Zjedinjcnih drž&vsh. vsak dan izvzcmii Dcdd| in praznikov. List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic dmDy* in the United State*. Issued every day Sundays and HoEdaya. a, IMS* * Tack, W. Y, ef Marefc S, 1879. TELET ON PISARNE: 4687 OORTLiAHDT. HO. M. — ŠTEV. 94. 0 Frank Zottijevem bankeratu. SVBEDVO POKRAJINSKO SODIŠČE V NEW YORKU JE ODREDILO JAVNO RAZPRODAJO LASTNINE. se Titi t petek, dne 29. april* t. L dopoludne. PRODAJA NAJEM&ČINE. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 22, 1909. — ČETRTEK, 22. MAL TRAVNA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK XVIL Proti dohodninskemu davku; Taft in Aldrich. PREDSEDNIK TAFT IN SENATOR ALDRICH STA SE IZJAVILA PROTI IMENOVANEMU DAVKU. Vsaka nadaljna agitacija za uvedbo tega davka, ostane brezvspešna. PROTI PREDLOGU. Proti pijančevanju v državi New Jersey. V DRŽAVI NEW JERSEY JE POSTAL NOVI ZAKON PROTI PIJANČEVANJU PRAVOMOČEN. Ustanovi se posebna varstvena oblast za mesta; omejena prodaja pijač. PIJANI KANDIDAT JE. Z veuM pokrajinsko sodišče v New Yorku naznanja v zadevi ban-kerota Frank Zotti, ki jc posloval pod tvrdkinim imenom Prank Zotti A Co., da se bode dne 29. aprila ob 10. uri dopoludne potom javne dražbe, ki se bode vršila v prostorih hiše 108 Greenwich Street v New Yorku, prodalo imovino imenovanega ban-kerotnega Zottija. Imovina, koja se proda aa javni dražbi obstoji iz petih (5) delnic American Exchange National Banke in vse oprave pisarne, pohištva, predeJov za sobe. pisalnih strojev, blaganj, miz in stolov. Ta imoviaa se lahko ogleda na imenovanem prostoru dne 27. in 28. apr. med 10. uro dop. in 4. uro popolud-ne. Istega dne »e vrši tudi v prostorih Real Estate Exchange, št. 14 & 16 Vesey St Borough Manhattan v New Yorku, javna dražba !n prodaja najcnsiiikske pogt>dbe za še ne pote-Čono dobo njene veljavnosti, ktera je bila sklenjena med imenovano ban-kerotne tvrdko kot najemnikom in H>i4jp Cfaisolm kot najemodajalko piwUiwr ▼ kterih je bila bankerot-n* tvrdka nastanjena, in sicer v hi-£ 108 Greenwich St Manhattan v New Yorka. Najemninska pogodba m Mitrifl na vse imenovano poslopje, ki ohetoji iz šestih nadstropij in podpritličja. Najemninska pogodba je veljavna Se do 1. maja 1913; letna najemžčina za imenovane prostore znaša $2260, kLcra svota se plačuje ▼ mesečnih obrokih; depozit za jamstvo najemŠčine, ki jo naložen pri najemodajalki, znaša $1000. Ta dražba se vrši ob 12 uri opoludne. Dne M. oktobra 1909, ob 12. uri opoludne, vrši se nadalje v prostorih Real Estate Exchange Rooms 189, Mentague St., Brooklyn v New York*, javna dražba in prodaja hiše It 447 Fiftieth St., Borough of Brooklyn ▼ New York. Ta lastnina oeetoji k hiše in lota, ki je 100 čevljev Mg in 50 čevljev Širok. Nadalje se tem potom tudi naznanja, da se Trii dne 4. maja 1900 v arada referenta Nathaniel S. Smitha «8 William St, v New Yorku, posebna asja upnikov bankerotne tvrd-ke Frank Zotti A Co. Upniki bodo narava* zastopani po svojih odvetniki. Washington, 21. aprila. Predlog j Dne 20. t. m. je postal v državi za uvedbo dohodninskega davka je v j New Jersey pravomočen zakon, ki toliko dozorel, da se ga zamore bode napravil gostilničarjem in dru-spravitl med staro železo. Senator gim ljudem nepopisno škodo. Ta za-Aldrieh se je odločno izjavil proti i ton je tak, da ima namen "prepre-uvedbi tacega davka in sedaj se je I Siti pijančevanje". Zakon določa, da njegovemu mnenju pridružil tudi ! mora vsako mesto imenovati tri po-predsednik Taft. Posledica temu bo- ' štene In ugledne meščane, kteri naj de brezdvomno ta, da bodo zapadni ; tvorijo takozvano "varstveno ob-senatorji, kteri so agitirali za uved- | last" in ki naj tudi določajo o pro-bo dohodninskega davka, s to agita- j daji opojnih pijač. Ko je tozadevni cijo kmalo prenehali, ali saj več kot j predlog senator Hillary vložil, in ko polovico svoje eneržije opustili. Mo- so «a potem izročili odseku za trgo-eoi-e je tudi. da se stvar popolnoma vino in plovitbo. je vsakdo mi-lil. da opusti i je predlog za vedno na pošten način Predsednik je navedel te dni več j pokopan. Toda nekega dne se je o razlogov proti uvedbi dohodninskega j tem predlo-u nepričakovano ugodno davka. Predvsem dvomi preyske postavodaje, je poleg tega je tudi zelo dvomljivo, hil predlog sprejet in odobren. Se-bode li tak predlog zamogel obveljati daj je novi zakon governer Fort pod-tudi pri zvezinem vrhovnem sodišču, j pisal. Na podlagi takega zakona bi se pri Kakor hitro odbere kako mesto nas tudi pomnožile krive prisege, sv°.le " protektorje". bodo slednji kterih je že sedaj vse polno, tako, morali pričeti s preiskavami, da do- ženo na ta način vzroke pijančeva- SULTAN JE V VSE PRIVOLIL Privolil ie v vso zahteve mladoturkov, le prestolu se oeče dati slovo. V Arnautlvku in unrnij Maeedonlji se je pričela protimolucija * prid sultana. Iuiuij dnevno delo. CTiisego. 22. aprila. Sodnik Landis je včeraj razsodil, da je zakon, ki določa dsveturno dnevno delo za ielez-nilke telegrafiste, ustaven in je obsodil Atehison, Topeka A Santa Fč luli ■■!>■ v plačilo denarne kazni v zneska (100, ker se ni ravnala po tem sakenu in ker so morali njeni telegraftsti delati več ur na dan, kakor dal*ča zakon. Benarje v staro domovino sa $ 10.3« ........................M m MM ...........* m m 41.10 .....................800 aa 108.76 ........................tOO kron, aa 800.00 ........................1000 kno, ■a 1080.00 ........................»000 km je všteta pri teh da so vsakdanja pojava, zlasti tam, kjer se gre za denar. Vsled teh priseg, bi bila kolekta dohodninskega davka zelo nejednakomerna. Pošteni ljudje bi namreč povedali resnico o svojih letnih prihodkih, in bi tako morali plačevati davke, dočim bi oni ljudje, kterim ni ravno za jedno prisego več ali manj, jednostavno prisegli, da nimajo velikih dohodkov in tako bi bili davka prosti. Ako bi hotela vlada dobiti pravilne podatke, bi morala ustanoviti nekak ogleduški zL-tem, ki bi postal končno neznosen. Ako vladini dohodki, ktere dobiva vlada sedaj od uvozne carine in domačih davkov, ne bodo zadostovali za pokritje izdatkov, potem se mora kongres odloČiti na to, da se razpišejo novi direktni davki. K novim davkom, kteri naj bi bili potem sprejeti, naj spada v prvej vrsti zapuščinski davek, kterega je državi najložje dobiti. Ta davek je tudi pravičen in nihče se mu ne more izogniti Predsednik se zavzema za ta davek, dasiravno nekteri trdijo, da je protiustaven. Davek na zapuščino naj ne preseza 5 odst. vrednosti zapuščine. Tak davek je država New j York že uvedla in se je prav dobro ' obneseL Predsednik se zavzema tudi za to, j da se razpiše poseben davek na prihodke korporacij, kterega bode tudi lahko pobi rat L Vendar je pa predsednik za sedaj še vedno prepričan, da bodo taki davki nepotrebni, ker bode imela vlada tudi brez njih dovolj dohodkov za pokritje vseh svojih izdatkov. nja v svojem kraju. Ako potem pro-najdejo, da je pijančevanje nastalo vsled preobilega zavživanja opojnih pijač, morajo takoj najti sredstvo, s kterega pomočjo se potem pijančevanje lahko omeji. Potem morajo vsakega prodajalca opojnih pijač pismeno pozvati, naj v nadalje temu ali onemu meščanu, ki je pijanec iz navade, ali pa ki zamore postati pijanec, ne prodajajo opojnih pijač Ker novi zakon določa, da zamorejo '* protektorji" določiti kedo je pijanec in kedo zamore tak postati, je samoumevno, da se bodo meščani teh ljudi najbolj bali. Gostilničar, kteri kljub svarilu od strani "protektor-jev", da kakemu pijancu ali pijanskemu kandidatu, kako opojno pija^ čo. se kaznuje z denarno kaznijo v znesku $50; ako se pa v drugič kaj tacega potem še ponovi, zgubi dot Leni gostilničar pravico za izvrševanje svoje obrti. S pomočjo novega zakona se bode denuncijanstvo zelo razširilo, toda s tem se pijančevanje še nikakor ne bode odpravilo iz New JeTseya. ŠE JEDNEGA DEČKA UKRADLI. 