leto XXIV. IBMPI
Naročnina za Ljubljansko §||	vL I UL JSB VNkM 1» HhIms. S	H H ^81 H Uredništvo: Ljubljana,
pokrajino: letno 70 lir (za gplj H	HP	HV tKSmv Kffž	Mra	Mkak	BB	Gregorčičeva	ulica	23.	Tel.
inozemstvo lir), za V* UP	|P	10	VHHP V	H	25-52.	Uprava:	Gregor-
leta 35 lir. za V* leta 17.50	člčeva	ul.	27.	Tel.	47-61,
lir, mesečno 6.— lir. Te- *	m	m m	m	Rokopisov	ne	vračamo.
Plača in toži'se v Ljubljani.
Časopis za trgovino. Industriio, obrt in denarništvo
Izhaja ~i,,y
Liubliana.	petek	14.	-XX
Cena S^STS 0 60
Omejitve porabe električnega toka
Rimski uradni list je objavil ministrski ukaz glede porabe električnega toka, ki določa med drugim:
Prepovedano je sleherno novo dobavljanje električnega toka razen v primeru, če je povečanje dobave toka vsebovano v pogodbi, ki velja ob času, ko stopa ukaz v veljavo. Dovoljeno je tudi dobavljanje toka za razsvetljavo, če celotna poraba ne presega pet amperov.
Prepovedano je uporabljati električni tok za ogrevanje prostorov v delavnicah, trgovinah, javnih lokalih in drugih prostorih.
Prej>ovedano je vsem potrošnikom, ki izrabljajo tok na podlagi posebnih jiogodb v količini, ki ni manjša od 50 kW, da bi porabili na mesec več toka, kakor so ga porabili v ustrezajočem mesecu obdobja november 1940,—31. marec 1941. Ce se je izrabljanje toka začelo po 31. marcu 1941., ne sme mesečna poraba presegati količine, ki je bila porabljena letos meseca oktobra.
Dr. Anton Urbanc:
Bankarstvo v
Prepoved izdelovanja slaščičarskih izdelkov
Visoki komisar za Ljubljansko Pokrajino je izdal naredbo, po kateri se od 15. novembra dalje sinejo izdelovati in prodajati le naslednje slaščice:
«<torrone> (izdelani iz medu, sladkorja, lešnikov, čokolade in sadja), a le še ves mesec december 1941-XX;
«croccanti» in mandolati (izdelani izključno iz, mandljev, glukoze, sladkorja in medu);
«pinoccaita» (izdelana iz mand Ijev, pinjol in sladkorja);
kandirano sadje, vštevši niarone (izdelano izključno iz sadja, glu koze in sladkorja);
sadni kruh (izdelan iz smokev, sultan in, mandljev, lešnikov, pinjol, kandiranih sadnih odrezkov m mandljevega testa), a le še ves mesec december 1941-XX.
Količine slaščic in piškotov, ki bi se ne prodale do polnoči dne 14. novembra (1941-XX, se moi-rajo prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu do vštetega 18. novembra 1941-XX in dati na razpolago temu Zavodu.
Pozneje se bosta dovolila izdelovanje in prodaja piškotov za otroke im bolnike samo v mejah kontingentov, ki jih določi pokrajinski Prehranjevalni zavod in ob upoštevanju njegovih predpisov.
Inflacija grozi Združenim državam
Silno povečani ameriški vojni izdatki in vedno višji državni deficit grozita Združenim državam Sev. Amerike z inflacijo. Značilno ie, da je nevarnost inflacije za p. S. A. silno resna, čeprav imajo Združene države največje zaloge ?lata na svetu. Toda vedno večji lzdatki zvišujejo draginjo, povečujmo obtok bankovcev in inflacija j® na pohodu. Niti vedno novi davki ne morejo ohraniti ravnovesja toed državnimi izdatki in dohodki. Vse to dokazuje, da se gospodarja politika New Deala ni posrečila in da Roosevelt ni znal tako urediti gospodarskega življenja kakor obe osni velesili. Posledica te-Ra so: neprestano rastoče cene, evilne stavke ter dvigajoči se državni deficit.
