26, štev. ?iovo mesto, 25. jiinija 1909. XXV. letnik. DOLENJSP NOVIC E Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s iioštnino vred za. celo leto najintj 3 K, Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajoc nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Zakaj so žita, oziroma moka, tako draga? V (Irngili državah so žitne cene poskočile le po 12 do 16 odBt(jtkr»v, v Pesti pa od zadnje jeseni po 60 do 65 odstotkov ; odtod so pritiskali na, žitni trg v Avstriji in izsilili iste cene. Kako je bilo to mogoče? Vzrok j« oderuška à p e k ii la c i j a. Prometniki — ipekii-lantje so dali po casopisiti razglasiti, da so skladišča za žita v nasi državi skoraj prazna, istotako bo bc zaloge nioke zmanjšale. Tega pa statistika niti avstrijskega niti Ogrskega poljedelskega ministrstva se ni dokazala. Po uradni cťnitvi so bile v jeseni in po zimi zaloge zadostne za celo gospodarsko leto 1908/09. Odkod naenkrat tako pomanjkanje žita? Veetna dolžnost obeh poljedeljskih ministerstev je takoj sklicati enketo, katera se naj prepriča o istinitosti te trditve. V enketo je treba poklicati prave zastopnike ljudstva, prijatelje ljudstva, kateri bodo to oderuštvo, ki seže tako globoko v narodno gospodarsko življenje, vestno preiskali. Poljedelsko ministrstvo se mora prepričati, koliko je se žita v skladisčih. V Pesti tako zvani „veliki mlini" ne meljejo, oi žita — 80 zviti špekulanti razbobnali. Če ti mlini tudi cel mesec stojé, to prav nič ne dokaže. Ti mlini 80 namreč v tehničnem oziru tako uravnani, da sami dve tretjini vsega žita za celo Avstro-Ogrsko zmeljejo, in še veliko množino moke izvažajo. Ce jih puste iz spekulacije jeden mesec stati, ni to tolikega pomena, da bi morale žitne cene, oziroma moke za GO do 65 od-stotko^v poskočiti. Bpektilantje, žitni trgovci, so namreč delničarji „velikih mlinov". Tu tiči pravi vzrok tega oderuatva, Ogrski spekulantje so zadnje 14 dni le v Pesto uva-ža.li pol miljona mcterskih stotov žita. Kupljeno je bilo to žito že pred meseci in sicer po jako nizki ceni v inozemstvu, Da spravijo to žito na avstro-ogrski trg, je bilo treba umetno poskrbeti, da žitne cene poskočijo, da 80 ob jednem se pokriti za carino uvažanja. Dne 11. t. ra. Jfc bilo uvažanje končano in cene žita padajo. Ali ima kmet v obeh državah kaj dobička? Le tnalokateri ; zakaj kmet je primoran velikokrat že naprej, že meseca maja svojo žetev prodati. Špekulant žitni trgovec ceni pridelek, kolikor mogoče nizko; pomagajo JiRi pri tej cenitvi prav radovoljiio statistiki v ogrskem poljedelskem ministrstvu s tem, da kadar so žitne ^ene jako visoke, letni pridelek prav nizko zrAČunijo. Kmet v stiskah pride k trgovcu, ta seže po uradnem dnevniku, pokaže ga kmetu. 20 odstotkov se kmetu odteguje za „trud in provizijo*', 20 odstotkov se Žetev prenizko ceni, zraven pride potem se kaka druga finta, tako da dobi kmet komaj 55 odstotkov svojega pridelka plačanih. To ni nič druzega, kakor žitno oderuštvo madžarskih Židov. Trpijo pri tem vsi stanovi razven žitnih špekulantov. Tudi pri nas tožijo vedno, zakaj je vendar moka tako draga, žemlje tako majhne ; vzrok sem povedal, brezvestna oderuška špekulacija je, proti kateri je treba postavnim potum z vso silo delati. Mi na Kranjskem smo hudo prizadeti, ker morajo iz Ogrskega veliko žita uvažati. Državni poslanec Gia-binski je v narodno-gospodarskem odseku radi tega zahteval, naj se carina za uvažanje do 31, julija t. 1. vstavi, a takoj so se oglasili naši prijatelji na narodnogospodarskem polju—Madžari, da tega ne dovolijo. Gene pšenice bo v štiridesetih letih zdaj najvišje, le malo časa je bila leta 1873 ista cena, namreč 34 kron sto kil. Leta 1891 je bila cena 24 kron, ravno tako leta 1904. Přetečeno jesen ao statistiki obeh poljedelskih ministerstev izračunih, da bo dosti žita za celo leto, naj pa zdaj preiskujejo in nam povedó, kam so resnični pridelki zginili. To je silno važno vprašanje na nar()dno-gospodarskem polju. Zakaj bi moralo ljudstvo kruha stradati zaradi madžarskih špekulantov? —1— Z vinom v denar I Za obnovitev vinogradov smo izdali na stotisoče in danes, ko bi imeli uživati lepe obresti naloženega denarja, pa ne gre vino v denar. Vinogradi so nas stali mniigo dela, mnogo truda in skrbi. tStorili smo vse, kar se je dalo, da smo resili nase vinogradništvo. Storili smo toliko in dosegli tako lepe vspehe, da nas postavljajo drugim za izgled. Ali v eni stvari smo pa še silno zaostali, in to je v vinski kupčiji. Že iz ozirov na lastno korist bi se morali pri današnjem položaju našega vinstva ravno tako ogreti za zboljšanje vinske kupčije, kakor smo se ogreli za napravo novih vinogradov, kajti kaj nam pomagajo dobre vinske letine, če pa ne bo mogoče spravljati vina v denar. Zato pa ne držimo rok križem, ampak storimo tudi ta korak in skrbimo, da se zboljsa tudi naša vinska kupčija. Kakor smo se lotili z vso vnemo novih vinogradov, ravno tako se moramo lotiti tudi vinske kupčije. To smo dolžni storiti ne samo iz lastnih interesov ampak tudi spričo konkurence, ki nam nastaja na vseh koncih s tujim vinom in pivom, in ki postaja čim dalje vefya in nevarnejša. Sredi vinskih naisih krajev nastajajo zaloge istrijanskega in drugega vina. Tako n. pr. je v Trebnjem zopet nova zaloga, to pot celo v rokah zasîttp-nika kmetijske podružnice kranjske! In tako nastajajo zaloge vina in piva tudi drugod. Kam pa pridemo na ta način? Namesto, da bi mi ustanavljali drugod zaloge, jih ustanavljajo drugi pri oas, in po krajih, kjer imamo dosti domačega vina, več kakor ga sami potrebtijemo. Za te zaloge se imamo zalivaliti največ tistim našim g^ostll-ničarjeni, ki liodijo v Istro po vino,namesto da bi ga doma kupovali, in ki kažejo iia ta načia s svojim prstom, kam naj se obračajo istrsiii vinogradniki s avojim vinom ! Kakor bi ga duma ne imeli zadosti ! Mi pa gledamo mirno in delamo v tej stiski vinotoČe, kakor da bi bill viiiotočj edina rešitev za porabo našega vina! Kaj ni to na vse žalostno ! Kaj ne kaže to vso nagoto nase nezavednosti in naše malobrige! Pustimo toraj vinotoče, ki nam praznijo nase žepe in lotimo ae zadrnžne vinske trgovine, trgovine na zunaj, kakor delajo drugi vinski kraji, ki nam dajejo v tem ozirii — pred našim nosom — najlepši izgled. Spravljajmo nasa vina ven, da pride kaj denarja v deželo. Vinotoče pa pustimo, ker nas ti ne rešujejo, ampak nas zapeljujejo na kriva pota domačega gospodarstva. —r— Kje je narodno delo? Našim čitatotjom je že znatia pogodba, ki ao jo alovoniski