
3.	nagrada 8000 din: Franc Golob, Nazarje 158, 63331 Nazarje
Pot v Malezijo (5)
Singiapur ponoči	(Konec)
Piše: Renata ,\atek-Hudarin
Čas teče in nič ne reče, le še toliko ga imam, da se odpeljem na SENTOSO. Ogled Singapurja brez tega ni popoln. Mount Faber, fantastičen pogled na mesto, na otoke, na morje in gondola me odpelje na pol-kilometra oddaljen otok SENTOSA, ki je bil dolgo znan pod imenom lsland of living dead, prav zastrašujoče ime. Danes pa pravo sonce, veselje, šport, zgodovina na tem otoku. Z vlakom monorailom sem se odpravila na ogled otoka, ostalo pa mi je še par minut za ogled muzeja MARITIME, enega najlepših muzejev, kar sem jih videla. Tukaj najdete tudi SURRENDER CHAM-BERS., sobo, kjer so podpisali predajo oziroma kapitulacijo.
Sentosa je služila v II. svetovni vojni kot močna trdnjava, toda 8. 2. 1942 so otok zavzeli Japonci. Konec septembra 1945. leta je otok zopet postal Angleški. Največja atrakcija Sentose je pojoča fontana, dejansko je to pika na i, ogledov Singapu-ra. Sediš kot v gledališču in pred tabo je predstava plešoče vode, najvišji curek doseže višino 22 m, vse skupaj je pod nadzorstvom računalnika. Znane melodije Gershvina, Glenn Millerja in voda v prečudovitih barvah, pleše, skače, poskakuje, vijuga . .. slika za vse življenje, 30 minut človek obnemi in zdi se, kakor da si v sanjah. Predstave so vsak dan od 17. ure naprej in na tisoče turistov čaka v vrsti na karte. Meni je padla kot z neba možnost, da dobim vstopnico . .. jugoslovanska iznajdljivost. Skoraj neverjetno se sliši, da je Sentosa vse do leta 1970 veljala za eno največjih vojaških baz v tem koncu sveta. Pičlih 18 let je minilo in zrastel je multimilijon-ski center, na tisoče zanimivosti je na tem majhnem koščku kopnega, tukaj se nahaja največji muzej insektov v Aziji, CO-RALARIUM, z preko 2000 eksotičnimi školjkami in koralami, eden največjih stadionov, če temu sploh lahko tako rečemo za rollerskating, še danes se tukaj nahaja FORT SILOSO — trdnjava, ki obsega ca. 4 ha ozemlja, z vsemi svojimi skritimi tuneli, koridorji, bunkerji za orožje, če najdete dovolj časa, se lahko sprehodite po enem izmed treh parkov. Skratka Sentosa je resnično enkratno doživetje.
Ostalo mu ni niti minuto časa, vsa panična hitim po svoje stvari in že sem na poti proti CHANGI letališču. Izčrpana, utrujena, na koncu moči kupim še šopek orhidej, ki so me vsaj še 2 meseca spominjale, pa tudi mnoge moje prijatelje, na jugovzhodno Azijo.Kadarkoli se poslavljam od dežele, za katero vem da skoraj ni več možnosti, da bi jo še kdaj obiskala, mi je hudo. Zavedam se, da me verjetno nazaj več ne bo, kajti, vsaj za nas jugoslovane, je potovanje po eksotičnih deželah skoraj nemogoče.
Že sedim v JATOVEM DC 10, pogreznem se v spanec in preletim svoje vtise, preveč, preveč je vsega . .. mnogo stvari bom dojela šele doma. 13.000 km, skoraj 13 ur vožnje z avionom in doma bom.
Verjetno je večini popotnikov v srcu žal, da obračaš list v svojem življenju, vendar nekje na pol poti pomislim na dom . . . Nekdo je nekoč dejal: ... Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje in se vrača domov, da to najde .. .

.to-
KAČ1MS«
VOJAKI
VAFft-iml
UPCV,-61
UUbUl*,

&EL£.a
POPe/KAl?
t*U601Kt MAHtšlK. ME5U
2MAHKA KAKOtOJ NIHiVIC.. UR
LBc sA-
MrieVA
PiiAte
NettitfA \folWA
Uaka
reka, v (Unn
ŽlEH/A SulA
fcOVlLNI
n&C-
STARE)S|
HOSkJ,
iavv»t
KE&CAr KMHRS6I
MAMA
LAHRO
HlAPUll/A
■rato&m
RjMSKj C£SAR
kuhar
LcKRO
>JIZOi&<
RES1SE«.
I6RALKA
jgjgt
LUM1NA. FAZA
Ren SER RUSSEL
USČE
KWK.lV KAUSIA^
r°fe>y% i vvttoiec.
OTOK
MWtLoV
SLKŠTo K1PTA
AFttlSKA 3*2WA
(wm<o)
EMIL. itttNia
KRAP
OSEBA rt .PtEJA V HftiKAH'
RtAi OMOTA
0l£A
W iCRALirf
(Patrioa)
fR£Vl/»LEC.VI4o-
Sjjpart
twa«na
KOVIUKIE SAtAJr.v kamni 104
ORANiB
03UOVUA MERA
TRUP
RCeicA.iaTEtE SKOZI ižto VINTČAR
trsio.,
Ksefcta
Hofeiisr
RADIOIH-^stri/A 2ASRER
trtujcs-PESnicA
.DOtfiO-
; REPA PAPISA
SLOGOVNI
LOCUS SI&IU-I
Snov,«
PcNzscičA
kasaum
0&LAS, IMSEftAT
STARA 3APC*t-
'flbuncA
Če želimo pridobiti eno leto pri rodnosti, ne smemo zamuditi temeljite oskrbe vinograda v prvem letu. Če smo sadili na klasičen način — cepljenk nismo parafinira-li — moramo po vsakem dežju razbiti skorjo in paziti, da bodo hribčki stalno razrahljani. Po vsakem nalivu popravimo hribčke, če jih je voda odplavila. Previsoko zagrnjene cepljenke odgrinjamo, da bo le okoli 3 cm plasti nad cepičem. Ko očesa cepiča odženejo, rahljamo hribčke z roko in okoli hribčka z roko drobimo grude.
Nova knjiga Šaleških razgledov
V četrtek, 30. 03 1989 bo v prostorih Stiskarne predstavitev druge knjige iz zbirke Šaleški razgledi, katero je v lanskem letu začel izdajati Kulturni center Ivan Napotnik in ki je doživela zelo dober sprejem.
Po prvem zvezku iz nove
vsem opozoriti na bogato, toda skoraj povsem neznano zgodo-
Šaleški razgledi 2
prvem
zbirke Šaleški razgledi, je pred Vami drugi z naslovom »Prispevki k zgodovini Šaleške doline« in v katerem so zbrani teksti, ki obravnavajo preteklost Šaleške doline. Želja urednikov je bila narediti presek skozi preteklost Šaleške doline in prikazati predvsem tista obdobja zgodovine, ki so Šaleško dolino najznačilnejše zaznamovala.
Ta prelet skozi preteklost doline ni in ne more biti že tudi zgodovina doline. To napisati tudi ni bil namen snovalcev tega zvezka. Namen je bil pred-
zbornik
PRISPEVKI K ZGODOVINI ŠALEŠKE DOLINE
vino Šaleške doline in vzpodbuditi zanimanje za njeno preučevanje.
Po drugi svetovni vojni se je v razvoju Šaleške doline zgodil velik prelom, ki je presekal z dotakratnim počasnim in »zaspanim« razvojem. Ta prelom, . ki je dolino skoraj naenkrat potisnil med visoko razvita industrijska področja, pa, ker ni organsko zrasel iz dotakratnega razvoja, je na eni strani povzročil velike spremembe v strukturi prebivalstva, migracije in na drugi strani izgubo zgodovinskega spomina. To dejstvo s ene nazadnje kaže tudi v brezbrižnem odnosu do narave, ki je bil dolga leta značilen za življenje v dolini.
Ta dejstva so vodila snovalce zbirke, da so za svojo drugo številko izbrali tekste, katerih glavna naloga je vzpodbuditi interes za spoznavanje prete-
klosti in s pomočjo te brige za prihodnost.
Kot avtorja sta v knjigi poleg delavcev Kulturnega centra sodelovala tudi dr. Milan Ževart s prispevkom OF in NOB v Šaleški dolini, ter dr. Ivan Stopar s kulturno zgodovinskim orisom gradu Velenje. Razen teh dveh prispevkov pa v knjigi najdemo še članke o Velenju v rimskih časih, o uporu leta 1635 v Šaleški dolini, etnološke orise življenja v Šaleški dolini, objavljeni sta tudi dve raziskavi posvečeni mestu Šoštanj, tekst o družini Vošnjak, ter oris razvoja delavskega gibanja v Šaleški dolini.
Vse, ki jim ni vseeno za kulturo in življenjski utrip v Šaleški dolini vabimo v četrtek v Stiskamo, kjer bomo o vsebini knjige več spregovorili, ter se tudi pogovorili o nadaljnih načrtih pri izdajanju te zbirke.
DVIGNJENI ZASTOR 122.
Krajina v pastelih in akvarelih slikarja Marina Beroviča
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje je še do 17. aprila odprta zanimiva razstava krajin restavratorja in konser-vatorja MARINA BEROVIČA. Skoraj vsa razstavljena dela so tudi naprodaj. vse informacije pa dobite v galeriji in v prodajalni Zlatica.
!z muzeja Velenje
Zgodilo se je...
marca
Leta 1919
Nova doba, št. 29. prinaša med ostalim tudi naslednjo vest: »Ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih, priredi na gledališkem odru v Šoštanju pripravljalni odbor za v Velenju se snujoče pevsko in bralno društvo »Šaleški zvon« to nedeljo 30. t. m. ob tretji uri popoldne. Vabimo k lepi udeležbi, da položimo temelj društvu, kateremu je pisatelj gornje igre, župnik F. S. Finžgar zapisal prelepi moto: »Naš Zvon je zvon resnice in pravice — naš zvon bo strah lažem, bo smrt krivice; — naš zvon na delo kliče in posveto, — naš zvon steber za domovino bo oteto.«
Igra so igrali v hotelu 9. Vasleta in je bila zelo dobro sprejeta, tako da so jo še nekajkrat ponovili, bralno društvo pa žal ni trajalo tako dolgo, da bi svoje poslanstvo, ki mu ga je v moto zapisal pesnik tudi v celoti izvrševalo.
Leta 1956
Naslednja vestička je že iz povojnega časa in jo najdemo zapisano v Celjskem tedniku:
»Po večletnih pripravah so v Šoštanju te dni končno le pričeli s prepotrebnim tlakovanjem Glavnega trga in Kajuhove ceste. Dela izvaja gradbeno podjetje »Gradbenik« Šoštanj, ki je na licitaciji nudilo najboljše pogoje. Ves moteni promet, ki je sedaj potekal preko Glavnega trga so začasno preusmerili iz Penka preko Metleč na heroja Gašperja cesto. Prestavili pa bodo morali tudi del vodovodnih napeljav in odstraniti nekaj manjših zgradb.