Privatni denarni zavodi
Zakon o bankah iz I. 1986. obravnava v petem poglavju (čl. ‘28.) ustanove in podjetja, ki se bavijo z zbiranjem hranilnih vlog na kratek rok na pridobitni osnovi. V to vrsto spadajo privatne banke, že zgoraj omenjene hranilnice, zastavljalnice (Monte di pegno), kmetijske in agrarne blagajne (zadruge) .
V čl. 28. je postavljeno načelo koncesije; brez prejšnje podelitve koncesije noben denarni zavod ne more pričeti poslovati. Predviden je poseben register za vse denarne zavode. Za banke je predpisana organizacijska oblika delniške družbe ali komanditne družbe na delnice. Inšpektorat je pooblaščen, da predpiše za te denarne zavode posebno vrsto delnic, ki se glase deloma na prinosnika s pogojem, da glasovalna pravica, ki pripada na to vrsto delnic, ne prekorači 45% delniške glavnice. Glavni del delniške glavnice, to je 55%, je razdeljen na delnice na ime, da se tako zavaruje nacionalni značaj bančnega podjetja. Delnice na pri-nositelja so izjema! Zavodi so dolžni od časa do časa podati inšpektoratu situacijska poročila. Inšpektorat je upravičen, da odredi pregled zavoda.
Inšpektorat po čl. 32 predpisuje aktivno in pasivno obrestno mero za vloge na knjižice in na tekočem računu, ravno tako predpisuje provizijo za vse bančne službe. Predvidena je stroga investicijska politika. Za sestavo bilanc so predpisani posebni formularji; prepovedano je nagrmadenje prevelikega rizika pri enem dolžniku.
Že zgoraj omenjeni posebni komite je po čl. 34. zaradi dosege bolj racionalne teritorialne porazdelitve kreditnih zavodov pooblaščen, da odredi, da se bančne poslovalnice zaradi pomanjkanja poslov zapre. Inšpektoratu je treba predložiti vse zapisnike o občnih zborih.
Ravnateljem in ostalemu uredništvu je po čl. 38 prepovedan vsak posel z lastnim zavodom, razen če upravni odbor da soglasnost za sklepanje takih poslov. Po čl. 39 je predvidena posebna kavcija glavnih organov denarnega zavoda. Normirana je tako najstrožja kontrola nad vsemi privatnimi denarnimi zavodi, ki jo izvršuje inšpektorat v zvezi z ministrskim komitejem.
Zavodi za srednje in dolgoročne kredite
Poglavje VI. v čl. 41—46 ureja poslovanje zavodov, ki dajejo srednje- in dolgoročne kredite. Ti zavodi, ki so bili prej prideljent kot j fondi raznim ministrstvom, so po! novem zakonu prišli pod kontrolo inšpektorata in ministrskega odbora. Čl. 41 našteva ustanove, ki se pečajo s hipotekarnim in s stavbnim kreditom:
1. Nacionalni konzorcij za agrarni kredit (Consorzio nazionale per il c redilo agrario di miglioramen-to),
2. Italijanski mobiliami institut (Istituto Mobiliare Italiano [1MI], najmočnejši zavod, ki je prav v zadnjem času dobil dovoljenje za izdajo obligacij za 900 milijonov Lir.
(Konec.)
3. Kreditni konzorcij za javna| ditom po Istituto per la Ricostru-
dela (Consorzio di credito per le opere pubbiiche),
4. Kreditni institut za dela javne koristi (Istituto di credito per le imprese di pubblica utilita),
5. Pomorski kreditni institut (Istituto di credito navale),
6. Nacionalni institut za kreditiranje italijanskega dela v inozemstvu (Istituto nazionale di credito per il lavoro italiano alPestero).
V zadnjem času se je ustanovil italijanski gledališki konzorcij (Ente teatrale italiano) z udeležbo Nacionalne banke dela (Ban-ca Nazionale del Lavoro), ki ima namen finansirati podjetnost na področju gledališke umetnosti.