liberalci sklenili z Nemci. Pravi narodnjaki so vsi obsodili to izdajstvo naSih libcralccv. Kolikrát so „radikalni narodnjaki" očitali S, L. S., da ni naroiiaa. A glej spaka, da uprav dosedanji nemški zavetniki naSih avobodomiselccv naKjirotno sjjričujejo. Nemški listi žiiljujcjo i>o razbiti slovoiiako nemski liberalni zvozi. „Tagespost" se jezi na S. L. S., kije razbih to zvezo. „IJeutsche Stiiiiinen" (iokiiznjejo, kako je u z voza bîlii Nomcom koristna. Slovenski libaralci in .Scmci da so imeli skupne Intoroae, to jc bil neki idealni smoter, ki so se mu jako približali. Potem očitajo D. St. liberalni stranki „neodkritosrčnost, dvojezičnost, brezznačajnost in nepoštenost." Tako in jednako sodijo Ncmci o r,eh „radikalcih-*, ki so izdali slovenstvo. — Ti ^judjo pa so, da bi o.i sebe obrnili pozornost, govoričili o klerikalno-neinški zvezi. A dr. Lampo je pri sbodn S. L. S, v Ljubljani jedrnato ovrgel vsa taka sumničcnja in ob onem dokazal, da naša stranka v resnici vodi glavno narodno delo. — Dr. Lampe pravi: Zdaj pa nekaj „izdajstev" tiste od liberalcev iznajdene „klerikaluo-nemške zveze!" Kno loto jc, kar sem v deželnem odboru, in lahko rečem, toliko se tekom desetletij ni storilo na slovenstvo, kolikor je v tem letu storila S. L, S, Razbili smo vse, za kar so se liberalci Nemcem podpisali. Nemškemu gledališču smo odrekli podporo. Liberalci so nam vedno očitali, da smo slovenskemu gledališču nasprotni. Izjavljam, da smo prijatelji vsakega poštenega gledališča, MÎ smo odj)rli deželno gledališče prvikrat slovenskemu ljudskemu odru in le želim, da bi sc naše ljudstvo na.slajalo mnogokrat na lepih umotvorib. Znižali smo nemškemu gledi,šču število igralnih dni na tri tedensko, vse najlioljše dneve smo dali slovenskemu gledišču, in rečemo slovenskomu podjetju: „Sedaj imate Vi jtri-ložnost, če boste dobro igrali, da toliko zaslužite, da se boste lahko vzdrževali." Tudi v tem oziru smo torej le red naredili, in to ne stane deželo ničesar, vsak pa doseže kar mu gre. Vprašanje sanioakivenskih uličnih napisov v Ljuli^jani, ki ga liberalci niso tnogli in niso smeli rešiti, je od naše strani tudi ugodno rešeno. Nad nami je seveda upravno sodišče, ki v kratkem izreče svojo besedo. f,Jc izreklo, pritožba Nemcev odbita.) Potegnili smo se za slovensko uradovanje pri sodiščih. Ko je bii nedavno ekscelenca Pitreich na Kranjskem revidiral sodišča, jo hotel slovenske sodnike disciplinirati, ker so se pre-drzniii, da so na sodne spise zapisali nekaj kratkib besed gleiio notranjega uradovaiya. Takrat je, šel zastopnik deželnega odbora protestirat k ekscelenci Pitreichu, na čeJti županov, ki so se potegnili za pravice slovenskih sodnikov. Glede slovenskejfa uradovanja pri političnih uradih gre sicer počasi, ali vendar gre naprej. Ne dolgo tega, seje „Narod" začudil, češ: „Novo jo, da poročevalci prizivne komisije za osebno dobodarino poročajo v slovenskem jeziku, no da bi .se podiralo nebo nad Ljubljano." Torej liberalci mislijo, če kdo v kakšni komisiji par slovenskih besed izpregovori, da se bo vsled tega nebo jiodiralo. To nam je samoobsebi umevno: oni sodijo po sobi, .Mi delamo na tihonia, a sigurno. Ne pa upîti in narodnega nasprotnika pozivati, če.š, tega le toži, tukaj glej, da bo nemščina zopet noter prišlal Mi smo se zavzeli z vso odločnostjo za pravice slovenskega jezika pri finančni proknraturi. Ko se ni hotela udati, smo ji rekli: Mi ne reflektiramo na pomoč finančne prokuraturo; mi hc bomo sami zastopali, če bo treba. To je bila odločna beseda. Prejšnji deželni odbor, v katerem so bili liberalci v večini, j»a je isti finančni prokuraturi izrekel veliko zahvalo, in finančna prokuratura je bila sedaj v prijetnem položaju, da nam jo prepis te zahvale nazaj poslala in porogljivo VjiraSala: Kako pa to':* Saj prej nas je deželni odbor tako silno hvalili Tako so delali liberalci. Čuvali smo pravico slovenskega jezika tudi pri otičinah. Okrajnemu cestnemu odboru v Kočevju smo, na primer, ukazali, da mora ))0 slovenskih občinah razglašati slovenske oglase. Ustavili smo nemške oglase v uradnem listu. Deželni odbor uvršča sedaj v vseh listih na liranjskem .samo slovenske nizpi.-;o in oglase, in kljub temu dobimo še vedno dovolj podjetnikov za cestne in vodovodne gradnje in vseh kompctentov. Oglejmo si delovanje sedanjega deželnega odbora na iiolju srednjega šolstva! Liberalci pišejo o .šolskem vprašanju „visoko-učeno" in mnogo o njem govore. Narodni nasprotniki pa nam venomer očitajo: Kaj, vseučilišče hočete imeti? Saj še knjig za srednje šolo nimate! In res je. Hribar je jjlaval v visokih oblakih, hotel je slovensko univerzo in akademijo in govoril, mnog» govoril, storil pa ni prav nič. Mi .pa nismo govorili, marveč dali na razjtolago dei. denarnih sredstev, da podpiramo pisatelje in plačujemo tiskanje šolskih knjig. Kar bi morak storiti država, ki pa ničesar ne stori, to dela v tem oziru naš deželni odbor. V deželnem zboru smo v zadnjem zasedanju priredili velikansko manifestacijo za jugoslovansko državo. To je bil zgodovinski dan v življeiiju Sloveocov in Jugoslovanov sploh, ko sO je prvi jugoslovanski deželni zbor v Avstriji izrekel za trializeui. Ko so poslanci S. L. S., na čelu jim dr. Krek in dr. Sušteršič, priredili to mogočno manifestacijo, so pa naši liberalci stali ob strani in niso mogli vedeti in se niso mogli odločiti, ali bi bolj držali z nami ali s srbskim kraljevičem .Iiirjem v Bolgradu ali 8 kakim hrvatskim „Pokretom". Bili so ljudje brez smisla za najvažnejšo jugoslovansko vprašanje. Notranje uradpvanje v deželnem odboru smo še bo^ poslovenili. Storili smo v tem oziru, kar je največ mogoče, tako da je sedaj tndi to v redu. V deželni Šolski svet smo po-slali dva zastopnika slovenskega ljudstva in s tem smo nemško nadvlado v njem štrli. I" tukaj se moram zopet dotakniti naših liberalcev. V „Narodit" namreč glojejo suho kost, da je S. L. S. „Belarjevo imenovanje molče požrla." Kako, vas vprašam! To imenovanje se je izvršile za hrbtom, brez vednosti naše stranke in deželnega šolskega sveta. Sicer pa nemški nadzornik Nemcem prav nič ne koristi, ker sta se v deželni šolski svet priselila dva Slovenca, ki iniuta glasovalno pravico, on pa ne pomnoži števila vladnih zastopnikov, ker smeta glasovati le dva deželna .