12 let stari Leo Muthern iz Cincinnati, O., je zginoL Cincinnati, Ohio, 22. aprila. Dvanajst let stari Leo Muthern, sin Mrs. John Muthern. je včeraj brez vsakega sledu zginol iz hiše svoje matere na zapadnej 5. ulici. Mati je preje dobila dva grozilna pisma, s kteri ma se jej je pretilo, da jej bodo pisei odvedli dečka, ako ne plača gotove svoto denarja. Ko je včeraj njea deček zginol, je dobila tretje pismo, s kterim se jo zopet poživlja, naj določeno svoto denarja položi na «cna-čeno mesto. Policija ne ve, kje aaj išče lopove, ki so odvedli dečka. Zuta-kafrtki teologi Oxford, Pa., ZL aprila. Na bogoslovnem fakulteta Lineolnovega vseučilišča je sedaj 13 dijakov, kteri so ravnokar položili zrelostne izpite. Med temi so tudi trije Zulu-kafri, in sieer Livingston Nitham Mzimba in Simon Tamba Mantanga, ki sta sina glavarjev, ter navaden Zulu-kafer Simon William Njikolana. LED NA NIAGARI Ob niagarskih vodopadih se bralo obilo ledu. je na- Niagara Falls, N. Y., 21. aprila. Na reki Niagari se je nabralo po vodopadi vse polno ledu, kteri pokriva vso reko, tako, da preti velikanska Skoda, ako prične deževati. Vsled ledu voda ne more odtekati in tako je nepopisno narasla Prebivalstvo je naprosilo vlado, naj dovoli led z dinamitom razstreliti, kajti na nekterih mestih je led po 60 šev-ljev debel. Danes so skušali led spraviti dalje po reki in pri tem je utonil nek delavec, kterega ni bilo mogoče rešiti. JAPONCI PRIDEJO. Japonsko šolske krodevje pride v Seattle, Wash. Washington, 21. aprila. Povodom otvoritve Alaska-Yakon-razstave prideta dne 1. junija v Seattle, Wash., dve japonski šolski križar ki, kteri-jma poveljuje admiral Ijichi. Obe ladiji prideta na naše paciflčno obrežje dne 24. aprila in obiščeta razne tamoinje hike. Na obeh ladijah je 180 japonskih pomorskih kadetov. Križarki 'se imenujeta Soya in Aso. Prva je bila preje ruska vojna la-dija Varjag in druga Bajan. Naše vojne ladije bodo japonske goste tako v San Francisco, kakor tudi v Seattle pozdravile. ARNAVTSKI VOJAKI SO POMORILI SVOJE MLADOTUR-ŠKE ČASTNIKE. Odstranitev sultana bi dovedla do državljanske vojne. PROGLAŠEN JE NOVEGA SULTANA V SOLUNU. POLOŽAJ V SIRIJI IN MALI AZIJI. Položaj v Turčiji postaja vedno j nevarnejši in končno bode morala Evropa vendarle posredovati. V o--talem pa sultanova osoda še vedno ni določena. Znano je sedaj, da je privoli! v vse zahteve mladoturkov, le v svoj odstop še neče privoliti. Poveljnik tretjega vojaškega zbora Ceftek bej je ostavil Solun in se odpeljal proti Carigradu, da se tam posvetuje z velikim vezirom Tevfik pašo. V Arnautluku in severnej Mace-doniji se je pa pričela protirevolu-eija proti mladoturkom v prid sultana. tako, da ni izključeno, da se v kratkem prične državljanska vojna po vsej evropskej Turčiji. Tam so vojaki pomorili svoje mladoturške častnike in mladoturki iz Soluna so vsled tega poslaii proti severu 10 tisoč prostovoljcev, du vduše usta jo. Te čete so bile prvotno namenjene oditi v Carigrad. V Malej Azij. il Siriji se še vedno vrši klanje kristjanov V kolikor je znano, je bilo doseda; tamkaj 10 tisoč kristjanov umorjenih. Solun, 22. aprili- Tuk. odbor mladoturkov je dob i: Carigrada poročilo, da je sultar privolil v vse zahteve mladoturkc. toda glede sultanovega nadaljnega vladanja dosedaj še ni ničesar od!<><• eisega. Vojaki iz Carigrada prihaja.K še vedno k ob-legovalnej vojski prosijo odpuščanja. Vodje zadnje revolte- bode sodilo vojno sodišče ir vsi bodo najbrže ustreljeni. S sultanom se zamore zgoditi trojno. Zamore biti obešen, odstavljen, ali pa tudi lahko beži. Najboljše bi še bilo jk> mnenju mladoturkov, ako beži ker na ta način se jim ne bode treba omadeževati z njegovo krvjo. Čeftek paša, ki je poveljnik solunskega vojašrva bode potem, ko pride v Carigrad, izjavil, da ne pripada k nikakej stranki in da je le imenovan po svojej vojski v to, da nredi zopet vse tako, kakor je bilo preje. Pred vsem bode carigrajsko posadko prisilil, da ostavi mesto, nakar kaznuje vse reakcijonarje. Včeraj zvečer je povabil velikega vezirja k sebi, da se z njim posvetuje, predno pride macedonska vojska v Carigrad, ker na ta način se lahko prepreči prolivanje krvi. Veliki vezir se je njegovemu povabilu odzval in potem mu je naznanil sledeče pogoje: Vojska, ki je zbrana v Carigradu, mora ostaviti mesto. Solunsko vojaštvo mora potem napraviti v mestu mir xn red; vojaštvo mora skrbeti za neovirano zasedanje parlamenta in ustanoviti kabinet po željah večine parlamenta. Veliki vezir je takoj privolil v pogoje glede parlamenta, dočim boda aa vse ostalo tekom današnjega dneva odgovoril. Naznanil je tndi, da bo saltanov odstop deželi zelo škodoval, ker uleme in Kurdi, ki so v mestu, lahko prično s klanjem kristjanov. Vsled sultanovega odstopa, bi nastali povsodi po deželi nemiri in konšoo bi bilo inozemstvo prisiljeno posredovati. Včeraj se je odpeljalo iz Skoplja in Soluna 200 orožnikov in 525 policajev v Carigrad, da tam vzdržujejo red povodom prihoda mladoturške vojsko v Carigrad. Mlado t uriti so po vsem mestn razdelili svoje prokla-macije, s kterimi naznanjajo svoje zahteve. Proklamacije so tudi neovirano nabili po vseh ulicah. Čeftek bej je brzojavno vprašal Husin pašo, ki poveljuje oblegoval- na j vojaki, in ki se mudi sedaj v Hademkjoeji, kako se zadrži vojaštvo. Husin pasa mu je brzojavno od-go\'oril, da vlada med vojaštvom najboljši red in veliko navdušenje. Več sultanovih ogledubov so vojaki vjeli in postreljali. Carigrad. 21. aprila. Po vseh ulicah v Carigradu vlada nepopisna živahnost. Vse kavarne so krasno razsvetljene in polne ljudi. Pri vsakej mizi •se javno in neustrašeno politi-kuje. Tu se govori največ o sultanu. Tako se zatrjuje, da je bil sultan včeraj pol dneva napol nezavesten in da je ves dr. n prosil svoje ljubljence, naj mu svetujejo, kako se zamore rešiti. Mesto Carigrad je dokaj varno v kolikor pride varstvo življenja v po-Štev. V mestu je mnogo izletnikov, kteri zamorejo obiskovati neovirano vse mošeje in džamije. Ministersko posvetovanje traja še vedno, toda do polunoči ni prišlo do nikakega zaključka. 'V imeniku onih ljudi, kteri morajo hiti kaznovani, in kterega so izdelali mladoturki, je zapisano mnogo dvornih uradnikov. Mnogo poslancev in častnikov se je radi večje varnosti nastanilo v San Stefano. Vse polno hodžev in softov je bežalo v Malo Azijo, da se tako izognejo kazni in sedaj skoraj nikjer ni videti kakega duhovna, ki se dobro zavedajo, kaj so s svojo agitacijo storili. V San Stefano zaprli mnogo tajnih reakcijonarnih agentov, kteri so skušali vojaštvo nahujskati proti častnikom. Vse polno prijateljev Nemčije in Avstrije je bežalo iz Carigrada. Sultan je izdal odredbo, ktera prepoveduje earigrajskim vojakom streljati na svoje macedonske tovariše, kteri so zasedli vso okolico Carigrada. V^arftrdnjave krog Carigrada, od Marmarskegi lo Črnega morja, so sedaj zasedene po irladoturkih. Makedonski vojaki tabore v neposrednej bližini mesta, tako, da jih je dobro videti. Vojaška oblegovalna vrsta se razprostira krog vseh treh mestnih delov Galata, Pera in Štambul ter postaja vsako uro \et-ja. Vojaštvo je zasedlo vsa pota izven mesta in dvanajst milj dolgo vojaško fronto je povsem doliro videti. Promet na cestah v okolici mesta vojaštvo ne ovira. Vojaški atašeji tuk. poslaništev so včeraj odjezdili k maeedonskej vojski, da obiščejo tarr.kaj svoje prijatelje med častniki. Tem povodom so imeli priiiko opazovati turško vojsko iz Soluna. Brzojavne postaje na polju delujejo izvrstno, bolnice in pro-vijantne zaloge so kar najboljše o-premljene in vse. kar potrebuje vojaštvo se plača z gotovim denarjem. Možtvo dobiva dobro hrano in je prepričano, da je zmaga mladoturkov zagotovljena. Italijanski vojaški atašej je naštel nad devetdeset topov, kteri vsi so obrnjeni proti Carigradu. General H osni paša izjavlja, da mora praskati milijonsko mesto, v kterem je mnogo nevarne dr »h ali in vsled tega mora imeti na razpolago obilo vojaštva, kajti njegova naloga ni le seeesti Carigrad, temveč mesto tndi obdržati. Sultan je še v Yildizu in tekom zadnjih dveh dni ni sprejel nikogar v avčtijeneo, nego sedanjega velikega ve žira Tevfik pašo. Carigrad. 21. aprila. Prednje straže mladoturške vojske so dospele do mestnega zidovja. Kabinet ima danes popoladne posebno sejo, pri ktere j proglasi nad mestom izjemno stanje. Danes so zaprisegli one vojake, kteri se še ostali v mestu, tako, kakor zahtevajo mladoturki. Vse one ljudi, ki so priredili reakcijonarno, Nemčiji in Avstriji naklonjeno re-volto, sedaj zapirajo, kjerkoli kakega najdejo. Kabinetna seja se je ba-vila 1« s zahtevami mladoturkov. Tukaj se zatrjuje, da pride morda med sultanom in ustavno vojsko do sporazuma, kajti vse obravnave so se dosfidaj vršile ugodno. Iz Avstro-Ogrske. Andrassy premier. MINISTERSKA KRIZA NA OGRSKEM VSLED VPRAŠANJA O USTANOVITVI OGRSKE BANKE. Vse obravnave med Ogrsko in Avstrijo so se izjalovile in mini-sterstvo je odstopilo. KOALICIJA RAZBITA. Vesti iz Perzije. Vstaja v Tabrizu. UPORNIKE PROTI ŠAHOVEJ VLADI JE VODIL AMERIČAN, MISIJONAR BASKERVILLE. Ko je skušal napasti s svojimi četami oblegovalce, je bil ubit. PREMIRJE. f Dunaj, 21. aprila. Med Avstrijo in Ogrsko še vedno ne more priti do sporazuma glede bančnega vprašanja za ogrsko državno polovico. Niti v Avstriji, niti na Oerrskem ne taje, da do sporazuma sploh ne pride in v obeh državnih polovicah se sedaj govori o ministerskej krizi na Ogrskem. Potem, ko odstopi ogrski minister-ski predsednik Aleksander Wekerle. prevzame njegovo mesto najbrže sedanji minister notranjih zadev Julij Andr&ssv, kterega bode Wekerle Fran Josipu priporočil. Budimpešta. 