To so zavodi, ki imajo državni značaj javnopravne ustanove, kakor Državna hipotekarna banka, Zanatska banka, PAB in pod.; iz fondov, ki so jih upravljala razna ministrstva, so nastale javne banke, ki jih kontrolirata država in javnost.
Za vojno gospodarstvo važna veleindustrija je oskrbljena s kre-
zione Industriale (IRI). Ta institut kontrolira italijansko veleindustrijo — prilično 40% celotnih glavnic italijanskih delniških družb, ki jih štejemo v Italiji nad ‘20.000. Italija je tipična de/žela delniških družb. Tudi nad temi državnimi zavodi opravlja inšpektorat kontrolo.
Dokaj obširno razpravlja zakon v VIL poglavju o fuzijah, izrednih upravah in o likvidacijah denarnih zavodov, ki nimajo pogojev za uspešen obstoj in razvoj. Zakon [rospešuje fuzije zaradi prepotrebne racionalizacije in prihranitve stroškov v bančnem poslu. Ministrski predsednik izreče na predlog inšpektorata izredno upravo (prisilno), če se pokažejo v upravi zavoda nerodnosti ali če se pokaže izguba družbene imovine. Če so te nerodnosti večjega obsega, se lahko uradoma od redi likvidacija takega denarnega zavoda.
To je na kratko skicirana vsebina Zakona o bankah iz 1. 1936., ki zasluži vso našo pozornost in resen študij.
sledica transportnih ovir. V zadnjem času je nastalo občutno pomanjkanje okroglega lesa in so mnoge žage ustavile svoje obrate, ker zaradi pomanjkanja transportnih sredstev ne morejo obnoviti izčrpanih zalog lesa.
Italijanska težka industrija
Letno poročilo poldržavne družbe za finansiranje italijanske težke industrije »Soeicth Finanziaria Sidcrurgica« (Finsider) v Rimu podaje nazorno sliko načrtno in uspešno napredujočega dela za napredek državni obrambi služečega podjetja. Finsider kontrolira 75 °/o domače proizvodnje surovega železa ter 45 °/o proizvodnje surovega jekla. V znamenju tega razvoja je kosmata vrednost industrijskih naprav skupine Finsider narasla od 800 na 4600 milijonov lir. Štiri glavna podjetja skupine: llva, Terni, Acciaicrie di Corni-gliano in Dalmine so svojo delniško glavnico zvišale za 770 milijonov lir. Te družbe so dosegle lani 144,6 milijona lir (1.1939. le 116.9) čistega dobička, od katerega so izplačale delničarjem 136,2 milijona lir. Povprečna dividenda vseh štirih podjetij je znašala 7,1 °/o.
Pomembna vloga Finsider skupine v italijanskem narodnem gospodarstvu se kaže tudi v velikem številu zaposlenega delavstva. To število je letos naraslo na 79.584, na mezdah in plačah pa je družba lani izplačala 875 milijonov lir. Poslovno poročilo navaja, da program novih industrijskih naprav in izkoriščanja novih vodnih sil pri vseh ovirah vojne dobe uspešno napreduje.
Ugoden je tudi položaj družb Ferromin, Rimifcr in Ferralba.
Prva družba, kii je lani prevzela vse rudniške skupine, je razvila po splošni tehnični in industrijski reorganizaciji veliko delavnost ter oskrbela nabavo potrebnih kovin v tujini. Intenzivno je bilo tudi delovanje druge družbe, ki je svoje raziskovanje novih rudnih ležišč razširila od 21 na 34 krajev v Italiji dn Vzhodni Afriki. Tretja družba, ki ima 501etno koncesijo za izkoriščanje železnih rudnih ležišč v Albaniji, je morala zaradi vojne začasno ustaviti svoje obratovanje, zdaj pa je spet v polnem delu ter je svojo delniško glavnico zvišala od 150 tisoč na 4 milijone albanskih frankov.