šolska Tiadzoraika. Pri tej borbi smo torej mi Slovenci imeli dobiček, Nemci pa so zgiibil'- Potegovali smo se za Slovenca pri raznih konipetencah, ^ ožjem in širšem krogu, kjer iniatno kaj vpliva. Deželni oilbor izdeluje refortno oličinskega reda, vsled katerega bodo predpravice klik v raznih krajih padle in ))0 tudi tam Slovenec sam gospoilar na svoji zemlji. Deželni odbor l)0 izpeljal, da bo ljubljanska nemška realk'i dobila tudi slovenske razrede. Ko je tovariš prof. Jarc zahteval od deželnega [iredsednika) da mora biti občevanje višjih Šolskih oblasti z nižjimi v soglasju 7. narodnostjo, da mora biti občevanje slovenskega učitcljstva. primer i»ri konferencah, takšno kakor to zahteva narodnost n'-'' teljstva, da morajo biti slovenska letna jtoročila naših šolskih zavodov in slovenska izpričevala, da bodo slovenski starši vedeli; kakšne rede so dobili njih sinovi, — takrat je rekel dežclin predsednik, da prijiozna opravičenost teb zahtev in da )io odredil, ržtiviii zlmr zadnji teflon delujo s polno najrlico. Olirav-liavii ae jirorin^un za 1. 190», Stranke so se zetiinilc v teui. da o već iiiiniHtcrstvili posvotujo ob jcdncm po skupinah. Tudi opozicija jo H leiii zadovoljna. Slovenski poslanci -izborno zagovarjajo tiižnje nasctra naroda iii odkrivajo vladi razne potrebe, Iti jih je dozdiij po južnili deželah zanemarjala. Govorili so do- že: dr. Žitnik, dr. Bcnković, ri-trditi. Iz iia.šega stališča je edino pravo, da se jim dovoli uni-1'erza v italij. ozemlju na južnem Tirolskem, a ob enem pa iudi ustanovi slovenska vLjubljani.— Proračun utegne l>iti ta teden odobren — ker za resnično državne potrebe pač glasuje Vfiak poslatiec. A ta dovolitev no ve^a ministrstvu, nego 't; državi. Kot naupnica ministr-stvu se smatra le d is pozi ci j s k i zaklad (lia vlada lahko obdari časnike itd.), ki je bil sprejet z 218 glasovi zoper liJt). Od opozicije je manjkalo 39 poslancev. O^îi-sko dobi Se ta teden novo ministrstvo, ker je dr. We-ckerle prosil kra^ja, naj ga odiiu.sti. C^csar je poklical pl. Lukacsa, grofa Khuet) Hedervaryja in pl, Hieronimi. Včeraj je bil v av-dijenci minister Košut, da bi so igegova stranka sporazumela z JjUkascem. Narbrž bo grof Khtien ministerski predsednik. Cesar ')aje zabteva občno volilno pravico — če ne, imenuje celo izven-liariumentaiiio vlado. Na llolaiiilskeiu so bile volitve v državni zbor. Katoličani 80 od 100 mest ])ridobili 55 jjoslancev. Nemški državni zlmr jo sprejel davek na borzne kvote, proti kateremu se brani vlada z liberalci. Da je bila vlada poražena, je zasluga katol. centruma. A socijaldemokrati so glasovali vlado, oziroma za kapitaliste. — Nemški cesar je zopet govoril na i>arniku v Kukshavenu za mir. Njegov obisk jiri ruskem caru je vtrdil i^egovo prizadevanje, da bi njuni narodi v miru mogli nafiredovati kulturno, trgovinsko, gospodarsko. (»lede Krete so velevlasti odločile ter Grški naznanile, da fivoje čete še le 27. julija umaknejo z otoka. Dela se na to, da bodo Krečani lahko pošiljali poslance v grški drž. zbor, Turčija 8Gve ugovarja in zopet rožlja z orožjem grozeč, da bo Kandija 1'lavala v krvi in da zasedejo Tesalijo proti Grški. Srbiju ima zmir škandale; kratj se brani plačevati dolgove prešiijega prestolonaslednika. AnííleŇka ima velike mornariške vaje, Kra^ Kdvard obišče "Ršega cesarja v Išlu in tudi nemškega cesarja. Cai- niski tudi obišče razne dvore. .Albniiei so pri Peči in Djakovi jtopolnoma porazili Dževad Cašo, Turki so izgulnii 14 častnikov in 360 mož. Albanci imajo H.OOO mož ter zahtevajo popolno samoupravo. Abesinski cesar Alenelik je na smrtni postelji, ni upanje 'la ozdravljenje. Vlado vodi cesarica. Zabavi in pouku. Lovec in njegova žena. KiiBkfi iiiir..iitiii iiri|)anj, a v ognju .sedi kača. In kača mu reče: „Vzdigni me, dobri človek, iz osnja, iz požara, storila te bom srečnega: vedel boS ^se, kar je na svetu, in kako zver govori, in kako ptica poje." «Kad bi ti pomagal, ali kako?" vpraša lovec kaco. „Podaj mi samo v ogenj kraj palice, in jaz izlezem po njej h žerjavice." Lovec stori tako, in kača izleze: „Hvala ti, dobri človek! zdaj boš razumel vse, kaj govori katera stvar, saujo ne smeš o tem nikonmr nič povedati, kajti če poveš, boš umri.'' Lovec se poda zopet v lov na divjačino. Hodi in hodi, pa ga ujame črna noč. ,,Domov mi je daleč," pomisli on, „bom tnkaj j>renočil." Zaneti ogenj ter se vleže poleg njega s psema. Kmalu začuje, kako sta se začela jjsa med se))0j razgovarjati ter drug drugega zvati bratcem. „BraU'c", reče eden, „noči ti z gospoiiarjem, a jaz pohitim domov, da varujem hišo. Ni dobro, razbojniki se spravljajo na pobod." ,.Pojdi z fiogom, bratec!" odgovarja mu drugi. Zjutraj zgodaj se povrne pes od doma in reče onemu, ki je jire-nočil v šumi. „Zdravo bratec!" „Zdravo!" .,.Ieli pri vas prešla noč srečno?" „Čisto dobro, hvala Bojíu! A ti bratec, kako si prespal noč doma V" „O zlo! Pritekel sem domov, a gospodarica je rekla: glej ga, prinesel ga je vrag brez go.'ipodarja! pa mi vrže ožgano skorjico kruha. Jaz jo podišem. ali se je ne lotim; zdaj ])Ograbi ona burklje, pa me začne biti, da mi je iz-prebila skoraj vsa rebra. A po noči, bratec, pridejo tati, hočejo v žitnice in shrambe; jaz začnem lajati ter jih napadeiri tako hudo, da niso imeli niti časa raKmi.šljati o ptujem premoženju, samo da so mogli pobegniti celi in zdravi. Tako .sem prečul celo noč." Lovec posluša, kar pripoveduje jies ter misJivsebi: „Počakaj ti žena! ko pridem domov, dal ti bom tvoj del!" In glej ga, ko stopi v sobo: „Zdravo gospodarica 1" „Zdravo gospodar!" „Je Ji priSel včeraj pes domov'/" „Je, jirišel je," „Si ga li nahranila?-' „Sem, dragi moj, dala sem mu polni lonec mleka in kruha aem mu nadrobila." ,.Lažcš, stara čarovnica! dala si mu zgoreie skorje ter ga naklestila z burkljami." Zena prizna, da je kriva, ali sili v moža' „Povej, prosim te povej, kako st zvedel ti vse to V" „Ne morem," odgovori jnož, „ne smem za živo glavo povedati." „Povej, dragi moj!" „Živa resnica, ne morem." „Povej, goJobček moj!" „Povem li komurkoli, jtrecej umrjem." „A kaj bo.š, samo povej, prijatelji" Kaj češ z babo? Ce tudi umreš, samo ne skrivaj!" „I'a dobro, daj mi belo košuto !" pravi mož. Potem obleče belo košuto, se vleže v prednji ogal pod svete podobe, se i)ripravlja na smrt ter namerava povedati gospodarici živo resnico. Kar pridejo kokoši, a za njimi petelin ter začne kljuvati zdaj eno zdaj drugo pa pravi: „ije čakajte, jaz vam bom že pokazal! nisem jaz tak bedak, kakor naš gospodar tam le, ki se ne more z eno ženo sporazumeti. Okoli mene vas je trideset in več, pa jaz vas, ako mi se hoče, vse nabijem !" Ko lovec to čuje, noče, da ga drže za bedaka, skoči s klopi, vzame palico, pa opameti ž rgo svojo ženo. Žena se umiri ter ga ni več nadlegovala z vpra.