21. aprila. Ogrski kabinet z ministerskim predsednikom Wekerlejem je danes odstopil. Fran Josip je naprosil dosedanjega ministra inosiranih del grofa Julija An-drassyja, naj ustanovi novo mini-sterstvo. Do ministerske krize je prišlo \ sled brezvspešne obravnave za ustanovitev samostojne ogrske banke. Ker so prevladovala razna mnenja, ni bilo računati na to, da pride do sporazuma. Sedaj je ogrska koalicija razdejana in tako je postalo stališče dosedanjega ministerskega predsednika Wekerleja omajano. — Madjari nameravajo ustanoviti posebno ogrsko banko, ktera naj bode od avstrijske neodvisna. Dunaj, 22. aprila. Fran Josip je nameraval te dni potovati v Budimpešto, ker je pa prišlo do ministerske krize, je svoje potovanje opustil. Andrassy, ki je dobil nalog ustanoviti nov kabinet, je bil dosedaj cgrski minister notranjih zadev. TORNADO V CLEVETiANDU, 0. Milijon dolarjev škode; štirje ljudje nbiti, 50 ranjenih. Cleveland, Ohio, 22. aprila. Včeraj je tukaj divjal pravi tornado in sicer s hitrostjo po 100 milj na uro. V mestu je vladala tema kakor po noči. Vse polno dreves je veter iz-ruval in mnogo lesenih hiš se je podrlo. Pri tem se je neprestano bliskalo in strela je na raznih krajih užgala mnogo poslopij. Veter je vrgel neko žensko v nek ribnik, kjer je utonila. Tri nadaljne osobe so bile ubite vsled padajočih predmetov, ktere je odtrgal veter od raznih hiš. Tudi je vihar odnesel mnogo Streh in na pokopališčih se je podrlo mnogo nagrobnih spomenikov. Tudi drugodi v Ohio je napravil vihar velikansko škodo, tako, da jo cenijo na najmanj milijon dolarjev. Kacih 50 ljudi je bilo več ali manj ranjenih. Tabris. Perzija. 21. aprila. Ameriški misijonar Baskerville. ki je podučeval na tukajšnje j presbiteri-janskej šoli. je bil v f" era j zjutraj izven ozidja tukajšnjega mvsta ubit. Pokojnik je vodil boje proti nacijo-nalistom, kteri oblegajo n.t-st<». 1'por-niki so oblegovalce napadli vsled lega. da napravijo pot za dovoz živil, kajti v mestu je zavladala -koraj lakota. Izpad iz mesta ni I»il vspešen. Položaj v Tabrisu je obupen. Kristjani so se pričeli oboroževati in so sklenili se do zadnjega braniti sebe in svojce. Tukaj živeči Angleži so poslali angleškemu ministerstvu iuostranih del brzojavko, s ktero prosijo za pomoč. Rusi so se nastanili na ozemlju ruskega poslaništva. Teheran, 21. apr:la. Angleški in ruski poslanik sta pri Šahu energično zahtevala, da se upornikom v Tabrisu dovoli premirje za dobo šestih dni, v kar je šah končno tud) dovolil. Na ta način bode mogoče tisočerim ženskam in otrokom v Tabrisu dobaviti potrebne , jest vi ne. Vsled pomanjkanja hrane je zavladalo v Tabrisu veliko nezadovoljstvo in prebivalstva oblastim ni več mogoče kontrolirati. Inozemski konzulati so v nevarnosti in napadi na mesto od strani oblegovalcev so sedaj na dnevnem redu. Tabris, 21. aprila. Uporniki, oziroma nacijonalisti, kteri so včeraj napravili izpad iz mesta, so imeli pri tem 60 mrtvih in nad 100 ranjencev. Premirje, v ktero je šah privolil, prebivalstvo ni z veseljem pozdravilo, kajti v mesto ne bode mogoče dovesti mnogo jestvin. ker pri-maii^kuje prometnih sredstev. Teheran, 21. aprila. Šah danes ni hotel sprejeti v avdijenco ruskega in angleškega poslanika in je izjavil, da je bolan. Tiflis, Kavkaz, 21. aprila. General Snarskij, kteri je lani vodil kazensko ekspedicijo v Perzijo, je imenovan vrhovnim poveljnikom ruskega vojaštva, ktero je določeno, da prekorači te dni perzijske meje. Rusija pošlje vojaštvo v Perzijo vsled priprošnje Anglije in namen ekspedi-cije je prinesti inozemcem v Tabrisu pomoč. Ker je šah privolil v premirje, bode ekspedicija takoj po končanem premirju odšla v Perzijo. Prednja straža ruske vojske, ktera obstoji iz treh bataljonov kavkaških strelcev, . bori pri Julfi ob meji in je pripravljena na takojšnje prekoračenje perzijske meje. PRENAPOLNJENE JEČE. Superintendent Collins predlaga, da se gradijo nove ječe. Albany, N. Y., 21. aprila. Superintendent državnih newyorikih zaporov, Collins, je predlagal finančnemu odseku senata države New York, naj skrbi za to, da se državni zapori v kratkem povečajo, kajti število kaznjencev neprestano raste. Sicer so v Bearmonntain zgradili nove ječe, toda to nikakor ne bode zadostovalo in v par letih bode treba zopet zgraditi kako novo kaznilnico. Od leta 1845 naprej se v državi sploh ni zgradilo novih ječ- V vseh treh državnih zaporih je sedaj nastanjenih 4797 jetnikov in njih število se je tekom zadnjih 18 mesecev pomnožilo za 1284. Država ima pa na razpolago le 3600 sob, tako, da sedaj niti vsak jetnik ne more imeti svoje lastne soba. ROOSEVELTOVO POTOVANJU Kralj Edward v skrbeh sa Boooevel-tovo varnost. Mombasa, angleška iztoina Afrika, 21. aprila. Kralj Edward je bmo-javil namestnemu guvernerju angleške iztočne Afrike, naj skrbne pasi na to, da se bivšemu predsodnika Zjedinjenih držav Roosevstta na njegovem potovanju po Afriki nič zalega ne zgodi in da se uravna vse natančno po Rooseveltovih xeljih. Semkaj je dospela angleška križar k a Pandora, ktera se udeleži sprejemnih slavnosti povodom Roosevslteve-ga prihoda. Parnik Admiral, na kterem potuje Roosevelt v tukajšnjo kolonijo, je dospel na poti iz Adena v Mombase v Mogadish v italijanskej Somali, in sicer z zamudo. Admiral pride semkaj najbrže tekom današnjega dne in za Rooseveltov sprejem je že vse pripravljeno. Tudi poseben vlak, s kterim se bode Roosevelt peljal v KapiH, je pripravljen. Lokomotiva tega vlaka je bila zgrajena v Phila-delphiji. E. J. Cunningham, ki bode rodil Rooseveltovo ekspedicijo v notranje kraje, pričakuje tukaj visokega gosta. v; i.r __________ .......ft.00 .......Lfio Mev Torti . . 4.00 New York . 2.00 4.60 2mBO . . 1.76 tri številke. •ba društva sta na mesečnih sejah prote- mogla vspeti v Turčiji po želji Nemčije le za par dni, toda ljudstvo ni- stirala proti stavbi Jednotinega do- ma. Mar "hi li g. dopisnik videl že par protestov od si. društev v Listu "Glas Naroda"? Kakor je že vsakemu članu mano, "A. S." kot uradno glasilo ne .sprejema nobenih protestov, kar mu ne zamerim, ker nobeno glasilo le ali one Jednote ne bode pisalo proti gi. odbt>ru.- Nektera društva protestirajo po drugem slov. časopisju in ostala društva čakajo prihodnje konvencije, kjer bodo izrazila svoje mnenje. V nadalje mi g. dopisnik pr^dba- To je do- imelu toliko dohodkov. kolikor jih ^ iureiji sKoraj popolnoma vg potrebuj-, kajti carina na uvoznojNifi rnalo ni sedaj dvomiti, da pri-! e^va. da naj za-se skrbim, blago s.. M<-.-r ponekoliko spremeni, <5*jo Mladoturki zopet na krenilo,, bro. G. dopisnik naj drugič tu vendar pa ne v tolikej meri, da bi ' u'n> hoil° PotRm za vedno obdržali, i molči, ker mi še ni nič dal, ter ga še ne v carinski dohodki zadostovali za pokritje vseli vladinšh izdatkov, kteri postajajo od leta do leta vedno večji. Ako pa uvozua trgovina tekom let cazaduje. potem bodo carinski do- Lf ako se sedanji boji podaljšajo, ■ t udi nič prosil nisem. Jaz ?c- toliko življenja Mlr Potem sedaj gotovo ti-m ni izključeno, da bodo cvrop-1 zaslužim, da pošteno preživim kodraste in črne, kakor '.