Letni računski zaključek skupine Finsider izkazuje za 1. 1940./41. zvišanje čistega dobička od 74,8 na 126,9 milijona lir. Od 1800 milijonov lir delniške glavnice se izplača 6,5 odstotna dividenda. Med aktivami je padci delež države pri delnicah od 632,4 na 411,8 milijona lir, dočim se je portfelj delnic zvišal od 1146,6 na 1273,6 milijona lir. Debitorji so se dvignili od 11 na 37, predjemi in pasivni repprt od 46 na 271,8, davki in dajatve pa od 1,8 na 5,8 milijona lir.
Lesna	trgovina
Takoj v začetku vojne 3. septembra 1939. je turška vlada prepovedala izvoz lesa in so s tem prizadete mnoge nemške tvrdke, ki so imele v Turčiji les že prej naročen. «Internationaler Holz-rnarkb navaja, da so bili večji transporti lesa za Nemčijo že pripravljeni, potem pa raztovorjeni. Vmes je bilo 800 kubičnih metrov orehovega lesa, vsega skupaj pa je bilo po naročilih iz Nemčije posekanega v Turčiji 1500 do 1800 kubičnih metrov orehovega lesa.
Naročene in posekane so bile tudi večje količine jčsenovega lesa. Turški producenti lesa in nemški naročniki so že mnogokrat prosili turško vlado za izvozna dovoljenja, a so bile doslej vse take prošnje zavrnjene, ker prevoz ni bil mogoč. Jčsenov les, ki je bil posekan pred dvema letoma, ni več za rabo, ker se je v odprtih skladiščih pokvaril.
Notranja turška lesna trgovina je pa živahna in cene so se močno dvignile, kar je predvsem po-
Sprememba carinske tariie
Visoki komisar za Ljubljansko*, pokrajino je izdal naslednjo narod, bo:
Člen 1. — Postavka « Listi za žago carinske tarife bivše kraljevine .Jugoslavije, spremenjena z, naredbo Visokega komisatja za L jubljansko pokrajino z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 85, objavljeno' v Službenem listu m Ljubljansko* pokrajino z dne 13. avgusta 1941-XIX št. 422/65, se nadomeetuje takole:
carina od stota tir
Listi za žage:
A. Krožni:
1. debeli nad 4 mm:
a) z natiCnimi zobmi . . . 257 fP drugi....................H7.50
2. debeli do 4 mm, s premerom:
a) nad 40 cm................165
p) nad 10 cm do 40 cm . . 257 v) do 10 cm, težki vsak:
1. nad 400 g do 2 kg . . 935
2. do 400 g..............1760
B. Trakasti, široki:
1. nad 30 mm...................165
2. do 30 mm....................192.50
C. Drugi, tudi montirani, široki;
1. nad 80 mm.................... 132 '
2. nad 30 mm do 80 mm . . .	198'
3. nad 20 mm do 30 mm . . . 275
4. do 20 mm................... . 397
Vse ostalo besedilo naredbe ostane v veljavi.
Člen 2. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino (8. XI.).
Ljubljana dne 6. nov. 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:1 Fmilio 6 razbili
žitni pridelek na Balkanu
opisuje »Siidost-Echo* takole: V Romuniji letos še niso izvažali pšenice in rži, izvozili pa so 15.192 ton koruize. Lanski jesenski izvoz koruze je bil 91.740 ton. Koruzni nasadi obsegajo letos 3,7 milijona^ ha, pridelek pa cenijo na 4,6 mi-’ lijona ton.
Tudi v Bolgariji je letos dober pridelek koruze, pri vsem krušnem žitu pa bo dosežen presežek kaikih 500.000 ton ter porabljen za preskrbo novih pokrajin. Med vsemi deželami južno-vzhodne Evrope je bil pri žitu dosežen v Bolgariji največji povprečni hektarski pridelek. Skupni žitni pridelek bo znašal nad 2 milijona ton.
V Grčiji so imeli precej uspeha razni ukrepi vlade za zvišanje žitne proizvodnje. Po vesteh iz Tesa-' lije bo dal pridelek žita okrog 70,5 milijona ok (90.000 ton), sam pridelek koruze pa 11,5 milijona ok ali 15.000 ton.