S tem bo izpolnjena dolgoletna želja prebivalstva, ki je bila izražena tudi na večini zborov volilcev, saj je bilo sedanje stanje na teh cestah, ki so bile v deževju pravo tekoče blato, v vročini pa so bile vse obcestne hiše zavite v oblake prahu, obupno. Šoštanjčani pa še želijo, da bi nato delo nadaljevali še na ostalih cestah, ki so tudi nujno potrebne popravila.«
V isti številki celjskega tednika pa lahko preberemo tudi: »V Šoštanju in Velenju se je zadnje mesece močno okrepila izobraževalna dejavnost ljudske univerze.
Pred dnevi je predaval v Velenju prof. Podjarnšek iz Celja o vzgoji manj nadarjenih otrok. Pretekli teden pa je govorila o ženskem vprašanju članica republiškega izvršnega sveta tov. Olga Vrabičeva. 26. 03. pa je bilo v Velenju že dolgo zaželeno predavanje prof. Šiliha in dr. Pertla iz Maribora.«
Leta 1970
Zadnja vestička, ki jo bomo v današnjem izboru predstavili je že mnogo mlajša, vendar zadosti zanimiva in aktualna, da se nam jo zdi vredno predstaviti. Najdemo jo v dnevniku Večer:
»Velenjsko jezero ponuja čedalje lepše možnosti za ribolov. Zdaj je v njem že mogoče loviti ščuke, krape, linje, podusi, rdečerepke, rdečeoke, koreslje, ostriže in klene, to pa je prav lep izbor. Enodnevno dovolilnico za ribolov si je mogoče za 8 dinarjev oskrbeti v recepcijah hotelov Pake in Jezero.«
Obljubljena aktualno se seveda skriva v ceni enodnevne karte za ribolov pred nič več kot 19 leti.
Pripravil: Tone Ravnikar
Razstavo spremlja barvni katalog, uvodno besedo vanj pa je zapisal Luka Matijevič.
Na obisku pri slikarju Slavku Košenini
Sončno in toplo popoldne zgodnje pomladne nedelje me je zvabilo v naravo, da si razvedrim dušo in srce. Pot me je vodila v Topolšico in sklenil sem obiskati mlajšega kolega, slikarja in grafika Slavka Košenina.
Pisati o njem kot izrazito samotarski osebnosti ter širokemu krogu bralcev predstaviti njega in njegovo umetnost, ni lahka naloga. Slikar, ki ustvarja bolj za svojo dušo in osebno zadovoljstvo kot pa za vedoželjno javnost, me je sprejel v dnevni sobi, ki je tik ob ateljeju. Prijazna sestra Jožica, ki skrbi, da ima slikar vse v najlepšem redu, je pohitela skuhat kavico, in ko je prijetno zadišalo, je tudi najin pogovor hitro stekel v njegove likovne skrivnosti.
Že več kot četrt stoletja živi v domači hiši tik nad hotelom Vesna in nekdanjo Mladiko. Rodil se je 18. avgusta v prvem letu druge svetovne vojne. Po osnovni šoli v Topolšici je v Šoštanju
obiskoval nižjo gimnazijo, kjer je pri pouku kazal veliko nagnjenje do likovne vzgoje. Kljub težkim razmeram je našel pot v Ljubljano na šolo za grafično oblikovanje, ki jo je leta 1960 tudi uspešno končal. Kmalu po šolanju je v domačem kraju v manjši dvorani med bolnišnično kuhinjo, pripravil že tudi samostojno razstavo, ki je bila hkrati tudi prva likovna razstava v Topolšici.
Nekaj časa je bil zaposlen v celjskem podjetju Aero kot oblikovalec, nato tudi pri časopisu Novi tednik kot propagandist, eno leto pa tudi na šoli kot likovni pedagog — več ni vzdržal. Nemirni duh, predvsem pa želje po ustvarjanju, ali pa morda tudi razočaranje, ga je privedlo nazaj v domači kraj in neokrnjeno naravo, kjer se je zaprl vase kot školjka, ki v bolečini ustvarja biser. Prijazna lesena hišica kot iz pravljice o Janku in Metki, ki ždi nad idilično Dolino meseca, je idealen dom za tako senzibilno osebnost kot je slikar Košenina. Tu v samoti ga obiskujejo redki poznavalci njegove umetnosti in kolegi iz Društva Šaleških likovnikov, saj se sam le redko odpravi v mesto med ljudi. Največkrat po zelo nujnih opravkih ali zaradi nabave slikarskega materiala. Najraje je sam v tišini ateljeja, kjer ob umirjeni glasbi riše ali slika različna tihožitja in portre-
te. Bolj redko se odpravi na slikanje okoliške pokrajine, kajti njegova ustvarjalna moč je v notranjosti in ne v zunanjem posnemanju.
Čeprav si Venceslav Košenina sploh ne želi, niti si ne prizadeva, za prodor v širši svet2 mu je pred kratkim Miroslav Šumnik organiziral samostojno predstavitev v Likovnem razstavišču »Metilj« v Domžalah, kjer so razstavljali že mnogi znani likovni ustvarjalci. Njegove slike: tihožitja, stare domačije in portreti so realističen upodobitve, razumljive vsakemu gledalcu, zato tudi ne potrebujejo nobene glo-bokoumne razlage. Njegova dela so plod nemirnega, umetniškega hotenja, kar se odraža v barvah, ki so včasih žive in svetle, včasih pa tudi bolj zamolklih tonov, pač odvisno od njegovega notranjega razpoloženja in podoživljanja.
Pravzaprav slikarja in grafika Venceslava Košenina veliko ne zanima, kaj se dogaja v zunanjem svetu, okoli njega, ker pač nima televizije, ki bi ga vznemirjala. In prav v tem je njegova velika sreča in folozofija njegovega poduhovljenega samotarskega življenja. V takšnem in podobnem razmišljanju je ob dišeči kavi in dobrem pecivu minilo popoldne pri Slavku Košenini, ki me je privedlo do prepričanja, kako prav se je odločil umetnik, ki slika za svojo dušo na tihem kraju nad idilično Dolino meseca. Tu v samoti in notranjem razmišljanju nastajajo redke umetnine, kot tudi redki biseri v trpeči in zaprti školjki na dnu morja. In le redkim je dano, da ta skrivnostni biser odkrijejo.
Viktor Kojc
Minuta zgodovine
o
»Watzek, ki je postal sturmfiihrer S/l, je da! Georga zapreti v koncentracijsko taborišče, čeprav je že pred petimi leti pretrgal slike z njegovo ženo Lizo«.
(Remarque. Črni obelisk)
Nekaj dni nazaj sem se mudil v bolnišnici. Čakalnica je bila nabita in blizu mene sta sedela dva starejša gospoda. Kljub visoki starosti sta bila oba videti še kar vitalna. Nehote sem jima prisluhnil.
ON I: »Veš, najprej je pospravil v svoji partiji vse, ki so mu nasprotovali. Dovolj je bilo že to, da mu niso na glas pritrjevali. Kolikor jih ni mogel odstraniti po legalni poti, jih je odstranil z intrigami. Te so izvajali njegovi vazali«. ON II: »Ko je razredčil sovražnike, je na njihova mesta postavil svoje ljudi. Potem se je lotil osvajanja ozemelj drugih narodov«.
ON 1: »Toda med ljudmi, ki niso bili člani partije, je bilo veliko njegovih nasprotnikov. Tudi njih se je lotil po načelu, da kdor ni bil z njim, je bil proti njemu«. ON II:»Resnično! Ničesar se ni ustrašil. Da bi ustrahoval in uničil nasprotnike, je pripravil celo napad na parlament«.
Vtem sta gospoda umolknila in se zatopila v svoje misli. Po premoru je navidez mlajši nadaljeval.
ON I: »Ali se ti ne zdi čudno, da so mu sledile tako velike množice ljudi?« ON 11 »No ja; gospodarska kriza je razjedala državo. Če obubožanemu ljudstvu, ki je brez volje, pričneš na vso moč pihati na dušo in obljubljati rešitev, ni vrag, da ne bi temu prisluhnilo!« ON I: »Toda to še ne bi smel biti vzrok, da smo mu ljudje verjeli!« ON II: »Seveda ne! A glej: njegova propagandna maši-nerija je delala po načelu, da nenehno ponavljajoča se laž nazadnje postane resnica.« ON I: »Kako pa jim je lahko
tako lagal?« ON II: »Saj se vendar spomniš! Imel je izjemno sposoben propagandni štab, ki je z iztrebljanjem nasprotnikov zasedel tudi vse pomembne točke v sredstvih javnega obveščanja. Najbolj učinkoviti pa so bili gotovo množični ljudski shodi, na katere so prihajali tudi omahljivci. V množici so dobili občutek moči in pod vplivom Velikega Vodje frenetično zapluli v vrtinec fanatizma«.
Piše: PETER REZMAN
jmb
ON I: »Imaš prav. Prej, ko sva govorila o gospodarski krizi, gotovo nisva spregledala strahotne inflacije denarja?« ON II: »Seveda ne! Zanimivo, da mu je ravno ta nadloga prišla prav. To je bil kamen spotike, s katerim je navalil na vse pre-tege«.
ON I: »Res je. Med poganjanjem svojega smrtonosnega koleslja je napisal tudi knjigo. To je prebujeno množico še bolj podžgalo in vse skupaj se je spremenilo v fanatizem in vero. Zaradi tega marsikomu ni bilo več žal niti življenja.« ON II: »Točno! Toda knjiga ni nakazala le rešitev gospodarskih težav. Ljudem je uspel vcepiti misel, da so pripadniki večvrednega naroda. Da so nadljudje! Njihovi nadčlovečnosti da drugi narodi samo nagajajo, tako da ne morejo izpolniti zgodovinskega poslanstva. Med manjvrednimi narodi je veliki vodja odkril tudi najbolj krivega. Zanimivo je, da so bili pripadniki tega naroda kar precej pod-jetjni in bogati. Seveda so bile druge vere.« ONI: »Da, da. Te ljudi so strahotno preganjali in zatirali. Pravzaprav so nad njimi izvajali pravi genocid«.
ON II: »Veš, uspelo mu je tudi to, da je svoj narod prepričal, kako se mu godi zgodovinska krivica zaradi izgubljene vojne v preteklosti«. ON I: »Da. Ljudje so mu verjeli, uradna oblast pa mu je tiho držala štan-go«.
ON II: »Kako so se motili! Mislili so, da bo njihova podpora, ki so jo v svojih skorumpiranih navadah dajali močnejšim, kaj pomagala. Pa jim ni! Kmalu se je Veliki Vodja dokopal samega vrha. Zavladal je in pognal v nemilost vse, ki so mu pomagali do trona«. ON I: »Da, da. Hitlerje bil velik lisjak . . .« Tedajci je v čakalnico vstopila medicinska sestra in med poklicanimi sta se znašla tudi oba gospoda. Vrata so se za njima zaprla, jaz pa sem s pogledom ošvrk-nil fotografijo na naslovnis trani »Dela«, ki je ležalo na mizi. Videl sem letalski posnetek jugoslovanske skupščine, obkrožene z milijonsko množico demonstrantov. Prejšnji večer so s TV ekrana kričali:
»ORUŽJE NAM DAJTE, ORUŽJE NAM DAJTE, ORUŽJE NAM DAJTE ...«
Pozdrav iz daljne Japonske
Marsikdo v Titovem Velenju se sprašuje, kaj dela in kje živi Aoljz Jerčič, samouki kipar iz Mute ob Dravi, ki je nazadnje delal v Gorenju in prav v tem kolektivu ustvaril nekaj velikih umetniških del. Tu so nastali velikanski kipi in eden izmed njih ponazarja pohorskega orača, partizanskega borca, heroja Alfonza Sarha. Ta kip stoji pri osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju.