-rnilo. "V sa- ške vlasti zopet pričele s svojim sta- j i i« mojo družino. Nadalje mu še ne kdo, ki ju je ugledal, je vedel, da — »ta se ta dva morala nehote zaljubiti in se enkrat vendar vzeti, ako bi se bili tudi zarotili proti njima vsi du- rim in uiem". dobro znanim " posredova- j zamerim, kar piše. saj pravi prego-Ako pa pride do posredo-! vor: "Oslovski glas ne sega do ne- Smo tudi mi zavedni člani in ne bodeta | ba." ž?, kakor so sedaj. Ako se pa uvede dohodninski davek, zlasti še, ako bode tak, kakor se zatrjuje v tozadevnem načrtu, potem bode ta davek prinašal vladi uprav velikanske dohodke. V kolikor nam je dosedaj o tem načrtu znanega, treba bode plačevati na vse dohodke od letnih $3000 do fSOM po dva odstotka davka; za vse večje dohodke pa naj se plačuje po pet odstotkov. Prihodki pod letno svoto $2000 naj bodo davka prosti. Ta način davka bi bil izvrsten. Vendar se pa skoraj ne izplača pisati o posameznih točkah tozadevnega predloga, ker smo povsem prepričani, da tak predlog v našem kongresu sploh ne bode sprejet in sieer kljub velikanskim dohodkom, ktere bi dobivala zvezina vlada od takega davka. Ta predlog ne bode sprejet najbrž** radi tega. ker bi bili vladini dohodki preveliki in ker bi ti dohodki prihajali pred vsem iz žepov bogatinov in premožnih ljudi. Dohodninski davek je jedini. kterega ni mogoče naložiti siromašnim slojem prebivalstva. Vsled tega je pa pričakovati. da se bodo bogatini potom svojih agentov v kongresu na vse mogoče načine in z vsemi močmi branili takega davka. Da bodo pri tem vspeli, ni treba še posebej Poudarjati, kajti vsi naši ljudski zastopniki so na njihovej strani. In tudi, ako bi se končno v kongresu dobila dovoljna večina za ta predlog, tako, da bi bil sprejet, za-noremo še potem vedno pričakovati, da bode zvezino vrhovno sodiiče vestno izvršilo svoje dolžnooti. nm-prtm kapitalističnim koristim, in da bode vsak tak zakon proglasilo protiustavnim. Tako se je namreč še enkrat zgodilo in tako se bode sedaj najbrže zopet zgodilo, ako bode kongres sploh sprejel predlog glede dohodninskega davka. Pripomniti pa moramo, da je zvezino vrhovno sodišče svojeČasno tak predlog proglasilo tudi ustavnim, toda člani tedanjega vrhovnega sodišča niso bili kapitalističnim koristim tako naklonjeni. kakor so sedanji. Nekteri člani tega sodišča bodo sicer v kratkem odstopili, toda v Washington* so bode vsekako skrbelo sa to, da se izpraznjena mesta izpopolnijo s takimi ljudmi, da bodo imeli potem itini pri tem sodišču še večjo ve-kakor sedaj. tega se nam tudi ni treba zanimati za one obzavnave v ktere se vrše glede uvedbe davka. Nekteri čaao- napadati predlog posredovali Nemčija in Avstrija, stojimo na braniku naše si. orjjani-temveč Anglija zajed no z Rusijo injzacije za napredek in obstoj, pa ae Francijo, kar je smatrati za nekak refrain zadnjih dogodkov med Avstrijo in Srbijo, kajti tedaj, ko je Nemčija javila v svet o zmagi avstrijske "diplomacije'tedaj se je razvoj balkanskega vprašanja šr.le pričel. DOPISI. samo tisti, kteri v "A. S-"..slavo-speve prepevajo. Josip Brglez, predsednik dr. sv. Družane št. 5. K. 8. K. J. Penns Station, Pa. Cenjeno uredniitvo:— Iz tukajšnje rožne doline gotovo še niste sprejeli kak dopis in vsled tega Tnia1iml da bi bilo umestno, ako' se jaz oglasim, dasiravno kaj veselega nimam poročati. Sedaj se je namreč tudi pri nas ugnezdila kriza, dočim je dosedaj nismo baš občutili. Skoraj vse leto smo delali saj po pet dni v tednu, toda od novembra nadalje delamo pa le po dva dni na teden, tako, da nikomur ne svetujem ' POZDRAV. Pred odhodom v staro' domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno mojega brata, mojo sestro, njenega moža m otroke v Moon Run. Pa. Kličem vsem skupaj: Na srečno svidenje! New York, 21. mal. travna, 1909. Fran Matjaž opoicnr. Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opozorim, da se gotovo v teku enega meseca zglasijo ter storijo svojo dolžnost. Jaz nameravam odpotovati v .-t aro domovino. Anthony Marinčič, nevesta k ženinu šele nekoliko tednov po poroki, a to le tedaj, ko je neobhodno potrebno. Skoro ravno tako Često se dogaja, da prihaja v gotovih razmerah v njegov dom že med oklici, bodisi, ker je tašča že preveč bolehna in stara in se morda želi otresti domačih skrbi, ali pa, ker se je hči, ki je vodila dosedaj vse gospodinjstvo, omožila proč od hiše in jo je treba sedaj nadomestiti, ali pa je kdo v rodbini ravnokar bolan, čegar postrežba zahteva posebne skrbi. S]p*atka, od tistega trenotka, ko je dal nevestin oče ženinu 'privoljenje, se nevesta že smatra za člana njegove rodbine in prisoja se jej tudi dolžnost, da mu je v vsaki stvari tako na roko, kakor se spodobi odkritosrčni in zvesti družici. 2enin s svoje strani zopet pomaga njeni rodbini, ko to potreba zahteva, kakor da bi bil njen sin. Med vaščani baje tega običaja ni; imeli se bodo torej čemu smejati, ako pride to med nje. Naj pomislijo, da smo mi le priprosto in pozabljeno ljudstvo, ki modruje po svojem lastnem razumu ! Vsakdo je pravil že vnaprej, da bo morala Vendulka iti takoj po zaroki gospodinjit k Lukašu^la bi prinesla zopet red v njegovo zapuščeno in zanemarjeno domače življenje. Znano je bilo, da pokojnica ni bila posebna gospodinja; k temu je prišla njena nenadna smrt in zmešnjava, ki jej je sledila — lyjiuje so videli v duhu, kako se je že Vendulka preselila k Lukašu in so smatrali torej pogajanja med njo in svakom za nekaj pričakovanega in pri tej snubitvi neizogibnega. Najbolj malomarno je poslušal nevestin oče, niti vmešaval se ni v to tako malenkostno stvar, naj si je to hči z ženinom uredila, kakor jp hotela. Tudi v njegovih očeh je spadala sedaj že več k Lukašu, nego k njegovi hiši in zahvalil je zato Boga, ker mu pojde v do-glednem času iz hiše. Trdno je upal, da mu konečno nastopijo oni mirni in udobni časi, ko se bo lahko pripravljal na važno potovanje iz tega življenja v večnost.. Do takih ča-j sov ni mogel nikakor priti ob pogledu na neutolažljivo hčerino bol, često prekinjeno od strastnih izbruhov obupa in neprestanih nadleg njenih mnogoštevilnih snubcev, prosečih ga, da naj bi se zavzel za nje pri svoji hčeri. Slovensko katoliško podp. društvo o sveteBarban Za 23edh\jene države Severne Amerike. Sedež: Forest Gty, Pa. takorporirano dne 31. januarja Iff2 v državi Penasytvaaig. Predsednik: ALOJZIJ ZAVE&L. P. O. Bos 174, Podpredsednik: MA&TIN 0BE&&AN, Box U, Wot L tajnik: IVAH TELBAN, P. O. Box tt7, Paral Otty, Pa. H tajnik: ANTON O&TDt. 1143 E. |0tk SL. Olavaland. Okfa. Blagajnik: MARTIN MT7HIČ, P. 0. Bos »37, Fprat Oitj, Pa NADZORNIKI: MARTIN GBRČMAN, prodsadnik porotasta adbora, Wofe. Km KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Porast 0Pa. PRAN KNAFEWC, II. nadzornik, «09 Braddock Al dock. Pa. PRAN SUNK, m. nadzornik, 60 Mill St., Iamhu, Pa -o—o—- POROTNI IN FR1Z1VN1 ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbova, Wsir, Si JOSIP PBTBRNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WHloek, Pa. ' IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, rarest Ofcy, Pa. DopM naj ae pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN. P. O. Forest Otty, Pa. Drnatveno glaaOo je "GLAS NARODA." som hoditi, ker nas je itak preveč, j 8101 Aetna Road, S. E., Drugih novic pri nas ni, nego da , (22-26—4) Cleveland, Ohio, smo nedavno videli, kako se je vrag iz New Jerseya peljal z ekspresnim ; PRODAJ vlakom proti zapadu. . Sedel je na je malo ^^tvo na Strmiei pri VeL zadnjm vagonu in je bil tako kosmat j Laščah, po domače pri Bregarju. Po-kakor kak rafaelski jud. Ker je pa | ^vo sestoji (brez gospodarskega vlak vozil s hitrostjo po Šestdeset po^opja) fc 2 vrtov, poldrpgi oral milj na uro, si ga nismo zamogli na- j gozd& ^ treh njiv, na kterih se po- tančneje ogledati. Vsekako ga pa v New Jerseyu ne bodo več videli, ker je prišel semkaj zajedno s krizo. Želim Vam obilo uspeha, a rojake po vsej Ameriki iskreno pozdravljam. Andrej Golobič. Roundup, Mont. Cenjeni gospod urednik:— V 52. Številki "Glaaa Naroda" sem objavil* mali dopis iz tukajšnjega kraja, v kterem sem omenil tudi nekoliko o delavskih razmerah. Od tedaj nadalje se je pa na-me obrnilo vse polno rojakov, da jim sporočim glede dela. Na kacib dvajset pisem sem odgovoril, toda ker »e vprašanja vedno bolj mnoše, mi sedaj nikakor ni mogoče na vsa pisma odgovarjati in vsled tega naj tem potom vsem rojakom, ki so mi pisali, svetujem, da si dotični dopis natančneje pre-bero in potem me gotovo ne bode nihče več povprašal po delu v našem kraju. Za danes naj naznanim le toliko, da so tukaj sedaj še celo stari pre-mogarji brez dela in so prisiljeni čakati boljših časov. Vsled tega ne svetujem nikomur hoditi semkaj, ko se pa s delom zopet prične, bodeqi o tem takoj poročal v Glasu Naroda. Pozdrav! J. R. seje do 20 mernikov Uta. Proda ae vse skupaj, ali pa tudi posamfir.no dražbenim potom. Natančneje ae po-zve pri lastnici: Mary Novak, roj. Škesi, 5234 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (19-24—4) NAZNANILO. Cenjeni rojaki: Josip Opara, Ivan Jerman, Aleks Cerovšek, Ignac Zupančič, Egidij Zupančič in Alojzij Kolenc, opozorim vas, da se mi v kratkem času javite, če ne, vas