šanji. Devica orleanska. Nedavno smo poročali, daje sv. Oče Pij X. proglasil ,.ijla-ženo" Devico orleansko. Bila je ta svečanost na belo nedeljo v prvostolnici krščanstva pri sv. Petru v Kimu. Svečanosti je prisostvovalo okrog tí8 francoskih .škofov, iiOOt) duhovnov in rlo 40.000 francoskih romarjev. Isti dan je obiskalo cerkev sv. Petra do 80.000 vernikov. — O proglašenju Device orieanska za blaženo, se je delalo že od 1. IHGíí, To zadevo je prvi sprožil znameniti orleanski škof Dupanloup. A nemško-francoska vojska 1. 1870 — 71 je stvar zavlekla do 1. 1894, ko se jo zopet nadaljevala, dok se je srečno zvršila 18. aprila 1909. Kdo je f.a Dovica orleanska? utegne vprašati priprost čitatelj. Za odgovor podamo tu prevod članka v „Pučkem Pri-jatelj-u", kateri list izhaja v Krku (Veglia) „hrvatskom seljaku za pouku i zabavu," slično našim Novicam, Ivana ď Arc je bila rojena (>, jannvarija leta 1412 v vasi Domremy na Francoskem od kmečkih starišev. Dasi ni znala ni brati ni pisati, se je vendar dobro naučila krščan.ski nauk in raznih moHtev na jfaniet. ^Vneta je bila ljubezni do .Matere Božje in presv. K. Telesa. Že od mlade^ra je ljubila samoto. Ko je bilo devici Ivani d'Arc 17 let, krvavela je Francoska v notranjih bojih. Te zmede so se poslužili Angleži, so navalili v Francosko in osvojili dober del te kraljevine ter jiro-glasili francoskim kraljem angleškega princa Henrika VJ. Zakoniti francoski kralj Karol VIL se radi neprestanih nemirov ni mogel kronati po stari navadi v Kemsu. V tej dobi je začuia mlada Ivana angeljski glas, kateri jej reče: „Hči božja, pojdi na pomoč Francoski, ki te potrebuje." Ivana se odzove angeljskeitiu glasu in gre h (ruvernerju Robertu do Baudricourt; temu odkrije nebeško naznanilo ter ga zaiirosi, da jo pelje h kralju. Guverner jo hladno sprejme, ali ona ni hotela ocijenjati od svojej^a naklepa. Da se jo xnebi, jo koneĚno guverner pošlje h kralju Karolti VII. v strati Chinon. Ivana je bila jMišcona h kralju tine 9. sušca 1429, Ko je kralj čul (levico Ivano i>rîpovc(iovau o božjem naznanilu, da naj ide v boj za domovino, se jc ginjenja zjokal. Vsa stvar se poveri v preiskavo iiosobneinu oilboru, kateremu jc naccloval romski nadškof. Ko so odborniki zaslišali mlado devo ter o vsem zrelo prcvdarili, izrcko sodbo, da je Boj,' "v resnici odbral Ivano za re.šitoijico domovine. Ivana je na to vzela vojaSko obleko, postavila se na čelo francoski vojski ic jo vodila z belo zastavo v roki od zmajro do zmago. Najznaraonitija njena zmaga nad Angleži je bila ona, a katero je oslobodila mesto Orleans (8. maja 1420.) Zato so zovo Dcvica orleanska. Po irvib zmagah nad združenimi Angleži in Burgumici je odločila Ivana, da pelje kralja Karoia VII. v Keims, da se ondi krona po starem običaju. Na prigovarjanje Device orleanske so iiiipoti kralj v Reims. Na potu so brez boja mesta pre.šlu v njegovo last, in sovražnik je božal. V nedeljo 17, julija 1429 jo bil Karol VII. v stolni ccrkvi v Reimsu kronan in pomaziljen za francoskega kralja. Ivana ď Arc je ob tem svečanem trenotku stala polog kralja, odeta v železno vitežko obleko, držeč v roki rani»eto zastavo z napisom „Jezus-Marija". L^o kraljevskem kronanju v Ueimsu držala je Ivana svoje (ielo izvršeno, katero jej je bil Bog namenil, da je osvobodila domovino Oii sovražnikov, in se odloči zapustiti bojno polje ter 80 vrniti v krog svoje družine. Ali kralj je neće pustiti, ker mu je bila jmroštvo bojne sreće. Odzdaj se pojavi na kraljevem dvoru zavist proti Ivani, a i aam kralj ni hotel zmir slediti njenim svetoiri, nogo je rajše slušal nasvete svojih ministrov. Odmah po kronanju je Ivana nagovarjala kralja, naj udari na 1'ariz, ali on je več važnosti j>olagal na diplomatična pogajanja z neprijatelji, a s tem so je zavlekel čas in zamudil pravi tre-notek za napad 1'ariza. Kasneje je sicer prišlo do obleganja Pariza (se|)t, 1429,) kjer je junaška deva kazala čuda hrabrosti, ali objednem se je morala boriti proti nizkim intrigam francoskih poveljnikov, kateri so jo v boju često puščali brez iiomoči. Solznimi očmi prosi kralja, naj se končno odloči za napad mesta, ali on jo rajši poslušal svot vojskinih zapovednikov in se sramotno umaknil. Od zdaj je imela junakinja Ivana okoli sebe malo zvestih vojnikov, s katerimi se je i nadalje vojevala za kralja in domovino. Ko je burgundski vojvoda Filip L 1430 oblegal mesto Compiegne, je Ivana prihitela s svojo malo četo na pomoč in 23. maja napade Btirgundce, ali videč se njena četa v manjšini zatmsti svojo voditeljico ter zbeži, a ona je bila ujeta. Burgundci so jo vlačili iz ene ječe v drugo, dok jo slednjič ne prodajo Angležem za 10.000 frankov (tedaj velika vsota). Vojvoda Bedfon: jo da odvesti v Kouen in naloži škofu Couchonu, naj proti nje, vzdigne tožbo radi čarovnije iu krivoverja. Ta škof, ki je bi povse v rokah angleških, posluša vojvodo Bedforda in junakinja Ivana je bila obsojena radi čarovnije in krivoverja na smrt in sežgana na grmadi. Poleg grmade, na kateri je izdihnila, je bila deska z napisom: krivoverka, odpadnica, čarovnica. Ali junakinja je temu oporekala rekoč: „Nisem ni krivoverka ni čarovnica, nego dobra krščanka, poživljam se na sv. Očeta ))apei,a, on naj nie sodi!" Bilo je vse zabadava, podle duše niso hotele čuti njenega glasa, a ona, poljubivši križ, mora na grmado in ondi izdihne svojo plemenito dušo. Tako je prominola junakinja Ivana d'Arc — Devica orleanska. Svet jej jc bil nehvaležen, očrnil je bit njeno ime, odrekal jej njeno čisto vero, iz katere je zajemala ves pogum za brambo svojo domovine — a cerkev katoliška jo je proslavila ter potrdila starodavni rek, da pravica in resnica slednjič zmaga. Nebeško blaženstvo Device orleansko odsvita zdaj na zemlji — bodri Francijo, vzradoščuje krščanske narode. Dopisi. rz >lirn<' peři. V nedeljo dne 20, t. m, smo obhajali redko slavnost namreč blagoslovljenjc gasilnega doma in brizgalne. K tej slavnosti so prihitela sosc(ina bratska društva in slavnoznana godba novomeško garde. Blagoslov gasilnega doma je iz prijaznosti do gasilnega društva dragevolje izvršil mil. g, prošt jto litanijah, katere jo ob asistenci domačih gospodov radi praznika sv. Srca Jezusovega v cerkvi imel. Po cerkveni slavnosti jo bila prosta zabava in srečolov v korist društvo, Vdoležba je bila zelo številna tako, da ni bilo zvečer na železnici dovolj prostora. Za razširjanje naše premajhine cerkve je naredil inženir pl. Vancašizvrsten načrt. Lopo razglodnico kažejo novo lice cerkveno. Belokranjski glasnik. Iz Oi-noiiilja. Želja na.