Razmere B.a Ogrskem. V glavnopi mestu Ogrske, v BudimpeŠti, so se vršili preteceni teden krvavi nemiri. Mnogo mrtvih in na stotine veft ali manj lahko ranjenih je končni zaključek teh vefcdnevnih krvavili nerairov, ki so bili mnogokrat pravi boji med podivjanimi delavci in oboroženo policijsko in vojaško silo. Prvi In glavni vzrok teli žalostnih dogodkov, ki so namocili ulice ogrske prestolice z gorko človeško krvjo, je iskati v politifinih razmerali na Ogrskem, v drugi vrsti pa prideta v poštev na-silje, s katerim se hoče vzdržati na krmilu sedaj vladajoča maloštevilria kapitalistifena ip plemenita&ka družba, ter posurovelost, li kateri vzgaja Široke ljudske plasti socialna demokracija. Politične razmere na Ogrskem so skrajno obupne. Politično mo6 imajo v rokah zastareli plemenitaški rodovi in bogataši, po vefeini židje, ki izžemajo deželo. Ti ljudje se vedno samo bore s kraljem, da bi pridobili kolikor mogo&e svobodščin in pri&li koncno do samostojne države, v kateri bi labko gospodarili nad priprostim ljudstvom, zlasti pa nad nemadžarskimi narodi, kakor bi hoteli, ki pa tvorijo na Ogrskem vefeino. Za splošni blagor se ne brigajo. Ljudstvo je revno. se trumoma izseljuje, vsega sita vladajoSa gospoda se pa že leta in leta poteguje samo za zvišanje svoje moSi. Med tem, ko se po vseh državah vpeIjuje razširjena volilna pravica, nočejo sedanji mogotci na Ogrskem o tem nicesa.r slisati, Po volilnem redu, ki je sedaj na Ogrskem v veljavi, je volilna pravica zelo omejena. Ošabni plemenitaši, oderuški bogataši, od vlade odvisno uradniStvo jri po deželi razne ljudske pijavke, to so po večini sedanji ogrski volilci. Ogrska ljudstva nimajo nikake besede, in 6e se govori o zahtevah ogrskega naroda, je to krvavo norcevanje. Ogrsko priprosto ljudstvo, zlasti naši prekmurski bratje, Slovaki, Rumuni, sedmograški Nemci itd., nimajo druge pravice, kot delati, plaCevati in molcati, oziroma se izseliti z doma, če nofeejo veft trpeti in stradati doma. Vsak poskus, ki meri za tem, da bi se na Ogrskem volilni red preosnoval in bi prišle široke ljudske mase do svoje pravice, vedo sedaj vladajoči oholeži preprefiiti. Pri tem niso izbircni v svoji.h sredstvih. Vsaka nepoštenost, vsakb nasilje jim je dobro došlo, samo 6e pomaga. V ljudstvu se ie vsled vednega pritoževanja in izžemanja od zgoraj nabrala silna nevolju.. lJočasi sicer, a vendar-le se širi na Ogrskem politična izobrazba. Zapuščeni, zanemarjepi, zaniftevani, priprosti ogrski državljan uvideva od dne do dne IMj krivice, ki se mu gode. Zuto je klio po sploSni in enaki volilni pravici vedno krepkejši. V zadnjem času se je že govorilo, da ima preosnova volilnega reda v kralju samem zvestega zagovornika in da se bliža uresničenju. Sedanji ogrski ministrski predsednik Luka6 je že predložil nekak nafirt prvega volilnega reda in vršila so se že pogajanja med' njim iri strankami. Toda vse to je bilo po najve6 le varanje javnDsti, slepljenje ljudstva. Da bi vlada zatrla to gibanje, je hsvolila ogrska zbornica pretečeni torek za svojega predsednika grofa Tiso, znanega nasilnega nasprotnika volilne preosnove, ki bi gotovo zastavil vse moSi, da jo preprefii. Socialni demokratje pa so odgovorili na to izvolitev s tera, da so v znak protesta proglasili splošno stavko. In potem je prišlo med stavkujočimi, ki so hoteli prirediti tudi obhod po mestu mimo državne zbornice, in policijo ter na pomoft poklicanim vojaStvom do krvavili bojev. Streljalo, ropalo, pobijalo, razruSevalo, zažigalo se je po mestu, da j,e bila groza. Nasilje vlade je izzvalo nasilje stavkujočih, ki so popolnoma podivjali in sa niso socialnodemokratičnim voditeljem, ki so jih poslali v stavko, hoteli ve5 pok.oriti. AnarhisLifene prekucijske nauke, ki jih u5i socialna demokracija, so začeli delavci in razna brezposelna ponočna sodrga, katera se je tudi pnvahla iz svojih1 temnih kotov, vdejstvovati v. dejanjih ln v Budimpešti so se zgjodila grozodejstva, zločini, podivjanosti kakor smo o njili žo sliSali na Portugalskem, Spanskem, Francoskem in drugod. V paslednjem poročamo aatanCneje ojem.