obelodanim. Jaz nameravam odpotovati v stari kraj in želim, da smo na čistem. Anton Bartol, Oarrett, Somerset Co., Pa (21-22—4) Kje je moj brat RUDOLF BARIČT Doma je iz Sodevee št. 28, fara Stari trg. Zadnjič je bival na Eveleth, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga fiaanaiii, aa kar mu bodem zelo hvaleien,\ali pa naj ae sam oglasi, imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. — Joe Barič, 184 34th St., Pittsburg, Pa. (22-26—4) hovi, kar jih je med zemljo in mesecem. Bilo jima je takorekoč na čelu zapisano, da spadata 6kupaj. — Ker ti je po ranjci tako žal, se torej toliko bolj usmiliš njenega o-troka, se je vmešal svak, videči, kako se Lukaš v globoki ganjenosti zaman trudi spregovoriti k Vendulki. — Dosedaj je vodila, kakor si morda že čula, gospodinjstvo pri Luk&šu moja žena; sicer mu je rada delala to uslugo, ali dalje je ne more več. Kakor veš, imamo tudi veliko gospodarstvo, otroci so Se v plenicah, bliža se delo na polju ia ako nečemo utrpeti velike škode, ne more žena vsaki trenotek tekati iz hiše Nič ne bi rekel, ako bi imeli svatbo tja čez teden dni; a vidva sta si sorodna, imata enako ime, zato morata prositi dovoljenje pri gospodu škofu v Litomčricah, ki se gotovo zavleče in Bog ve, če je dobita v dveh mesecih t Zato te prosimo vsi sorodniki, kar nas je s strani Lukaševe, da bi prišla, z ozirom na nujno potrebo v naši rodbini, takoj gospodinjit k njemu da mu ne bo treba najemati za to tuje ženske, ki bi pobrala, kar bi jej prišlo ]«*1 roke in bi še morda na kak način škodovala otroku. Vendulka je medtem, ko je snu-bač govoril, polagoma nehala pla kati. — Čemu delate toliko besed < tem T Kaka ženska bi morala biti, ko bi hotela skrb za ženLnovo doma čijo in njegovo osirotelo dete naložiti tuji osobif očitala je bodočemu svaku. — Kaj bi si moral Luk&š in vsi misliti o meni, ko bi mu ne hotela iz ošabnosti pomagati v stiski t Res ne vem, kaj bi jaz sama rekla o deklici, o kteri bi bila slišala, da je na slično prošnjo iz prevzetnosti odgovorila: Ne! Njenemu ženinu bi zagotovo svetovala, naj bi si je ne jemal, ker taka ne more biti odkritosrčna in ne more imeti napram nje mu nikakega pravega čuvstva. Da, pojdem k Lukašu gospodinjit in si cer takoj, da bo mogla vaša žena mirno ostajati doma pri svojem delu in svojih otrocih. Vsi, kar jih je bilo v sobi, so pohvalno pritrjevali vnetim Vendulči-r.im besedam. Nikomur ni prišlA niti od dalee na misel, da bi se začudil snubačevi prošnji in se izpod tikal nad tem, ker je nevesta tako drage volje privolila. Narobe, smatrali bi bili vsi za veliko zlo, ako bi bila drugače govorila nego je; in vsi že-ninovi prijatelji bi jej bili gotovo do smrti očitali sramoto, ako bi bila dovolila, da jo v njegovem domu in pri njegovem detetu zastopa tuja za denar najeta osoba. V naših gorah vlada sicer običaj, da se preseljuje NA PRODAJ. Radi odhoda v stari kraj prodam HIŠO in LOT. Hiša je z enim nadstropjem in dobivam $20 najemnine, poleg tega pa še Bwrn s svojo družino notri stanujem. Lot je širok 39 čevljev in leii na vogalu trgovinske ulice. V pogodbi stoji dovoljenje za vsako trgovino, a najboljše za gostilno. Hiša stoji bolj nazaj pri Alley in naprej je lot prazen. Jaz bi delal hišo, pa sem dobil dedščino po stariših, za ktero sploh nisem znal celih 43 let. Ceno pove lastnik: Ivan Nemanič, 3801 Cedar St., Indiana Harbor, Ind. (21-29—4) Kje je moj brat JOSIP JAMNIKt Doma je iz Vrha, fare Želimlje. Pred enim in pol letom je šel iz Pueblo, Colo., pa ne vem, kam, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen; poročati mu imam iz stare domovine nekaj zelo važnega. — Frank Jam-nik, Box 247, Sunnyside, Utah. (21-24—4) Iščem mojega brata ANTONA BI-STAN. Pred 10 leti je šel v Ameriko iz Vranske pri Celju. Nastanil se je v Clevelandu, O. Šest let že nisem slišal o njem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Michael Bistan. P. O. Box 198, Granville, 111. (22-26—4) Kje je AVGUST JEKOVC* Doma je od Koroškega Jezera. Pred V/2 letom je odšel iz Pueblo, Colo., toda ne vem, kam. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali pa naj se mi sam javi. Njegova sestra stanuje še v Puebli. Če se mi ne javi, obelodanim ga v vseh slovenskih listih. — Prank Jamnik, Box 247, Sunnyside, Utah. ASESMENT, kteri je za plačati dne 2. majnika 1909. I. razred, možki oddelek: za bolniško podporo 65^, smrtna ra vsaki član plača po $1.00. II. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20^. III. razred, otročji oddelek: vsaki član plača po 10a tatvino denarja. Madžarska prometna akademija. V ogrskem trgovinskem ministerstvu so ne la\ jo dovršili zakonski načrt o ustanovitvi in ureditvi nove visoke šole. ki dobi ime pro oetne akademije in ki bo imela ?ftiri strokovne oddelke: za železnice, za po3to, brzojav in telefon, za poštno hranilnico in za plovstvo. Vrhovno vodstvo akademije bo poverjeno trgovinskemu mi niste rs t ru, ki mu bodo podrejeni ravnatelj in profesorji. Stroški bodo prelim in Irani v proračunu tega mini-sterstva; prispevali bodo pa tudi in-teresirani zavodi in podjetja. Namen akademije je: izobrazba uradnikov za navedene stroke. Od obiska te visoke šole bodo izključeni Hrvati, ker j^ učni jezik izključno madžarski. Po nagodbi me^ Ogrsko in Hrvatsko bi moral biti učni jezik raz-merno tudi hrvatski. Draga krivica, ki se bo godila Hrvatom obstoji v tem, da bodo železničarje sprejemali v akademijo le temeljem protipcstav-ne železniČarske pragmatike. Za poštno stroko ustanove nižji enoletni tečaj, podoben sedaj obstoječemu hrvatskemu. To bo pretveza, da hrvatski tečaj odpravijo. V novem tečaju bosta hrvatskemu jeziku kot učnemu predmetu odmerjeni le dve uri na teden, kakor nemščini in francoščini. Učni jezik bo seveda tudi tu le madžarski. Tudi v oddelku za plovstvo se bo poučevalo samo madžarski. Diplome pomorskih kapitanov za dolge vožnje bodo dobivali le gojenci madžarske akademije. Tako se bo uničil hrvatski naraščaj vseh navedenih strok, in hrvatske trgovinske ladije dobe madžarske kapitane. Če bo ta zakon sprejet, pomenil bo za Hrvaško smrten udarec. BALKANSKE NOVICE. Belgrad, 7. aprila V tuk. dvornih krogih se govori, da se princezinja Jelena zaroči z nekim ruskim veli- \ kim knezom. Za to zvezo se baje zav- j zema car sam, da pokaže dinastiji Karagjorgjevioev svojo naklonjenost in da jo utrdi na prestolu. To carjevo željo je baje sporočil v Belgradu ruski poslanik Serge je v. Spopad na srbsko • bossn. meji. Srebrenica, 7. aprila. Neki prožniški postajevodja poroča, da se je sinoči na bosansko - srbski meji iz srbskega brega Drine streljalo na avstrijske "štrafune". Dunaj, 6. aprila. Po vesteh iz Ze-muna je nastal oster konflikt mod vojnim ministrom generalom Živko-vičem in odborom za narodno obrambo. Minister zahteva, da se ima denar, ki ga je nabral odbor za narodno obrambo v znesku 800.000 di-narov, izročiti vojnemu minister-stvu, dočim ga hoče odbor porabiti za organizovanje vstaških čet v Makedoniji. Med prepirajočima se strankama posreduje minister dr. Milovanovič. Belgrad, 6. aprila. Srbska vojna uprava je odpoklicala vse obmejne straže z Drine. Na bosanski strani tabore še vedno avstrijski vojaški oddelki, kar vzbuja na srbski strani veliko nezaupanje. Proti fanatizmu v Bosni. Nedavno j© katoliško duhovstvo po sili ali zvijači spreobrnilo neko mohamedansko dekle na katoliško vero. To je mohamedansko prebivalstvo v Sarajevom zelo razburilo. 