Sadni pridelek na Hrvatskem
je dal po navedbah zagrebškega >Gospodarskega glasnika« ukroji
15.000	vagonov sliv, 5100 vagondv jabolk, 2600 vagonov hrušk, 1301 vagonov orehov, 1000 vagonov oliv ter 100 vagonov kostanja. Vred* nost sadnega pridelka cenijo na 1,3 milijarde kun. Izvoz sadja je bil pičel in je dosegel samo kakih 1000 vagonov svežih sliv in do 50C vagonov jabolk.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«. 14. novembra 1941-XX.
Štev. 112.
Sprememba stopnje kontrolne pristojbine za nekatere vrste lesa
Visodci toomiSar »a Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — Stopnjai kontrolne j>ri-titojliino, določene v postavki »Les: 1. neobdelani (okrogli les)> člena ■3. naredlbe z dne 30. julija 1941-XIX s>t. 74, se spreminja takole:
1.	šiitov los:
a) bukov .	.	L.	10.—	za stot
b) kostanjev	.	L.	20.—	za stol
c) drugi .	.	.	L.	16 .—	za stot
Čton 2. — Ta naredba stopi. v
veljavo na dan objaive v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino (8. XI.).
Ljubljana dne 8. nov. 1941-XX.
Visoki komisar aa Ljubljansko pokrajino: Umili« Grazioli
Dodatne določbe
glede razdeljevanja tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve
Iz italijanskega gospodarstva
Italijansko-turška trgovinska pogajanja »o se pričela v Ankari. Predvideno je znatno povečanje trgovinskega prometa predvsem na (vodLagi kompenzacij kakor v nemško-turškem trgovinskem sporazumu. Italija je imela že prej živah-*ie gosjiodarske zveze s Turčijo. V prvem polletju 1939. je Italija uvozila iz Turčije za 85,6 milijona lir ‘blaga, njen izvoz v Turčijo pa je bil vreden 91,6milijona lir. Lani je po turški statistiki znašal turški uvoz italijanskega blaga 11,2 milijona turških funtov, kar je predstavljalo 16% vsega turškega n voza, turški, izvoz v Italijo pa jo znašal 17,9 milijona turških funtov.
Industrijskih in obrtnih podjetij j*' v Italiji 1,073.214. Na severno Italijo pride od tega 532.842, na srednjo 190.586, na južno 227.098, na otoke pa 122.688 podjetij. Med pokrajinami je najbolj industrializirana Lombardija, kjer je 150.200 podjetij. V Julijski Benečiji je 23-870 obratov.
Direktne železniške vozne karte uvedene med Italijo in Hrvat-sko. Na razdaljo do 200 km so te karte v veljavi 10 dni, za daljše proge pa en mesec. Prekinitve vožnje so v Italiji neomejene, na Hrvatekem pa so dovoljene samo enkrat.
. Proizvodnja umetnih tekstilnih snovi je v zadnjih letih močno na-piedovala ter je lani dosegla že
200.000	ton. V tej industrijski panogi deluje 45 obratov, ki imajo okrog 38.000 delavcev.
Veliki kostanjevi gozdovi v Severni Italiji, Piemontu, Emiliji in Toskani, obsegajo nad 700.000 ha. Povprečno pridela Italija letno po 4 milijone sitotov kostanja, ki ima Vtelik pomen za ljudsko prehrano. Iz kostanjevega lesa pa dobijo letno okrog 800.000 kubičnih metrov raznih lesnih izdelkov.
Premije za poseve so v starih pokrajinah razširjene tudi na ona zemljišča, kjer znaša na novo posejana površina z žitaricami manj kot en hektar. Premija za nov hektar kulture žitaric znaka 200 lir.
Zvišanje delniških glavnic v Italiji je znašalo meseca septembra po statistiki Banca Commer-ciale Italiana 219,48 milijona, od iega 118,03 milijona lir v gotovini. Lani septembra so znašala zvišanja glavnic 15,9 milijona lir. V prvih devetih mesecih letos so znašala zvišanja 2.804,26, lani v istem razdobju pa 1.714,29 milijona lir.
K že izdanim navodilom se odreja še naslednje:
1.