šega mesta in Tsega okraja se jc izpolnila, da dobimo vendar enkrat v naš obrtni delokrog tudi kleparsko obrt. G. Avg. Kiissel ml. iz licvega mesta se bode prve dni julija nastanil tukaj ter si uredil kleparsko delavnico. Potrel)a za to obrt je ravno za naš okraj zares velika in bonio novega mojstra i>ozdravili najprisrčneje. Izvrševal bode vsakovrstna kleparska, stavbena in galanterijska dela, kakor tudi vso pripravo za vinorojce, n. pr. žveplalne mehove, žveplalne puSice, kipelne veho, lampo za sode žvepljati, pototn popravila trtnih škropilnic itd. Tudi nas že naprej zagotavija, da bo njegovo delo solidno in trpežno in kar je največ vredno, kolikor mogočo po nizkih (wnah. Priporočamo tedaj novega mojstra domačina že danes Crnomaljčanom in vsom okoličanom našega okraja, slavnemu občinstvu, proč, župnim uradom, občinskim iti šolskim predstojnikom, prav toplo. MetUka. Blizo hrvaške meje je v naši far! vinorodna vas Vido.šiči. Úosar se pri nas še od paititiveka ni sli.šalo. zgodilo so je nedavno. BoQ surov fant še ne 20 letni Marko Plesec se jo nekaj sporekel z dvema mlajšima fantoma, razjezil se, zgrabil za nož, s katerim so cepijo trte, letel za bežečima in je Iň letnemu Janezu Obrmauu vrat přeřezal, da je ta vsled odtoka krvi umrl. Drugi se je rešil, ker je skočil v vodnjak. Piavijo, da jo grozil tudi svoji materi. Semič. Žalostni ao nasledki preobile pijače. To so je pokazalo ob zadnjem semnju. Nekaj mlajših razposajoncev jc nagajalo okrog hiše, kjer stanujejo orožniki. Žandar je svaril, a zastonj. Nek delavec se je vanj posebno zaletaval ter mu hotol izviti puško, a orožnik braneč se, sune z bodalom ter ga zadene uprav v srce, da je bil takoj mrtev. Ta je bil sodno že večkrat kaznovan. Domaće novice. Naznanil«. Na naroíniko, če so tudi novi, ki pa ne vjio-šljejo ali plačajo takoj naročnine, se sploh ne ozira. Toliko v vednost in to posebno tistim, ki se pritožujejo, da no dobe lista. Le naročniki-jdačniki podpirajo zares nase podjotjo, Toraj naj blagovoli izprašati vsak svojo vest, osobito zdaj, ko se začenja drugo polletje. UpravniŠtvo „Ool. Novic". letnica. Preč, P. Emanuel Leitner, provincijal usmiljenih bratov v Gradcu, v katero provincijo spadajo tudi naši ĆĆ. usmi^eni bratje obhaja tc dni 25 letnico, odkar itačeluje toj jirovinciji. Preč. p. provincijal jo svojim sobratom dober in !)eznjiv predstojnik in ubogim bolnikom izvrsten zdravnik. Zdaj je s proč. ]). generalom Kasijanom Gasserjem na vizitaciji po Francoskem. Španskem, Angleškem in nazadnje v Belgiji. Mi zakličomo mnogozaslužnomu gospodu: Na mnogaja lota, l'iistoraliui kotileronriija za novomeški dekanat so bo vršila dne 19, julija t. 1, v proštiji. Ti-vd sv. obhajilo so na obeh ljudskih šolali v Novem mestu na praznik sv. Alojzija prav slovesno obhajali. Cerkvi sta bili obo lepo ozaljšani, oltarja krasno okinčana in krstni katitcii v kapiteljski ccrkvi lepo ovenčan. Med slovesnim zvonjenjem prvoobhajance spremili v cerkev. Bilo jih jo 4G dečkov in deklic. Tudi mnogo starišev in drugih soro(inikov je stopilo k mizi Gospodovi. Dečki so bili dopoludno v samostanu, deklico pa poi»oiudne po litanijah v jiroštiji jiogoščeni. S svojima katc-hetoma č. 0. Kornelijem in č, g. vikarjem Tomažem Klinarjem «o se dali v spomin na najlepši dan celega življerya fotograJirati-Vsak oldiajanec je dobil tudi lepo podobo v spomin. Nliod za jtroi.iulkoliohio gil>anje bo v nedeljo dne 27. jindj^' v Mirni peči. Dne 29, junija ]>a v Novem tiiostu ob 10. dop, ^ dvorani rokodelskega doma. Alladina na shod 1 Posnemanja vredno. Slavna kranjska hranilnica IjubljaiiHk« jo podelila 100 Iv, g. Fr. M. liogorSeku, trgovcu v Ljubljutii, kot podporo za napravo javnega vodnjaka [iri vinogradu v Trški gori. A blagi mož je to svoto žrtvoval ubožcem Št, Petersko ol)-čine pri Novem mestu, tor vse jedno vodnjak izvršil v javen promet. Plati mu Bog stotero! Želeti je i)a tudi )>osLeinalceV tega rodoljubnega darovatelja. Po/ar. — V vasi Drnovo pri Krškem Je zvečer 22. t. nastal silno velik požar, ki je vničil 22 hiš. Ogeiy je bil t«ko velik, ria jo bilo okrajno glavarstvo.^ hiše v Idižitii, vas Loč"": kapitelj in Trška gora razsvetljeno. Škoda je silno velika. Ubo|ïi ljudje! — Istotako je tudi na Brezovem pri Kaki ogenj u)>epel'l vsa gospodarska poslopja. Novomeškn dmiiazijii. l'oslanec dr. Xitnîk je 4. jtin. v Jiroraùiinsketti otiseku (irž, iîliora niej dnig-iiii g-ovoril: V liudolfovem iiou(:iijtîjo ^.'itimHzijcc v starem ))oa]o[iju, ki je Ijotj podotmo tic-xiiiavitii jot-ani. Na vnanje jc to poslopje sJnbšc od nove Ijtiíiske šole till deželi. Znotraj pa jc to [loslopje iiaravtiost škatKialoziio. Hodniki 30 široki 1-4 (io r7 metrov, stopnjicc Ití rs m. Šolske sol)e so visoke le po ^1)5 m (io 3'45 m. Pri jiosiojiju ni vrtA, nc telovadnico, auipali Ip li' kvatir. metrov veliko dvorišče, ki se rabi za telovadnico. Zilravju škodljivi ]>a so druffi prostori. Višji zdravstveni nradnik je izjavil, da ffotovi jtrostori v poslopju vzhajajo največji stnd vslcod tem pogojem, da so trasira na novomeški kolodvor, znesek, kateri se bode z «žirom na druge v imenovanem odseku zastopano na tej jirogi ležeče občine sorazmerno še-le določil takoj, ko bo načrt izgo-tovljen, — Prcgledovalca mestnih računov naznanita, da sta knjige vse v redu našla ter predlagata, da se da županu abso-lutorij. Sprejet«. — V odbor tnestne hranilnice sc stari odbor zopet izvoli. Namesto g, Alrauiorja, ki zaradi fmmanjkatya časa izvolitve ne more več vsprejeti, se izvoli g, Fr. Možiua, — V tuk, obč. zavezo se sprejmejo: Oec. Sašek.^lv. Kastclic, L.Oigler, Al. Kotar, Iv. Kastelic, Ant. Mirtič, Jožefa Črtalič, Fr.Jjiimjjert, Ana Schober, Štefan Šprajcar, il, Malovič, Janez Ko.šak, Rožanc Jurij. — Kprejem v dom. zavezo se zagotovi Adolfu Hatnanu, će «i jiridobi avstr, držav|jan.stvo. — Gosp. J, Bergmannu se podeli meščanstvo proti enkratnemu jdačilu jiristojbine 600 K, Prošnja občine Altbofen na Koroškem za vsprejem A. Sehodaka v tuk. dom, zavezo se odkloni, zaradi sodno dokazune slaboulunosti. v kateri A. Schodak ni mogel stanovati i)rostovo|jno v Novem mestu, Prošnja Janeza Setine za vsprcjein v tuk, dom. zavezo se odloži v svrho poizvedb. ~ G. Josipini Jacaz se dovoli, da ima kavarno do 2. ure po noci odprto pod tem pogojem, da ima gostilniške prostore zaprto. — G. K, Perdanu se na predlog krajnega šolskega sveta naknadno dovoli izjdačilo zneska 300 K kot retua-neracija za podnčevanje telovadbe na deški tjudski šoli v letu 1908/09. Mestni zhor — je imel v sredo občinsko sejo, v kateri se je obravnavalo razširjanje dekliške .