Izredno veliko skulpturo iz varjenega železa pa je Alojz Jerčič s pomočjo Gorenja izdelal za natečaj na Japonskem. Z delom je uspel, osem metrov visoka skulptura sedaj krasi muzej na prostem v Japonskih alpah, potem ko je zanj prejel v muzeju Hakone posebno nagrado Henrya Moora. Predvsem ta uspeh je Alojza Jerčiča utrdil na Japonskem, kjer sedaj, deseto leto živi svoje umetniško življenje z življenjsko prijatelji-
co Japonko Hiroko Kubota, znano pisateljico in novinarko, ki je prepotovala domala ves svet.
Prav letos se že po številnih razstavah, ki jih je Alojz Jerčič imel na Japonskem od leta 1979 naprej, znova predstavlja na Japonskem s,ciklusom novih plastik iz varjenega železa, ki mu je dcfdal baker.
Okrog 60 del, nastalih v zadnjih letih v lastnem ateljeju v kraju Ibaraki blizu Osa-ke, je pred dnevi, ko se je
mudila na Japonskem jugoslovanska gospodarska delegacija, razstavljal na Ginzi, Tokiu, kmalu pa bo z njo obiskal še znane galerije od Tokija do Hirošime
Alojz Jerčič (prvi z leve) se je oglasil z lepo fotografijo z gosti, ki so prišli lani na njegov 40. rojstni dan v Gast International v Osaki. Druščina umetnikov, pa tudi poslovnežev in drugih, je slavila kot se spodobi za umetnike.
Kegljanje	JQ ^ j-g^J
Šoštanjski kegljači niso več »večno drugi«. V letošnjem prvenstvu v I. medobčinski ligi so prepričljivo osvojili prvo mesto in si zagotovili nastop v kvalifikacijah za 2. republiško ligo, pri tem pa postavili rekord posebne vrste: zmagali so v vseh 18 kolih prvenstva. Njihova zadnja »žrtev« je bila ekipa celjske Kovi-notehne, ki sojo v 18. kolu doma premagali za 236 kegljev, z rezultatom 4.904:4.668.
Še 18. zaporedno zmago so priborili: S. Fidej 863, Glavič
Turnir ob 20-letnici ŽRK Velenje
Zmaga Kitičevi s soigralkami
Stojijo od leve proti desni: predsednik kluba Ivo Žnidar, Trifunovič, f56' 'las'č'f 8I5- Križov"'k 803-Kramer, S. Fidej, Hasičič, L. Fidej; čepijo: Žnidar, Glavič, Križovnik in L h,deJ 8UI in *-ranler '«>-skrajno desno Aleksič.
Odbor pri OTKS o Rdeči dvorani
Dvesto dni v letu za šport
Rdeča dvorana v celoti izpolnjuje naloge, ki izhajajo iz sporazuma med njo in ZTKO-jem občine Velenje, je bilo poudarjeno na zadnji seji Odbora za planiranje in razvoj telesne kulture pri OTKS Velenje.
Bazeni so nemoteno obratovali skozi vse leto, lani pa so na bazenu uredili tudi garderobe, priročni bife, trim kabinet in savni. Tako so načrtovane naložbe v bazen v glavnem sklenjene. Ce-prav so obratovali nemoteno, skozi vse leto, pa so na bazenu lani >pridelali< izgubo, namerili so jo za 40 milijonov dinarjev, vendar prekrili z ostankom dohodka v drugih enotah Rdeče dvorane in enote >sejmi<.
Odbor je na tej seji podprl predlagan Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela te-lesnokulturnih storitev med DO Rdeča dvorana in ZTKO-jem občine Velenje. Z njim bi naj namreč zagotovili še večjo dostopnost in istočasno umno koriščenje tele:snokulturnih površin, s katerimi razpolaga ta delovna organizacija, tako s strani klubov,
društev ikot občanov, ki se vključujejo v/ športno — rekreativni program Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje.
V Rdeči dvorani bodo letos 200 dni namenili športu — doslej je telesna kultura koristila le 30 odstotkov razpoložljivih ur. Večina klubov, društev in občanov dvorano koristi popoldan, medtem ko je ta dopoldan večinoma prazna, neizkoriščena. Zakaj te možnosti bolj ne izkoristijo šole in vrtci, recimo? Izračunali so namreč, da bi lahko Rdečo dvorano v enem tednu koristilo kar 90 razredov in to po dve uri! (Za bazen so naredili podoben izračun v enem tednu se lahko zvrsti 30 razredov po 1 uro). To pa je za izkoristiti, še zlasti zato, ker ima kar nekaj osnovnih šol in vrtcev v občini premalo zaprtih telesnokulturnih površin in se marsikje istočasno gneteta v eni telovadnici skupaj dva razreda.
Iz tega razloga je zato Odbor predlagal, da se prazni termini ponudijo v koriščenje vsem velenjskim šolam in vrtcem. Ti naj se z ZTKO-jem dogovorijo o koriščenju teh površin, v prid otrok, seveda. V Rdeči dvorani pa so se pripravljeni o ceni dogovarjati. Da pa ta sigurno ne bo višja od tiste,ki jo morajo nameniti šole za uporabo telovadnice, so zagotovili.	(mkp)
Velenje:Arena 30:24
Gostje
enakovredne le na začetku
Velenjske rokometašice so se z zmago proti igralkam iz Pulja rešile vse skrbi glede morebitnega obstanka v ligi. Po dvajsetih kolih imajo 21. točk. Na prvenstveni razpredelnici so na sedmem mestu, to pa je položaj, ki jim zagotavlja brezskrbno nadaljevanje. Tudi v tej tekmi so potrebovale nekaj časa, da so se segrele. V 17. minuti je bil rezultat zadnjič izenačen (7:7), nato pa so si Velenjčanke v nekaj minutah z zelo dobro igro priigrale prednost treh zadetkov in takšna je bila razlika tudi po prvem polčasu. Z enako razliko so dobile tudi drugi del, v katerem je za zelo dobro igro treba še posebej pohvaliti Zidatjevo, v obrambi pa Goličevo. Skoda, da je vratarka Lakičeva prejela nekaj nepotrebnih zadetkov, saj bi bila v nasprotnem primeru razlika v korist domače ekipe še precej višja.
Velenje: Lakič, Karič II, Go-
lič 3, Topič 1, Zidar 9, Omerovič 3, Oder, Vičar 2, Verzelak 1, De-lič, Jan, Petek.
(vosJ
Ljubitelji ženskega rokometa so v soboto skupaj z igralkami in vodstvom kluba proslavili v Rdeči dvorani 20-letnico uspešnega delovanja ženskega rokometnega kluba Velenje. Za to slavje bi lahko dejali, da je bilo delovno, saj so ob jubileju organizirali turnir, prava slovesnost pa naj bi bila jeseni. Na turnirju so nastopile igralke italijanskega kluba Sardinia H. C., za katero nastopajo tudi tri jugoslovanske rokometašice, med njimi doslej naša najboljša igralka Svetlana Kitic. Gostje turnirja so bile tudi igralke ERE Šmartno, pa tudi rokometašice Arene iz Pulja. Njihova tekma z Velenjčankami pa je bila hkrati tudi prvenstvena tekma 20. kola v drugi ZRL — sever. V uvodni tekmi so se sestale igralke italijanskega mesta Sasari in ERE Šmartno. Šmarčanke jim niso bile dorasle in gostje so zlahka zmagale z 38:16. Ker so tudi Velenjčanke premagale svoje nasprotnice, ekio Arene, so se v tekmi za prvo mesto na turnirju sestale z Italijankami. Na začetku srečanja je podžupan mesta Sasari podelil igralkam srebrne značke svojega mesta, predstav-
Spominske srebrne značke
niki kluba pa so spominski darili podelili tudi predsedniku domačega kluba in predsedniku skupščine občine Velenje Dragu Šule-ku. Finalna tekma je bila zelo lepa in gostujoča ekipa, z odlično Kitičevo na čelu, je zasluženo zmagala z 28:33. Kljub porazu velenjska dekleta niso bila slabe volje, saj so to srečanje odigrale
po zahtevni tekmi z Areno in so bile v drugem polčasu že zelo utrujene. Gostujoče igralke, še zlasti pa njihovi številni spremljevalci, so se zmage veselili v svojem značilnem italijanskem temperamentu. Ob koncu turnirja sta oba kluba dolgoletno sodelovanje utrdila še s pobratenjem.
(vos)
Rudar:Svoboda 3:3
Rudar (Tr):Šoštanj 25:24
Imajo še možnosti za naslov? Dober začetek
S staro smučarsko karto popust pri novi
Vsi tisti, ki so lani kupili letne smučarske karte so jih skozi zimo lahko btolj malo koristili, nekateri sploh nič. Zaradi slabe zime tako ne boli glava samo žičničarjev, ki seštevajo izgubo, saj računajo, da jim bo ta prinesla okoli 80 odstotkov izpada dohodka, ampak se jezi tudi marsikdo od tistih, ki je z nakupom karte za to zimo pohitel.
Zato so člani Odbora za planiranje in razvoj telesne kulture pri OTKS Velenje izkoristili priložnost, ki so jo imeli, ko jim je direktor RTC Golte podajal poročilo o uresničitvi lanskega programa in načrtih za letos in ga pobarali, kako bo s tem. Bodo imeli ti smučarji privilegij naslednje leto?
Možnosti sta dve, je rekel, rizik takšnega nakupa pa obojestranski — tako prodajalca kot kupca. Vendar so na RTC Golte iskali in našli vmesno rešitev: prihodnje leto bodo tistim, ki bodo predložili staro karto odobrili 20 do 30 odstotkov popusta pri nakupu nove. Odstotek še ni natančno določen. Vsaj nekaj torej za tolažbo.
(mkp)
KNM Titovo Velenje prvak
V nedeljo je bila končana zimska liga v malem nogometu, ki jo je pod pokroviteljstvom ZTKO organiziral klub malega nogometa Titovo Velenje. V končnici tega tekmovanja je nastopilo 20 ekip. Letošnji zmagovalec je ekipa K.MN Titovo Velenje, ki je prvo mesto osvojila brez izgubljenega srečanja. Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe Lajš, Mušketirjev, Pesja, Grajskega hrama itd. Najboljši igralec lige je bil Stanojevič, najboljši vratar Šmit in najboljši strelec Huda-rin. Letni del tekmovanja se bo pričel v drugi polovici aprila, organizator pa bo ekipa Lipovega lista.
Slovenski derbi 14. kola republiške lige so dobili domači ro-kometaši. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, gostje so bili boljši v prvem polčasu, gostitelji pa v drugem. Po prvih 30. minutah so rokometaši Šoštanju vodili za zadetek (12:13), zelo razburljivi pa so bili zadnji trenutki tekme, saj so domači igralci odločilni zadetek dosegli pol minute pred končnim sodnikovim piskom. Glede na razplet dogajanja na igrišču bi bil neodločen izid najbolj pravičen, očitno pa so domači igralci imeli nekoliko več sreče. Po besedah vodstva Šoštanja, pa ob koncu sodnika nista najbolj korektno sodila.