'Na shodu dne 30. marca t. 1. so sprejeli to le resolucijo: "V soboto dne 27. marca 1909 opoldne je izvedel Mehmed Nukič, delavec v Sara-jevem, iz Jezuitske cerkve v Saraje-vem maloletno in slaboumno deklico Pembo, služkinjo rodom iz Gračani-oe, ktero je katoliško duhovstvo na dozdaj še nepojasnjen način prima-milo v cerkev z namenom, da jo spreobrne na katoliško vero. MI muslimani brez razlike političnih načel, do skrajnosti ogorčeni po že dosedanjih enakih nastopih katoliškega du-hovstva proti muslimanom v teh deželah, kjer je muslimanska maloletna in slaboumna deklica padla kot žrtev nenasitnega fanatizma katoliškega duhovstva pod vodstvom nekega cesarskega tajnega • svetnika dr. Stadlerja, kar najodločnejše protestiramo proti tej sramoti kulturnega dvajsetega stoletja. — Mi muslimani vsled takih nečloveških napadov na naše svetinje s strahom gledamo v svojo bodočnost, boječ se, kaki usodi l>omo predali svoje milo potomstvo ter vsled tega zahtevamo od civilizirane Avstro - Ogrske, da nam da zadostne garancije, sklicujoč se na besede Njegovega Veličanstva. Prosimo ob enem tudi našo javnost v imenu dvajsetega stoletja, da to nečlo-veškost ožigosa." Stadlerjev "Hrv. Dnevnik" sicer trdi, da to ni bilo tako. Koliko ""e vreden ta dementi, sodimo pa lahko že po tem, da obljublja mohamedancem, da so od sedaj zanaprej lahko sjgnrri, da jib od katoliške strani 34 bodo ve? žalili ▼ verskem obziru. V bodoče bodo kr-ščevali samo one polnoletne ljudi, ki prostovoljno in "iz prepričanja" prestopijo na katoliško vero. To se pravi z drugimi besedami: dosedaj smo krščevali tudi slaboumne in ma-loletne, ktere se nam je pač posrečilo "spreobrniti". Iščem svojega prijatelja FRAN GIMPELNA. Pred 3 leti sva potovala skupno v Ameriko. Prvotno seje naselil v Ely, Minn. Ako kdo rojakov ve za njegov sedanji naslov, ga vljudno prosim, da mi ga naznani. — Jacob Tisovec, 3855 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (22-24—4) Kje se nahaja moja sestra MARIJA RAJŠELJ Doma je iz vasi Viž-garn, občina Osilnica pri KulpL Lansko leto je bivala v New Yorku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sama javi — Anthony Rajšel, Mt. Lebanon, La. Kje je moj brat MATIJA ŠINKO-VTČf Pred 2 letoma sva se vidla v Indianapolis, Ind. Prosim eenj. rojake, če kdo ve z& njegov naslov, naj mi ga naznani, sli pa naj se Sam javi; poročati mu imam nekaj važnega. — Martin Šinkovii, P. O. Box 133, Heilwood, Pa. (21-24—4) Kje JAKOB HER V AT f Dama je--------- je iz vam Ferbišje, fare Semič na Dolenjskem. Iz Leadville, Colo., je lansko leto z ženo vred odpotoval v Calumet, Mich. Kdor rojakov vi za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi — Math. Golob, Box 669, Leadville, Colo. (19-22—4) Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št 13 J. S. K. J. sa Pittsburg, Allegheny, Pa, in okolico ima svoje redne seje vsako drago nedeljo v mesecu. Društvenikom se jr^ da bi se istih v polnem številu udeleievali ter redno donaiali svoje meeefrne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nskte-rega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo. Pri redni društveni seji dne 11 dee. 1906 isvoijeni so bifi sledeči uradniki sa leto 1909: Predsednik: Fran Krese, 6100 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik: Vinesne Yelk, IB TeO Bl, ABsgbeny. L tajnik: Josip Molka, 116 Spring Garden Ave^ Allegheny. II. tajnik: Nik. Povie, M Garden St., Troy Hill, Alleghany. Blagajnik: Ivan Areh, 70 High St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, IB 42nd St^ Pittsburg. Zastavonoša: Fran Goftob. Odbor: Kje je JOŽE BEZEK? Doma je iz Semiča št. 20 na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, kdor mi naznani natančneje o njem, da je živ ali mrtev, dobi $5.00 nagrade. Joseph Scharabon, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (21-4r—1-5) Sa vssMns tujih oglasov nI odgovorno ne apravniitve no nrednJitve. W VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMERJE! Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet v Ljubljani večje število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj v zalogi, in sieer dolge po 70 in 65 cm. Ns razpolago imamo tndi pristne domače brnsflne kamna (solo) ter klepalno orodje. Ker je bilo letos vprašanje po tsm blagu tako veliko, da nismo izvršiti vseh naročil, svetnjsmo onim, da se še sedaj preskrbe orodjem za prihodnje poletja Glede cen ptRte na: FRANK BAKHER 00, 82 Cortland* St, New Tort, V. T, m- POZOR 1 VSE PAROBRODNE DRUŽBE BO POVIŠALE CENO VOŽNJIM LISTKOM ZA 93.00. Fran Koneilja, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Kašček, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Mestnak, 849 Perry St, Allegheny. Fran Strniša, 101 Villa St, Allegheny. Ivan Simončič, 809 Gerst Alley, Allegheny. Alojzij Butkovič, 812 Green BL', Allegheny. POZOR ROJAKI! Nevcdsnapleno garantirano mašile u plešaste in golobradee, ed katerega v;i tednih iepfclasie, brki fax brada pepel nema araetejo f Xevmatieem aM trganj* v nogah, rokah in kril« Vam pe polnem* odstranim. IPetmc mi, kot je ofissa, brado v ice in ossbUae Van v J d nek popolnoma edaimaim, da; jt to resnica se jamti JB00. Upiatafte •« 1 JAKOB VAHCIC, P. 0. Box 69, CLEVELAKD, O Za pevce!! zalogi imamo leys v PROŠNJA Podpisani prosim rojake širom Amerike, da po možnosti prispevajo z malimi denarnimi prispevki za na* šega rojakaJosipa Gerbaca, kteremu se je pripetila velika nesreča Pri njem je stanovalo več ljudi in med temi je bil nekdo tako nepreviden, da je v hiši na peči grel dinamit, ki je vsled tega rasletel. Dotičnik js bil aa mestu ubit, dočim je naše mu rojaku razdejalo vse pohištvo ter mu poleg tega odtrgalo jedno roko in izlilo jedno oko, vsled česar ni več sposoben sa kako delo. Poleg tega nesrečnik ni bil pri nobenem podpornem društvu. Tu ima ženo in dvoje otrok, ki so brez vsega najpotrebnejšega. Znano nam je, da so se rojaki drage volje odzvali prošnji uredništva "Glas Naroda" sa vdovo Marijo Sladič, kterej so pomagali, tako da je brezakrbi odpotovala v staro domovino in vsled tega smo uverjem, da se bodo rojaki v ravno toHkej meri odzvali tej proinji, to tem bolj, ker je tu nesreča večja in tudi beda izdatnejša. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme in imena darovalcev objavimo v "Glasu Naroda". Sarver, Pa. Filip Gulič. Glasbene Matiee za štiri moške pasova V tej pesmarici ao pritjaUjsns siovenske pesmi s sekirice mi (rois mi) v partituri sa vesk pevski Asa, kvartet aH oktet. Večajo CL00 e poŠto vred. SLOVENIC PUBLUHIK« m.. 12 Oortlandt St. New Totk, X. T. HARMONIKE be4tsi kahoriaetoli vrste popravljam pe najal^lb trpetno ta saaesl]ive. V aesljive vsakdo pošlje, ker 18 let tekaj v tem posla ta jam lastnem doma. V p seem kranjske kakor vse drage nika te retnasm pe dela kafaerf sahteva brss nadalinih aorsisa). JOHN WENZEL, 1017 E. €2ud Str Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW zmodernJm koglJUSoilb Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijals smodke. Potniki dobe pri meni 5ecmn prenočišče za nizko ceno. Postreiba točna in izboru. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar (64 So. Center Ave, Chicago, Iti dompapme Generale nammi* (Francoska parobrodna družba. (r ZA KADILCE! tobak poštnine pro cenah: Mittelfeiner Tur Proda: sto po t kiseher 26 h (drajcener) po IS ct. Feinei Hersegovina 34 h. (zipoener) po 17ct Posebne cene sa prodajalce. Zaloga avstnj. bosniš. in here, tobaka A. Logar, 26 E. 119. St., New York. JOHN KRAKER BUCLID, O. RAZNOTEROSTI. Stavka v Parizu in avstrijski brzojavni uradniki. Dunaj, 7. aprila. Med stavko francoskih brzojavnih uradnikov so jim poslali avstrijski tovariši spomenico, v kteri so jih prosili za podrobne informacije o neposrednih in posrednih vzrokih stavke in o načinu organizacije in boja. Francozi so odgovorili, da objavijo vse v posebni brošuri, ki jo dopošljeio tudi avstrijskim kolegom. Grozen zločin blazne matere. V Me ran u jo žena višjega nadzornika finančne straže Kertling znorela, polila sebe in svoja dva otroka s špiritom ter zanetila obleko. Otroka sta kmalu potem umrla doma, nesrečna mati pa šele po dolgih mukah v bolnišnici. (Os ba n Priporoča rojakom svoja VENA, ktera v kakovosti nadkrilja jejo vsa droga ameriška vina Rodeče Tino (Coneond) po 50 centov gakmo. BUo tawba) po 70 ©entov galono NAJMANJftB KABOdZLO vo jim tiunr. BKUlJlVltO, sa kterega »cm in. portdral brinje iz Kranjske, velja II staklenie sedaj CLS.OO.. TB8P3MC VEC $2j60 gsJona. DROŽNTK *2.7f gvlona. — Nsjmanje p*sots sa Iga nje 00 Naročilom je Za obila naročila ee priperoOe JOHN KMAKXM, Snclld, Obla Knajpova zdravila! 'Sedaj Brno priprav ljeni v s a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko ksšljaš, ako s i prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trptS ns k.a- Mict S. r.iiii fci drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj Dišati takoj po knjižico: "Nsto-m cenik KsajpoTih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdbe je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na anevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. iS WEKTMA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUffi Postni parnild 00:] 3etkrat." " Ejin sen — ti nas vlečeš!" vzklikne Ismilanec. "Ne, temveč resnico govorim. V deželi, ktero sem imenoval, so imeli slavnega orožarja, ki je izumil to puško. Ta je bil pravi čudak. Ko je poŠko dogotovil. je prišel do tega, da bi bile kmalo vse gozdne živali postreljene, ako bi bilo mnogo takih pušk v rabi. Radi tega ni vzel patent na to puško. Tajnost Je obdržal zase in je izdelal le nekoliko tacih pušk. Kmalo potem je umrl. Drugi so potem kušali tajnost odkriti, toda kedor je puškine dele razstavil, jih ni mogel več zložiti in puška ni bila več za rabo. Oni, ki m> imeli te puške so v divjini pomrli in te puške so izgubljene. Ta pu.