Zbornica za TI in okrajna glavarstva, ki bodo v smislu naredbe izdajala bone za nabavo tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov (n. pr. za opremo novo-poročencev, za opremo novorojencev, javne zavode itd.), si morajo priskrbeti primerno število bonov po priloženem obrazcu. Pri tem je upoštevati tole:
1. En sani bon se ne srne nikdar izdati za blago, ki bi ga bilo treba nabaviti pri različnih tvrdkah, temveč se mora izdati toliko bonov, kolikor tvrdk pride za nabavo želenega blaga v poštev.
2. Pri vsakem predmetu, navedenem v bonu, se mora označiti tudi število točk, ki so določene po veljavnih predpisih za dotdčnd predmet.
3. V bonu mora biti naveden, tudi dokument oz. razlog, ki upravičuje izdajo bona (n. pr. oklic nameravanega zakona, poročni list novoporočencev, zdravniško izpričevalo o predstoječem porodu, potrdilo urada oziroma javnega zavoda itd.).
4. Za izdane bone naj zbornica in okrajna glavarstva obdržijo osnutek zaradi morebitnih kasnejših. poizvedb, kontrole itd*.
Priporočljivo je, da se boni trgajo iz registra (juksta-bloka), ki ima matrice in odrezke, ali pa da se njih izdaja v registru sproti za-beležuje.
II.
Tvrdke, ki bodo prodajale gori navedene predmete t na osebne oblačilne nakaznice ali na bone,
morajo prodajo vpisati v register št. 123 z dne 9. oktobra 1941 tudi tedaj, če znaša skupen znesek nabave manj kakor 20 lir, v zadnji rubriki registra pa morajo zabeležiti ustrezajoče število točk.
Tvrdke morajo imeti v lokalu stalno izobešeno tabelo točk za posamezne vrste blaga. Tabele in njih porazdelitev med tvrdke naj oskrbijo stanovske organizacije.
Na podlagi že izgotovljenega inventarja blaga naj tvrdka (proizvajalci, grosisti, trgovci na drobno, obrtniki) vse blago, ki je v njih posesti, ocenijo v točkah v smislu tabele. Seznam blaga z ustrezajočo navedbo točk naj tvrdke dostavijo Zbornici za TI. Seznam bo tvoril začetno postavko pri sestavi posebnega registra o nabavi in oddaji blaga, ki naj ga tvrdkam nabavijo stanovske organizacije.
III.
Osebne izkaznice za tekstilne izdelke, obutev in oblačilne predmete se smejo izdati tudi orožnikom, finančnim stražam itd., če imajo lastno osebno opremo in so po veljavnih predpisih dolžni, sami nabavljati predmete, ki so podvrženi nakaznicam.
Za Visokega Komisarja: Načelnik VIII. oddelka.
vilkami. Tako n. pr. smejo lastniki izkaznice vrste A porabiti:
a) v prvem štirimesečju odrezke od 1 do 40,
b) v drugem štirimesečju odrezke od 41 do 80,
c) v tretjem štirimesečju odrezke od 81 do 120.
Odrezki, ki se v enem štirimesečju ne porabijo, ostanejo v veljavi za naslednje oz. za nasled- j n ja štirimesečja.	j
Enako se mora v vsem nadal jnjem besedilu beseda četrtletje nadomestiti s: štirimesečje.
Frančiškanska ulica 3
Prodaja tekstilnega blaga na nakaznice že dovoljena
Na podlagi sporočila, ki smo ga prejeli, obveščamo vse gg. trgovce, da je prodaja tekstilnih izdelkov, oblačilnega blaga in obutve na nakaznice že dovoljena.
Prodaia tekstilnega blaga na izkaznice
Opozorila in vprašanja trgovca
Dokler niso bila objavljena navodila o razdeljevanju tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve, je vladala tako v javnosti, kakor tudi med trgovstvom velika nejasnost, kako se bo v bodoče razvijala prodaja tekstilnega blaga. Sedaj je večina vseh teh vprašanj pojasnjena, vendar pa se bodo v praksi verjetno pokazala še razna vprašanja in nesporazumi, ki jih bo treba |>ojasniti.