Po 14. kolih so tako na prvem mestu Trboveljčani s 24 točkami, ekipa Šoštanja na drugem mestu zaostaja kar za 4 točke. S tem so se gotovo zelo zmanjšale možnosti Šoštanja za osvojitev republiškega naslova. »Res so te možnosti po porazu z neposrednim tekmecem veliko manjše, toda tudi Trboveljčane čakajo še nevarni nasprotniki,« je dejal po tem porazu z neposrednim tekmecem za vrh lestvice predsednik kluba Franc Plaskan.
Šoštanj: S. Lesjak, Čater I, Ramšak 2, Terglav, Rozman, Plaskan 3, Požun 3, Žolger 6, R. Lesjak 3, Vrečar 3, Vogler 3, Gradišnik.
TVD Partizan Vinska gora
Rekreacija za boljše počutje in zdravje
Telovadno društvo Partizan v Vinski gori je bilo ustanovljeno 28. marca 1976. leta in danes šteje skoraj 600 članov. Organiziranih imajo več sekcij, to so nogometna, košarkarska, smučarska, planinska, namiznoteniška in rekreacijska. Je še nekaj manjših, ki jih bodo združili in jih skupno poimenovali kot sekcijo za trim. Društvo dobro sodeluje z vsemi krajevnimi dejavniki, posebej pa s tamkajšnjo osnovno šolo, ki jim pomaga pri izvedbi vseh športnih in rekreacijskih dejavnosti.
»Levji delež denarja za dejavnost dobimo od TKS Žalec, nekaj prepotrebnih sredstev pa si pridobimo z raznimi prireditvami, ki so vedno dobro obiskane. Največ denarja porabimo za športne rekvizite, kot so žoge, blazine in drugo. Tudi nekatere delovne organizacije nam pomagajo s svojimi izdelki, ki jih rabimo za srcčclovc,« je povedal vodja rekreacije pri TVD Partizan Vin«,ka gora Milan Lsar.
Pred leti ste dobili republiško priznanj« za množičnost. Kaj vam pomeni ?'
»Dob ili smo ga pred petimi leti in nami je v veliko spodbudo za nadaljnjjc delo. Za naprej si želimo, da Ibo med krajani šc takšno sodelovanje kot doslej, da bodo imele delovne organizacije šc naprej tak posluh za naše delo in bo tako naša dejavnost prav tako
uspešna kot je bila v preteklosti. Kakšno bo finančno stanje je težko reči, saj težav ne bo le pri nas, ampak v celi republiki.«
V mesecu januarju so v večnamenski dvorani v Vinski gori začeli z redno rekreacijo krajanov, prej so jo imeli dva do trikrat na leto na CSŠ v Titovem Velenju. Sedaj, ko imajo primeren prostor, imajo tudi urnik rekreacije razdeljen na ves teden. V ponedeljek ima rekreacijo osnovnošolska mladina, vodi jo Jože Švajgl in srednješolska mladina, ki jo vodi Milan Fajfer. V sredo imajo rekreacijo ženske do 25
let, vodi jih Branko Weisenbach in ženske nad 25 let, ki jih vodi Nada Fajfer. V četrtek imajo rekreacijo moški do 25 let, ki jih vodi Zdenko VVeisenbach in starejši, ki jih vodi Milan Usar.
Ko smo bili pred dnevi na obisku v Vinski gori, so v večnamenski dvorani rekreirale ženske pod strokovnim vodstvom Nade Fajfer. Kar zanimivo jih je bilo gledati kako poslušno in skladno so izvajale vaje voditeljice Nade. Eno izmed udeleženk, Anico Škrlio, ki že od samega začetka hodi na to rekreacijo, smo povprašali kaj ji to razgibavanje po-
meni. »Takoj ko je TVD Partizan poslal vabila za tovrstno vadbo, sem se brez oklevanja odločila zanjo. Delam v kontroli v Gorenju in se mi zdi, da je to razgibavanje koristno in potrebno. In ne le to, človek se ob tem razvedri in pozabi na vsakdanje težave. Povrh vsega se ženske med seboj bolje spoznamo in se o marsičem pogovorimo. Takšno razgibavanje, ki ni težko, je primerno tudi za starejše. Škoda, da nas ni več, upam pa, da bodo tudi druge dobile korajžo.«
B. Mugerle
Anica Škrlin: »Ne utruja nasprotno — sprošča«
Me že rekreiramo, kaj pa ve?
V 15. kolu bodo rokometaši Šoštanja v Rdeči dvorani gostili ekipo ravenskega Fužinarja.
(vps)
Odbojka
Stavbar-mladi -.Topolšica
3:1
Nobena od treh ekip v slovenskih odbojkarskih ligah tokrat ni bila uspešna. Trikrat nič je torej nič, kar
pomeni tudi nižja mesta na lestvicah. Igralci Topolšice so na gostovanju pri mladi ekipi Stavbarja MTT v Mariboru izgubili z 1:3 (—3, —8, 3, —5j. Zbrano so igrali le v tretjem nizu in ga gladko dobili, sicer pa zmaga domačih odbojkarjev ni bila vprašljiva. V 19. kolu bodo Topolčani doma igrali z Brezovico, ki je krepko v vodstvu in je doslej klonila le enkrat.
Partizan Kamilica :To-polšica Kajuh 3:1
V ženski slovenski ligi so tokrat gostje slavile na vseh tekmah, žal to ni uspelo edino igralkam Topolšice Kajuha, ki so na gostovanju v Kamni-ci klonile proti domačemu Partizanu z 1:3 (—12, —10, 11, —7) in se s tem porazom znašle na zadnjem mestu. V prihodnjem kolu bodo doma igrale z ekipo Krima.
Ljubno GLIN:Fužinar 0:3
Ljubenke so srečanje tega kola odigrale že med tednom in na svojem igrišču nepričakovano gladko izgubile s Fužinarjem z 0:3. V naslednjem kolu bodo gostovale pri Partizanu v Kamnici, ki se krepko bori za obstanek.
Elkroj :Stol Virtus 1:1
Zaigrali slabše kot so pričakovali
Prvo pomladansko srečanje v Mozirju je bilo pravzaprav derbi, saj sta se pomerili drugo in tret-jeuvrščeni iz jesenskega dela. Rezultat je bil neodločen, torej so tudi mesta ostala nespremenjena. Ob nepričakovanem porazu vodilne Ljubljane doma z zadnjim Kovinarjem se je razlika do prvega mesta zmanjšala na točko, nič več pa ne zaostajajo zasledovalci. Domačini so po lepi akciji z zadetkom Hrena povedli že v 4. minuti, gostje pa so izenačili v 22. V nadaljevanju so več napadali nogometaši Elkroja, gostje so se vešče branili, sicer pa igra ni bila na ravni ekip z vrha lestvice slovenske nogometne lige.
V naslednjem kolu bodo mozirski nogometaši igrali v Murski Soboti z Muro, ki je le točko za njimi na četrtem mestu, v nedeljskem kolu pa je v Celju visoko s 4:0 premagala domačega Kladi-vaija.
Konec tedna so oživela tudi igrišča v slovenski nogometni ligi, saj so odigrali prvo spomladansko kolo. Velenjčani so gostovali v Ljubljani in se domov vrnili zadovoljni, saj so s Svobodo igrali 3:3. Nogometaši Rudarja so celo prvi povedli, v 32. minuti je domačega vratarja premagal Goršek. v II. polčasu pa so gostitelji dvakrat vodili, toda obakrat je izenačil Brdanovič, ki je bil za večino najboljši igralec srečanja. Torej uspešno nadaljevanje prvenstva in upamo, da bo še bolje v nedeljo, ko bodo igralci gostili ekipo Pohorja.
Kljub nedeljski prvenstveni tekmi so v ponedeljek odigrali prijateljsko tekmo z moštvo.n St. Michael iz avstrijske Koroške in zmagali s 3:1. Zadetke za Rudar so dosegli: Cvikl 2 in Brdanovič L
Radovljica: Elektra 88:91
Na gostovanju pri ekipi Radovljice so košarkaši Elektre težko a zasluženo premagali domačo ekipo. Elektri je več problemov kot domača ekipa delal sodnik Žibret iz Ljubljane, ki je pred kratkim v Šoštanju prekinil prvenstveno tekmo s Ptujem. Na vsak način je hotel gostom vzeti zasluženo zmago.
Elektra je po prvem polčasu vodila z 48:38. V drugem delu pa so prednost še povečali na 16 točk. Takrat pa je prvi sodnik začel z »delitvijo pravice«. Zaradi petih osebnih napak so morali iz igre Kitale, Plešej, Zakerš-nik, Tomic in Lipnik. Domačini so metali 49 prostih metov, košarkaši Elektre pa pol manj. Tako so za Elektra zadnjo minuto igrali le štirje igralci. Najboljša pri Elektri sta bila Dum-buya, ki je od 13 metov zadel 11-krat ter Sevšek, ki je dosegel zadnjih 7 točk za Elektra.
Za Elektra so igrali: Sevšek 9, Lipnik 14, Kitak 1, Dubuya 24, Zakerš-nik 4, Rotovnik 12, Bogataj, Tomic 18 in Plešej 8.
V soboto 1. aprila vabimo ob 17. uri vse ljubitelje košarke na tekmo Elektra :Smelt Olimpija (mladi).
Stane Breznik
Šah v Gorenju
V Gorenju so razpisali prvenstvo za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju za moške in ženske za leto 1989.
Prvenstvo bo v torek, 4. aprila, ob 17. uri v restavraciji tozda Gostinska enota. Igrali bodo po švicarskem sistemu s 7 krogi za moške in s 5 krogi za ženske. Pare bo določal računalnik, čas igranja bo 2 x 10 minut.
Vodi F. Stropnik
Na kitropotezneui šahovskem turnirja za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja » Titovem Velenju je sodelovalo 7 šahistov, zmagal pa je Franc Stropnik iz Gorenja EKO s 5 točkami.
Tako je Franc Stropnik prevzel vodstvo po drek turnirjih, ki jih prirejajo
Radio Velenje
Družina in rekreacija! Odprta vrata velenjske knjižnice
Ker Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje tudi letos organizira družinski trim vikend v Poreču. vam bomo predstavili program, ki smo ga pripravili za konec meseca aprila (6d 27. do 30. aprila). Se prej pa bomo namenili nekaj besed sami rekreaciji družine.
Dnevno rekreiranje družine, kot celovite enote, je pri nas še slabo razvito. Prosti čas je osnovni pogoj rekreacije, ki pa ga primanjkuje zaradi dodatnih obremenitev in obveznosti v tem času. Poleg tega pa so v večji meri neprimerne tudi rekreacijske površine in objekti: nimamo objektov in naprav, da bi se lahko hkrati rekreira-li tudi odrasli, na objektih za odrasle pa ni otroških igral.
Nasprotno dnevni rekreaciji družine, pa je intenzivnejše udejstvovanje v času tedenskega oddiha in letnega dopusta, čeprav tudi tu ne moremo govoriti o načrtnem usmerjanju družine v rekreacijo.
Rekreacija ima posebno vrednost za družino prav ob koncu tedna, ker so tu dane največje možnosti, da se člani družine seznanijo z raznimi vrstami športne ali druge aktivnosti, ki jih sicer ne poznajo.