ška je rrorda jedina, ktero je še dobiti. Imenuje se Henryjeva medtem, ko on meri proti njim. Ako ga hitro napadejo, zamore ustreliti le jednega; toda nihee neie iti v smrt. Lopovi ae jezno spogledalo in potem vpraša Ismilanec: "Kedo pa je oni moi, kterega imenuješ vašega vodjo in prijatelja?" "On je še izdatno boljši strelec in lovec, kakor jaz. Njega ne more nihče raniti, in tudi ako je že mrtev, potem ee njegova duša kmalo vrne v njegovo truplo. Ako tega ne verjamete, poglejte proti koči!" Vsi se ukrenejo proti označene j smeri. Tu sedaj ogledajo mene, kajti stal sem s puško v rokah na vratih prosjakove koče. Ko me ugleda jo, se nepopisno ustrašijo, dočim Ofiko in Omar veselja vzklikneta. "Sedaj Lahko uvidi te, da ste zgubljeni, ako se takoj ne udaete", nadaljuje Halef. "Vaj! Bicim tifenkler var iza idik! — Ako bi imeli naše puške!" zakriči Ismilanec. "Toda sedaj jib nimate. In ako bi jib imeli, bi vam itak ne koristile. Sedaj ste v našej oblasti. Ako se prostovoljno vdaste, hočemo z vami milostno postopati." "Kako zamoreš proti nam tako postopati, ko imaš vendar kopčo?" "Mojega tovariša ste hoteli umoriti. Ker pa imam kopčo, ste lahko prepričani, da se bode z vami milostno ravnalo, ako se udaste. Pojdite kočo, tam hočemo razpravljati dalje." (N*a Cenik: knjig, liiai) aa dflba t iab|i SLOVENK PUBLISHING'COMPANY, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y DUŠNA PAŠA (pisal škof Ti. Baraga,) platno, rudeča obrsaa 764, broširana 604. JEZUS IN MARIJA, vestno vlono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 40^. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vssano v slonokoet $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, lagrin. zlata obreza 904. NEBEŠKE ISKRICE, vezana v platno 50 i. OTROŠKA P0B0ŽN08T, 26*. POBOŽNI KRISTJAN, Am vesaao $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40* SKRBI ZA DUŠO, zlata okrsee »no vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 80*. SV. ROŽNI VENEC, ves. fl.M. SV. URA, zlata obreza, ft a* vssaao $1.20. platno 794 brzostrelka in zelo rad bi vedel, kako je prišla v vaše roke.*' "Kupil sem jo v Štambulu od nekega Amerikanlija", odvrne izdelovalec orožja. "Zelo nespameten je bil. da jo je prodal. Ta kroglja za cevjo je na- VRTEC NEBEŠKI, men je na /.a nab",i^. Ona se premika sama pri vsakem strelu, tako prihajajo nokost imit. $1.50 kroglje vedno v rev. Naj li vam pokažem, kako se strelja s to puško?" "Da, pokaži nam!" "Kako pa je to. da ti je Amerikanli prodal puško, ne da bi ti pokazal, kako je treba z njo ravnati?" "Pozabil sem ga vprašati." "Potem si človek, kterega ne morem zapopasti, Si li rojen v Arkiliku, kjer čevlji nimajo peta in vozovi ne koles? Pojdimo na prosto in tam vam pokažem, kako se strelja s to puško." "Jeli nabita?" "Da. Pokažite mi kak cilj in desetkrat po vrsti ga bodem pogodil." Halef odide in vsi mu slede. Na streljanje so vsi tako nestrpno pričakovali, da name nihče ni mislil. V ostalem so pa tudi bili prepričani, da Mm mrtev, tako, da se jim ni bilo treba zame brigati. "Toraj — kam naj streljam?" zaslišim Halefa dejati pred kočo. •" "Streljaj na ono vrano, ki sedi na oni veji." "Ne; vrana bi padla mrtva na zemljo, dočim bi jaz rad večkrat ustrelil na jeden in isti cilj, da vam tako dokažem, kako znam pogoditi. Pojdimo toraj tje v stran, kajti streljati hočem na kočo. Vidite ono desko, ktero je veter že skoraj odnesel? Ker moli iz strehe, nam tvori najboljši cilj. Desetkrat jo bodem zadel." Končno slišim, kako se možki oddaljijo. Halef jih vodi po možnosti daleč, da mi tako olajša probujenje iz mrtvaškega spanja. Tam leži moja obleka, nož, kterega je prosjak zopet odložil, naboji, ura, denarnica in sploh vse, dočim sloni moja velika puška ob steni Takoj vstanem in se nekoliko pretezam, kajti v vseh udih še čutim ; NAVODILO bolečine in roke, kakor tudi noge so še vedno težke. Kljub temu jih pa zamorem gibati. Glava me nepopisno boli in ko primem za oni del lobanje, kjer čutim najhujše bolečine, opazkn veliko bunko. Toda sedaj ni čas za taka opazovanja. Vsled tega se po možnosti hitro oblečem, spravim drob-nosti v žepe in vzamem puško. Za vse to rabim naravno več časa. kakor običajno; toda Halef strelja tako počasi, da sem bil že pri petem strelu oblečen. Kolikorkrat ustreli, tolikokrat slišim pohvalo ostalih. Sedaj stojim sredi koče in tako ga lahko opazujem skozi okno. Sedaj ustreli v šestič, in pri tem vidim, da gleda proti oknu, ne pa na streho. Morda misli, da mu bodem dal kako znamenje. Takoj stopim k oknu in dvignem za sekundo roko. Halef prikima z glavo in se okrene proti svojim gledalcem. Kaj je govoril, tega ne morem slišati, toda tskoj na to dene puško na ramo in odide počasi proti hiši. "Deset strelov, deset!", oglasi se izdelovalec orožja, "dosedaj si šele šestkrat ustrelil!" "To je dovolj", odvrne Halef in med tem se toliko približa, da ga lahko slišim. "Videli ste, da pogodim cilj z vsakim strelom. Škoda je krogelj, kajti morda jih bodem za kako drugo svrho potreboval." "V kako svrho?" "Da jih poženem vam v glavo, lopovi!" Pri teh besedah se ustavi in se zopet okrene proti njim. Tako pride trenotek. v kterem je treba odločno nastopi ti. Midva proti tolikej premoči. Toda na Halefu ni opaziti niti najmanjše skrbi ali strahu. Lopovi so oeta-vili svoje puške v koči in tako se zamorejo braniti le z nožmi. Vsi so nepopisno iznenadeni, to je opaziti po njihovih besedah, kakor tudi po zadržanju. Najprej« mislijo, da se Halef le šali in TsmJlanee reče v smehu: "Kaj, nas hočeš postreljati, mali? Ako se hočeš šaliti, potem si kaj boljšega izmisli Sicer si dober strele**, toda nas ne pogodiš, datiravno smo tako blizo. Halef dene prst v usta in zažvižga. Potem odgovori: "Šala? Kedo vam pravi, da se ialim? Poglejte malo v stran! Tam stojita dva, ki vama lahko takoj dokažeta, da se ne šalim." Pri tem pokaže proti nasprotnem robu gozda in tam opazim v resnici našega Črnogorca Oška in Omar ben Sadeka, ktera oba merita s svojimi puškami. Oba sta bala toraj skrita b Halefov žvižg je bil za njiju znamenje, da se pokažeta. "Džimle bitin šejtanlar — pri vseh vragih!", reče izdelovalec orožja. "Kedo so ti Ijndje, k^j nam hočejof" "Oni zahtevajo mrtveca, ki leži v koči." "Kaj pa. jim je mrtvec mar?" "Oni se morajo zanj zanimati, kajti mrtvec ni sorodnik prosjaka, temveč naš vodja in prijatelj. Vi ste ga ubili in prišli smo, da vam malo m drago poplačamo." Skoraj vsi režejo aa pasove po svoje nože, toda Halef jim reče: "Postite noše v miru, ker vam ne morejo pomagati. V puški hnam le osemnajst krogelj in pri prvem strelu, pričneta tudi moja prijatelja streljati Predno se mi približate, ste mrtvi!" To spregovori tako resno in prepričevalno, da so bili takoj oevedo-tai, da se ne šali. Vsi stoje le kakih petnajst korakov proč od njega 15 4-7*4 UČNI KNJIG* ABECEDNIK NEMŠKE, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOT .M A C, 50#. . ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 404. BLEIWEIS KUHARICA, ftae vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 49*. Dimnik: BESEDNJAK SLS VENSKEGA IN NEMŠKEGA JE-■ Z1KA 00*. EVANGELIJ, veaaa 50*. GRUNDRI86 DER 8LOVENI-SCHEN SPRACHE, veaaa $L25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, »aH tO*. HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, mali. 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. ZA SPIflOVANJE RAZNIH PISEM, veaamo $1.99. PODUK SLOVENCEM ki e kočsjo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, S6*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, Hue veaan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $S.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 10*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 4«*. SPRETNA KUHARICA, broMrsva-no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVESE, 69*. ZBIRKA LJUBAVNTH PfiUM, >9*. ZABAVNE DC RAZNE flOtl ČAS JE ZLATO, 19*. DAMA S KAMELAMI, $1.00. DARINKA, MALA ČBNOG6SKA, DETELJICA, življenje trek kranjskih bratev, 99*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIFU, 60*. DOMA IN NA TUJEM, 20*-DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, rnm i ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, »•*• ENO URO DOKTOR. iaWigre, 99*. i ERAZEM PRED J A MSKL 15*. ERI, 20*. EVSTAHTJA, 15« FABIOLA, «0*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHENSON, M> se- leenic, 40*. GOLOB ČEK IN KANARČEK, GOZDOVNIK. 