šole. Obširno poročilo prih. Fotografij (i pokojnega veleč. g. P. V i ndišar ju občinstvo od blizu in daleč kaj rado kupuje v prodajalni J. Krajec nasi, ter s tem dokazuje, koliko priljubljen in občeapoštovan je bil proč. jiokojnik v vseh slojih prebivalstva. Zares se lahko reče o preblagem gospodu; „Umrl je, in vendar še živil" — Te dni izidejo spotninske [lodobice s sliko pokojnega, ki se bodo razdelile mej ^udstvo v lukajštyem frančiškanskem samostanu. ItiseniidP iz Belokranjskega zaklada, 11. zv. Izdal Ivan Šašelj. Kakor je bil I, z v. sjirejet z občno pohvalo, tako jo zasluži i ta novi zbornik, iz katerega odseva jiristni narodni duh. ('ena nevez, 2 50 K, vez. pa 3-50. Rodoljubi sezite po njem. Dobi se tudi v knjigarni J. krajec nasi. Gospodarske drobtine. — (iraliove Inšrine. Zdaj smo ravno v čas» uživanja frišnega praha. Pri tem odpadejo grahove luščine, katere se po mnogih kuhinjah kar zavrže. To pa ni jtrav, kajti grahove luščine se dado kaj dobro izkoristiti in to v kuhinji sami, ako so T pečnici železnega ogigišča (štedilnika) tako posušijo, da postanejo ,prav kakor žgana kava, rujavo-čnie barve. 'J'ako posušene luščine se dado potem v vrečah na suhem prostoru celo zimo nepokvarjene ohraniti. Porablja se pa tako ]»08U.šene grahove luščine za zbopanje povoje juhe. Ako se jih namreč k govejemu mesu, ko se to kuha, pest doda, postane jaha kaj lepe rujftve barve, in ona zadobi tudi izboren okus, boljši kakor po vsakem drugem dodatku, Toraj gospodinje in kuharico, ne za-metiijte grahovih lusčiu, ampak izkťiriščajte jih na tu povedaui način. OlM>iii zbor ť. kr. kmetijske družbe bo v ponde^ek dne 5, julija 1.1. v dvorani „.Mestnega doma" v Ljubljani. Prične se ob 9, dopoludne. Na dnevnem reiiu je mej drugim volitev petih odbornikov. Predloge podružnic je poslati najkasneje do ,3. julija. Želeti je, da se tudi Dolenjci mnogoštevilno udeležimo zborovairia, ki bo obravnaval naše kmetijske zadeve in težnje. Dolenjski vlak prihaja v Ljubljano po uovem voznem redu ob 8 52, toraj tik pred 9. uro, Z ozirom na to se bo zborovanje gotovo nekoliko pozneje pričelo. — Siiod čebelarjev v Stopičuh so vrši dne 11, julija ob 3, ]>oi>oiudne. Poučevala bodeta gg.Likozar in Lapajne. Vabimo vse ondotne gospodarje in ukaželjne mladeniče, da se shoda udeleže. V Št, Joštu blizo Stopič je bila nekdaj sloveča čebeloreja pl, Langerja, Kraj je jiripraven za čebelorejo, zato naj bi se okoličani sprijaznili tudi s to vejico našega domačega gospodarstva, — Oddaja iiniclnih irnojii za ajdo. Kmetijska jiodruž-nica jo dobila ta teden štiri in pol vagona rudninskega supcr-fosfuta. Veliko so ga naročniki že odpeljali. Nujno prosimo vse gospodarje, ki 80 naročili umetna gnojila pii jiodružnici, da pridejo ta pondeljek 2B. t. m. gotovo po nje, ker podružnica nima nobenega prostora za dlječasno shranitev. Umetna gnojila se bodo oddajala v pondeljek dopoludne in popoludne od 2, naprej. Oena superfosfatn je 8 K za loO kil._ — rmeliin iriiojila iia Iraviiikih. Letošnja košnja je zopet očevidno pokazala, kako dobro jo rabiti umetna gnojila za travnike. Kdor je trosil umetna gnojila po travnikih, bo letos dosti več nakosil. Ruša je gosteja in večja. Ko bi sc bilo po lanski suši travnike sploh gnojilo, kakor se je svetovalo, bi bila letošnja košrya dobra, tako je pa slaba in kaze jasno, da treba iskati tudi pri nas glavno pomoč v gnojenju, ako hočemo povečati pridelek krmo in pomagati naši živinoreji naprej. — Lelosiijii suš». Po raznih krajih trpimo letos zopet jjreveiiko sušo, l)ež, ki ga dobimo v da^ših ]»rosIedkib, je čisto itdKiiiiten in se nič ne pojina. Kar je namočil v novomeški okolici zadnji dež, se dru^i dan ni već poznalo, /jejna zcmtja iii jiorko solnčno vreme sta porabila takoj vso močo, ki je paoterii bi zalegel. Pod vplivom letošnje suše trpe ])08el)no krmske rastline, travniki, okopavine, fižol in zejjnate rastline. Pri krompirju, tižolu in sploh korenstvu se je liati v prizadetih krajih izdatno 9Íal),Ših pridelkov. Velika toplota, ki jo imamo v zadnjem času, močno pospešuje zorenje; lo se vidi na travnikih in pri Žitu. Zito ho lotos naglo in posili dozorelo. Zato bo tudi zri^e slabše kakor driiara leta. — Vreihiost ti-avii(>jL!;u semi-ita, ki ga kupujerjio po prodajalnah, se ravna pred vsem po ka^ivosti njegovi. Žalibog pa, da so spravlja v de/.elo veliko slabega blaga, ki ni kajjivo in za katero se denar v pravem pomenu besede proč meče. Pa nc^,le to' S slabim semenom ni le denar zavržen, ampak tudi pridelek dotičnega leta, kar se pozna 5e drugo leto in kar močno kvari redne dohodke živiDorejo. Ker se pri nas izda vsako leto mnogo denarja za slaba în nekaljiva travna semena, je nujno vprašanje, aH bi ne kazalo potrebna travna semena doma pridelovati, slično kakor pridelujemo deteljna semenu, ue se izplača drugim krajem pridelovanje travnega semena, zakaj bi se pri nas no izplačalo? Zadnji čiis je, da se postavimo tudi v tej zadevi na lastne noge in da ne pošiljamo tisočakov za slabo blago v (irujçe dežele. — PoíljMire Zli zholjšaiije svinjakov se utegnejo tudi pri nas deliti. Če pomislimo, kako važna je prasičjereja za naše kraje in kako slabi so naši svinjaki po deželi, potem je opravičena zahteva, tia se tudi pri nas kaj stori za zlioljšanje svinjakov. Češka dežela dobiva lepe podpore za zbo(j.šanje svinjakov, dasiravno jo tam svinjereja veliko manjšega pomena kakor pri nas, Leta 1901 se je izdalo na Češkem za svinjake 596 K podpore, leta 1907 že 14.843 K in leta 1908 celih 28.070 K. Po tej meri naj bi se tudi pri nas delilo podpore za zbopanjc svinjakov in naj bi se vzelo za poclje s tramvajem, a izstopivši se spodtakne, pade ter si zlomi jmlec leve roke. Vkljub zdravnikovi pomoči se mu zastrupi kri, vsled česar je 23. maja umrl — na veliko žalost svojih domačih v stari domovini. „Ainerikuiiski Slovpnei;"- priol)čuje v št. 27 od 11, junija protest slovenskih duhovnikov zo|ier pi.savo „Glas Naroda" o nameravanem prihodu mil, g, škofa ljubljanskega di-. Ant. Bon. Jegliča v Ameriko. Podpisanih je ze zdaj 2H gg, žu[)nikov, ki našemu škofu iskreno zakličejo: „Dobro došli med nami I" Dnižhii sv. Kalněla za slovenska izseljene« v Ameriki — je koncem 1. 