Izkoriščanje prirodnih elementov, kot so sonce, voda in svež zrak. daje psihično in fizično osvežitev, ki enako pozitivno deluje na organizem otroka kot odraslega človeka.
Vzgoja družine, odnos staršev do športa in njihovo lastno aktivno športno delovanje izoblikujejo na poseben način odnos otrok do športa in rekreacije. Zgled staršev in njihova
namenska vzgoja velikokrat odločata o življenjski poti (ali načinu življenja) otrok. Na drugi strani pa mnogi starši v skrbi za zdravstveno stanje svojih otrok spel najdejo pot k športu in igram. S takim delom in pogledom, naj bi začutili potrebo po rednem, organiziranem športnem delovanju, v enaki meri pa to vpliva na nadaljnje razširjanje rekreacije v družini.
Vsekakor največje breme in pobuda leži na sami družini, da se odloči kako bo izkoristila svoj prosti čas in interes do rekreacije, izbira pa je lažja v povezovanju z drugimi družinami ali športno rekreativnimi ustanovami, ki nudijo že organizirane družinske programe. Tudi mi smo pripravili družinski trim vikend v Poreču, kjer se boste lahko organizirano rekreirali, tako mamice, očetje in seveda otroci v raznih športnih panogah, od odbojke, namiznega tenisa, plavanja, mini golfa, košarke, malega nogometa, veslanja in še in še. Tako se boste lahko v štirih dneh prepustili športno rekreativnim aktivnostim, seveda vsak po svojih telesnih zmogljivostih.
Ker bo tudi cena ugodna, otroci do IO. leta imajo popust in bo možno odplačati v treh obrokih, vabimo družine, da izkoristijo to ugodnost in se odločijo, da preživijo praznike in konec tedna v Plavi laguni pri Poreču.
Vse informacije dobite na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, tel. 854-824, podroben program pa bo objavljen tudi v Našem času v začetku meseca aprila.
Nasvidenje v Plavi laguni pri Poreču!
MARKO BORUTA
Enote: TITOVO VELENJE, ŠOŠTANJ, ŠMARTNO OB PAKI
Kar nekaj vas je, dragi bralci, ki ste pozabili na nas in na knjige, ki ste si jih izposodili v naši knjižnici. Ravno vas opozarjamo, da bo od 3. do 8. aprila tekla akcija »Odprta vrata knjižnice«. Tako bomo obeležili dan 4. april, ki je svetovni dan mladinske književnosti.
In kaj to pomeni za vas?
Vsi, ki boste v tem času vrnili knjige, za katere smo vam morali poslati opomin, boste oproščeni zamude. Za vas je to ugodna priložnost, za knjižnico pa velika pridobitev. Fond zaradi finančnih razlogov težko obnavljamo, zato želimo, da vsaj knjige, ki jih imamo, neovirano krožijo med bralci.
Informiranost je pogoj družbenega razvoja, informacijo pa najdemo ravno v knjigi. In če je med vir informacij in uporabnika postavljena ovira, se krogotok prekine. Ne bodite ovira ravno vi, vrnite knjige in si priskrbite nove vire še nepoznanih informacij, ki vam bodo omogočale nadaljni razvoj.
Mogoče je med vami nekaj takih, ki se niti ne zavedajo, da imajo knjige že dalj časa doma. Za vse tiste bomo po opravljeni akciji pripravili poseben seznam, ki ga bomo javno objavili v Našem času. Na njem bodo vsi bralci, ki nam še dolgujejo knjige.
Pridite! Od 3. do 8. aprila vas še posebej težko pričakujemo!
Stanka Beričnik
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK
Nepričakovan uspeh mladih košarkaric »Šaleške«
V soboto 25 marca je bila v Šoštanju v telovadnici šole »Biba Ročk« kar mala svečanost, saj so se mlade košarkašice uvrstile v finale republiškega košarkaškega prvenstva za pionirke. Uspeh je še toliko pomembnejši, saj so selekcijo Šaleške zastopale le igralke Biba Ročk in pa Odrova iz šole A. Aškerc. Že samo predtekmo-vanje je bilo zanimivo v četrtfinalu, sedaj, v polfinalu pa uspeh, ki praktično ni bil pričakovan saj se je v tem
tekmovanju zvrstilo kar 320 ekip. Selekcija Šaleške bo tako igrala skupaj še z tremi najboljšimi ekipami SRS za naslov prvaka. REZULTATI POLFINALA: Šaleška:Pomurje 51:32 (31:10) Šaleška :Zasavje	39:31 (26:17)
Pomurje:Zasavje 40:30 (21:15) Za Šaleško so igrale: Borovšek, Po-štrak, Katič 18, Oder 23, Melanšek, Miklavžin 25, Rajšter 16, Moškon 4, Kac 3, Zelcer, Holcer, Jelen 2, Lenart.
Rezultati nagradnega žrebanja
(Zap. št., vrsta nagrade, številka izžrebane vstopnice)
1. Hladilnik, 03048, 2. 5 t premoga, 03909, 3. 5 t premoga, 03403, 4. Kavni mlinček, 03105, 5. Kavni mlinček, 03563, 6. Budilka, 03168, 7. Stenska ura, 03235, 8. Tehtnica, 03154, 9. Vi-deokaseta, 03256, 10. Videokaseta, 03559, II. Videokaseta, 03291, 12. Videokaseta, 03934, 13. Videokaseta, 03234, 14. Moška srajca, 03936, 15. Športna majica, 03410, 16. Športna majica, 03207, 17. Otroška smučarska čelada, 03101, 18. Smučarske palice, 03436, 19. Športni copati — adidas, 03218, 20. Športni copati — adidas, 03153, 21. Športni dres - adidas, 03034, 22. Športni dres — adidas, 03525, 23. Športni dres adidas, 03432, 24. Športni dres - adidas, 03385, 25. Športni dres — adidas, 03241, 26. Športni dres — otroški (yassa), 03179, 27. Športni dres — otroški (yassa), 03485, 28. Športni dres — otroški (yassa), 03116, 29. Športni dres - otroški (yassa), 03598, 30. Športni dres — otroški (yassa).
03198, 31. Darilni paket — Nama, 03370,32. Darilni paket - Nama, 03483, 33. Darilni paket Era, 03958, 34. Darilni paket - Era, 03929, 35. 10 kg krompirja — Era Prehrana, 03366, 36. Kosilo za 2 osebi (gostišče VIDA v Zavodnji), 03528, 37. Kosilo za 2 osebi (gostišče VIDA v Zavodnji), 03239, 38. Kosilo za 2 osebi - Delavski klub, 03113, 39. 5 kom. vstopnic za bazen v T. Velenju, 03016, 40. 5 kom. vstopnic za bazen v T. Velenju, 03902, 41. Sezonska vstopnica ŽRK Velenje — do leta 1994, 03371, 42. Sezonska vstopnica ŽRK Velenje 1989/1990, 03223, 43. Sezonska vstopnica ŽRK Velenje 1989/1990, 03545, 44. Sezonska vstopnica ŽRK Velenje 1989/1990. 03487.
Dobitniki, ki nagrad niso prevzeli v dvorani, jih lahko dvignejo vsak dan od 3. 4. do 5. 4. 1989 od 18.00 -19.00 uri v Rdeči dvorani Titovo Velenje.
Informacije na tel. 854-824.
ŽRK VELENJE
Prvenstvo v rokometu
Na letošnjem prvenstvu v rokometu za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je sodelovalo 6 ženskih in 20 moških ekip.
Uvrstitve posameznih ekip po starostnih kategorijah:
Ženske — skupina A (do 30 let): I.
DSSS GA Centralno skladišče, 2. Galvana, 3. Servis, ženske — skupina B (nad 30 let): 1. Interna banka, 2. ZHT.
REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o.
■ Šoštanj
U>*
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DSSS
Delavski svet DSSS objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJA PROIZVODNJE pod naslednjimi pogoji:
1.	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
2.	3 ali 5 let delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS.
DREVI SREČANJE Z DR. BAJTOM
Drevi ob 19.00 bo v knjižnici v Titovem Velenju srečanje z dr. Aleksandrom Bajtom, profesorjem na Pravni fakulteti v Ljubljani in predstojnikom ekonomskega inštituta pri tej fakulteti. Dr. Bajt bo govoril o gospodarskih dilemah našega časa in kot mednarodno priznani strokovnjak za ta vprašanja odgovarjal tudi na vprašanja, ki mu bodo v tej zvezi postavljena. Morda bomo zvedeli tudi kako je, če se politika preveč vmešuje v gospodarstvo in kaj je dr. Bajt predlagal v zvezi z afero Agrokomerc ...
Razgovor bo vodil diplomirani ekonomist Vlado Kotnik.
OKROGLA MIZA O KNJIŽNIČARSTVU IN SREČANJE Z MLAJŠIMI SLOV. KNJIŽEVNIKI
V četrtek, 30. marca ob 14.00, bo v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju »okrogla miza Komunista o knjižničarstvu«
Zvečer ob 19.30 pa bo v Domu DPO Konovo »Srečanje z mlajšimi slovenskimi književniki (z gosti)«
Moški — skupina A (do 30 let): I.
Procesna oprema 1., 2. ZHT ZS, 3. DSSS GA.
Moški — skupina B (od 31 do 40 let): I. Notranja oprema, 2. Zamrzovalna in hladilna tehnika, 3. Vzdrževanje.
Moški — skupina C (nad 41 let): I.
DSSS Gospodinjski aparati, 2. Zamrzovalna in hladilna tehnika, 3. DSSS SOZD Veterani.

Z VRHUNSKIMI KOPIJAMI, NAJNOVEJŠIMI FILMI IN DODATNO PONUDBO - IZPOSOJA VIDEOREKORDERJEV - VSE BOLJ Z VAMI!
v minulem tednu pet najbolje ocenjenih filmov po mnenju gledalcev:
Bruce Willis v filmu DIE HARD - ali slovensko UMRI POKONČNO, Tom Cruise v filmu Cocktail, Bryan Brown v filmu F/X UMOR S TRIKOM, Danny de Vito v filmu VRZI MAMO Z VLAKA, Lewis Collis v filmu COMMANDER - KOMANDANT
TAKOJ ZA NJIMI PA ŠE:
- RUNN1NG MAN in PREDATOR z Arnoldom Schwarzenegger-jem, Spielbergov Zadnji kitajski cesar, IRON EAGLE — ŽELEZNA PTICA II. — nadaljevanje uspešnice TOP GUN
IN ŠE IN ŠE!
ODLIČNA PONUDBA. TEDENSKO DVAJSET NOVIH FILMOV IN ŠE KAJ!
ZA VAS JOŽE JELEN IN VIDEO ČUK, STARO VELENJE, Stari trg 11


STANDARD Oddelek akustike
Telefon: 062/843-009 PRESNEMAVANJE ZA RENTO, OPREMLJANJE NOVIH VIDEOTEK,
400 mastrov in 30 novih filmov mesečno. Pričakujemo vaš klic ali prihod! Prej ali slej boste prišli do nas! Zakaj to ne storite takoj!
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
NOVA VIDEOTEKA!!
VIDEO SONČEK
Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999
Včeraj 1100 filmov, danes že 1300 filmov, resnično izjemna ponudba videokaset za vsak okus!