2 zreška skupaj GOČEVSKI KATEKIZEM, 29*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKL 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vecaae sku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 199 sveskev skupaj $6.50. HTLPEGARDA, 20* HEDVTGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HTRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 29* TZANAMT, mala Japonka, 29* IZDAJALCA DOMOVINE, M* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 99* ILET V CARIGRAD, 49* JAMA NAD DOBRTTftO. 20* J ARO MIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 svsekov, u- metno vezano, vsak zveaek $1.96. KAKO JE IZGINIL GOZD, 29* KAKO POSTANEMO STARI, 99* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 59* KRVNA OSVETA, 16* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN I., essar mekikaa- ski, 20* MAT,A PESMARICA, 30* MALI VITEZA zveski skopaj $0.96. ANDREJ BOTER, 99*. AVSTRIJSKI JUNAKI, »ves. 99*, nevsa. 79*. AVSTRIJSKA EKSPEDICTJA. 19*. BARON TgSNK, M*. BELGRAJBKI BISER, li*. BENEŠKA VEDEftEVAIJLA, 99*. BOŽIČNI DAROVI, 16*. BUCEK V STRAHU, 26*. B URŠKA VOJSKA, 99*. BOJTEK V DREVO VPRRtEN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 90*. ČRNI BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 KveaKov 96.60. CERKVICA NA SKALI, 19*. CESAR FRAN JOSIP, 99*. CESARICA ELIZABETA, 19*. CIGANOVA OSVETA, 99*. CVETINA BOROGRAJSKA, CVETKE, 29*. MALT SVEZNALEC, 29* MARIJA, HČI POLKOV A, 99* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 69* MATI BOŽJA Z BLEDA, 19* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $100. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 99* MLADI SAMOTAR, 16* MLINARJEV JANEZ,49* MRTVI GOSTAČ, 99* MUČENTKI, A Aiksre, ves. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, N AJDENČEK, 29* NA PRERIJI, 29* NARODNE PESMI, ski, ves. vsak pe 99* NARODNE PRIPOVEDKI, ki, vask po 29* NASELJENCI, 99* NASKLNIKOVA HČI, 99* NAŠ DOM. Zbirka pevset 29* NA VALOVIH JUŽNEGA IS* NEDOLŽNOST FUGAJAJfA POVELIČANA, 99* NEZGODA- NA PALAVAJW, I NIKOLAJ ZRINJ8KI, 99* OB TIHIH VEČERIH, AMERTKE, «99 PRED NEVIHTO, 29* PREGOVORI, PRIT .TKE 90*_ PRI SEVERNIH SLOVANIH, I PRINC EVGRN, 19* PRIPOVEDKE, r sveaki pe 19* PRST BOŽJI, 16* POD TURŠKIM JARMOM, M# SEPOSTRV, 19* RIBIČEV SIN, 19* RINALDO RINALDINI, 99* ROBINSON, broftrrsn, 99* RODBINSKA SREČA, 49* RODBINA POLANEfiKIH, 9 $&S9. ROKOVNAČI, avodna igra 4 ROARSKO tTVTJKNJR, 19* Rimska japonka sveskev 79* SANJSKE BUKVE, SENILIA, 16* SITA, OMla Tfiadnetaaka, 19* SKOZI ŠIRNO TNDUO, 99* SLOVENSKI ŠALJTVEC, 9 sveaka po 20* SPISJE, 16* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 96* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 704. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, «9* SV. GENOVEFA, 29* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 204 SVETA NOČ, 16* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 76* S PRESTOLA NA MORIŠČR, 90*. ŠTIRI POVEST1, 29* TEGETHOF, slavni admiral, 99* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 61 svsekov $6.50. TRI POVESTI GROFA TOIJ3TOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiiea broširana $2.90, iao vs- ZEMLJEVTD KRANJSKE LE, mH 19* ZEMLJEVID AVSTRO veliki 26*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, Sft* 1®# ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH dr ŽAV, 26* OPOMBA. Narofilom js priloftti denarno vredneet, bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih kak. Poštnina je pri vseb teh esaak žs všteta. Vsak ni OB ZORI, 79* ODKRITJE PAVTJHA, 29* PARIŠKI ZLATAR, 9ML PESMARICA "GLABBBNE MATICE" fino veaaaa fL99. POTOVANJE V LTLIPUT, 19$ POSLEDNJI MOHIKANBC, M? PRAVLJICE (Majar,) M* V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 99* V GORSKEM ZAKOTJU, 29* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 99* V ZARJI MLADOSTI, 20* WTNNETOU, ideči tri zveski, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VA8, 26* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $&60. ŽENINOVA SKRIVNOST, 19* ŽALOST IN VESELJE, 46*. V zalogi imamo sledeče aam knjige: GROF MONTR ORX8TO, svetovna knjižnica v dveh 9m mh knjigah, ema 94J9. GROFICA BERAdlOA, NARAVNA OAUFORNUSKA V1IA NA PRODAJ Dobro črno in belo vino od H centov galona. Staro belo ali Črno vino 3D galona. 65 centov galc kakor itev* dor kupi manj 3B galea rtu^ MALI VITEZ, 3 zveski, cena $2.25. RODBINA POLANRiKTE. S zveski, cena $2Jt9. TISOČ DT ENA NOČ, 51 sveskov, cena $6.60. TRITE MUSKETKRJL rajiiniea, broširana fino vezana $3.00. 1 OGNJEM IN MSdRM. cena $2.50. Vse te knjige je dobiti sa osnafteai ceno poštnine proste pri: 8LOVENIO PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, N. Y ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNI LIST! mora sam posodo plačati Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 34 »teki. $6.00. Novo vino od leta 1908 i m* nizko ceno. Pri večjem naročila dam popesL Z potto van j cm STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Cesta Ce., CaHfenta pri- Slovencem in Hrvatom poročam svoj SALOON v obilen po set. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze!o fine smodke. Rojakom pošiljam denar* je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino ta "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorkn. Z velespoštovajiiem Ivan Govže, i:iv, Allnn. Frank Petkovšek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, & & ILLINOIS. 4 -X- > fin« VINA, boljJ« 2GANJEtar riUUBja iimtx SMODKE — PATENTO-V ANA ZDRAVILA. Pndaja Pošilja Zastopnik "Glas Naroda" 82 Cortlmndt S trse t, New York. 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., New York, N Y CLEVELAND, O* Avstrijski tor kupujemo in prodajamc pi-dnevnem kurzu. Ako potuje) v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupi3 ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača> neraore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imaitf iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piii svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. po si namenjen šeno, otroke, aH pa »dtuo nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebujei človeka^ kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo as nas, ker bodeŠ najpošteneje in najbolje postrežen. Mi za:>fto> parno vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako*. d> nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis lAsd| služimo jim vedno v naj bolj2o pomoč« le prezreti! Imateli ▼ staro domovino kom« tat ko pooblastilo poslati, obrnite se b* nas, mi vam ceno in brso postrde mo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi ktesi vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborne* (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje &vo}o vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitno^i, ko se domu vrne. Kline ia rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrim li brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj 8i izbere jedneg* izmed onih pamikov, kteri so označeni v listu- pod našle, vom **Kretanje parnikov'r in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dae odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da prid« en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav^ kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da M nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlanctt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnies angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev W ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotave veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri s peljejo ljudi navadno na slab« parnikc. To je zelo vaino m koristno* Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsake de nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj * ie __ do iz dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. p< hranilnica. Nikdar se še ni čnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zaneslj.ve hranilnice jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obreet-od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.