1908 osnovana v New Yorku, kakor smo že poročali. V vedni dotiki stoji z družbo istega imena v Ljubljani. Njen namen je: vsestransko skrlicti za slovenske izse-ýence ter jih varovati vsake verske in gmotne škode. Skušnja namreč uči, da razni agenlje naše rojake tako v stari kakor v novi domovini izkoriščajo, — Ud lahko iiostane vsak praktičen katoličan, kakor tudi vsa katoliška društva. Kakor znano, imajo naši rojaki na stotine podpornih drnštev, ki so zo| et zdruzena v .Jednotah, Alenda narstarejša je Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota (= K, S, K. J.), osnovalo so se pa tndi druge: kakor Jugoslovanska Katoliška Jednota (= J. S. K. J.) Narodna Jednotu in druge. Vsa taka društva lahko postanejo tudi čluni Družbe sv. lia-faela in dobe tudi svojega zastopnika v društvenem vodstvu. Družba sv. Rafaela tako res postane lahko vsem izseljencem skrlma mati. P. Kazimir Zakrajšek, Keda sv, Frančiška je postal misijonar za avstrijske izseljence v New Yorku, kateri delokrog mu je ])ovcril avst, general-konzulat. Da se pri tem zavzema posebno za svojo slovenske rojake, je pač umevno. Spisal jim je knjižico: „Tole vzemi in beri in spolnnj," Prav praktične nasvete daje vstopivSim na ameriška tla, o da bi jih le spolnovali. — Prevzel je tudi tajništvo za „slovensko družbo sv. Rafaela v N. V," Kot tak je začel na svetlo dajati: „Ave Maria! slovenski nabožni list za jugoslovanske izseljence v Ameriki." Dozdaj BO izšle 4 številke s jtrav mikavno vsebino. List je glasilo Jiafaelove družbe. Iz njega bodo člani izvedeli o vsem društvenem gibanju. Poročilo o I. četrtletnem občnem zboru v meseca aprilu podaja prav zanimivo sliko; začetek je težak, a daje najboljše nade, — Pokrovitelj družbe sv. Rafaela je postal mil. g. škof Jakob Trobec, ki je zdaj na obisku v stari domovini. — Ako primerjamo jako skrivnostno-zbadljivo pisanje nekega njujorškega lista z opisanim gornjim stremljenjem, moramo reči; Noben katoliški izseljenec ne bo več v dvomu, kam so mu jc obrniti za svet. Primerno bi bilo, da se oni rojaki ki se kaiiijo izseliti, prej oglašajo tudi pri Druži« sv. li-afaela v Ljubljani, katera jih bode priporočala svoji posestrimi v New Yorku. Raznoterosti. * Kobilice. Na Ogrskem in na Krasu delajo kobilice silno veliko škodo in sicer v najbolj rodovitnem kraju goriškega Krasa. Vsi dosedaiqi poskusi jih vničiti, so se izjalovili. Honvedski rit-mojster Fedor pl. Zubović je ]>a znašel sredstvo, od katerega upajo, da se bo mogel ta mrčes vspešno vničiti. Sestavo tega sredstva ima zdaj še kot tajno. Napravljeno oziroma izkuhuno je iz nekega plevela, ki, kakor trdi, povsodi raste in naprava nc stane skoraj nič. Poskusi v lyegovi in v navzočnosti člatiov državnega kulturnega sveta v komenšketn okraju so imeli sijajne usjiehe. Poskusi se bodo nadaljevali v Štanjelu. * Na IL slovenski itrotialkoholiii shod! Rojaki! Slovenci! Alkohol (nezmerno uživanje) jo eden naših najhuj.ših narodnih sovražnikov. On ugoniib|ja leto za letom miljone in mi|jone s trdimi žulji pridobljenega narodnega premožeja. Vsa prizadevanja, da bi gospodarsko dvignili naš narod ne morejo imeti pravega uspeha, ako se iioprej vsaj deloma ne od])oniore temu velikemu zlu, ki je v največ slučajih glavni vzrok revščine in gospodarskega propada med našim ljudstvom. Uničuje lizične sile našega ljudstva, dela telo manj odporno proti kalem bolezni, vpliva skrajno škodljivo zlasti tudi na mlado pokolenje in jemlje našemu ljudstvu moči, ki 80 mu tako potrebne v njegovem boju za obstanek-Alkohol zmaiijšuje ali tudi uničuje duševne sile in zmožnosti, povzroča slaboumnost pri otrocih, prijiravlja za blaznico. Alkohol ovira razvoj naše kulture, povzroča, da se gubi dragocetU čas, kvari značaje, uničuje premožei\je. Boj zoper alkoholizem mora torej biti bistven del našega narodnega ]>rograma; boj zoper alkoholizem mora stati v vsakem programu na.šega naroiineg» obrambnega dola. V nedeljo, dne 4. julija se bo priredil v Ljubljani protialkoholni shod, kjer bomo pregleilall uspehe našega dosedanjega delovanja, ter si začrtali pot za prihodtyost. Vsi, katerim jo na srcu kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in njegova bodočnost, so na shod iskreno vabljeni. Tekom dneva se vrše zanimiva in vrlo aktualna predavanja, zvečer pa brez- alkoholna vcsclîca. Natančen jiroj^raiti zborovanja in veselíce prinaša „Zlatil dolm," Na dclo torej za narodov blaj^or, na ticlo, (la prisveti našemu iiaroflu — zlata doba. * Uniçi» lifvaí.skí» romanje v Liirt] — je osnoval poseben odhor na Reki poíl predaedništvoni presvetlih biskupov dr. Antona Mahniôa in dr. Jttrija Carii-a. íí Reko ho odhod dno fí. av^nsta ob nri popoidno po železnici čez St. Peter (notranjski), Na-brežino, Koriiiin nepretrgoma do Milana, Potem se vozi proti Genovi in datje ob italijaiisko-francozki Rivieri memo Nice v MarzeD »a J'Vancozkeni. Oil tu naravnost v Lurd, kamor se dospe la. avgusta zjutraj. V Lnniii ostanejo romarji od 13. do 16. avgusta. Tega fino pop. ob 3, uri so vrnejo i-.rcz Tuluzo in 17. zvečer dospo v Turin. Tu in drugi dan v Milanu daijši odmor, potem v ['adovo, slednjič v Benetke, Dne 21. avgusta ]ia z železnico proti Jieki, katiior se vrnejo okrog 7. zvečer. Cena za vse potovanje s brano, kočijami, omnibusi, vodniki in drugimi potrobočami ze, L razred 4G0, 11. razred 3()0, III. razred 260 K. Ktior se hoče vdeiežiti romanja, naj se zglasi pri uredništvu časopisa: „Naša Gospa Lnrdska" (Oo. kapucini, Reka.) Upisovanjo trnja do IS. julija. Z oglasom se mora poslati 30 kron ter naznaniti razred, v katerem se kdo hoče voziti. — Ker Slovenci knialo več no osnujejo svojega skupnega romanja na ta niilosti-polui kraj, svetujemo onim, ki žele romati v Lurd, naj se pridružijo bratom Hrvatom, gotovo bo zanje dobro preskrbljeno. — Lil bodo [10 vseh večjih mestih skupne službe liožjo z nagovori, petjem itd., umeva se samo po sebi. — Pri tej priložnosti opozarjamo na krušno knjigo „Hrvati u Lnrdn", ki jo je ]>ovodom lanskega „liodočašča" si>isal znani, svoj čas po bauu Hedervary-jii preganjani župnik Jenieršic, sedaj tudi narodni zastopnik v hrv, saboru. Knjiga je obširna in odičena s 66 slikami iz mest onega romanja. Vk|jub obsežnosti in bogati opremi jo cena le 4 K, Vsak pomik naj bi jo prej prečital. Naroča se z naslovom: 1. ..ioiiicršič, Grubišnopojjc, Hrvatska. Smežrttce. (Urzovlak.) Ker vozi nokje viak skozi več vasi, so v porabljali otroci to priliko, lia so se lahko vozili v šolo. Sprevodniki 80 pa bili clo tako prijazni, da so otrokom, kur ^redoč nami-gavali za vstop ter seveda tudi vlak vstavfjali. — Nekoč zopet v&bi kondukter mimoidoče .