Postanite tudi vi član VIDEA SONČEK, članarine ni. ugodnosti so velike. Videokaseto si lahko izposodite ne le za en dan. ampak kar za tri DNI!
VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram, lepo vas bodo postregli, vi pa izkoristite res zanimivo ponudbo.
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan. razen ponedeljka od 9. do 18. ure.
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaher-ca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Fojtovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
prav tako v organizaciji »Komunista«.
ZA ABONENTE GLEDALIŠKEGA ABONMAJA:
»Svečana večerja v pogrebnem podjetju«
Namesto odpovedane predstave BALKON, ki bi morala biti 23. in 24. marca, smo v repertoar gledališkega abonmaja uvrstili groteskno komedijo Iva Brešana »Svečana večerja v pogrebnem podjetju«, s katero bo v Titovem Velenju gostovalo Gledališče Ivan Zaje iz Reke. Predstava bo v ponedeljek, 3. aprila 1989, ob 19.30, v domu kulture v Titovem Velenju.
Gre za enkratno predstavo Narodnega gledališča iz Reke, ki bo tokrat prvič gostovalo v Titovem Velenju. Na repertoarju tega gledališča je vse od leta 1983 dalje. Gotovo bo tudi za nas zanimivo prisluhniti izvirni Bre-šanovi besedi o odkrivanju ljudskih slabosti in nepravilnostih, ki so mogoče tudi pod političnim paravanom.
Režiser je Zlatko Sviben. Nastopa 22 izvajalcev gledališča iz Reke, ob sodelovanju Godbe na pihala Trsat in Zbora »devic«. Predstava traja 3 ure. Vstopnice po 20.000 din so še v prodaji. Rezervacije na telefon 853 574.
PETEK, 31. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 16.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 2. APRILA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (Odgovorili bomo na vprašanja, ki ste jih zastavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa bomo sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 3. APRILA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim: 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 5. APRILA: 1500 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kam; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (govorili bomo o zdravilnih zeliščih, o njihovi zdravilni moči, uporabi pri zdravljenju — z vprašanji, pa tudi lastnimi izkušnjami lahko sodelujete v pogovoru po telefonu 855-963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
M*
LESTVICA VIDEOTEKE
1.	coctail
2.	three crazy jeriss
3.	bay cove
4.	iron eagle ii
5.	die hard
6.	AIRWOLF
7.	brothers in low
Videoteka M4 je vsak dan odprta od 13. do 19. ure ob sobotah od 9. do 13. ure. Članarine ni na tri enkratno izposojene kasete četrta brezplačna.
Koledar
Četrtek, 30. marca — Bogoljub. Janž, Rino. Branko Petek, 31. marca — Beno (Benjamin). Vid, Biba Soboto, 1. aprila — Igo. Veno, Egon, Boško Nedeljo, 2. aprila — France (Francelj), Polde, Bogdana Ponedeljek, 3. aprila — Snežna, Riki, Helena (Lenka) Torek, 4. aprila — Izidor, Dušica, Benedikt (Beno) Sredo, 5. aprila — Cene, Vinko, Mira. Irena
» m.moi i m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek, 30. in 31.3. ob 18.in 20. uri BILOXI BLUES - ameriški, vojna komedija. Vloga: Mathew Broderick.
Petek, 31. 3. ob 10. uri, sobota in nedelja, 1. in 2. 4. ob 18. in 20. uri UMRJ POKONČNO (DIE HARD)
—	ameriški, akcijski triler. Vloga: Bruce Willis.
Ponedeljek, 3. 4. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 4. 4. ob 18. in 20. uri MAMA JE PONORELA - holand-ski, komedija. Vloga: Peter Faber.
Sreda, 5. 4. ob 10. uri COCTAIL -ameriški film (VIDEO) Vloga: Tom Cruise.
Ob 18. in 20. uri C.ADJE MATU-RIRAJO — francoski, komedija. Vloga: Michel Galabru.
NOČNI KINO: OTOK STRASTI
—	francoski, erotski. Vloga: Kriss Murphi
Predstave bodo:
—	petek, 31. 3. ob 22. uri v REDNEM KINU VELENJE
—	sobota, 1. 4. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in
—	nedelja, 2. 4. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
NOČNI VIDEO KINO v REDNEM KINU:
Sobota in nedelja, 1. in 2. 4. ob 22. uri SLADKA JULIJA - ameriški, trda erotika
Ponedeljek, 3. 4. ob 22. uri OAZA
—	domači, trda erotika.
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA!
Dežurstva
Dežurni zdravniki:
Četrtek, 30. marca — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Kočevar
Petek, 31. marca — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Vrabič
Soboto, 1. aprila in nedeljo, 2. aprila — glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Žuber
Ponedeljek, 3. aprila — dnevni dežurni dr. Renko, nočni dežurni dr. Smonkar
Torek, 4. aprila — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. S. Popov
KINO DOM KULTURE
Petek, 31. 3. ob 20. uri BABY BOOM — ameriški, komedija. MINI-FEST '89. Režija: Charles Shyer. Vloge: Diane Keaton, Harold Ramis.
Nedelja, 2. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: KEKEC - domači film.
Ponedeljek, 3. 4. - PREDSTAVA ODPADE!
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 2. 4. ob 17. uri OTROŠKA MATINEJA: KEKEC - domači film
ob 19.. uri UMRI POKONČNO (DIE HARD) - ameriški, akcijski triler.
Ponedeljek, 3. 4. ob 19. uri BILO-XI BLUES — ameriški, vojna komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 31. 3. ob 19. uri UMRI POKONČNO (DIE HARD) - ameriški, akcijski triler.
Nedelja, 2. 4. ob 14.30 uri OTROŠKA MATINEJA: KEKEC - domači film.
Torek, 4. 4. ob 19. uri BILOXI BLUES — ameriški, vojna komedija.
KINO ŠKALE
Nedelja, 2. 4. ob 16. uri PREDSTAVA ODPADE!
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
OBVEŠČAMO VSE ZAINTERESIRANE, da bo od 1. 4. dalje izposoja video kaset v prostorih ljubljanske NAME NON-STOP!
Sreda, 5. aprila — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Kikec
Dežurni zobozdravniki:
V nedeljo, 2. aprila je dežurna zobozdravnica dr. Ivana Jevšek, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma v Velenju.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 31. marca do 7. aprila je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jeri-hova 38, telefon: 858-704.
Obrtno združenje Mozirje
razpisuje v dogovoru s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Mozirje
možnost pridobitve do 120 m: poslovnih prostorov za namembnost mirne obrtne dejavnosti v pritličnih prostorih stanovanjskega objekta v Rečici ob Savinji.
Možnost nakupa do zgoraj navedene kvadrature je lahko od enega do več poslovnih prostorov, višina poslovnega prostora bo 3,50 m z dostopom na nivoju terena.
Cena za m' je ocenjena 4 do 5 NM.
Vsi zainteresirani pošljite ponudbe takoj, najpozneje pa v 7 dneh od objave, na Obrtno združenje Mozirje ali na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje.
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela, o. o.,
Titovo Velenje
Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet DSSS Gorenje SOZD razpisuje
prosta dela in naloge
POMOČNIK PO SOZD
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodenja, organiziranja in koordiniranja zahtevnih procesov dela
—	aktivno znanje enega in pasivno znanje enega tujega jezika
—	obvladovanje metod strateškega načrtovanja razvoja
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in bo lahko po poteku mandata ponovno imenovan.
Kaindidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, Področje razvoja samoupravnih in družbenoe-komomskih odnosov, z oznako na ovojnici »za razpis«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po končanem razpisnem postopku.
titovovelenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
ORGANIZIRANJE in PROGRAMIRANJE
pri službi organizacije in AOP — dva delavca
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
da imajo višješolsko izobrazbo računalniške, organizacijske ali ekonomske smeri (VI. st. strokovne izobrazbe)
—	najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri delu z računalnikom
—	pasivno znanje angleškega jezika.
Poskusno delo traja 60 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO »ERA« — Titovo Velenje, Prešernova 10 — KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
Mali oglasi
Dobro ohranjen temno rjav žametni globok otroški voziček, avstrijski, s prenosljivo košarico, poceni prodam. Prodam tudi malo rabljen siv kombiniran avstrijski voziček 7 vso dodatno opremo. Telefon 857 729, po 19. uri.
OSEBNI AVTO LADO 1300 S,
letnik november 1984, prevoženih 42.000 km, prodam. Telefon
854-035.
ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah izdelujemo in montiramo. Telefon 063-24-296. DOBRO SENO PRODAM..
Štefka Strožič, Lokovica 96 a, Šoštanj.
SENO PRODAM. Telefon
855-372	popoldan. UPOKOJENEC IŠČE ZAPOSLITEV IN ŽENSKO ZA SKUPNO ŽIVLJENJE. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Šoštanj«.
GLASBENI STOLP HITACHI
prodam. Telefon 853-079, popoldne.
KUPIM STREŠNO OPEKO Ki
kinda ali Vinkovci. Telefon 881-092.
BARVNI TV GORENJE EPM
in Orbiter nov, v garanciji ter PS prodam. Telefon 857-251, od 19. do 22. ure.
NUJNO PRODAM LADO NIVO, letnik 1982 in Javo 350 TS. Telefon 856-162 po 15. uri. Iščem delovno karto, ki sem jo izgubila. Osebna številka 28127. PEČ EMO CENTRAL 20 in rabljen barvni TV Gorenje ugodno prodam. Telefon 063-831-660. POROČNO OBLEKO, unikat, uvoz, komplet jadralno desko ter avto radio Kamasonic prodam. Telefon 856-417 (Igor). MOTOR TOMOS 15 SLG pro dam. Janez Strožič, Lokovica 96 a, Šoštanj.
ENOREDNI	PLETILNI
STROJ, Brother, prodam. Kličite po telefonu 854-960, po 19. uri.
STREŠNO OKNO UGODNO PRODAM. Telefon 853-666.
TEČAJ CIJE
KOMUNIKA-
Tečaj bo v petek, 31. marca 1989, od 16. do 21. ure in v soboto, 1. aprila 1989, od 9. do 17. ure v mali dvorani Doma kulture Titovo Velenje. Za tečaj je zaželeno predznanje s področij joge, ezoterike, radiostezije, bioenergije, meditacije itd. preko tečajev ali literature.
Tečaj vam priporočamo, ker je v odnosih z ljudmi komunikacija osnovni proces.
OB MORJU, V BLIŽINI PU-
IJA prodam več parcel za vikende. Telefon 853-321, interna 999, dopoldan.
NOVO ŠPORTNO KOLO, uvo
ženo na 12 prestav nujno prodam. Prodam tudi alpinistično opremo. Telefon 858-135 popoldan, Robert.
ZASTAVO 750 prodam, neregistrirano v voznem stanju. Cena 3 M. Telefon 856-905 dopoldan, Mirnik.
15 MESECEV STARO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, temno rjav žamet in fiat 750LE, obnovljen, ugodno prodam. Vrnjač-ke Banje 6, telefon 853-446, popoldan.
KATRCO GTL -4, letnik 1987, prodam. Telefon 853-351 od 6. do 14. ure.
TRI KOM. KOLEKTORJEV
(100 x 200), prodam. Telefon 855-140.
MARIJA ŠPEGEL iz Mute, obvešča da prodaja 3 mesece stare nesnice, 2 x cepljene, po zelo ugodni	ceni.	Telefon
062-873-202.
KMETOVALCI! Prodam silažni kombanj znamke »Pottinger«, telefon 853-005.
GRADBENO PARCELO V IZMERI 822 m\ v Lokovici, prodam. Telefon 881-076, od 20. do 21. ure.
ZASTAVO 101, letnik 1977, z obnovljeno školjko, prodam. Telefon 881-304, zvečer.
VIDEO RECORDER ZNAMKE FISHER VHS na daljinsko upravljanje, star 1 leto, ugodno prodam, cena po dogovoru. Telefon 855-231, interna 381, dopoldan ali 853-905, popoldan. ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, Kekca, ter 2 + 2 in pregradno opeko prodam. Telefon 858-800.
RENAULT - 4 GTL, star 17 mesecev, ugodno prodam. Telefon 856-326.
OD 1. APRILA vsako soboto prodajam po konkurenčnih cenah rjave jarkice — LOHMAN BRAUN pred Kmetijsko zadrugo Era v Titovem Velenju, doma pa po telefonu 36-427. V TITOVEM VELENJU ali okolici iščem sobo z možnostjo kuhanja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Samski«. PRIVAT POUČUJEM HARMONIKO. Informacije po telefonu 857-1 12.
O vezah in telefonih
Dokler je telefon osvajal svet, so zveze osvojili posamezniki.
Naučili so nas, da v življenju kopljemo z rokami, nogami. s telefonom ... Je sploh mogoče kakšno zvezo izkopati z motiko?
Zelo nenavadna je vest, da se je človeku podobna opica pol ure pogovarjala po telefonu. Revica je mislila, da lahko z zvezo postane človek.
Komisije za dodeljevanje telefona se ne obnašajo kot nogometni sodniki. Če bi se, bi
bili priča poplavi rdečih kartonov.
Z ničlo dobiš zvezo z mestom. Za daljše in večje zveze mora biti pred ničlo zapisanih vse več enic.
Znanstveniki so se potrudili in izdelali telefon za gluhe. Škoda, da še vedno ne slišijo tisti, ki se že mnoga leta obnašajo, kot da so gluhi.
S pripravniki je tako. kot s telefonskim dvojčkom. Če želi nekdo zvezo, mora drugi lepo počakati.
P. S.
gorenje
p o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
VABILO K SODELOVANJU
S silovitim razvojem Gorenja, širjenjem proizvodnih programov ter uveljavljanjem na domačem in zunanjem tržišču, je bilo potrebno oblikovati močno delovno organizacijo za storitveno dejavnost. Naša dejavnost je zelo razvejana. Opravljamo servisiranje in montažo izdelkov Gorenja, obnovo in proizvodnjo rezervnih delov, transport in logistiko, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih sistemov ter druge dejavnosti. V 76 servisnih enotah po vsej Jugoslaviji in na sedežu v Titovem Velenju je zaposleno 1550 delavcev, od teh ima kar 88% visoko, višjo ali srednjo izobrazbo. V svojem delu čedalje bolj uveljavljamo računalniško podprt informacijski sistem. S svojo dejavnostjo se vključujemo tudi v mednarodne gospodarske tokove.
K sodelovanju vabimo DIPLOMIRANE INŽENIRJE in INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE ali STROJNIŠTVA in DIPLOMIRANE EKONOMISTE.
Če vas zanima samostojno in kreativno delo ter če ste se pripravljeni spoprijeti s problematiko projektiranja in izgradnje telekomunikacijskih sistemov, ali če vas zanima strokovno delo na področju investicij in vzdrževanja ali na področju razvoja tehnologije servisiranja ali na področju trženja, nam sporočite ali nas pokličite. Omogočili vam bomo uveljavljanje znanja in ambicij, pa tudi dopolnitev in razširitev znanja, še posebej glede na zahteve Evrope po letu 1992. Dobrodošli boste kot že usmerjeni strokovnjak ali začetnik.
Veselilo nas bo, če se osebno zglasite, da se seznanimo in pogovorimo o možnostih za skupno delo ali pa nam pišite na naslov Gorenje — Servis, Partizanska 12, Titovo Velenje, Kadrovski oddelek ali pokličite na telefon (063) 856-747.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH
VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	D1	NC DC R0KP	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE						
TOVARNA USNJA ŠO	elektrotehnik	525.01 pripravnik	X	dč 8	1.000.000	1
TOVARNA USNJA ŠO	strojni mehanik	422.11 strojni mehanik	3	nč/dč 8	1.400.000	2
TOVARNA USNJA ŠO	elektromehanik	425.21 elektromehanik	3	nč 8	1.400.000	1
TOVARNA USNJA ŠO	obratni elektrikar	425.11 obratni elektrikar	3	nč 8	1.400.000	1
TOVARNA USNJA ŠO	zidar	452.04 zidarska dela	3	nč 8	1.400.000	1
ŠTANGLER JOŽE -	klepar	420.31 kleparska dela				
KLEPARSTVO			X	nč 8		1
ŠTANGLER JOŽE - SPLOŠNO		220.31 pomožna kleparska dela				
KLEPARSTVO/Kosovelova 20	pomožni klepar		X	nč 8		1
ZAHVALA ob smrti našega dragega sinka in bratca
Danila Babiča
iz Kersnikove 17 v Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Velenje, še posebej dr. Kuneju in Zupančiču ter patronažnim sestram za pomoč in nego.
Prav tako i/rekamo prisrčno zahvalo DO Gorenje Zamrzovalna tehnika, REK TOZD Transport in sostanovalcem Kersnikove 17, za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
2. aprila bo minilo leto žalosti, od kar nas je tako nenadoma zapustil naš ljubi mož, oče, sin, dedek in brat
Igor Zbičajnik
iz Titovega Velenja
Velika je praznina v našem domu, bolečina v naših srcih neprenehoma skeli, usoda nam vzela velik del je sreče, spomin nate pa venomer živi.
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
Dobitniki priznanj OF
Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje so že potrdili predlog aktivistov in družbenih organizacij, ki bodo ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte prejeli srebrne znake za dosedanje aktivistično delo.
Ta priznanja bodo prejeli Janez Avberšek, Viktor Glavnik, Vlado Holešek, Herman Lešnik, Jože Lempl, Adolf Lipnik, Franc Nežmah, Ivan Stvarnik, Gustl Tanšek in Nada Zavolovšek Hudarin. Med organizacijami pa bodo ta priznanja prejeli: Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, Društvo invalidov in Svoboda Šoštanj.	smz)
Žagarjeva nagrada tudi za K. Kordeža
V okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v ponedeljek slovesnost, na kateri je Izobraževalna skupnost Slovenije podelila najvišja priznanja s področja vzgoje in izobraževanja Zagarje-ve nagrade.
Med sedmimi dobitniki slednje je bil tudi ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Karel Kordež. Kot piše v obrazložitvi, je nagrado prejel za pomembne rezultate pri delu osnovne šole, njenem razvoju in povezanosti z okoljem. Ob skrbi za kakovostno pedagoško rast učiteljev in za vključevanje učencev v interesne dejavnosti, ki se nato odražajo v raznih oblikah dela ter življenja v šoli in izven nje, je preudarno vnašal tudi novosti v učnovzgojni program.
Čestitkam ob prejetju Žagarjeve nagrade se pridružuje tudi naše uredništvo.
DELOVNA NEZGODA V JAMI
C entralnemu delu velenjskega rudnika se je pripetila 23. marca okoli tretje ure zjutraj delovna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval devetindvajsetletni Anton Polak iz Ljubije.
S pomočjo visečega transporta je Polak skupaj s sodelavcem spravljal material na delovišče v jami. Pri tem je stopil na ustavljeni transportni trak, ki je bil moker. Spodrsnilo mu je udaril med konstrukcijo traku in vanj, in to tako močno, da je pri tem dobil odprt zlom leve podlaktnice.
politično področje - Jožetu Času in Vanetu Gošniku, o njunem vstopu v drugi mandat pa se bodo prav tako izjasnili na letni seji občinske organizacije zveze sindikatov Velenje.
(mkp)
NESREČI JE »BOTROVAL« ALKOHOL
Iz Ljubije je peljal po lokalni cesti proti Soteski (občina Mozirje) 25. marca malo po 16. uri voznik motornega kolesa, sedemnajstletni P. C. iz Polzele. Vozil je z neregistriranim vozilom, brez čelade in pod vplivom alkohola. Brez čelade pa je bil tudi njegov sopotnik, osem-najstletni Robert Cieršak iz Založ.
V križišče s prednostno cesto je pripeljal P. Č. verjetno prehitro, zaneslo ga je in ga vrglo po cestišču. Pri tem se je le opraskal, njegov sopotnik Cjcršak pa se je hudo telesno poškodoval.
ZGODI SE — zelo so se razveselili pred nedavnim pri Kuhar-jevih v Ložnici, ko so pogledali v hlev in ob kozi zagledali štiri mladičke. Pravijo, da je to bolj redek primer, zato so se tudi znašli v našem kolektivu. Marija Kuhar je povedala, da koze še nima dolgo, in da je nazadnje imela tri mladičke. Zato nič čudnega, da ji je prejšnji lastnik ob prodaji dejal, da lahko sedaj pričakuje le enega.
No, pa se je zgodilo, kozlički medtem že veselo poskakujejo, zato je bilo potrebno kar nekaj časa in potrpljenja, da smo vse štiri za hipec »ujeli«.
(vos)
POŽAR V PODSTREŠNI SOBI
Hčerka Danice Kopušar iz Koroške 35 v Šoštanju je ponoči 26. marca vključila kalorifcrsko električno pečko. Naslednje jutro je odšla, pečice pa ni izklopila. Ta seje očitno pregrela, prišlo je do kratkega stika in začelo jc goreti. Zgorela je vsa oprema v podstrešni sobi, ožgano pa jc bilo tudi ostrešje. Požar so pogasili sosedje, pridružilo pa se jim jc tudi IX. gasilccv. Škode je za okoli 15 milijonov dinarjev.
6. aprila letna seja OS ZSS Velenje
»Prenova gospodarstva — interes in prihodnost delavcev«
V četrtek, 6. aprila, ob 15. uri bo v Topolšici potekala letna seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Sejo bodo začeli drugače kot smo bili vajeni, s pripravo okrogle mize za katero bodo najodgovornejši predstavniki velenjske občinske skupščine, izvršnega sveta. Skupnosti za zaposlovanje, Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice in C entra za socialno delo spregovorili o »Prenovi gospodarstva interesu in prihodnosti delavcev«. Letne seje Občinskega sveta ZSS Velenje pa se bo, kot je obljubil, udeležil tudi predsednik slovenskih sindikatov Miha
Ravnik.
Za okroglo mizo bodo sodelujoči odgovarjali na vprašanja članov sindikata. Ta vprašanja bodo lahko prisotni postavili na konferenci, ostali člani sindikata pa se lahko z vprašanji, na katera bi želeli odgovor, obrnejo na Občinski sindikalni svet Velenje že prej. Vprašanje lahko zapišejo in pošljejo po pošti, lahko pokličejo in ga sporočijo po telefonu, lahko pa pridejo tudi na Občinski sindikalni svet in povedo, kaj bi radi zvedeli. Najzanimivejša vprašanja in seveda odgovore bomo po seji tudi objavili.
Na letni seji Občinskega sveta
Zveze sindikatov Slovenije Velenje bodo izvolili tudi novega sekretarja Občinskega sindikalnega sveta. Romanu Juriču, ki je to nalogo opravljal doslej, poteče drugi mandat. Za to funkcijo kandidirata Anton Bohak in Jože Kandolf (danes ju posebej predstavljamo). Oba kandidata sta v predhodnih postopkih v osnovnih organizacijah zveze sindikatov dobila približno enako podporo, o tem kdo bo novi sekretar, pa se bodo delegati na konferenci izjasnili s tajnim glasovanjem.
Prvi mandat poteče tudi obema sekretarjema za strokovno
Turistična zveza občine Velenje
Kaj je s konceptom razvoja turizma?
Turizem je ena naših prednostnih občinskih nalog že nekaj let, vendar kar naprej ostaja pri razvojnih razmišljanjih, kam dlje pa skorajda ne pridemo. To je bila tudi ena osnovnih ugotovitev skupščine občinske zveze turističnih društev.
Na njej so sicer ugotavljali, da so posamezna društva dokaj dobro uresničila zastavljene programe. Ti so seveda oblikovani na amaterski osnovi, brez velikih finančnih sredstev, zato pomembno na razvoj občinskega turizma nikakor ne morejo vplivati.
Kot je povedal predsednik zveze Jože Kandolf, so dali na skupščini izredno velik poudarek razrešitvi ekoloških vprašanj v občini, saj si brez tega uspešnega občinskega turističnega razvoja nikakor ni mogoče predstavljati. Odločno so ponovno zavrnili vsakršne težnje po morebitnem odlagališču jedrskih ali kakršnihkoli drugih posebnih industrijskih odpadkov v Velunjskem grabnu.
Precej pozornosti so namenili konceptu razvoja turizma v občini. O njem smo lani veliko govorili, edina naloga, ki smo jo s tega področja uresničili, pa je pravzaprav priključitev naravnega zdravilišča Topolšica, kot enovite delovne organizacije, sozdu Gorenje. Ostali smo torej na pol poti, prav zaradi tega so na skupščini turistične zveze oblikovali delegatsko vprašanje o tem, (zastavili ga bodo zborom občinske skupščine). Kaj več v njihovi moči namreč ni.
Glede na to, da se je pomlad že začela, so precej pozornosti
namenili ureditvi našega okolja. Začeti je treba seveda z obveznim pomladanskim čiščenjem. Vsa turistična društva, pododbore in ostale krajane so pozvali, da se v te akcije povsod aktivno vključijo. Obrobne krajevne skupnosti pa so opozorili, da naj odpravijo številna odlagališča po gozdovih, ob potokih in jarkih, upajo pa da se bodo v akcije čiščenja aktivno vključile tudi profesionalne ustanove, predvsem Ve-kos in Vodno gospodarstvo.
Za uspešen razvoj turizma so seveda potrebni različni propagandni materiali. Silno skromni smo Velenjčani tudi na tem področju. Lani je turistični zvezi uspelo izdati le plakat, na katerem je prikazana celovita turistična ponudba Šaleške doline in okolice, letos pa bodo sodelovali pri pripravi kataloga Alpe Jadran, izdali pa bodo še pregled gostinske ponudbe občine v obliki prospekta.
Kar najbolj pa bodo skušali propagirati vse turistične prireditve v občini. Teh pa resnično ni malo. Posebej velja že sedaj omeniti tradicionalno noč ob jezeru, vaško olimpiado v Skalah, srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin na Graški gori . . Zadovoljni so, da bodo turistične prireditve letos organizirali še po nekaterih drugih krajih v občini. Tako bo v začetku septembra ob 40-letnici planinskega društva Velenje vaški praznik na Paškem Kozjaku, turistično prireditev pa bodo ob ustanovitvi turističnega društva pripravili poleti tudi v Šmartnem ob Paki.	Boris Zakošek
Slovenski kulturniki v Velenju
Moralno podprti, finančno prezrti
Ali kulturi v slovenskem prostoru in s tem tudi v občinskem bije plat zvona? Vprašanje, ki se ob vse večjem krčenju sredstev za njeno dejavnost, poraja samo po sebi. Naša občina pri tem seveda ni nobena izjema. Nasprotno. Težave, ki niso od včeraj le na glas jih ni nihče opeval so v vsej svoji širini in veličini prodrle na plan prav ob vse manjših zmožnostih njihovega reševanja.
Naj si je varčevanje na vseh koncih in krajih prav v kulturi tako veliko, željenih rezultatov ni prineslo. Prineslo je prej nega-
tivne učinke, ki se kažejo v zelo skromnih sredstvih za amortizacijo (Dom kulture v samem centru Titovega Velenja načenja zob časa), nedoseganju normativov pri knjižnični dejavnosti, v vedno manjših možnostih razvoja umetniške oziroma muzejske dejavnosti, založništva. Kultura tako postaja pastorek, ujeta v neenakopravnem položaju med sisi samimi. Žal, so časi, takšni, da na delovnih pogovorih kot so ga pripravili ta ponedeljek delavci kulturnega centra Ivan Napotnik iz Titovega Velenja s predstavniki republiškega komiteja za kul-
turo, republiške in občinske kulturne skupnosti ter predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine, več besed namenjajo reševanju finančnih zagat kot vsebini.
Nič ne pomaga dejstvo, da predstavlja občina Velenje v slovenskem kulturnem prostoru regijski center, da se po kulturni ponudbi postavlja ob bok večjim regijskim središčem, da se ljubiteljsko ukvarja z njo okrog 5000 občanov. Kultura, kot smo slišali, hočeš ali ne, mora deliti usodo družbenih dejavnosti v občini. Te pa se morajo znajti kot vedo in znajo med objektivno fizično rastjo programov, intenzivno zakonodajo in dokaj neugodnim virom za »napajanje«. Do kulture se v občini, po zagotovilih odgovornih doslej še nismo obnašali mačehovsko in se tudi v prihodnje ne bomo, saj se menda
zavedamo njenega namena in pomena. K reševanju problemov pa prav zaradi prej omenjenih težav pristopamo postopoma. Po besedah predstavnika kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje, pomanjkanje denarja načenja osnovno dejavnost centra. Zato je povsem iluzorno pričakovati, da bodo delavci v takih pogojih dosegali rezultate, kakršne od njih pričakuje družba. Kar nerazumljivo je, da se za težave, ki izbijajo dno, v izobraževanju, zdravstvu najde denar, ljubezniva opozorilna pisma kulturnih ustanov pa ne zaležejo prav nič, oziroma jih jemljejo premalo resno. Ob le moralni podpori pa doslej še ni nihče »preživel«. Kljub vsemu je vendarle treba priznati, da so ob skromnih sredstvih za kulturo v občini precej naredili.
In kaj bi dejali ob koncu zapisa. Vprašanje, kako iz zagate, ni našlo odgovora. Seznanitev s težavami, ki se porajajo na občinskem kulturnem prostoru in so skoraj povsem enaki s težavami v drugih občinah, pa je uspelo. Možnosti izhoda iz začaranega kroga žal nismo slišali in ga najbrž še lep čas ne bomo, saj kot pravijo, sprememba ustave ne prinaša željenih rešitev. Spodbudnih besed, ki so jih želeli slišati izvajalci, prav tako ni bilo. Tolažba, da bo valorizacija finančnega programa kulturnih skupnosti stvari obrnila drugače pa je le kratkoročna rešitev.
Konjeniški klub Mozirje
Na Jadranu so se dokazali
Leto dni mineva odkar so se člani mozirskega konjeniškega kluba odločili za nov korak v
svoji dejavnosti, korak, ki je pri mnogih porajal dvome in odki-mavanje. Dvomljivce so lansko leto prepričali, da niso imeli prav in da je konjeniški klub zahtevne načrte uresničil in celo presegel. Gre seveda za vključitev v turistično ponudbo velikega turističnega naselja Zaton pri Zadru. Naselje je to, v katerem je 4.000 apartmajev in 6.000 mest v kam-pu, nadalje z izredno turistično in izvenpenzionsko ponudbo za pretežno tuje goste. Skoraj ničesar ne manjka tej ponudbi, še zlasti sedaj ne, ko so jo mozirski konjeniki dopolnili s konjeniškim centrom, kar je prvi primer sploh na Jadranu.
Kaj je torej tisto s čemer so zares atraktivno dopolnili že sicer celovit in bogat obseg ponudbe? V konjeniškem centru v Zatonu so bili od srede junija do srede septembra z 10 konji. Z njimi so poskrbeli za športno jahanje in jahalno šolo, preskakovanje zaprek, dva sta bila namenjena za vprežno vožnjo, saj so si lahko gostje s kočijo ogledovali znamenitosti Zadra in okolice, največ zanimanja pa je bilo, med otroci seveda, za tri ponije. Ob tem so poskrbeli za trgovino s prodajo izvirnih spominkov v povezavi s konjeništvom ter za prodajo konjeniške opreme, prve zametke pa je dobila tudi lastna agencija. Pripravili so tudi nekaj demonstracijskih prireditev, s katero so predstavili dresuro, preskakovanje zaprek, spretnostno vožnjo s kočijo in podobno. Vse pod strokovnim vodstvom, skupaj pa so s konji in vpregami opravili 2.000 ur.
Osnovni namen so torej dosegli, uresničili načrte in predvsem zadovoljili turistične organizaci-
je in delavce zadarskega področja. Zadovoljili do te mere, da že mislijo in načrtujejo za naprej, oboji. V Zadru dolgoročno že razmišljajo o izgradnji konjeniškega centra s hotelom in celovito ponudbo s tega področja. Konjeniški klub pa bo svojo dejavnost že letos krepko razširil. Dejansko to ne bo več konjeniški klub, saj bo za povečan obseg dejavnosti in poslovanja treba ustanoviti novo mešano firmo, pri tem pa čakajo še na sprejetje pozakonskih predpisov. Letošnjih novosti je veliko. Konjeniški center s trgovino in agencijo med sezono v Zatonu ostane, že maja pa bodo v središču Zadra odprli lastno trgovino in agencijo, ki bosta poslej stalni. Prostori so že kupljeni.
Zlasti bo svoje delo okrepila agencija. Najela bo Poljsko letalo AN 2 za panoramske izlete nad Komati in sosednjimi kraji, poskrbela bo za najem plovil, za iovce bodo zanimivi izleti v bosanski Han pjesak, kjer bodo lahko lovili medveda, volka, divje prašiče, ali se odločili za foto safari.
V Zatonu bodo oddajali tudi dve počitniški prikolici in prav tu se obetajo možnosti tudi deiovnim organizacijam z našega področja, oziroma njihovim delavcem za letovanje. Z veliko poljsko firmo bodo sodelovali pri najemu letala in plovil, (udi pri konjeniški ponudbi, končni pogovori pa so že v teku. Poleg tega bodo letos v Zatonu in okolici prikazali tudi male električne avtomobile za potrebe turizma in jih oddajali v najem. Če se vrnemo nazaj domov, naj povemo, da mozirski konjeniški klub načrtuje preselitev svojega matičnega sedeža v Topolšico, kjer načrtujejo ureditev vzrejnega, športnega in rekreacijskega konjeniškega centra.
J. Plesnik