Neki naš naročnik, znan kot izkušen trgovec, predlaga zato, da bi vsak trgovec poslal svoja vprašanja irr-, morebitne pomisleke Združenju trgovcev, lo pa naj bi jih s pomočjo Zbornice pojasnilo, svoja pojasnila pa objavilo v Trgovskem listu».
Verjetno je, da bodo nastali zlasti nesporazumi pri prodaji pre-jioe, svile in sukanca. Najbrže bodo morali obrtniki (krojači in ši-viilje) opozoriti svoje naročnike, da morajo poslati hkrati z blagom tudi potrebno svilo in sukanec Obrtniki bodo dobili svoje nakaznice kakor vsak potrošnik in
zato si ne bodo mogli nabaviti |Kxi-log in drugih potrebščin v večji meri. Ali morda to mnenje ni pravilno? Prosimo za pojasnilo.
Ni popolnoma jasno, kako bo trgovec nabavljal blago, kako bo dobival blago, ki ga še potrebuje.
Ker se dobavlja sukanec v vretencih z različno dolžino, bodo nastajala vprašanja, koliko točk je treba za ]>osamezno vretence. Zelo dobro bi bilo, če bi se moglo to vprašanje poenostaviti.
Nobenega dvoma ni. da si bodo vsi trgovci brez izjeme prizadevali. da čim bolje izpolnjujejo izdana navodila, Ida se bo prodaja tekstilnih izdelkov razvijala čim bolj gladko. Toda potrebno je, da tudi nakupovalci poznajo ta navodila in da zlasti v začetku ne de-lrjo težav trgovcem in da pravilno izračunajo, koliko točk je potrebnih za posamezen predmet in kaj lahko kupijo v enem letu na eno izkaznico.
Stvar se bo gladko razvijala, če se bodo sproti in hitro pojasnile vse ev. nejasnosti.
Trgovci tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve
se obveščajo, da morajo imeti «NavodiIa» Vis. Komisarja, objavljena v «81. listu za Ljubljansko pokrajinos, kos 90., ki jih je objavil v celoti tudi «Trgovski list» z dne 11. novembra, o prodaji omenjenega blaga izobešena na vidnem mestu v svojih poslovnih lokalih. Ta navodila bodo vsem interesentom na razpolago v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani v petek dne 14. t. m. popoldne.
Poiasnilo
V prejšnji številki »Trg. lista# smo objavili celotno besedilo na-rodbe Visokega Komisarja o navodilih za predajo racicniranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve. Da ne bo nobenih nejasnosti, opozarjamo svoje bralce na naslednje: Seznam tekstilnih izdelkov, ki so vezani na izkaznice, bi moral biti označen kot tabela A, seznam izdelkov, ki
miso vezani na izkaznice pa kot taibela B.
Slovensko besedilo v čl. 11., ki govori o 'Uporabi odrezkov, napačno uporablja besedo četrtletje namesto štirimesečje. Pravilno se torej mora glasiti: V vsakem štirimesečju veljavnosti izkaznice sinejo potrošniki porabiti največ eno tretjino odrezkov z arabskimi šte-
Pridelck tobaka na Hrvatskem
Na Hrvatskem so letos sadili tobak po razporedu bivše monopol-ske uprave, potem pa so zasadili še okrog 12 milijonov tobačnih rastlin po odredbi o neomejeni saditvi tobaka na primernih mestih. Po starem razporedu je bilo zasajenih 235 milijonov tobačnih rastlin. Na Hercegovino je prišlo od tega 185,5 milijona rastlin.
Za časa saditve tobaka in tudi pozneje je bilo v Hercegovini mnogo dežja, ob trgatvi in sušenju tobaka pa je bilo stalno lepo vreme. Tobak je ostal srednje rasti, posušil se je pa prav dobro. Pridelek je bil po količini manjši, po kakovosti pa boljši kakor lani. Skupni pridelek je 630 vagonov tobaka. Hercegovina je od tega dala 493, Dalmacija pa 137 vagonov. Sadilci tobaka so dobili nad S4 milijonov kun predujmov.