šolarje, naj vstopijo v vlak. Toda neki iičenec so mu zahvali in hb odreže: „Ne maniuio se več voziti; gospod ncit^jlj so nam to strogo prepovedali — ker smo vsikdar šolo zamudili; gremo rajši peš, da pridemo ob pravem času." (V šoli.) Ivatehet: „Kedaj je bilo pregatrjanje kristjanov najhujše?" — Tonček ne ve, premišljuje in končno odgovori: „Oospod kutehet, to je bilo gotovo takrat, ko som bil bolan za kozami!" (V cerkvi.) Anica: „Zakaj vendar ona gospa tako po-kašljuje mej pridigo'i'*' — Katica: „E, kaj ne vidiš, da ima danes prvič nov klobnk na glavi (Tri kiiliaride ])a jcden zajer.) Soprog: „Ti, Ela, danes je pa zajec zares izvrstno pri;pravljen." — Soproga: „Kako pa tudi ncV Predzadnja kuharicJi mu je izslekla kožo, zathija ga je (Ijala v kvažo (paco) in nova ga jo pa jiražila." Sejmi na Dolenjskem v mesecu juniju. v Dvoru in Št Janžu (Dolenjsko) 28., Mirna peć 30. Tržne cene v Novem mestu. 1 ' Imenovanje Hekl K :1. po Lh Imenovanje Hek ti. po ~K~ ta âenica ...... 20 16 11 71 Rž ....... IG 3G Bob....... 76 Koruza ... , . U ai 18 __ Oves....... U 70 Prosti . , , . 11 71 : Jeřinan . . ... 12 afi 15 60 1. Krompir iniernik) . . I 60 — — Fižol....... n 71 Jajima po 9 za 40 vmarjev Grah....... 11 71 (144) Prosi $D llhsga tožalla. Nftíiuřitelj Viljem Gebauer v Šmilieln |iri Sown mestu DEkiuaiija v «Tujt^m, Hviijih bratov Karla m Adolfa, Bvojib sester Marije in Roze in drn^i'i Hnritdnikov imeuu preža) Od tu o Test, da je njibuva jskreiiu Ijtibljeua mati, ]QZBfinfl GebQUBP roj. Leander lianes doiiniQdne ob imlii 11. uri previileiiA r av Eakram«iiti za urairajoie v 89. letu svoje dibe mirno v Gosixiilu l'reblaiSfu raiijko priporočamo v molitev in v pobožen opomin. Bveut udniiDo ojiravilo bo v žnpni cerkvi v torek 22, jiinija ob 10. nri dopolndne in nato ob polu II. uri pogreb na tuknjSiije pokopališč«. ŠUIHEL |iri Nuveiii meitti, dne SO. junija ]9Uy. TRST, Loterijske številke. 19. junija » 51 78 ZAHVALA. Za mnofTDbrojne izrase m'tie^a eoûutja o buleziii in smrti nane iukreno ljubljfue matere, j^oape lozefine Mmr roi. Leander kakino l'astiio ípremstvo pri potiiTebil nepozabne nam ranjke, izrekamo tem jtutnui vsem p.ii. (fo-spodom in Kofpeui udeležencem iia.iiskreui'jào zilivalo, imo-bito ae Se zahvaljujemo domačima preč. ^uapoduma duhovnikoma. g[i!i|iodumA usmiljenima itratouia, savudn nbof;. ^ol. «eiiter D, K. D, čaititim tuvariicatu in tovariiiein, županu Id prednednikn krajne^a SnUke^a sveta kok|i. J.iRipn Zarcu \z Kandije, potlžupauu in podpredaediiikn krajue^a ioUkef;a svata {ifosp. Ivanu Znancu iz Hmibela iu vsem, ki aa nae oaebnu ali pifiajeuo ttilaiili za i-asa bulezui in iirirti D en ado meat ne in nepozabne mamil^e in ji izkazali zadujo čast, — Vnem : Bug plati ! ŠMIHEL pri Kuvein uieetn, dne 26. junij» 190y, (i^g) Žalujoči ostali. Sili Listnica uredništva: G, dopisniku iz M. p.: Kak« vidite, je bil drugi dopis že stavljen. Pri-porufiamo BR za bodoůe. Darovi za dijaško kuhityo v Novem mestu. Vl^.. K' iiiiaiiiiuar JudtiiiS 20 K. Od igra â K 48 h. Iz llirne Peči 2 K 80 11, Po g. dr Slani; 15 K. Tujci v Novem mestu. Hotel Koklli : II. Kobn, J. W-'niitntf, A. Karplas iz Danajii ; H. Raveiiegg 'I Smerog-a; ,1. AbleitiriKer iz Gradi;»; Df|)oii iz Kranja; J. LoifSin iz Ribnice; A, Drelse, J. Itagiera s «oprogo, N. KovaS, dr. Sajovio, Ž. Vernik, F. Sifrer, i, pl. PJiltz iz Izubijane; M, Tnllazi iz Liigatcaj L. Wolkenateta iz liudnpeite. Hotel Pošta: F, PiauodQr8kim poslopjem {hlev, šupa, aketlei^, svinjaki) in vrt, vzklicna cena 6000 K; 3. 5 njiv in 1 travnik, vzklicna cena skupaj 1150 K. Pred početkom dražbe ima založiti vsak ponudnik 10% vz- klicne cene kot vadij, ostalo kupnino pa plačati do 16, julija 1909, oboje na roke podpisanega. Omenjene predmete izkaže vsak čas g. Anton Majzetj, posestnik v Št, Jerneju h. št, 60, na dan dražbe pa podpisani, Dražbeni pof^oji, zemljeknjižní izvleček, posestni listi itd. so na vpojo^led v c. k. notarski pisarni v Kostanjevici na dan dražbe pa na lici mosta. „ji . Rado Jereb, (141-2-1) UDtnrski snbstltut knt Hodiil komiisr. I I * * t t •«H * * M * H« « i Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Hamiiio in dIioiícd reg. zadruga z neomejeno zavezo 69-U-I3) V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsaoega, čc je njen ud ali ne, ter obre- J. ' " "" odbitka rentnega davka, stuje po 2 U katerega sama svojega plačuje. ^'m m s m ^hb aie r» Pristna istrsho vina. ^ ""J /iiilrnitna istrska vinania, r. z. z o. p. v a Bujc, Istra, otvorila je v (4radu ..Vinagorîca" ]iri ® g Trebnjem svojo stalno zalogo. g V tej zalogi dobivajo se zajamčena pristna D črna, rudeča in rumena istrska vina, najbo^e I _ kakovo.sti po izredno nizki ceni. — Manj kakor « 56 litrov se ne oddaja. \i4i 0i) Nalan^.neja pojiisiiila dobijo se istoliuii. B k. _d ■ ■ k.' a J v Hru.ševcu, deset minut od železniške postaje .Straža, se proda lepa hîSa v dva konca s kletjo [joii hišo in hlevom. Zraven je tudi kozolec, njiva sedem mernikov posetve, sadni vrt in vodnjak. V"se je tik hiše ter pri cesti. 1'ribiiina cena je 4400 kron. Več se izve pri Alojzu Kožija/ v Uriiševrii, iK>.šta Straža. esnica m i*^ klavnica ki se nahajate že veliko let v Žužemberku v hiši stev. 28 se oddaste zaradi bolezni .sedanjega posestnika takoj v najem. I I I Ť!^ t t Hf- I* * ifr Hf-* Oboje je v jirav dobrem stanu ter se vse natančno izv« ravno tam pri Josip Ilrovat-n v Xiiííeiiiberkn. ua-g.ii Naznanilo. Ivan Sitor v zdravišču Toplice na DolenjshBm, naznanja si. občinstvu, da bode kakor vsa leta nazaj vozil tujce iz Straže-Tojilice in nazaj na kolodvor po najnižjih cenah. Cene vožnji so; „OihimIhih" za oseho vfie toaletne stvari, jioitebno aretuvnu saani aris'n&l Bayfum teku^na proti izpadniiju las in prlint, prhut istcine tr'kom euotiieKeúDe Tpurabe pupulnoiiia pu niegoTem navodilu. Pravi A meri kan-Patra I tuJi jiruinlitiáBii Ea raiit pumladka las poHebno pri otrocih. (11-94-16) Neprecealjiv Nuslol, barvilu za lai^e in brade, preknSa vae dusedaiU' iznajdbe, čudovit uspeh BedajnoBti, neSkodlji*. zdravniško preiskan. Zraven tega pripuroča uvoj Brivski Salon, urejen z naj novejšimi koin-furti, B hitro, čietti, dobro postrežbo ifleě m nogo broj ne ga ohisna. Rudolfovo, Glavni trg. fNaBproti mestne hiže.) StBchenpferd lilijino mlečno milo Najmiiejse milo za kožo kakor tudi proti pegam! (64-20-01 Dobi se povsod! Itdajaceij in labiiutk Urban Horval. Odgovorni urednik A. ZIftçir. Tisk 1. Krajtc nail.