Kmetje, pazite in sodite! Celjska Narodna stranka je dne 24. t. ra. na glavaem strankinem zboru v Mariboru, kjer so bili zbrani njeni najveljavnejši zaupniki iz vseh krajev, storila sklep, da je pripravljena pri volitvah iskati zveze tudi s socialdemokrati proti primorui odškodnini. Ko so naši listi prinesli poročilo, da je dr. Kukorec v Brežicah kričal ,,Rajši Cobala (kandidata socialdemokratov) nego dr. Benkoviča (kandidata SloveiKske kmečke zveze)!" — takrat je bil ves liboralni tabor še ogorčen nad takin^ niačClom ia dr. KukoTee je preklioal naša poročila. Med tein je minoto par tednov in isti dr. Kukovec je razglasil strajjkin sklep, da so liberalci proti primerui odškodnim (zastonj ti ljudje res niii ne, storijo) pripraTljeni, iti pri volitvah tudi s socialdemokrati. .; S tem sklepom je Narodna stranka z občudova»ja vrednim pogumom prerezala ziadnjo nit, ki jo je še vezala s kmetom. Ce še odslej govori o svoji skrbi in prijaznosti do kmeta, je to le gola hinavšfiina. Kdor gre rajši s socialdemokratom, *ego s pristašem Kmečke stranke^ nima več pravice govoriti, da ljubi kmeta, damu |e sploh kaj na kmfečkem stanu. Kdor se brati s socialdemokracijo, je sovražnik kmečkega stanu, ker je tudi socialdemokracija naSel_a nasprotnica vseh srednjih stanov, torej tudi Kmeftkega. Na razvalinah srednjih stanov hoče sooialdemokraciia osnovati bodočo socialistično državo, za to pa ne more in ni prijateljica srednjlh stanov* Evo dokazov iz ust njih voditeljev in vodilnih listoTf Socialdemokracija, s katero se sedaj bratsko oBjema naša Narodna stranka, uči o kmetu: Voditelj B e b e 1 je govoril v nemškem državnen» zboru dne 27. aprila 1894: MMi n« moremo in nofl«mo majhnega posestnika rešiti." Voditelj Sipel je na vratislavskem shoda (1805) govoril: ,,Kmetu se me sme pomagati, za kmeta se ne smejo skleniti varnostne postave. Kmet še mora priti bolj v bedo in pomanjkanje, takrat š« Lo koma| prišel v našo armado.* Glavno nemško glasilo socialdemokratov ,,Vorwarte" je pisalo dne 6. deo. 1891: «Niti v misel nam ne pride, da bi podpirali kmete, če si hočejo oliranitl lastninsko pravico do zemlje. 2etev ne pripada kmetom, ampak vsem ljudem; lastninsk« pravice do zemlje nima nihCe.* Karl Marks, ustanovitelj socialdemokracije, pa pdiSB v svojem glavnem delu ^DasKapital", 13. pogl., da J» fcmečko gospodarstvo n&jbolj leno in najneumnej«». S stranko torej, ki razširja take nauke o km»tu, sklepa Narodna stranka politično prijateljstvo. Nobona stranka, ki hoče kmetu dobro, n« more sklepati zveze s socialdemokracijo, ker je sicer sama neprijateljica kmečkega stanu. Kmetje, sodite sedaj sarni, koliko vam je zaupati t celjsko slranko in koliko verjeti njenim b«sedam, kadar govori o kmetu!