Denarstvo
Gospodarske vesti
mranoHBHnnn
Zaradi zvišanja cene sladkorja
domače proizvodnje se je maksimalna cena za sladkor zvišala za sladkor v sipi na. 7.80, v kockah pa na 7.90 lire. Te zvišane cene že veljajo.
Veliko lesno industrijo Gutmann
pri Osijeku prevzame hrvatska država in sicer na ta način, da bo prevzela vseh 300.000 delnic po 200 kun, ki se na novo izdajo.
Indeks življenjskih stroškov na Hrvatskem se je po prvi uradni objavi (cene v avgustu = 100) zvišal na 213 'odstotkov. Najbolj so se podražile obleke in obutev ter se je njih indeks dvignil na 283 točk. Najmanj so se podražila stanovanja in kurjava.
Nov način mletja pšenice je bil predpisan na Hrvatskem. Iz 100 kg pšenice (78 kg hektolitrske teže) se mora zmleti: 15 kg zdroba ali bele pšenične, 65 kg enotne pšenične moke, 4 lig krmilne moke, 15 kg otrobov, 1 kg pa se vračuna kot izguba pri mletju.
Prodajna cena za moko novega mletja je določena za zdrob ali belo moko na 15.65, krušno moko na 5, krmilno na 3 in za otrobe na 2.50 kune. Cena pšenici je močno dvignjena, da more biti enotna moka cenejša.
Fina sol velja odslej na Hrvatskem 10 kun, kuhinjska 5, živinska 2.50, industrijska od 2 do 3, sol za ribiče pa od 2 do 2.50 kune.
Trgatev je v Dalmaciji končana. Računajo, da je Dalmacija letos pridelala okoli 650.000 hi vina. Večino tega vina so pridelali kraji, ki so pod italijansko upravo. Starega vina ima Dalmacija še od 200 do 300 vagonov.
Dvojni tir so začeli delati na progi Zagreb-Dobova.
Romunija je izvozila letos v prvih 8 mesecih 117.006 ton koruze, lani pa 450.992 ton. Pšenice je izvozila Romunija v prvih 8 mesecih lani 387.771 ton, ječmena pa 60.810 ton. Letos ni nič izvozila ne pšenice in ne ječmena. Vzrok nazadovanja izvoza je, ker je izgubila Romunija veliko žitorodnih pokrajin.
Število uradnikov in nameščencev se je v Nemčiji povečalo od 1. 1935. od 4,730.000 na 6,480.000 ali za 37%.
Uprava nemških drž. železnic .ie znatno omejila osebni železniški promet, da se zagotovi preskrba
prebivalstva s krompirjem, repo in premogom.
Švicarski proračun za prihodnje leto izkazuje 4,8 milijarde šv. frankov izdatkov. Primanjkljaj je predviden v višini 108 milijonov fr.
Švicarski zvezni svet je poklical švicarskega poslanika iz Londona, da se z njim posvetuje o potrebnih ukrepih, s katerimi bi se zopet omogočil švicarski uvoz. Tega sedaj preprečujejo angleški blokadni ukrepi.
Kmetski hranilni in posojilni
dom v Ljubljani, z. z n. j. ima izredno skupščino v sredo 19. novembra o poli 2, oz. pol ure kasneje v svojih prostorih (Tavčarjeva 1).
Obtok bankovcev v Nemčiji je po izkazu Drž. banke z dne 31. oktobra narastel za 1.06 na 17,4 milijarde RM. Poleg tega je bilo v obtoku še za 1,1 milijarde RM bankovcev Rentenbanke. Obtok zasedbenih bankovcev (Reichskreditkas-senscheine) se ne objavlja
'Zm	,	barva,	plesira	in
/p v 7i »ran ke,ni{i>°
obleke, klobuk« itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z o. za v. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournaie, šolske zvezke, mape, o d i e m a I n e k n i I ž i c e, risalne bloke itd
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
Za vse vloare in obveze hranilnice *an—■ > Mestna občina ljubljanska
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merk urt. d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani