LJubljana, sreda 1. aprila 19*1 Cena i Din Upravoištvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. liiseratni oddelek; Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. - Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 1 — Telefon 5t 190. Račun- oH pošt ček zavodih: Ljub. fjana št 11842 Praha cislo 7« lEre Nouvelle« objavlja članek pod naslovom »Italijansko-jugoslovenski odnošaji«; ▼ članku pravi med drugim: .... . , .. >Odkar je prišel v Italiji na krmilo fasj. zem povzročajo odnošaji med Italijo m Jugoslavijo veliko skrb vsem prijateljem miru Nedavne verske manifestacije, ki so se vršile v vseh katoliških cerkvah Jugoslavije, so jasen dokaz silnega trpljenja jugoslovenske narodne manjšine v Julijski Krajini, ki upravičeno povzroča razburjenje na vzhodni jadranski obali. Italijanski tisk označuje v svojih komentarjih te verske manifestacije za politično provokacijo " kršenje italijanske suverenosti. Obenem napada zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, kateremu ooita, da je v službi pravoslavne cerkve in mednarodnega prostozidarstva. V pridigah, ki so jih imeli duhovniki v glavnih jugoslovenskih katoliških centrih, ni bilo niti besedice o kaki politiki, marveč so govorili samo o krščanski svobodi in zahtevali za svoje rojake pod Italijo pravico, da molijo Boga v svojem jeziku in da obranijo imena svojih očetov. Pravi vzrok neprestane napetosti odno-Šajev med Jugoslavijo in Italijo je v impe-rijalističnib težnjah, ki jih ob vsaki priliki kažejo najvišji fašistični krogi, poudarjajoč >skorajSnje oevobojenje Dalmacije«, L j. in- tegralnega dela Jugoslavije. Fašistična diplomacija razvija v srednji Evropi živahno akcijo proti Jugoslaviji in podpira rovare-nje habsburških agentov in raznih emigrantov, ki so se zasidrali na Dunaju in v Budimpešti, odkoder lansirajo najordinarnej-še laži proti Jugoslaviji, kujejo zarote in pripravljajo atentate, ki jih nato izvršujejo njihovi plačanci. Kdor pozna to podzemeljsko akcijo fašistične Italije proti teritori-jalni integriteti Jugoslavije in proti notranjemu redu v Jugoslaviji, ta ve. da Jo dvom v miroljubne izjave italijanskih državnikov popolnoma upravičen Če bi bilo te izjave iskrene, bi jih morala dokumentirati miroljubna dejanja, ne pa akcije, ki značijo pripravljanje nove voine. Problem jugoslovenske narodne manjšine v Italiji predstavlja mednarodni problem, ki se pa ne sme več puščati v noraar. Fašistična Italija mora v interesu evropskega miru opustiti politiko zatiranja in denacijonalizaci-je. kajti jngoslo 7en«ka narodna manišina ne zahteva nič drugega, kakor priznanje svojih naeijonalnih pravic in spoštovanj« svojega manjšinskega prava. Vse prizadevanje italijanskega fašističnega tiska ne more zmanjšati mednarodnega značaja tega problema, niti omiliti poerešk in krivic fašistične Italije proti Jugoslovenom v Julijski Krajini* Ob podpisu praške pogodbe Ljubljana, 31. marca. V Pragi je bila včeraj podpisana tr go vinska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo; s to pogodbo se je prvikrat v cekrti uredil ves komplet zamenjavama gospodarskih proizvodov med obema državama in ž njo se je ustvarila široka osnova za trgovinsko občevanje med obema državnima teritorijema. . Potreba po taki ureditvi se je čutila že dolgo, prav za prav ves povojni čas. Dasiravno so bili politični stiki ves čas najboljši v dobesednem pomenu, dasiravno nas je vezalo ne le zavezništvo, marveč tudi politično in narodno prijateljstvo, temelječe na stoletni preiskuš-nji, se vendarle gospodarski stiki dolgo niso mogli urediti v zadovoljivi obliki. Temu vzrok pa ni bil morda v princi pije ln i h nasprotstvih, marveč poglavitno v stvarnih pogojih, v gospodarski strukturi držav samih; tu je delala težave, da se politično zavezništvo ;n prijatelistvo ni moglo izpopolniti tudi v gospodarskem pogledu v toliki meri, kakor so želeli oni. ki so gledali na stvar samo s političnega vidika. Nacijonalne države, ki so nastale, odnosno se razširile v podunavskem predelu ter njegovem sosedstvu, so morale v gospodarskem pogledu vršiti prav posebno politiko. Pri nas v Jugoslaviji na pr. je bilo treba po eni strani gojiti poljedelske ter živinorejske panoge ter skrbeti za dobro prodajo, za trg agrarnih priozvodov, zraven pa nikakor izgubljati iz vidika interese domače industrije, ki se je v mnogih panogah začela razveseljivo razvijati samostojno. Industrijo je bilo in je še treba ščititi, dokler je še mlada, pred konkurenco premočne in popolnejše tujine. To je oni veliki, poglavitni notranji konflikt v vseh novih nacijonalnih državah, nasprotstvo med agrarnimi in industrijskimi interesi; pri zadnjih pa niso prizadeti morda samo podjetniki sami, ki imajo vložene svoje kapitale, marveč tudi vse drugo prebivalstvo, ki ima od industrije svoj zaslužek, prav posebno pa kmetski ljudje sami. Saj se morajo tisoči izseljevati v inozemstvo, ako lih ne zaposlijo domače tvornice; potrebe lastne industrije za agrarne države tedaj ni mogoče zanikati. To dvojno lice gospodarskih interesov povzroča težave pri sklepanju trgovinskih pogodb za mlade nacijonalne države, kakor je Jugoslavija. A Češkoslovaška nima manjših težav. Ima sicer mnogo bolj razvito industrijo, ali vendar še vedno ne v toliki meri, da bi mogla popolnom- zanemarjati interese agrarnega dela svojega prebivalstva. Saj je velik del republike, že na Češkem, kaj šele na Moravskem in še bolj na Slovaškem, še vedno pravo kmetsko področje, kjer se ljudje preživljajo samo s tem. kar jim daje kmetijstvo. Kdor je na krmilu države, mora imeti v zaščiti tudi življer.ske pogoje tega dela prebivalstva in ne sme pripustiti, da bi jih preveč oškodoval uvjz inozemskih agrarnih proivzodov. Vse te velike težkoče in ovire moramo imeti pred očmi. ako hočemo pravilno preceniti ogromni pomen dejstva da je trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško naposled podpisana. Te ovire in težkoče pa nam tudi pričajo, kako veliko je politično in ku'-turno prijateljstvo med obema narodoma. da se mu ie po zasiugi uvidevnosti obeh odgovornih vlad posrečilo premostiti gospodarska nasprotja, ki so, kakor kaže izkušnja, navadno nedostop na vplivom čuvstev in politike. Odno-šaji med nami in bratsko republiko bodo odslej še bolj harmonični in Še iač-ji. Prisrčnim političnim in kulturnim stikom se bodo pridružili sedaj še vedno živahnejši ?ospodarski stiki. Zaio pomenja podpis trgovinske pogodbe izredno važno etapo v izgradnji češko sk o s lova š k o - i u go s loven sk e vzajemnosM iti zato ie včerajšnji svečani akt v Pragi z enakim zadoščenjem in z ^enako radostio pozdravila javnost v Ceško-• slovaški in v Jugoslaviji. iružbe Občni zbor naše odlišne in velike kulturne organi zašije — Družba šteje že blizu 2l.0®0 članov Ljubljana, 31. marca. Ena naših največjih kulturnih organizu, di, Vodnikova družba, je včeraj polagala bilanco o svojem delu. Vršil se je peti obč« ni zbor Vodnikove družbe, ki je pokazal, da se org nizacija krasno razvija, da ste« vilo njenega članstva stalno narašča m da zavzema med sličnvmj družbami vedno važ« cejše mesto. Občni zbor s« je vršil v kazmsfci dvori« ni; otvoril ga je p j predsednik g. Rasto Pustoslemšek, ki je uvodoma poudarjal, da zaključuje z današnjim občnim zborom Vodnikova družba petletje svoiega lelo« vanja. Uspeh ki ga je v tem kratkem raz« dob in dosegla, dokazuje, da je bila njena ustanovitev res prava kulturna potreba Ko danes s ponosom m zadoščenjem zremo na plodove petletnega njenega uspešnega udejstvovanja, nam veleva čut nvaležno« sti, da se pri tej priliki v ljubezni n soošto« vaaju spominjamo moža, ki je Jal inicija« tivo za ust .novitev naše družbe m ji ie bil do svoje prerane smrfi nesebičen pr iatelj, požrtvovalen podpornik m vnet zaščitnik, nerabnega dr. Gregorja Žerjava. Vodni« kova družba je dete njegovega duha :n ko dmes zaključujemo petletno dobo njene« ga dela, se dobro zavedamo, da bi te orga« nizacije pn nas sploh ne b:lo, ako bi za njo ne dal pobude vel:ki pokomik. Zato tudi ostane njegovo ime z zlatimi črkami zapisano v povestnici naše družbe. V nadalnjem govoru je predsednik po« udarjal, da se je rodila Vodnikova družba v težkih in krit:čnih časih; iz nič je bilo treba ustvariti organizaciijo. Poverjeniki so biLi najkrepkejša opora družbenemu vod« stvu. Z največjo požrtvovalnostjo m lju« beznijo so opravljali nehvaležen posel na« hiranja članov, zato bod; vsem izrečena topli zahvala m priznanje s prostodušno ugotovitvijo, da s temi poverjeniki stoji m pade tudi Vodnikova družba Sad truda teh poverjenikov in plod dela družb-nega od« bora je, da stoji pred nami Von'kova družba danes, ko stopi v šesto leto >voje« ga obstanka utrjena na znotraj in na zu« naj, v krepki zavesti, da ima za seboj mo« gočno armado 21.000 članov Najbrže m v naši kraljevini organizacije, ki bi v razmeroma kratki dob; petih let zbrala pod svo« jo zastavo tako vojsko. Vse to je iolcaz. da se n-haja Vodnikova družba na pravi poti in da je v polni meri izpoln'la nade. ki so jih stavili vanjo njeni ustanovitelji in vsa naša narodni javnost. Po tej poti na« vzgor bo Vodn;kovi družba stopila 'udi v bodoče, krepko se naderaioč, da 'i ostane io zvesti vsi njeni dosedanji prijatelji in da «topi v nien krog še na tisoče novih. Po predsednikovem govoru je podal taij« niško poročilo prof. dr. Pavel Karlin. Od« bor je imel v preteklem poslovnem letu 8 rednih sej, na katerih je razpravljal o splošnih smernicah in o potankosti družbi-ne organizacije, o njenem književnem por« gramu, o finančnih in gospodarskih zade« vah organizacije itd. živahno je poslovna družbina pisarna, ki je bila stalno v stikih 6 poverjeniki Razen požrtvovalnim pover« Jenikom gre zahvala tudi naprednemu časo* pisju, ki je družb' dalo na razt>o!a<»o nro« stor in io sploh vedno t> odpiral o Vodn:ko« va družba se ie v nreteklem letu po svojih zastopnikih udeležila raznih kulturnih pro* 6lav in prired!tev Njen knjižni referent >n tajnik sta položila povodom odkritja Can« kar i cveta spomenika na Vrhniki v imenu družbe krasen venec Ko ie posetrl dravsko banovino predsednik vlade general Peter Žrvkovič. se ie pri niem tudi oglasna de« putacija Vodnikove družbe in mu izročila kr šen, v usnje vezan izvod naše publika« ciie »V borb' za Jugoslavijo«. Književni referent dr. Ivan Lah ie ome« njal. da stoji odbor pri izberi književnega programa slej ko prej na stališču, da izdaja nredvsem 1. slovenska originalna dela, 2. take knjige, ki ugajajo veliki večini !ruž> binih članov Namesto dveh 'epp-slovnih del sta izšla letos dva potopisa, ki sta v polni meri zadovolila naše čitatelje. Kljub temu 60 se čuLi iz vrst poverjenikov glasovi, da si članstvo žoln predvsem dobrih po« vesti. Odbor je skušal dobiti nekaj dobrih izvirnih del s tem, da je razpisal nagrado A niti razpis nagrade ni dosegel svojega namena. Odbor je prejel sedem rokopisov, med katerimi žal ni bilo dobrih m zrelih del, ki bi odgovarjala družb n emu progra« mu. Zato odbor nobenemu rokopisu ni mo. gel prisoditi nagrade in si je iz vseh del osvortil samo Matičičevo povest »Moč zemlje«, ki je bila med drugimi *pisi čast« na izjema in bo letos ena najlepših družbi« nih publikacij. V vrsti našega pripovednega slovstva je nastala stagnacija, ker se je stara dobra ljudska povest preživela, nova pa se še noče prav roditi. Zato bo odbor prisiljen, da se ozre po prevodih To goto vo ni razveseljiv pojav, a vidimo, da se go« di isto tudi drugod Tako je n. pr. letos izdala Srbska književna zadruga v Drevo* du Cankarja Boljše je, da poznamo iepa in dobra dela jugoslovenske kniiževno6ti vsaj v prevodu kakor da jih sploh ne po« znamo Zato se je odbor odločil, da izda zbirko slik ;n povesti srbskega pisatelja GHgonje Božoviča. katerega spisi iz S*are Srbije in Macedonije vzbujajo splošno po* /ornost. V splošnem je referent poudariaL da b,o pač treba seči po prevodih Za tekoče leto ima družba naslednji književni program: 1. Vodnikova pratika v dosedanji obla« ki. Tudi letos bo prinesla vse, kar spada v pratiko po pravilu: vsakemu nekaj in ne« kaj za vse 2. Ivan Matičič: Moč zemlje. Zdravo krepko domače delo. polno krepkih prizo« rov in jezikovno samoniklo Povest se za« čenia s sijajno sliko koroške košnje tik nred svetovno vojno, kaže nam naš Koro« tan. kakršen je bil v tistih predvojnih le« tih, nato izbruh svetovne vojne pritisk na« rodnega sovraštva, fantje in možje odha« jajo, žene in dekleta delajo in čakajo, vo« jaki se vračajo vojska se vleče, m postaja vsakdania — V njej -pa se razvija povest skritih strasti in ljubečih se src — končno zagrmi odločilna ura, konec vojske ruska revolucija, koroška vstaja, fantje in možje, vajeni bojev se bore — plebiscit in konec. Ta povest je ogromna izpoved naše bole« sti. polna nepozabnih dogodkov iz življe* nja naših koroških ljudi 3 Se ena leposlovna knjiga. 4. Dr Janko Orožen: Knjiga o Poljski. Vodnikova družba namerava podati v teku let pregled slovanskega sveta po svetovni vojni. Po možnosti bo skušal odbor letos na« vreči še peto, mladinsko knjigo kot dar najmlajšim čitateljem Vodnikove družbe Blagajniško poročilo je podal g. Milan Sterlekar, gospodarsko poročilo pa prof. Josip Breznik Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da šteje Vodnikova družba 169 ustanovnikov. 5 več kakor leta 1929.: števi« lo članstva pa znaša do danes že 20.652. Članstvo je narastlo za 1541 naročnikov; na ozemlju bivše ljubljanske oblasti jih ie 11.760 (narastlo za 994). v bivši maribor« ski oblasti pa 7.061 (narastlo za 296). Iz« ven Slovenije je na knjige Vodnikove družbe naročenih 1395 članov (narastlo za 189), izven države pa 303 (narastlo za 57). V splošnem je opažati, da kljub težki go« spodarski krizi število članstva stalno na« raSča, kar je gotovo razveseljiv pojav. Revizijsko poročilo je podal prof Jeran, poročilo o proračunu za bodoče leto pa Drof Breznik Razmotrivana so bila še ne« katera aktualna vprašanja, nakar so sledi« le volitve v nadzorstvo, v katero so bili iz« voljeni župan dr. Puc, načelnik Rib nikar m prof. Jeran, Uradniški zakon podpisan Beograd, 31. marca. AA. N). VeL kralj je danes podpisal zakon o uradnikih. Pozdravi predsednika vlade Beograd, 31. marca AA Predsednik mi« nistrskega sveta in minister notranjih za» dev je prejel z letnih skupščin narodnih, kulturnih, gospodarskih in prosvetnih dru« štev veliko število pozdravnih brzojavk, med drugimi z oblastne skupščine Jadran« ske straže v Beogradu. od delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije, od diakovske sreske poljedelske zadruge, od Društva rezervnih letalcev v Beogr"du. od srbskega gospodarskega društva v Beogra« d i. od trgovske mladine v Skoplju. od iu« goslovenskih vojnih dobrovoljcev iz Pri« morja > Sušaka. od državnih nameščencev in uookojencev v črni gori. od Zveze tr» govcev s S''^ka. od trgovsko«mdiH»trMske zbornice v Skopl'u. od rezervnih oficirjev in bojevnikov v S>litu itd Princ Bourbonski v Beogradu Beograd, 31. marca č. Princ Sixt Bourbonski. ki je prišel v našo državo, da prouči vzhodne zrakoplovne zveze, je obiskal danes našo tvornico avijonov v Rakovici. kjer se je zlasti zanimal, kako izdelujejo pri nas noedine dele motorja Jup ter. Pritic je bil prijetno iznenaden nad lepo organizacijo naše tovarne. Popoldne ie odnoto-tal princ Sixt Bourbonski z eksnresom v Italijo. Pred odhodom je izjavil, da se mu je Beograd zelo priljubil in ie našel tu mnogo dobrih prijateljev ter da se povrne v našo orestoliico, čim z^net utegne. Odlična angleška gosta v Zagrebu Zagreb, 31. marca n. V Zagrebu se mu« dita angleška parlamentarca kapetan avija« cije Balfour in lord Lnvington, ki stanuje« ta v hotelu »Esplnnade«. Danes sta spre« jela novinarje. Iz Londona sta krenila na pot v avijonu. pa sta se morala zaradi de« fekta spustiti pri Bruslju, od koder sta na« daljevala pot z žcleznico O Jugoslaviji sta čula že mnogo lepega ter si želita od» počiti v naši državi po parlamentarnem delu. Ko prispe njun avijon v Jugoslavijo, bosta odlična gosta preletela vso našo. ka« kor sta se izjavila, divno jadransko obalo. Davka oproščene rodbine Beograd, 31. marca AA. Po obvestilu davčnega oddelka finančnega ministrstva ki so ea dobile vse finančne direkcije, so osebe z 9 ali več otroci oproščene plačevanja ne samo neposrednih davkov in samoupravnih doklad ter davčnih dajatev, odmerjenih po zakonu o neposrednih davkih, nego tudi vseh na podlagi Izvršene odmere oo tem zakonu predpisanih doklad, torej tudi vojnlce. Davek na poslovni promet pa so te osebe dolžne plačevati, ker tega davka ni moči smatrati kot neposredni davek, prav tako tudi kuluk, ker to ni davek, nego dajatev. Smrtna nesreča na zagrebški ulici Zagreb, 31. marca. n. Na vogalu Juriši« čeve m Palmotičeve ulice se je pripetila danes huda nesreča. Neki mesarski avto je vozil po tej ulaci v trenutku, ko je ho« tela stopiti preko ceste 501etna služkinja Magdalena Zoričič. Avto je zagrabil nesrečnioo ter jo stoječo ?ritisnil h kandelabru plinske svetiljke otniki so bili priča strahovitega prizora, ko je avtomobil dobesedno zdrobil Zoriči« čevo. ki ji je udrla kri iz ust io ušes Revo so prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnila. Odhod poslanika Spalajkoviča v Beograd Pariz, 81. marca M. Jugoslovenski poslanik g. Spalajkovič je snoči odpotoval v Eeograd, da poroča svoji vladi o raznih mednarodnih problemih. Pariz, 31. marca. AA. Havas poroča, da je francoski zunanji minister Briand sprejel v avdijenci jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Miroslava Spalajkovida, ki je snoči odpotoval v Beograd. Izlet naših bojevnikov v Francijo Pariz, 31. marca AA. Zbornica |e izglasovala kredit v znesku poldrugega milijona frankov za sprejem jugoslovenskih bojevnikov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Stalno, pretežno jasno vreme, nekoliko oblačnosti, postopno topleje. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je še ved no nad kontinentom. V naših krajih je poslednjih 24 ur nekaj oslabel, zlasti v južnih krajih. Jadranski minimum je še vedno slab Pritisk je v splošnem padel za 0.1 do 3.5 mm. Temperature so šk dvignile za 1 do 2 stopiinji samo v južnem Primorju. dočim so ostale v severnem Primorju nespremenjene; v ozadju so deloma padle ali pa narasle za 1 do 2 stopinji. Dunajska vremenska napoved za sredo: Nobene bistvene spremembe. Opozorilo Naše velecenjene inserente in naročnike malih oglasov opozarjamo, da bo izšla velikonočna številka »Jutra« v soboto, dne 4. aprila zjutraj. Prva naslednja številka pa bo izšla šele v torek 7. aprila. Velikonočno „Jutro" bo velika reklamna Številka. Nudila bo našim cenjenim čitateljem toliko zanimivega gradiva, da bo izšla v rekordni nakladi. . .... Ker bo tri dni nepretrgoma v rokah čitateljev, bo pridobitna moč oglasov izredno uspešna. Pridobitnike, ki nameravajo izkoristiti to priliko za priobčitev svojih oglasov, prosimo, da nam prej izročijo svoja naročila, da bomo v stanu vse oglase pravočasno in skrbno zložiti. Oglasni oddelek „JUTRA" Telefon 3492 Katastrofalen požar v Tuševem dolu Trem posestnikom je pogorelo devet objektov — V ne varnosti je bila vsa vas — Ogenj so zanetili otroci Črnomelj, 31. marca. Zadnje suho vreme, ki je za ta pomlad« ni čas neobičajno, nudi mnogo nevarnosti za požare, zlasti ker naši ljudje niso ni« kdar dovolj oprezni Požari po dežela so zadnje dni na dnevnem redu Tako je za« dela huda požarna nesreča tudi vas Tušev dol pri Črnomlju Otroci so se brez nads zorstva odraslih ljudi, ki so sedaj čez glavo zaposleni s pomladnimi deli na po« lju. igrali z vžigalicami na skednju posest* nika Agniča. Posledica otroške lahkomisel« nosti je bila. da so nenadno zajeli plame« ni ves skedenj. Ker je brila silna burja, se je ogenj ?i« ril z veliko brzino. 5e preden so se pre« strašeni vaščani dobro zavedli, da jim div« jajoči element uničuje imetie. je bilo že devet objektov v plamenih Burja je raz» nasala tleče ogorke na vse strani in ker so strehe v vasi po večini krite s slamo in stivbe pretežno lesene, ie grozil ogeni unU čiti vso vas. Trem posestnikom, Agniču, Maleriču in Mucu so zgorela vsa poslopja Obupani so stopali domači in drugi va« ščani okrog gorečih poslopij in v naglici reševali, kar se je dalo rešiti. Ker je imel ogenj v izsušenem lesu mnogo netiva, se je dalo le malokaj oteti. Zgorelo je med drugim tudi mnogo živil in zadnja krm' kar je za pogorelce, ki so vsi siromašni, tem hujši udarec. Da ni postala vsa vas frtev piamemrv. se jc zahvaliti marljivim domačim in dob« liškim gasilcem, ki so se z vso požrtvo« valnostjo lotili gašenja, dokler niso ome« jili ognja. Seveda so bili vsn trije skomašni posest* niki zavarovani le za male v*ote. Kako naj bi tudi mogli zavarovati svoja poslopja za polne zneske, ker na deželi med ma« limi kmeti ni denarja niti za najnujnejše potrebščine. Tuja pomoč bo vsem trem pogorelcem nuino potrebna, sicer si nebo« do mogli zgraditi novih domov. Velik mlin pri Gomilskem zgorel Bra«/ovče, 31. maTca. Pred kratkim je bik) v &matevžu pri Go« milskem na javni dražbi prodmo_ posest* vo z mlinom in žago, last g. Orožima, po domače Zoharja. Novi lastnik je kmalu nato prodal posest naprej g. Dobniku z Dobrovelj. ki se še pa ni preselil na kup« Ijeno posestvo. Stanovala sta še v mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, nekdanii lastnik g. Orožim z rodbino in pa g. Muhovic iz Gr>;ske vasi. ki je imel mlin v naiemu do velike noči. Noč in dan je mlel sam g. Muhovic. da ustreže lju« dem za velikonočne praznike. Utrujen od celotedenakega dela se je podal v soboto domov, da se odpočije, a prav ta sobota je bila usodna zanj in še bolj za lastnika mlina. . . V nedelio zjutraj kmalu po 2. on je zbudilo žensko, ki je smala na podstrešju, močno pr"iketanie. V tistem hinu na se je že zrušilo n^V-aj v mlinu in ženska je ona žila ogenj T"koj ie začela kVcati v mlinu stanujoče. Najprej so spravili otro« čičke kar v srajčkah k bližnjemu sosed« g. Ostrožniku. Ko so bili otroci na var« nem, so pričeli reševati pohištvo ta druge predmete, a v mlinske prostore same nI mogel nihče, ker so bili zaklenjeni. Na kraj požara je prvo prihitelo gasil« no društvo z Gomilskega, a njemu je sle« dilo društvo iz Grajske vasi. Gasilci »o stopili v akcijo, da omejijo požar in rešijo pred ognjem nasnroti mlinu se nahajajoče veliko gospodarsko poslopje. Sreča v ne« sreči je bila, da vreme ni bilo vetrovno, sicer bi bilo težko obvarovati gospodar« sko poslopje. Kar je bilo v mlimu, je po« gorelo do zidov; še tehtnice ni bilo mo« goče rešiti. V nedeljo, ko so gasilci med ruševinami gasili tieče lesene ostanke po« slopja. so naleteli na velike ožgane kepe moke. Med razvalinami so se nahajali tu« di celi škafi ječmena in pšenice. CeWna škoda po požaru se cen« na 250 tisoč D:n Zavarovan je bil posestnik Dob« nik za 100 000 Din. a najemnik Muhovic za 30.000 Dia Grehi vlomilca Pavlica in dveh Stani slavčkov Zanimiva dognanja ljubljanske policije Ljubljana, 31. marca. Čim je policja izsledila in zaplenila dve dobro založeni košari, ki jih je imel vlo« mileč Pavlič spravljeni pn posestniku Bla« žu Podgoršku v Mali vasi pr Jež ci. je okušala na podlagi evidence o raznih tat« vinah. izvršenih v mestu kakor na deželi, ugotoviti provenijenco predmetov, ki jih je našla v obeh košarah ln res p je v prav kratkem času uspelo ugotoviti, da je Pavlič izvršil še naslednje gTehe: V vilo odvetnika dr Sabotvja v Kranju je vlomil v noči od 20 na 21. januarja letos in od» nesel kg sladkorja 2 zavitka kave Hag, 8 norcelanastih skodelic za turško kavo, 12 k a vini h žličk iz Berndorfovega srebra, štirioglato uro budilko državno in črno zastavo, namizni prt z vezenino v naroda nih barvah, par rujavih sandalov, shko »Turceti« s pozlačenim okvirom, zavese od dveh oken iz bele surove svile in star usniat ročni kovčeg Z dvorišča vile pa je odpeljal mali štirikolesni voziček z lestvi« caim. ki ie bil last 61etnega sina dr Sa« botvja . Del teh predmetov se je našel v Pavličevih košarah, tako tudi svilena srajca, ki si jo je dal Pavlič narediti iz ukradenih svilenih zastorov Nadalje je Pavlič izvršil vlomno tatvmo v kletne prostore trgovke Terezije Novot« ny na Gosposvetski cesti v Ljubiianl. kjer je odnesel okrog 20 steklenic raznih liker« jev in jih je nato razpečal po deželi Pri vlomu v Lasanovo gostilno v Kersnikovi ulici ie odnesel poleg klobas. sard;n in šunke tudi 2 kg sira. ki so ga nekaj še na« šli pn njem Dne 25 januarja je Pavlič okradel krojača Jerina v Rožni dolini. Od« nesel je gramofon s 17 ploščami, nekaj , suha ne m^a. » ^"mted.sU>o svetost, t puder Simon »n £Rf2WE obleke in krojev za obleke ter aktovko s krojaškimi potrebščinami. Gramofon je Pavlič n rod al v okolici Domžal, m pa še ugotovljeno, kdo ga je kupil Pavlič in njegovi tovariši so osumljeni še drugih v Ljubljani izvršenih vlomov, ki jih policija skuša razčistiti. Pri tem aipe« lira policija zlasti na podeželske prebival« ce. da vse od Pavliča kupljene predmete izročijo orožništvu ter se s tem izognejo kazenskim posledicam. ★ Policijski organi so v Podutika pri St Vidu aretirali 19 letnega kleparskega po« močnika Stanka K., ki je že več let neva* ren tujemu imetju ter se je zaradi tatvin moral že parkrat zagovarjati pred sodi« ščem. Sedaj so vnovič ugotovili, da ima Stanko na vesti nič manj kakor 7 vlom* nih tatvin, ki jih je v teku enega leta iz« vršil v družbi 21 letnega delavca Stanka P. iz Nevelj pri Kamniku Ta njegov soime* njak se že zaradi drugih tatinskih grehor pokori v zaporu deželnega sodišča. Oba Stanislavčka sta lani v januarju vlo« mila v barako Frančiške Koščakove na Vodnikovem trgu v Ljubljani ter odnesla raznovrstnih slaščic za več sto dinarjev. V maju sta vlomila v barako Marije Kranjčeve na Dunajski ce«»ti. kier sta zo» pet odnesla slaščic za 200 Din Ker jima ta plen ni zadostoval, sta se spravila tudi nad barako Marije Gerkmanove ob Dolenj« ski cesti, kjer sta poleg slaščic tudi našla suhe klobase. Vse to sta pobasala v svojo mavho ter GerVmanovi povzročila okoli 300 Din škode Nato sta se čez nekaj dni misleč, da ie Frančiška Koščakova svojo barako ob Dunajski cesti tndi dobro za« ložila z raznim blagom, spravila nad njo. In res sta dobila raznovrsten plen V noči na 13. julija sta obiskala barako Ivane Starčeve na Vrazovem trgu ter od« nesla za 100 Din jestvin. — Ze naslednio noč se jima je zahotelo svežih bombonov in seveda tudi klobas, zato sta z zidarsko snono vlomila v barako Marije Dejakove ob Sm*rtinski cesti ter jo deloma demoni« rala. Baš. ko sta nabrala blaga za več ti« soč dinarjev — v baraki je bilo namreč jestvin m drugega blaga z« ; iri jurje —-ju le doletela smola, kaj h -ninvoidoča trorca ju je staknila v 'r. ki ter skušala znižati Toda s tem še niana akc*;a t bila go« tova. Nekaj dni potem <»ts obiskala bara« ko Angele Smokovčeve na Oo=>n«vetski r«sti Odnesla sta *i Jc-s^r. ii sla?čic za 2X> Din Tudi odšle i bi ne b le b)»r»Ve v«rne pred njima ak« V r>e bila 'mela »mole pri tatvinah kole*. kar sta bila ob«K»lena v*ak ne 8 ,ne«;.?c -- stm«e«a zapora. Z-radi vlomov v h-- r -»ke se bosta pa oba S«wka Tr,<>r«!a z.d&i rt-govarjati pred dežfllnim sodiščem. 1 T*" «- Naši kraji in ljudje Okrog ljudskega štetja v Ljubljani Kaj dela ln doživlja poptsovalna komisija šenem delu ter iščejo novih informacij o Ljubljana, 31. marca. Nocojšnja polnoč je tisti važen trenutek, ki bo odločilen za štetje duš. Kdor se rodi še pred polnočjo, pride v popismco, kdor bo umrl pred to uro, bo ostal ne- zaiinamovan. V statistično tehničkem pogledu so bila radnje mesece izvršena zelo velika in tudi z mnogimi napori združena pripravljalna dela, ki jih vodi za vso državo centralni statistični urad. Na tone m tone je bilo porabljenega papirja za različne tiskovine, kajti ne bodo šteli samo prebivalstva, marveč tudi hiše, gospodarska poslopja in domačo živino. Za vse to štetje je potrebnih po 9 velikih in malih tiskovin, ki jih prejmejo popisovalni komisarji. V list o domači živini bodo morali komisarji n. pr. vpisati: konje z navedbo let, mezge in mule, osle, govedo (teleta, juni-ce krave molzne, krave jalove, junce m bike in vole), bivole, prašiče, ovce, koze, perutnino (kokoši, peteline, piščeta, gosi, ra«, purane in biserke), naposled še če-belne panje. Komisarji bodo v ta list tudi vpisovali, koliko mleka so lani dale krave in koliko jajc so iznesle kokoši. živahno je postalo delo popisovalnih komisarjev. Urad za ljudsko štetje, katerega načelnik je v Ljubljani dr. Pippenbacher, referent mag. nadstvetnik g. Fran Gove-kar ln vodja pisarne mag. nadoficial g. Rihard Tavčar, a je prideljenih 154 popisovalnih komisarjev, je za svoje poslovanje izbral posvetovalnico občinskega sveta na rotovžu. Posvetovalnica je zadnje dni povsem izpremenila lice. Med uradnimi urami vlada živahen vrvež. Stranke mar- postopanju v konkretnih primerih, kajti praksa je šele pokazala, da je dostikrat zelo težavno izvrševati popisovanje tako, kakor ga je določil pravilnik. Iz Zagreba je prejel urad nad 120.000 tiskovin, napravljenih po določenih formu-larjih. Samo popisnic je okoli 70.000. Delo komisarjev je tem težavnejše, ker mnogi prebivalci ne znajo dajati pravilnih informacij. že v nedeljo so komisarji začeli raznašati popisovalne tiskovine. Včeraj in danes sc bili vsi od ranega jutra do poznega večera na nogah. Hodili so od hiše do hiše, od stranke do stranke. Vsak komisar ima popolnoma določen rajon, eno ali 2 ulici. Komisarji so naleteli na prav nenavadne primere. Našli so tudi čisto prazne hiše m prazna skladišča. Neki komisar je iskal po vsej hiši neko žensko, ki sicer tam stanuje že dolgo let, a je nikdo m poznal, ker odhaja z doma zgodaj zjutraj in se vrača pozno zvečer. Ne srovori z nikomur. Pozno ponoči jo je komisar vendar le našel. Komisar na Zaloški cesti ima zato mnogo opravka, ker mora popisati bolnike v splošni bolnici m v Leonišču. V splošno bolnico je bilo oddanih do 1000 popisnic za kakšnih 700 bolnikov, dalje za strežaje in sestre in stanovalce v bolnici, v Leonišču pa 200. Komisarjem delajo preglavice dijaki. — Kje naj jih vpisujejo in kako? Saj so odšli na počitnice. Bodo torej popisani v krajih, kjer ravno bivajo. Saj dijake smatra pravilnik v mestu samo za »začasno prisotne«. Na ta način bo v Ljubljani odpadlo več tisoč prebivalcev. Prihodnje dni smssmB I ssssss«5 cev. O bvozu s krsto je korakala častna straža štirih Sokolov in štirih lovcev. Za vozom s krsto je korakala globoko užaloščena rodbina pokojnika in sorodniki, nakar so se razvrstili razni ožji prijatelja, župan dr. Dinko Puc z občinskimi odbor, niki, nato pa velike množice ljubljanskega občinstva in ljudstva iz šny>ke Okolice. Žalni sprevod je krenil po Dalmatinovi in Zahrbten napad ponoa Novo mesto, 31. marca. V vinski gorim Šmavre kraj Dobmiča, kjer ima svojo posest posestnica Ana K a« stigerjeva, so najeti delavci obrezovali trs* je in čistili vinograd. Bili so štirje, ki so delali v redu in složno. V mraku okoli 19. ure so delo končali in odšli proti domu. Tako tudi 371etni kočar Kaplan Franc, k a« terega pot je vodila skozi gmajno Saho* vec v vas Presko. Komaj je Kaplan napra« vil skozi gmajno polovico poti, je planil nenadno proti njemu neki neznanec in ga pobil z gorjačo na tla. ----_ - ^ . Kaplan je nezavesten ležal na samotni Komenskega ulici na Vidovdansko cesto ti d(J p(>lnoai, ko so ga naposled našli mimo Tabora, ki je tudi pokojnika stel njegova žena Marija, delodajalkrin sin Ka* med svoje dobrotnike. Na Ahacljevi cesti stiger Yranc in Šepic Alojz, katerim se je so zapeli pevc; Združenih pevskih zborov njegova nenavadna zakasnitev videla čud* Prelovčevo žalostinko | na> ^ar jih je napotilo, da so ga šli iskat. so zapeli pev v 6roe segajočo »Zadnje slovo«. 2alni spTevod se je nato skoro neokrnjen pomikal na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili pokojnega v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Našla so ga nezavestnega v mlaki krvi in 8 prebito glavo nad levim sencem. Kastiger je takoj odhitel v vas k posest* niku Podliščku po voz, nakar so ranjenca prepeljali domov in od tam v Trebnje k zdravniku, ki je odredil njegov takojšnja prevoz v kandijsko bolnico. Orožništvo marljivo zasleduje neznanega junaka. Svoje dekle je zastrupil Murska Sobota, 31. marca. O zločinu, ki se je dogodil v Vidoncih, kjer je dekle povžilo ogromno količino arseo-ika v domnevi, da je to sredstvo za odmravo plodu, je poročalo že sobotno ^^"zadevi je nastal sedaj preokret. Po zaslišanju prodajalca in po ponovnem za. slišanju mladega ljubimca kaže, da je za« deva nekoliko drugačna Prodajalec odloc« no zanika, da bi prodal strup kot sredstvo za odpravo plodu. Fant ga je le prosil za sredstvo proti podganam. Tudi dečko sam priznava sedaj, da je to resnica. Trdi pa, da ni vedel, da bi bil strup nevaren življenju. Ga. Sava Sever-Scherbanova Nevarno in zločinsko početje divjih lovcev II ovski paznik v zanki - Divji lovci uničujejo dragoceno divjačino in ogražajo ljudi - Padel je tudi Bornov kozorog Ljubljana, 31. marca, fe ramah kraje* prihajajo poročila o ferrskih tatvinah, poleg tega pa tod i pri« tožbe glede izgredov lovcev. Po raznih gozdovih se najdejo zanke in čujejo se gt»e!j v sedanjem času, lo mora pran lov počivati. Divji lovci pa postajajo nevarni todi ljudem. . , . V Kočevju je neki lovski čuvaj dom«w postal žrtev svojega poklica Ko je lezel skozi grmičevje, ga je kar naenkrat dvig« nilo v zrak m ko se je zavedel nevarnosti, je že visel med vejamri par metrov nad zemljo zapet z močno žično zanko. Neki nepridiprav je nastavil zanko za smp ter jo pritrdil na upognjeno drevo, ki naj bi plen zadrgnilo in dvignilo od tal. Namesto srne je torej zanka objela lovskega čuvaja in sicer okoli vratu ter pod pazduho leve roke, s katero si je delal pot sfooza gr. m,pvje. Če bi ga bila zanka zadrgnila samo Ta vrat, bi bilo po njem. Z največjo težavo *e je rešil \z nevarnega položaja. Druga prav diivjelovska predrznost se je primerila na Sorškem polju. Dva ljub« Ijanska lovca sta nesTa v svoje lovišče zaj. oe za osvežen je krvi. Dogovorila sta se bila z zakupnikom sosednega lovišča glade sestanka. Še preden sta prišla na določeno mesto, sta zaslišala dva rezka strela Bua sta mnenja, da prijatelj strelja divje golo. be. Hotela sta torej prijatelja r/nenaditi ter sta lezla po gozdiču. Kmalu sta ugle. dala lovca in misleč, d a je njun prijatelj, sta se mu približala. Ko sa so bild le še kakih SO metrov narazen, je lovec na en. krat pocenil za drevo in izza debla se je zabliskala puškina cev Ljubljanska lovca sta se najprej čudila, kaj počenja prija« telj, v trenutku pa ju že počil strel iz risanice. Zdaj sta se Ljubljančana prav hi« tro zavedla, koga imata pred seboj. Skoči« la sta vsak v n«ajbižje zavetje in tudi zače« k streljati. Zadela sicer nista, pač pa sta divjega lovca pognala v beg. Napadena Ljubljančana sodita, ca je bil star okrog 20 let. Oblečen je bil v rdečkasto rjavo kratko suknjo, na glavi pa je nosil svetlo, siv klobuk. Divjii lovec je zgrešil žrtvi naj* brž v razburjenju. Ko sta ga lovca zasledo. vala prpti Jeperškemu gozdu, je zbežal preko ceste v lovišče občine Mavčiče. Na begu ga je videl tudi zakupnik lova, a ker ni vedel, za kaj gre, ni ustavljal. Opisal ga je pa prav "tako, kakor pTva dva lovca. Nevarni divji lovec je najbrž zasledoval srne, ki se kaj rade zadržujejo v okolici Jeperškega gozda. Oborožen je bil s ka« rabinko. V Dobra B egtm-jah na Gorenjskem je ustrelil neznan d.vji lovec najlepšega kozoroga, kar smo jih imeli na Gorenj« skem. Tega kozoroga je importiral sele lansko leto baron Born iz Svr.e ter je pla= čal zanj in za transport 45.000 Dm. kljub temu, da je bilo po vsej okolici znano, ka. ko znamenita je ta žival in da je odstrel kozorogov strogo zabranjen ter mora celo posestnik sam prositi za dovoljenje od* strela, se je vendarle našel brezvestnik ter uničil tako dragoceno divjad. Pravijo, da se je že prijavila priča za pojasnitev tega zločina. Pri takih primerih se pač neha vsaka romantika in želje po pustolovščinah s katerimi hočejo nekateri opravičevati delo divjih lovcev. Je pač velika razlika med divjim lovcem, ki ustreli g^msa, da dobi dlako za gamzov šop, in med roparji iz na. vedenih primerov! V I ški so prijeli te dni divjega lovca, ki je na divjaški način uničeval tamošnjo ko. lonijo gamzov. Ta kolonija se prav počasi razvija, zločinec pa je postrelil vse, kar mu je prišlo pred cev. Proti divjim lovcem in lovskim tatovom, ki postajajo tako agrs« sivini in nevarni, je treba uvesti najstrožje mere. Zadnja pot Petra Stepiča Ljubljana, 31. marca. V lovski sobi svoje hiše v Tržni ulici je počival na mrtvaškem odru prerano umrli g. Peter Stepič. Prihajale so ga kropit tra. me zvestih prijateljev in dobrih znancev. Danes ob 15. pa je moral blagi pokojnik nastopiti zadnjo pot. Šiška že dolgo ni vi. dela na ulicah tolikih množic, kri so se zbi. rale pred hišo žalosti in napravile ob Ce. kmškri cesti gost špalir. Pp blagoslovitvi krste se je razvila ogromna povorka, ki je krenila po Celovški cesti proti mestu. Preden so prenesli krsto s truplom po« kojnifca. v mrtvaški voz, so zapeli pevci šišenske Čitalnice lepo BervaTjevo žalo. stinko »Slovo«. V žalnem sprevodu 6o ta. koj za križem in črnim praporom korakali mladi gostilniški in kavarniški nameščenci, ka so nesli lepa venca gg. restavraterjev Krapeža in Kavčiča. Sledilo je članstvo šišenske Čitalnice s črno ovitim praporom .in lepim vencem, nato šišeski Sokol s pra. porom, gasilci v kroju, veliko število čla. nov SLD z dvema prekrasnima vencema, pevci Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona rn Slavca s prapori, dalje člani raz. nih športnih društev, ki jim je pokojnik bil vnet podpornik, zastopniki raznih -nsti. tuei(j in korporacij, organizacije veletrgov« cev. Ob vozu 6 krsto je korakala častna Skupno je bilo v sprevodu okrog 30 ven« bo gostovala drevi za slovo pred odhodom v berlinsko dramsko šolo kot Olga v >Mladoletju«. I Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4. popoldne (Večerne predstave odpadejo vsled koncerta) I KULTURNI PREGLED Pianist Ivan Noe pripoveduje... O svoji nmetnosti, o skladateljih, o publiki Osem let je že, kar je naš mladi pianist Jfvan Noč absolviral v Ljubljani svoj prvi koncert 2 Ju tro* ie takrat objavilo navdušeno oceno, v kateri mu prerokuje veliko bodočnost Poslej je mladi umetnik dosegel doma in v inozemstvu zavidne uspehe, ki .<*» ga postavili na prvo mesto med jugoslo-venskinii pianisti. Te dni so po Ljubljana zavabili veliki, efektni plakati na njegov današnji koncert v Filharmonični dvorani. Pisca teh vrstic iso pa najprej zvabili na umetnikovo stanovanje, v tiho zavetje, kjer snuje in se pripravlja in odkoder kdaj pa kdaj poleti v svet. Povzpel sem se po starih stopnicah Knezove hiše na Gosposvetski cesti in pozvonil v 3. nadstropju. Tu se prometni hrup b ceste že nekoliko sublimira v tanjše tone in rahlejše odmeve; svetloba, ki pada s starinskih oken v prostorno sobo, kaže v pročelju velik klavir, čigar videz se mi je zdel __ne vem,, zakaj — nekam ponosen, aristokratski. Tu študira prof. Ivan Noč svoje priljubljene skladatelje in išče ob čarobnih zvokih Bacha in Chopina samega sebe, svojo umetniško samobitnost. Nu, nikar misliti, da je ta tihi tempelj našega umetnika posvečen samo Muzam. G. Noč je mlad mož, pravi sin svoje generacije. Na miza so ležale njegove fotografije, ki ga kažejo v najrazličnejših situacijah in celo uniformah. Tu je smučar v planinskem snegu, tam mu gleda z glave mornariška čepica, a roka pritiska volan motornega čolna, oodi igra tenis, tu je zopet lovec, plavač, motociklist, skratka: sodoben človek. — Kako "naj si »mislim to Jnfimno zvezo med umetnostjo in športom? — sem ga vprašal. — V tej zvezi, gospod moj, Je tajna moje velike tehnike. Kakor pri športih, je tudi pri pianistični umetnosti tehnika zadeva traininga. Igranje na klavirju zahteva veliko telesnega napora; nikar ne mislite, da ni tudi fizično delo! Ima pa to napako, da le enostransko izčrpava mišičevje, zato je treba to škodo popraviti in telesne sile uravnovesiti. To dosezam s športom, s turi-stiko, z gibanjem v naravi. Človek slabotne telesne konstjtucije ne vzdrži napora, ki ga zahteva klavir- Tipke ne morejo popolnoma obvladati samo fini prsti, kakor mislite, marveč močne mišice. Kajpak, to še ni dovolj, a je potrebno. — Kaj pa Vas je prav za prav napotilo, da ste postali pianist? — Tega Vam ne morem povedati tako Raskošje, lasje negovali z Pixavonout svaki moze z Shampoonom ima sve prednosfi fekuceg Pixavona. 1. Ne vsebuje sode, 2. daje polnu mehku penu 3. podeluje lasjema vonj, sjaj ln mehko polnost Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja In slane samo Din. 3-50 Odo! Kompanija a. d., Beograd. Huda požarna nesreča kmečkega posestnika Ogenj mu je uničil hišo in gospodarsko poslopje z živežem in krmo bližnjih sosedov. Gornja Radgona, 31. marca. Včeraj dopoldne je iz neznanega vzroka nastal ogenj pri posestniku Antonu Ada* niču v Zbigovoih. Požar je unicd do tal stanovanjsko hišo in gospodarsko poslop« je. Ker je bila streha delno krita s slamo, se je požrtvovalnim sosedom, ki so prihi« teli ubogi družini na pomoč, le s težavo posrečilo omejiti požar, da sc ni pri ve« trovnem vremenu razširil še na poslopja Adanič, ki je imel poslopji zavarovani le za neznatno vsoto, trpi precejšnjo ško* do, ki je toliko večja, ker sta mu poleg poslopij tudi zgorela vsa krma in živež, tako da je nesrečna družina prav pred ve« likonočnimi prazniki brez vsega. Huda nesreča posestnika Adaniča naj bo v opomin sosedom in drugim kmetovalcem, da se je treba zavarovati za zadostno vsoto. 17 let v ciganskem suženjstvu v Slovensko Bistrico |e prišla iskat sorodnike Zlletna mladenka, ki so jo kot 4letno deklico ugrabiti cigani bi sicer ne mogli skupno preko meje, jo dekle odslej pričelo dvomiti v svoje cigan« sko pokolenje Na im o Ti... |Krasna filmska opereta z najboljšimi) igralci in pevci! CHARLOTTE ANDES — FRITZ SCHULZ — PAUL MORGAN — WALTER JANSSEN Kot dopolnilo »Igra lutk«, zvočna revija v naravnih barvah. ELITNI KINO MATICA iTel. 2124. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefo-ve« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Slovenska Bistrica, 31. marca. Nedavno je prišlo iz mariborske bolni« ce neko 21ietno dekle k znanemu posest« niku in lesnemu trgovcu g. Karlu Kuko* viču v Slov. Bistrici, češ, da je njegova sorodnica Marija Kukovičeva, ki so jo kot 41etnega otroka ukradli oiganu Iz njene dokaj nenavadne in neverjetne zgodbe, ki se je po orožniških poizvedbah delno ze izkazala za resnično, navajamo nekoliko zanimivih podrobnosti. Iz svoje otroške dobe se še medlo »po* minja na rojstno hišo na Teharjah. Nekoč je med igro zašla nekoliko izven vasi, kjer jo je nenadno obkolila tolpa potujočih ei« ganov. Ničesar hudega sluteče dete se je pomešalo med cigansko deco m tolpa jo je odvedla s seboj proti jugu. Cigani so svoj zločin tako spretno prikrili, da se staršem ni posrečilo najti otroka. Dete je vzgajala stara ciganka Marta Brajdičeva in mala Marija je polagoma pozabila na svojcc in dom. Doraščala je v srbskih šumah, prepričana, da je stara Marta njena prava mati in da se ji preta« ka po žilah pristna ciganska kri. Dan za dnevom so ji s palico vtepali v glavico ci» ganske običaje, jo silili k beračenju m 10 obenem vežbali v raznih obcestnih akroba« cijah. Poglavarju te ciganske družine. Po* hraškemu, se je v teku let posrečilo zbratn nekak potujoči cirkus, s katerim je poto* val izza leta 1921. po raznih krajih Srbije in Hrvatske, dočim se je Slovenije skrbno izogibal Mlada Marija je morala seveda pridno pomagati in cigani so jo s stalnim mučenjem izvežbati celo za nastope na klanskega leta »e je poglavar Pohraski odločil, da poizkusi svojo srečo celo v Av« striji. Zato so odrinili na državno mejo, ki so jo nameravali prekoračiti pri Dravo« gradu. Treba jc bilo seveda veljavnih do« kumentov m potnih listov. Pri nekem uradnem zaslišanju je pociganjena Marija takrat slučajno slišala, da jo je njena 01« ganska mati legitimirala pod imenom Ku< kovičeva. Dasi ji je stara Marta skušala dokazati, da je navedla napačno ime, ker V začetku septembra lanskega leta *e je tolpa vrnila do Maribora, kjer je taborila v vozovih na Teznu in v predmestju razkazovala svoje spretnosti. Takrat se je mladi Mariji posrečilo izmakniti svoji lažni materi kritično listino, v kateri je bila označena kot Marija Kukovičeva, po rodu s Teharjev pri Celju. To odkritje je ob prvi priliki naznanila orožništvu, ki je uvedlo poizvedbe, njej pa svetovalo, da zapusti cigane. Orožniki so ji v kratkem zasigurali neko začasno zatočišče. Vendar so cigani med tem zaslutili njene namere in so podvojili svojo pazljivost Določenega dne, ko bi naj za vedno zapustila svoje muči telj e, so jo trdno zvezali, ji zamašili usta, jo skrili pod posteljo in se v naglici pripravili na beg. Vendar jih je prehitel orožnik, ki jo je rešil iz mučnega položaja. Zaradi neprestanega mučenia šn zaradi neke nezgode na trapecu si je dekle na» kopalo bolezen. Zlato jc po svoji rešitvi najprej odšla v bolnico. Ko je za silo okrevala, je po orožnikih dobila obvestilo teharske občine, da je njena mati že dav. no umrla, očetovo bivališče pa je neznano. Pač pa so ji poročali, da ima sorodnika, ki živi v Slovenski Bistrici. Tako je po 17 letih prišla zopet med svojce. Cigani so se hoteli med tem seveda izmuzniti, ven« dar so jih v Celju pravočasno prijeli in zaprli. Dekle pripoveduje razne podrobnosti a svojega žalostnega života rj en ja med ciga. ni. Med drugim trdi, da je ista tolpa pred 5 leti ukradla v Hočah nekega 21etnega dečka. Temu je baje stara ciganka Marta vpričo nje iztaknila eno oko. Dečka je po« habila v namenu, da bi z njim lažje in uspešneje beračila. Tudi ta otrok se je ba« je sedaj vrnil staršem. V koliko so naved« be bivše ciganke Marije Kukovičeve res« nične, se ta čas še ne da kontrolirati. Upa« ti je, da bo preiskava kmalu dognala resnico. kot bj želeli. Ne vem. Spominjam se samo, da me je morala mama nekoč z bonboni podkupljati, da sem sedel za klavir. Nu, v 19. letu se mi je na mah vzbudilo polno za- nimanje zanj; začel »em naglo dozorevati v pianista. In se niti nisem kdove kaj šolal: poldrugo leto v Ljubljani pn Brezov-šku, dve leti na dunajskem konservatoriju, v mojstrski šoli Moritza Rosenthala m Alfreda Grflnfelda, — torej tri leta in pol. to je vse. L. 1923. sem imel prvi koncert v Ljubljani, naslednje leto sem z uspešnim koncertom na Dunaju otvoril svojo mednarodno karijero. Toda v tem času sem neverjetno delal: ali veste, kaj pomem 10 do 12 ur na dan za klavirjem?! — ato ste pa sedaj suveren v tebniKi, kaj? — Kal Se! Čim večjo tehniko imaS, boTj moraš delatt, da jo obdržiš in povečaš. Ce nimam koncertov, delam vsak dan vec ur, ko pa pripravljam koncerte, presedim v trdem delu 5-6 ur pred tipkami. _ Ali ste verni interpret skladateljev, ali pa jih študirate po svoje in dajete subjektivno? . . . . — Kajpada, objektivno igranje je gola reprodukcija, to, kar je za svet likov m oblik fotografija. Komponistov, k! Jih sprejmem v svoj program, ne študiram samo v notnem gradivu, marveč iščem tudi v literaturi sledov njihovega življenja in duha njihove dobe. Zanima me okolje, v katerem so živeli in ustvarjali. Čemu? Ker to svojevrstno — kako, tega Vam ne morem reci, ker mi samemu ni jasno _ vpliva na ir.oje rnuzikalno dojemanje njihovih del m na m°— kateri0skladatelji » Vaša osebna in posebna simpatija? — Glejte, Bacha nadvse čislam! Zame je Bach podlaga klasične in modeme glasbe. Čim bolj se poglabljam v Bacha, bolj spBaIkanskl-mi igrami« sem imel lepe uspehe v Berlinu. na Dunaju, v Leipzigu, Curihu. To je folkloristično pobarvana reč, a tehnično dobro in efektno narejena. — Pa kako se kaj počutite v naši sredini, kjer baš za pianiste ni nič preveč zanimanja? — Upam, da bo vedno boljše. Kaj hočete: tradicij ni! — A propos: ali ni že dolga desetletja v meščanskih rodbinah tradicija, da se hč-ire zaradi nekega bon - tona ukvarjajo s klavirjem? Človek bi mislil, da bodo vsaj Ženske radovedne, kakšna je dovršena, umetniška igra, — sploh, da bodo že zaradi to- / Cenjene dame! Tvrdka Marlnello Oompanv New York 72, Fifth Avenue, Vag tem potom najvljudneje obvešča, da bo danes 1. aprila ▼ drogeriji A. KANC A SINOVI v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 1. na razpolago specijallstka za kosmetiko, ki bo vsem cenj. damam, ki Jo bodo posetile, dala velevažna navodila na znanstveni podlagi v uporabi današnje moderne Marinello kosmetike * ozirom na nego teinta. Razume se, da brezplačno. Specijalistka sprejema od 9.—12. in 3.—6. ure. Domače vesti ♦ Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki so jih prejeli z včerajšnjo številko lista in jih prosimo, da piacujo Daročnino za april, oziroma za nastopajoče drugo četrtletje takoj prve dni meseca. Kdor je s plačilom kaj zaostal, naj ne pozabi istočasno posiati tudi zaostanka. — Uprava »Jutra«. ♦ Krat] boter desetemu sinu. V Cetingra-du se je preteklo nedeljo vršil krst desetega sina kmeta Antona Cindriča. Boter, desetemu sinu je bil Nd. Vel. kralj, ki ga je zastopal major Otmar Erdeljac iz Karlov-ca. Novorojenček je bil krščen na ime Aleksander. Po krstu je kraljev zastopnik pozdravil očeta desetega sina in mu izročil kraljevo darilo: zlato verižico in cekm. ♦ Iz državne službe. Dosedanji postaje-načetafk na Brezu Josip Gerbec je imenovan za načelnika postaje v Toplicah. Zdravnik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dr. Josip Tičar pa je pomaknjen v 4a skupino I. kategorije. ♦ Služba banovinskega cestarja je razpisana za cestno progo na banovinski cesti Rečuna-Novi klošter od km 0.00 do km 4.590. Prošnje je vložiti najkasneje do 20. aprila pri sreskem cestnem odboru v Celi u. kjer se dobe tudi vse informacije. ♦ Razpis dveh visokošolskih ustanov. Univerzitetna uprava v Ljubljani razpisuje za študijsko leto 1931-32 dve ustanovni mesti dr. Pavel Turnerjeve ustanove, vsako v višini 42.000 Din, namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sta napravila državne (diplomske) izpite in dobila doktorat na ljubljanski univerzi Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz. London, Oxford, Cam-bridge itd.) v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe ono splošno in družabno izobrazbo, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih in o jezikovnem znanju so vložiti na rektoratu naj-kasneie do 15. maja. Podrobnejše na deskah rektorata in filozofske m jundicne fakultete. „ ♦ Izprememba rodbinskega {mena. Banska uprava Dravske banovine je dovolila Vffibaldu Gaubeju, pristojnemu v občino špičnsk v mariborskem okraju, izpremem-bo rodbinskega imena Ga-ube v Skerbinek. ♦ Razpust društev. Banska uprava je razpustila Slovensko farmacevtsko društvo v Ljubliani, Kranjsko društvo za varstvo živali v Liubljani in Športni klub Panonija v Šiški. ker že več let ne delujejo. ♦ Izdajanje železniških legitimacij. Prometni minister je izdal odlok o izdajanju _ ________ ^——i—t Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 1. aprila 1931 . Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4 relatrvno riago v %, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—1U. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 769.2, -1.8, 90, NI 10, m^g, 0.3. Maribor: 7. 768.3, -3.2, 93, ENE2, S, sneg, 0.3. Mostar: 7. 763.7 3.6 43, NNE5, B. Zagreb: 7. 769.6, -2.3, 59, NE4 9. Beo* erad: 7. 767.8, -4.1, 92. NW4, 3 Sarajevo: 7. 767.S, -3.2, 63, ESE2 10. Skoplje: 7. 767.3. -1.2, 33, SE 2, 2. Kumbor: 7. <62.0, 7.7, 45, tiho, 10. Split: 7. 7633 4.2 48, KE10 10. Rab: 7. 764.4, 2.2, 4>, NE2, 10. Vas: 7. 761.5. 3.0, 53, SE8, 10. . Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 4 2 v" Mariboru 6.6, v Zagrebu 8.4, v Bet* gradu 5.6. v Skoplju 13.6, v Splitu 10 2; najnižja temperatura danes v Ljubljani —2 1, v Mariboru —3.8, v Mostam 0.2, v Zagrebu — 2.3. v Beogradu —4.4, v aaraje, vu _4.8, v Skoplju —3.2. v Kumboru 4.0, v Splitu 2.1, v Rabu 1.0, v Visu 1.5. Spfeice vzhaja ob 5.41, zahaja ob 18.29, luna vzhaja ob 16.49, zahaja ob 5.14. pa svojega bon - tona napolnile baš klavirski koncert! — Drugod je tak-le koncert zmerom družabni in muzikalni dogodek; na pianista polagajo zelo veliko in dobro vedo, kakšen rapoir in kakšno hotenje predstavlja dovršeno igranje na klavirskih tipkah. Pri nas je krog ljudi, ki redno obiskujejo klavirske koncerte, namreč iz čiste umetniške potrebe, še zelo omejen, vendar nisem crno-gledesn: širi se, rase, pomika sel — In Vaš ljubljanski koncert? Program ste. zdi se mi. prav srečno izbrali! __ Mislim, da bo povsem učinkovit; verjemite mi, izbira ni baš lahka. Zelo mtere-santna točka bo Bachov koncert za orgle C - dur, ki sem ga sam priredil za klavir. Takisto utegne učinkovati Bachova >Cha-eonne« v klavirski priredbi Feruecia Buso-Tiiia. Sledi skupina majhnih romantiškib skladb (Rameau, Chopin). Druga skupina obsega trojico modernih: Avstrijca Marsa, Jtigoslovena Tajčeviča in Spanca Abenizija. Jzmed skladb je najtežja Bachova >Cba- eonnec. . __ Vaši načrti za bližnjo bodočnost? — V jeseni mislim koncertrirati v Pragi jn po drugih mestih Češkoslovaške. Nato pojdem v Pariz. Predvsem pa snujem večjo turnejo po Jugoslaviji. — Ali boste pri sestavi programa ra to turnejo upoštevali tudi jugoslovenske skladatelje? ..... . . — Prav gotovo; celo foraral jih bom, kar «e bo dalo. Kajpak, skušal bom izbrati izmed dobrega najboljše. Razgovor bi se lahko Se nadaljeval, toda nra je odtiktakala svoj program in treba je bjlo hiteti. Z vedrim nasmehom me je g Koč spremil v svetli, solnčni dan... B. železniških legitimacij na teritoriju posameznih direkcij državnih železnic. Na področju Dravske banovine bo odslej izdajala legitimacije in dovoljevala vozne olajšave direkcija državnih železnic v Ljubljani ♦ Tiskovna zadruga v Ljubljani, Seieu-burgova ulica 3. priporoča za velikonočne praznike nakup novosti francoske litera ture. Ima v zalogi tudi angleške knjige raznih avtorjev. ♦ Cenejša potniška tarifa na ladjah Rečne plovidbe. Na podlagi odloka ministrskega sveta je stopila v veljavo nova potniška tarifa za vožnjo na ladjah Rečne plovitbe kraljevine Jugoslavije, ki bo veljavna v vseh relacijah v naši državi. Nove vozne cene so znatno nižje kakor doseda-nie V relaciii Beograd-Zemun-Pančevo in Kamen ca-Novi Sad se uvedejo mesečne vozne Karte. Ali trpite na zagatenju ? Gnilost, vrenje, vetrove Vam naglo odpravijo ARTIN-dražeje Zavoj za 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. 132 ♦ Izlet dijakov celjske rudarske šole. V Mostar je preteklo nedeljo prispelo 40 dijakov rudarske šole v Celju, ki so si pod vodstvom inž. Ferjančiča ogledali naprave tamkajšnjega premogokopa ki razpolaga z najmodernejšo opremo. ♦ Slovenski vokalni kvintet na Golniku. Z Golnika nam pišejo: V nedeljo popoldne so priredili v prid tukajšnjim bolnikom gg. brata Petrovčič, Štibernik. Jug in Šulc sijajno uspel pevski koncert. Prireditev so v veliikcim številu posetili pacijenti in nameščenci zavoda. Za prenos koncerta pa je uprava poskrbela po mikrofonu, da so bili na ta način deležni lepih izvajanj vsi oskrbovanci. Blago doneči glasovi so že pri prvi pesmi zadivilj vse poslušalce. Ob koncu koncerta se je g. dr Radšel kot namestnik zadržanega šefzdravnika prisrčno zahvalil nevcem, ki so nudili poslušalcem lep užitek in jih je povabil, da bi kmalu zopet koncertirali na Golniku. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica ▼ Zagrebu opozarja na zanimivo predavanje g. dr. Karla Lušiokega znanega speoijalista za notranje bolezni, ki bo govoril drevi ob ?-0. v društvenih prostorih (Gunduliče-va 29) o srčnih napakah. ♦ CMD Je založila za velico noč razglednico mlade umetnice gdč. Ksenije Prun-kove. Predstavlja dr. Fr. Prešerna v Trnovski cerkvi na veliko soboto 1833. Ce-stiilci Prešerna sezite po njih! Razglednice se dobe po vseh trgovinah in trafikah. Prav lične so tudi razglednice iste slikari-ce z naslovom: »Prvi cvet«. Novi grobovi. V Beogradu je umrla 29. t m. zjutraj v starosti 33 let ga. Ade-laida L and a. soproga šefa nautičnega oddelka rečne plovbe v Zetnunu. Pokojnico. ki je orla hči celjskega kovaškega mojstra g. Gregla na Ljubljanski cesti, so včeraj pripeljala v Celje, kjer se je vršil ob 17. pogreb izpred kolodvora na mestno pokopališče V Ljubljani je včeraj umrla v čestita" starosti SO let ga. Ivana Wisiako-va, zasebnica v Ilirski ul. 29. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob pol 17. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. — V Mariboru sta včeraj umrlii: v Koroščevi ulici 29 ga. Marija Tomažičeva, vdova po gozdarskem uradniku stara 66 let: v Tattenba-chovi ulici 21 pa Flora Juttnerieva vdova po vojaškem oficijalu, stara 72 let. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Poziv rojakom iz julijske Krajine. Vsi Jugosloveni, ki so po rodu ali vdomačenju iz krajev, ki so pripadli Italiji, se pozivajo. da označijo pri sedanjem popisovanju (ljudsko štetje) izrecno, da so emigranti, in sicer s tem, da vpišejo v rubriko 9. (državljanstvo) »italijansko-emigrant Jugoslo-ven* ako so še italijanski državljani, odnosno »jugoslovensko — emigrant iz Italije«, ako so že postali jugoslovenski državljani, to naj vpišejo za se in za vse člane svoje rodbine. ♦ Dam vaj v SkopHu. Glavno mesto Vardarske banovine. Skoplje, se je začelo modernizirati. Mesto dobi že letos tramvaj in več avtobusnih linij. ♦ Kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate slovensko obrambno šolsko društvo, ki je podpore zelo potrebno. ♦ Jugoslovenski teden. Kupujtno domače blago! Ob priliki hvalevrednega razvoja se lahko pozivamo na dejstvo, da imamo v oblačilni stroki, tvrdko. ki ima že evropski glas in je tako vzorno urejena, da se v njej od igle do gumba izdeluje sploh vse za moška in dečja oblačila, površnike, raglane itd To je tovarna znanih »Tivar« oblek, ki se dobivajo povsod v državi za tako nizko ceno. ki spominja naravnost na predvojno dobo. Kdor nosi »Tivar« oblelko. bo sam priznal, da mu ie kroi in tudi tkanina od prave domače tvrdke naravnost dovršena. ♦ Lepotično grmlčje, ciprese, borovce. smreke, visoke in nizke vrtnice, pelargoni-n«e itd. priporoča Anton BAJEC. Ljubljana. Tržaška cesta 34. vrtnarstvo, tel. 3242. cvetličarna telefon 3222. ♦ Nevarnost požarov na poljskih in gozdnih parcelah zaradi isker Iz lokomotiv Posestniki zemljišč ob železniški progi pr Ljubljani se opozarjajo na tozadevni razglas. ki je nabit na ljubljanski občinski de Nadležen kaše« bronhija ini katar odprav! naglo Mol KLOBUKE OBLEKE POVRŠNIKE NAJUGODNEJE PRI JOS. ROJINA, Ljubljana I i M Vas bo i ski. Splošno opozarjamo, da novi zakon o železnicah javnega prometa določa, v kateri razdalji m kakšne zgradbe so dopustne v obližju železniških tirov. Kjer in kadar je nevarno, da se prenese ogenj z železniškega nasipa na sosedna kmetijska posestva, jih morajo lastniki sami zavarovati s pasom izoranih brazd v širini najmanj 5 m ♦ Ni maral, da bi mu zvonili, ra Konjic nam pišejo. Tukaj je umrl te dni čevljarski mojster g. Bezovnik, ki je v svoji poslednji volji izrazil želijo, naj ga pokopljejo brez zvonenja in brez vsakega spremstva. ♦ Huda nesreča z vojaško patrono. Iz Novega mesta nam pišejo: Mlada posest-nikova žena Antonija Ravbarjeva, doma iz Gumberka. občina Brusnice, je šla malo pogledat k svojemu sosedu posestniku Klevišarju. Med ostalimi sta se nahajala v družinski sobi mladoletna Klevišarjeva otroka Jožek in Micika. ki sta brskala po stari skrinji in prinesla na dan tudi staro vojaško patrono. iz katere sta vzela jekleni projekti!. Dejala sta, da bo patrona kakor nalašč za razbijanje po pokrivalkah ob priliki kakesra godu. Patrona, ki je ležala na mizi, je padla na tla in po vsem čudnem naključju sama eksplodirala. Pri tej nesreči je dobila Ravbarjeva v členk desne noge kou razstreljene stročnice, ki ji je povzročila veliko rano. Ženska je bila prepeljana v žensko bolnioo in tam takoj operirana. ♦ Zima se poslavlja s snegom, fe Zasavja nam poročajo: Letošnja zima se nikakor noče umakniti pomladi, ki se že tako ponuja. Besno je zamigal marec z repom. Včeraj, v torek, je jutro našlo Vače pod belo odejo. Sneg je pobeBil tudi bližnje izletniške točke na Slivni in Slemšku. No. čez dan je bela odeja zginila. Vreme pa je nagajalo tudi že v nedeljo. Med burjo je pričelo snežiti v krajih okrog Zidanega mosta. Višje ležeča kraji so bili zametani celo z debelo plastjo snega, zlasti je bila pobeliena Lisca, ki je imela ta dan večjo družbo gostov. Seveda je solnce spravilo kmalu tudi ta sneg z liških travnikov. ♦ Zagonetna smrt župnega upravitelja Gabrovška. Iz Vrem pri Divači poročado o zagonetni smrti tamkajšnjesra župnega upravitelja g. Josipa Gabrovška, ki se ie v soboto zvečer iz škocijana vračal domov. Na cvetno nedeljo zjutraj so ga žup-ljani našli mrtvega v bližini domačega župnišča pri brvi, ki vodi proti župnišču. Pol trupla je bilo v vodi Vzrok smrti še ni ugotovljen. ♦ Smrt dveh prijateljev zaradi ogll«o-vega plina. V Bosanskem Brodu je v soboto v neki tamkajšnji kavarni zaposleni delavec Čamid Kurjakovič, kakor navadno, prenočil v kuhinji ter pridržal čez noč v kavarni tudi prijatelja Ibrahima Djakiča. Ker ie bila noč hladna, sta na posodo z žerjavico naložila še nekoliko bukovega oglja. Začeli so se razvijati strupeni plini in oba delavca so domači zjutraj našli mrtva. . ♦ Surov pretep. Iz Toplic na Dolenjskem nam pišejo: Preteklo nedello so se vinjeni fantje iz vasi Pod bosta. Podtum in Nemška vas v zostitai Milana Zupanca najprej sprli in nato steplL Leteli so kozarca po tleh fantje so polomili stoie. ubili petro«-novo svetilko ter ta-ko napravili gostilničarju nad 1000 Din škode. Batine. ki so si jih pretepači medsebojno delili, niso občutne in preveč hudega značaja, vendar zaslužijo pretepači pošteno kazen za podivjanost Najumestnejša bi pač b?!a prepoved zahajanja v gostilne, ker le na ta način bo mogoče omejiti posurovelost alko-holizirane mladine. ♦ Obledele obleke barva ▼ razllcnro barvah in pllsira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o__ Smrt vzorne slovenske matere. V Leonišču se je včeraj popoldne po daljšem bolehanju za vedno poslovila od življenja gospa Ludmila Zob če v a. Dasi ie dopolnila prav lepo življenjsko dobo 69 let. je njena smrt vendar navdala z otožnostjo srca vseh onih. ki so poznali in vedeli ceniti to blago, vzorno slovensko mater. Po rodu je bila gospa Zobčeva iz Ribnice, odkoder je ponesla v življenje mnogo dobrodušnosti in zmisla za prijazno šegavost, s katero je v srečnih kakor tudi v tegobnih urah vse premostila. Poročena z železniškim uradnikom je živela v Dalmaaiji. Heroegovini, v Beljaku in Trstu, kjer je vselej znala ustvariti prijetno družinsko gnezdeče in ie z vsem vestnim in ljubečim prizadevanjem dala svojim otrokom pravo samo zadnje novosti, v barvah ln oblikah, ter razne športne klobuke ln čepice nudi bogato založena specijalna trgovina klobukov MIBKO BOGATAJ, LJUBLJANA, Stari trg štev. 14. Sprejemajo se popravila. Cene zmerne. Solidna postrežba. 4608 Tino Pattiera Vas bo navdnšU s svojim bajnim gla- DldVOlO som v operi slovensko vzgojo ter jim ustvariia temelj za ugledne pozicije v življenju. Od-treh sinov je Mirko zasebni uradnik v Zagrebu, Tone šef ekspoziture Centralnega presbi-roja v Ljubljani ter kot športni urednik »Jutra« naš uredniški tovariš, a Pavči le artiljerijski kapetan I. v Nevesinju. dočim je edina hčerka, gospa Santa, poročena z g. Kobenterjem. uradnikom Papirnice v Vevčah. Vsa družina je utrpela bridko izgubo leta 1912 ko se je v Trstu smrtno ponesrečil oče. Gospa Zobčeva je zadnja leta stalno bivala v Ljubljani in je naravnost z junaškim samozatajevanjem prenašala trpljenje zaradi bolezni. Zaman je bila vsa skrb in nega. — gospa Zobčeva je trudna zaprla oči za vedno. Naj bo vzorni materi ohranjen časten spomin! Globoko užaloščeni družini izrekamo iskreno sožalje! , n— Vaclav Kneblevskl v Ljubljani. Včerai ie dospel v zagrebškim vlakom v Liub-!iino predsednik Lige poljsko-jugosloven-skih društev v Varšavi g. Vaclav Kneblevskl Veliki prijatelj našega naroda se mudi v Jugoslaviji že več dni in se je zadržal dalje časa v Beogradu in Zagrebu kjer je organiziral odbor za veliki kongres vseh jugoslovenskih in poljskih društev, ki dela. jo za po!jsko-jugos!ovensko zbližanje. Odličnega našega prijatelja so sprejeli na glavnem kolodvoru z. prof. dr. Rudolf Mole in člani društva »Prijateljev poljskega naroda«, ki so ga spremite v hotel Union. u— Zdravniško predavanje o spolnih boleznih, kl ga Je priredil v četrtek zvečer »Prosvetni odsek« Sokolskega društva v svojem domu, je imel br. dr. Milan Ropaš. Snov svojega predavanja Je poljudno obrazložil in nazorno pokazal navzočemu številnemu občinstvu, ki je predavanju z zanimanjem sledilo. u— Iz gledališča. Po par mesecih ponovi drama zopet Andrejevo »Mladoletje« v iS ti zasedbi kakor v začetku sezone, le vlogo Olge bo namesto ge. Vide Juvano-ve igrala tokrat ga. Slava Serban-Sever-jeva. Predstava bo izven abonmaja in veljajo znižane dramske cene. Zadnje tri dni veliikega tedna ostane drama zaprta. — V operi bo drevi gostoval v »Tosci« g. Ma-rio Šimenc. Tosco poje ga. Thierryjeva. Scarpia ie g. Primožič cerkovnik g. Zupan, Angelotti gosp. Janko, dirigent g. Neffat predstava je za red D. Na velikonočne praznike uprizori opera noviteto »Snegur-ka., melodijozno operno delo ruskega komponisca Rimski-Korzakova. dalje Char-pentierovo »Luizo«, ki ie dosegla pri dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Tudi opereta bo nudila prijateljem lažje muzike in vsebine svoje najboljše, tako, da bodo vsi na oddihu se nahajajoči kakor ostali z re-pertoariem zadovoljni. u— Prehodna steza čez železniško progo ob Dunajski cesti bo zaradi pleskanja železne mostovne konstrukcije za občinstvo zaprta od danes do 15. t. m Prehod čez progo se vrši v tem času samo čez prelaz na Dunajski oestL _ Pomladne novost! kakor plašče, bluze, obleke, moško tn damsko perilo. Veliko Izbiro nogavic priporoča po nizkih eenah Ign. Žar gi, Ljubljana Sv. Petra cesta S in 11 Pazite na zdravje svojega milega deteta! tavajte njegovo občutij tvo kožo od vseh dražljajev pa bo vedno zdravo tal veselo Z uporabo pravega lahkega mila za rt-ro PARACELSUS za dnevno kopel boste skrbeli najbolje za zdravje svojega deteta Zahtevajte torej vedno Izrecno lahko dečje milo PARACELSUS. Bourjois daraje Pri svojem liferantu dobite steklenlfilco parfuma »SOER DU PARIŠ« v mlfinem emajlnem etuiju ZASTONJ, ako kupite škatliico pudra »SOIR DE PARIŠ« za ceno 33 Din. 157 Samo od 1. do 30. aprila! o— Davčne eksekucije. Na magistratnl deski je nabit odlok davčne uprave za mesto Ljubljano, s katerim je odrejena javna dražba različnih premičnin, ki so last davčnih obvezaticev. Razne premičnine, kakor pohištvo, pisalni stroji, konji, kmetijsko orodje, kredence in drugi predmeti bodo v času od 8. do 11. aprila na javni dražbi prodane 102 davčnima obvezancema. Draž. ba je odrejena, ker doslej niso plačali zaostalih davkov. Dražba se bo vsekdar vršila na stanovanjih obvezancev, kjer so bile premičnme zarubliene. u— Kontrola mleka. Tržno nadzorstvo je zadnji čas zaplenilo več litrov mleka zaradi močno umazanih posod. Okrajnemu sodišču sta bili 2 mlekarici ovadeni zaradi ponare.iania živil, ker sta pripeljali v mesto mleko, ki je bilo močno zmešano z vodo. a— Preiskava medu na trgu. Mestno tržno nadzorstvo je vzelo do 20 vzorcev medu, da ga državni higienski zavod kemično preišče. Rezultat te preiskave še ni znan. Splošno je na trgu prav dober med na prodaj. p— V drog je zavozil Posestnik Matija 2. iz Dobrunj je v ponedeljek popoldne z natovorienim vozom zavozil v telefonski drog ob VHharjevi cesti ter ga podrl, zaradi česar so se potrgale telefonske žice, Vozil pesek iz gramozne jame in sta se mu splašiia konja. Škodo trpi poštna upra. va, a io bo moral seveda Matija povrniti. o— Konja v vodi. V ponedeljek ob pol 14 sta nekemu hlapcu na Kodeljevem padla vprežena konja z vozom vred v globoko strugo Ljubljanice, ki sta jo pa k sreči preplavala z vozom vred in se rešila na levi breg. Konja sta last prevoznika Kosa v Mostah. . , u_ Tatvine. V ponedeljek zvečer je neki hrvatsko govoreč, okoli 50 let star moški v čakalnici na glavnem kolodvoru ukradel delavcu Moharju Mirku iz Obrežja, pošta Nevadinje. iz žepa listnico z 2000 Din Mohar ie namreč spal in je bil bridko presenečen, ko se je zbudil. Polidja je za tatom ki se je odpeljal proti Zidanemu mostu, izdala tiralico ter telefonično obvestila o tatvini varnostne organe vse do Za-greba — V mestni ogrevalnici ie bilo de- lavcu Cimžarju ukradenih 70 Din. Delaven Lukežu v Rožni dolini II-36 Pa ie izginilo precej oonošene obleke in par črnih čevljev v skupni vrednosti 450 Din. Tatvino je izvršil neki postopač iz Kamnika. u— Najlepše pouoeline. trikoline in cefir-je za srajce dobite pri tvrdki Novak. Kongresni trg 15 nasproti nunske cerkve. u— Le »Pan« ovratnik vas napravi elegantnega. u— Kdor hoče imeti za velikonočne praznike prvovrstno fino šunko in čajno maslo, naj kupi v staroznani deiikatesi JANC. samo Židovska ulica 1. n— Dar. Ivan Kraker. Slomškova tri. 7, je darova! za mestne reveže 200 Din namesto cvetja na krsto pok. Petra Stepiča. Iz Celja e— Ljudsko vseučil'šče. V včerajšnji odnosno v nedeljski številki pomotoma na-javlieno predavanje se ne bo vršilo. Prihodnje predavanje se bo pravočasno objavilo. e—■ Preureditev magistratnega Poslopja. Adaptacijska dela na levi strani pritličja magistrata so v polnem teku in bodo kmalu končana Policija se bo mogla vseliti v nove prostore že ob koncu aprila, e— Mestni kino ostane danes do vključno sobote 4. t. m. zaprt e— Kopališki upravi v Laškem. Radio-termalno kopališče, ki ga je kupil ljubljanski OUZD, v veiški meri uporabljajo tudi Celjani ki izkoristijo sleherno priliko, da se okopljejo v prijetni vodi staroslavnega kopaliišča.. Ugotoviti pa so morali kopalci v notranjosti kopališča razne nedostatke. Eden glavnih je pomanjkanje kokosove preproge na stopnicah, vodečih v vel Sel bazen. Tamkaj tudi ni potrebne ograje, tako da si človek, ki mu spodrsne noga na spolzkem kamnu, ne more prav nič pomagati in pade v vsej svoji dolžini na trd4 kamen, seveda ne brez nevarnosti za življenje. V nedeljo se ie to primerilo nekem« Celjanu, ki je le po srečnem naključja ostal živ. Dobil! ie občutne poškodbe, kl so ga priklenile na posteljo kar za več dir!. e— Velikonočni obredi. Na veliki četrtek in veliki petek se bodo pričdd cerkveni obredi ob 7. zjutraj. Na veliiko soboto bo zjutraj ob 6. maša z blagoslovljen jem ognja. Dopoldne pa bodo velikonočne procesije ob 16. iz kapucinske, ob 17. iz Marijine in ob 18. iz žuone cerkve. Pri sv. Jožefu pa bo procesija na veliko nedeljo ob 5. zjutraj. e— Korošica ob Veliki noči. Kakor }e že javil zimskosportni odsek SPD v Celju, bo Kocbekov dom na Korošici poskusno oskrbovan za velikonočne praznike. Dom bo odprt že danes, oskrbovan pa bo od petka 3. L m. dalje najmanje 8 dni po praznikih. Začetnikom v smučarskem športu te ture ni priporočati, ker je visokogorski teren primeren le za prilično izve?bane smučarje. Doslej se je prijavilo že nad 30 smučarjev in manjkajo Ie še prijave iz Maribora. Prva skupina bo odšla iz Celja v petek ob 16. z mestnem avtobusom do Luč, od tam zvečer do kmeta Pianinška. kjer bodo prenočili. Naslednje jutro odhod preko Vodol na Korošico. V soboto bo odšla iz Celja ob istem času. kakor prva druga skupina smučarjev. Krasoto smuškega terena na Korošici so pokazale nazorno krasne Koranekove slike, ki je imenoval ta prede! naših planin jugoslovenski Engadin. e— Nesreča otroka fn pestunje. V Rudni vasi pri Radečah je padlo 30. t. m. 5 letnemu Jožetu Čopu, sinu dninarice, poleno na desno nadlaket s tako silo. da mu je zlomilo nadlehtnico. Deček se zdravi v celi. ski bolnici. — Predvčejmjšnjim je bila pri-pripeljana v celjsko bolnico v brezupnem stanju 70 letna pestunja Liza Vrho-vnčko-va iz Oplotnice pri Konjicah, ki je bolehala na težjem primeru kile. Vsaka pomoč le bila zaman in je stara sirota včeraj zčutra! umrla. Iz Maribora a_ »Cirkuška princesa« na mariborskem odru. Znani Kalmanov šiager »Cirkuška princesa«, ki spada med najuspelejše operete poslednjega časa ter so ga uprizarjali po vseh velikih gledališčih, bo doživel svojo mariborsko premijero na velikonočno nedeljo. 5. t. m. ob 20. Velike priprave, ki se vrše za to opereto, s katero bo letošnja glasbena sezona dosegla svoj višek, se nagibajo h kraju ter se pričakuje na velikonočno nedeljo v vsakem oziru dostojna predstava. Rcžira D. Trbuhovič. dirigera L. Herzog. plese je naštudiral A. Harastovič. Popolnoma moderno inscenacijo je oskrbel gled. steka r Ussar, nove kostume edč. Nera tova. Sodeluje ves operetni ansambl, zbor in mnogo statistov. a_ Ljudska knjižnica bo ob velikonočnih praznikih poslovala le v soboto 4. apr. od 18 do 19. med tem ko bo v nedeljo, 5 aprila zaprta. Čitatelji pa se opozarjajo, da si 'a praznike oskrb jo knjige po možnosti že poprej v četrtek 2. aprila. a— Samo še danes se predvaja v Grajskem kinu največji hi najgloblji roman Fedora Dostojevskega »Bratje Karamazovi vi silno učinkovitem zvočnem filmu »Morilec Dimitrij Karamazov.« a— Tovorni avto zgorel V ponedeljek zvečer sta se pripeljala od šentiljske strani v Maribor Slavko Birtič, mesar iz Hrastnika in posestnik Napred iz Mamega pri Hrastniku, s tovornim avtom Birtiče-vim, ki ga je šofiral Jos. Osteršek. usluž-ben' pri Birtiču kot šofer. Pri bencinski črpalki na Kralja Petra trgu so si hoteli dopolniti zalogo bencina. Pri tem pa šofer ni ustavil motorja, zaradi česar je v mo-toriu nenadoma izbruhnil požar, ki je takoj zajel avto. Takoj poklicano gasilno društvo je prihitelo na lice mesta in lokalizi-ralo požar. Sprednji del avta je popolnoma uničen, dočim je zadnji del ostal še precei nepoškodovan. Škode ie 30.000 t>'n, ki pa po Birtičevi izjavi ni krita, ker avto ni bil zavarovan proti nezgodam. Na avtu so imeli tudi sod s 350 litri vina. ki ga ie blizu nolovica iztekla. Tino Pattiera Vas bo očaral s svojim dlvnlm tenorjem v operi Član berlinske državne opere Fra Diavolo »ere BB » I »JUTRO« St ?« ......................5 = Sreda, L IV. 1931 y nezavesti so naSH v ponedeljek zvečer okrog 20. v Tattenbachovi ulica ne-ko neznano žensko. Rešilni oddelek jo ]e odpremil v bolnico, ne da bi bil mogel ugotoviti njeno identiteto, ker ie ostala ves čas nezavestna. a— Več metrov globoko padel Iz Gru-šovja pri Konjicah so prepeljali v ponedeljek zvečer v mariborsko bolnico 72 letnega vaškega krovca Leopolda Roškarja, ki je pri prekrivanju neke hiše — nezadostno zavarovan — padel s strehe in si pri tem zlomil desno nogo ter si pretresel notranje organe. Iz Novega mesta Popolnoma nič Vas ne slane! Oglejte si pred nakupom veliko zalogo novodošlega spomladanskega blaga za moške in ženske obleke, svilene rute ln drugo najprej v trgovini Ivan MEDIC, Sovo mesto kjer se boste na licu mesta prepričali, da lahko kupite prvovrstno blago po novih izredno znižanih cenah. 4602 Težkoce pri pobiranju skupnega prometnega davka od poštnih pošiljk Pretekli petek so že pričeli na carinarnicah pobirati skupni davek na poslovni promet od uvoženega blaga po tozadevni tarifi, kj je bila nedavno objavljena, dočim se v notranjem prometu, kakor znano, prične pobirati skupni davek danes. Že prve dni so se pokazale nekatere težkoSe, zlasti pri pobiranju tega davka od uvoženih poštnih pošiljk. Po zakonu o skupnem davku na poslovni promet (§ 4., točka 4.) se vzame pri uvozu po pošti kot osnovo za odmero skupnega davka najmanj desetkratni znesek pripadajočih carinskih davščin. Že pri sestavi uredbe o skupnem davku na poslovni promet se je izkazalo, da je tak način ugotovitve vrednosti blaga v mnogih primerih, kjer je carinska obremenitev zelo visoka, nevzdržen. Zato določa uredba, da se pri uvoza preko pošte vzame kot odmer-na osnova petkratni znesek carinskih dajatev, ki se na dotjčno blago plačajo. Ker ta uredba ne more izpreineniti zakona, je bil včeraj proglašen zakon o izpremembah in dopolnitvah skupnega davka na poslovni promet, s katerim je tudi zakonsko izvedeno to znižanje odmerne osnove od desetkratnega na petkratni znesek carinskih dajatev. Že prve dni, odkar se pobira skupni davek pri uvozu poštnih pošiljk, pa se je izkazalo, da vsebuje tudi pobiranje skupnega davka na podlagi petkratne carine v mnogih primerih trdote. Po pošti se pri nas naroča iz inozemstva predvsem sezonsko modno in galanterijsko blago, ki se mora ekspeditivno odpremljati. Običajno je to blago obremenjeno s carino, ki znaša 40 do 100% vrednosti, pa tudi več. Ako se računa vrednost s 100 Din in carina s 60 Din, se na podlagi veljavnih določb pobere skupni davek skoro od dvojne vrednosti ocarinjenega blaga, to je od 300 Din (5 X 60), dočim znaša pri železniški brzovozui ali tovorni odpremi osnova le 160 Din, kar predstavlja vrednost ocarinjenega blaga. Razlika med opremo po pošti in po železnici je tako znatna, da je pošiljanje blaga v poštnih paketih za gotove vrste blaga skoro onemogočeno, zlasti, ker je poštni promet zaradi visokih pristojbin in večjih izdatkov za embalažo itak dražji. Pri določanju vrednosti blaga za pobiranje davka na poslovni promet b| se moralo vse blago tretirati na isti način in po istih principih. Različnost v načinu odpre-me ne bi smela v tako izdatni meri vplivati na določitev odmerne podlage. Če je bil za uvedbo določanja vrednosti blaga pri poštnih paketih v višini petkratnih carinskih dajatev morda merodajen administrativno - tehnični moment poenostavitve postopanja in olajšanja kontrole, moramo na-glasiti, da ta argument ne dr£j. Carinski organi, ki odmerjajo carino, so dolžni v smislu svojih službenih predpisov ugotoviti točno vrednost uvoženega blaga in zato ni nikake tehnične zapreke, da se skupni davek na poslovni promet odmeri na bazi tako ugotovljene vrednosti. Tak postopek tudi ne zahteva več časa ali več manipulacij. Pretežna večina poštnih paketov je že sedaj opremljena z originalnimi fakturami in se na podlagi veljavnega zakona z razpisom tudi lahko uvede obveznost prilaga-nja faktur. To je tem lažje izvedljivo, ker morajo biti fakture po deviznih predpisih itak opremljene s potrdili, ki garantirajo njihovo pravilnost. Pri prohibitivni obremenitvi poštnega prometa bo naši veletrgovini, ki zasluži od blaga, dospelega po pošt;, lo kaka 1 %, v bodoče nemogoče uvažati blago v obliki poštnih pošiljk. Pa tudi v nadrobni prodaji je .položaj otežkočen, zlasti ker detajlisti uvažajo po pošti običajno manjše količine blaga, ki ga nujno potrebujejo in po katerem je zaradi sezone večje povpraševanje. Ker se je že v par dneh, odkar je uredba uveljavljena, izkazalo, da je pobiranje skupnega davka na bazi petkratne carine pri poštnih pošiljkah v praksi prav neprimerno in nevzdržno in se kupičijo pritožbe, je Zbornica za TOI t Ljubljani nujno poslala finančnemu ministrstvu obširno spomenico, t kateri tolmači pritožbe interesentov in predlaga, da tudi za poštni promei uporablja isti način odmere, odnosno osnovo za odmero davka, kakor velja sa pošiljke v železniškem prometu. Reklama in deokracija izložb V četrtek 2. t m. ob 20. zvečer se zaključi večerni tečaj za reklamo in dekoracijo izložb, ki se je vršil od 25. januarja pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v mali dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Obenem z zaključkom tečaja se otvori razstava petnajst dekorira-nih izložb io vzornejših del udeležencev tečaja. ki naj pokažejo, kakšne uspehe je dosegel ta tečaj, ki je bil dosedaj edini te vrste v Ljubljani. Prireditev je bila namenjena samostojnim trgovcem in trgovskemu pomožnemu osobju. Program je vseboval teoretičen pouk o reklami in dekoraciji, o svetlobni reklami, nauk o barvni harmoniji, pouk o raznih slogih, vežbanje v reklamni pisavi, Iz Kranja r— Odlikovane!. V ponedeljek je izročil sreski načelnik g. Znidaršič pdlikovanja, ki so bila podeljena ob priliki krsta Nj. Vis. kraljeviča Andreja in slovesne preda« je novih polkovnih zastav. Vzpodbujaj je odlikovance k vzajemnemu delu za napre« dek Jugoslavije. Za odlikovance je govoril župan g. Pire Ciril, ki je poudarjal vda« nost n ših ljudi kralju in državi Odliko« vam so bili gg. Pire Ciril, Piber Ivin in Sa« jovic Janko z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje; Detela Oton in Šavnik Franc z redom Jugoslovenske krone V in ev Save IV.: Brodar Ivan, Burgar Josip, Fpck M kso, Mayer Rici z Jugoslovensko kro« no V., Ažman Franc, Gorjanc Franc. Holc« haker Franc, Pučnik Konrad, Vivčar Ivan. Jereb Ivan. Murniik Andrej, Tiring"r Franc, Kern Ivan z redom 6v. Save V. Nekateri pkoliški župani in posestniki so dobili zla« to odnosno srebrno medaljo za državljan« ske zasluge. r— Zeparji na velikonočnem sejmu. Zad« nji sejem pred Veliko nočjo je vedno do« bro obiskan. Nekaterim neprevidnim žen« skam je bil ukraden v veliki gneči iz žepa ali torbe denar Neki tat je izmaknil neki ženski kar 300 Din. izdelovanje osnutkov za izložbene dekoracije različnih trgovskih strok in končno praktične vežbe v izdelavi izložb po izvršenih osnutkih. Za praktično vežbanje so dale na razpolago potrebno blago, vzorce in reklamni materijal različne domače in inozemske tvrdke deloma brezplačno, deloma pa jib je nakupil zavod. Udeležencev tečaja je bilo v začetku 46, do konca je vzdržalo še okrog 30 udeležencev, ki pa so s svojim marljivim in vztrajnim delom pokazali, da bo iz njihovih vrst izšel materijal, ki bo v praktično - umetniški dekoraciji izložb in reklam nudil našemu trgovstvu marsikaj, kar bo znatno presegalo ono, kar se nam danes nudi na tem polju. Pravilna reklama, pravilna izložba, ki na eni strani ustreza umetniškemu okusu, na drugi strani pa ima, kar je glavno, praktičen uspeh, t. j. da opozori kupca na blago in ga privabi, je za modernega trgovca neobhodno potrebna stvar, ako hoče uspe vati v konkurenčnem boju Varali bi se in sami bi si škodili, če bi smatrali to, kar danes vidimo po večini naših trgovskih izložb, za zadovoljivo in času primemo O kakem res sposobnem poklicnem trgovskem aranžerstvu moremo pač komaj govoriti. Tu nam je treba še veliko vzgoje in trdega dela. Da se je pri nas mogel prirediti reklamni in aranžerski tečaj, ki stane ogromno truda, priprav in stroškov, se je zahvaliti le agilnosti in požrtvovalnosti našega zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda. Vabimo našo trgovsko iavnost, da obišče razstavo dekoriranib izložb aranženskeen tečaja, ki bo odprta v četrtek in petok (2. in 3. aprila) vsakokrat od 20. do 21. zvečer v mali dvorani Narodne galerije, I. nadstropje (vhod pri stranskih vratih). S «vo-jim čim številnejšim obiskom naj trgov-stvo pokaže, da ima smisel za to važno trgovsko stvar ter s tem da prirediteljem in udeležencem pobudo in veselje, da bodo šli na tem polju še dalje. Kuluk se sme pobirati samo od osnovnega davka Važna odločba banske uprave Ko Je mestno načelstvo v Ljubljani pred tedni razgrnilo sezname oseb, ki so podvrženi odkupnini za ku'uk, smo se postavili na stališče, da se sme kuluk odmeriti samo na podlagi osnovnega davka, ne pa od skupne vsote osnovnega in dopolnilnega davka odnosno od 3% davka na nove zgradbe. Mestno načelstvo, ki je sicer v načelu proti kuluku, pa je smatralo, da je mogoče tolmačiti zakonske predpise le v tem smislu, da se kuluk odmerja od osnovnega in dopolnilnega davka, kar bi seveda povzročilo znatno povečanje obremenitve. Na podlagi pritožb, ki so jih vložili razni interesenti, je banska uprava z odločbo od 21. marca t. 1. št. 136/193 razveljavila sezname o zavezancih za ljudsko delo odnosno o odkupnini, kolikor je bil v teh seznamih kuluk odmerjen na podlagi dopolnilnega davka ali pa 3% davka na nove zgradbe. Hkrati je banska uprava odredila, da se seznami v navedenem smislu popravijo. S tem je avtoritativno odločeno vprašanje, kaj tvori podlago za odmero kuluka in je potrjeno naše stališče, da se ima kuluk odmeriti le od osnovnega davka. Ta odločba je velikega pomena, ker bi bilo sicer breme kuluka za številne obvezance neprimerno višje. Zbornica za TOI v Ljubljani — Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi ob podpisu trgovinske pogodbe. Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi naslednjo brzojavko: Povodom svečanega podpisa trgovinske pogodbe med Češkoslovaško republiko in našo državo, ki pomenja mogočen napredek v prizadevanjih za dosego čim popolnejših in čim zadovolji vej šib obojestranskih trgovinsko - političnih odnošajev, pošilja Zbornica za TOI v Ljubljani svoji veliki in odlični posestrimi prisrčne bratske pozdrave ter izreka ob tem znamenitem dogodku iskreno željo, da se naši medsebojni gospodarski stiki in obojestranska izmena na novi osnovi kar najlepše razvijejo, okrepe in poglobe ter tako dejansko doprinesejo k povzdigi našega obojestranskega gospodarskega blagostanja ter k sreči in zadovoljstvu naroda. Iskrena želja naša je, da čvrsto napreduje naše medsebojno zbliževanje in dopolnjevanje tako na gospodarskem polju kakor na drugih poljih. Zbornica je prepričana, da ostanejo naši medsebojni stiki z veliko praško posestrimo tudi v bodoče kar najbolj prijateliski in prisrčni. Živela Češkoslovaška republika! — Zbornica za TOI za Slovenijo v Ljubljani. — Predsednik Ivan Jelačin; generalni tajnik dr, Fran Windischer. — Banovinaka trošarina na umetne brezalkoholne pijače. Po razglasu kralj, banske uprave se bo na podlagi odobren ja ministra financ danes pričela pobirati banovinska trošarina na umetne brezalkoholne pijače, kd znaša 0.10 Din od vsakega decilitra vse- - povsod Iaftteverna $nam&a &CofsH&i * v&eft modnih Uarvah in cMkoh bina steklenice, pri večjih steklenicah pa 1 Din od vsakega začetega litra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene, brez dodatkov kemikalij so trošarine proste. Trošarino plača proizvajalec. Le brezalkoholne pijače, ki se nabavljajo izven dravske banovine, morajo prodajalci in gostilničarji v 24. urah po prejemu prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in obenem plačati odpadajočo trošarino. = Nova velevažna knjiga za trgove, obrtnike. denarne zavode in pridobitne kroge sploh. Slovenci nimamo še knjige, ki bi pojasnila našim pridob tnim krogom bistvo in delokrog bank in borz. Da se izpolni ta vrzel, je spisal g. Rudolf Šega po najboljših virih in na poilagi lastne dolgoletne prakse praktično knjigo »Banka in borza«, ki izHe v kratkem. Knjiga bo obsegala približno 16 tiskanih pol in bo veljala brez poštnine 50 Din. Ker se bo knjiga tiskala spričo velikih tiskarniških stroškov le v določenem številu, naj knjigo vsi tisti, ki si jo nameravajo nabaviti, naroče že zdaj-Kupnine ni treba nakazati, ker se bo knjiga razpošiljala po povzetju. Naročila naj se pošiliaio na naslov: Rudolf Šega, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 8. t m. ponudbe glede dobave 3c0 komadov plinskih cevi. — Direkcija državnega rudnika Seniski Rudnik sprejema do 20. L m. ponudbe glede dobave 1 čistilca za zrak in 2 aparatov za odvajanje olja iz komprimi-ranega zraka. Vršile se bedo naslednje ofertne licitacije: 17. t m. pri upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 56 60O kg žebljev; pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave 18.700 m raznega sukna in tkanin; 18. t. m- glede dobave 12.000 parov čevljev, 20. t. m. pa glede dobave 1500 ton premoga. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) BORZE 31. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah New-york, Curih, Dunaj, Praga in Berlin. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni. Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski Industrijski po 340 Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali dalje stabilni. Za aranžma in kaso ni bilo prometa, zaključki pa so bili za december po 424.75—425.50. Promet je bil tudi v investijskem posojilu po 89, v 7-odst Blairovem posojilu po 82.75 do 83 in v 6-odst. begluških obveznicah po 69 Od bančnih vrednot so se trgovale le Union banka po 190 in Jugobanka po 81—82. Med Industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v višjem tečaju 308, v Du-brovački po 360—365 in v Sečeranl po 290. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.805 — 22.965 (22.835), Berlin 13.555—13.585 (13.57), Bruselj 7.9184. Budimpešta 9.9261, Curih 1094.1 —1097.1 (1095.6), Dunaj 799.16—802.16 (800.66), London 276.28—277.08 (276.68). Newyork 56.74—56.94 (56.84), Pariz 222.77. Praha 168.43—169.13 (168.73), Stockholm 15.2464, Trst 297.10—299.10 (298.10). Zagreb. Amsterdam 22.8^5 bL, Dunaj 799.16 — 802.16. Berlin 13.556 — 13.385, Bruselj 791-84 "bi.. Budimpešta 902.61 do 996.61, London 276.28 — 277.06. Milan 297.143 _ 299.143, Newyork ček 56.74 do 56.94, Pariz 222 77. Praga 168.33 — 169.13, Curih 1094.1 — 1097.1. Curih. Zagreb 9.129, Pariz 20.3325, London 25.25375. Newvork 519.8. Bruselj 72.275 MIlan 27.2225. Madrid 56.75. Amsterdam 208 &5, Berlin 123.84. Dunal 73.096, Sofija 3.765, Praga 15.4, Varšava 58.25, Budimpešta 90.615, Bukarešta 3 0925. Efekti Ljubljana. 8% Blair 93.50 blago, 7% Blair 83.50 bi., Celiska 150 den., Ljubljan. kreditna 128 den., Praštediona 900 den„ Kreditni zavod 160 - 170 Vevče 128 den.. Ruše 220 den., Kranjska industriiska 340 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma ln kasa 425—425.50, za junij 424.50 do 425.50, za december 425—425.50, Investicijsko 88 76—89, agrarne 51—52, 8-odst Blair 92—93.50, 7-odst Blair 82.625 do 82.75, 7-odst Drž. hip. banka 82.75 do 82.50. 6-odat. bagluške 68.75—69.50; bančne vrednote: Praštediona 910—915. Union 190 do 192, Jugo 81 do 82, Srpska 195.50 den., Zemeljska 140 do 144, Ljubljanska kreditna; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den. Gutmann 132 do 140, Slaveks 40 den.. Slavonija 200 den., Drava 249 den.. šečerana 287.50 do 295, Brod vagon C0 den., Vevče 128 den, Dubrovaška 355 do 370. Jadranska 535 do 550, Trbovlje 805 do 310. Blagovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza (31. marca). Tendenca za žito nespremenjeno stalna. Zaključkov ni bilo Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 212 5 — 215, baška, srbobran., 79/80 kg po 210 — 212.5, gornjebaška, 79'80 kg po 205 - 207.5. baška okolica Sombor, 79 kg in baraniska. 79'80 k« po 192.5 - 195: koruza: baška. stara po 147.5 — 150. nova. času primemo suha po 137.5 — 140; ove*: baranjski. navadna voznina po 192.5 — 195 moka: banaška »0« po 335 — 340 + Novosadska blagovna borza (31. marca.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vag pšenice, 1 vag. koruze, 2 vag. moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: okol. Novi Sad 79/80 kg 152.5—155, okolica Sombor 79/80 kg 142.5-145. sred-baška 79/80 ka 153 do 157.5, baSka potiska. 79 80 kg 157^50 do 162.50, sremska, 78 kg 142.50—145; slavonska. 78 kg 140-142.50. Oves: baški 150 do 152.50 Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 120—125 Koruza: baška in sremska 86—88, ladja Dunav. predčasno suha 87 do 88. za maj 90—95 Moka: baška »Og< in »Ogg< 240-260. >2« 210—220. >5< 185 do 195; »6< 175—185: >7« 140—145; *8< 115—120. Otrobi: baški. sremski in banaški 110-115. + Budimpeštanska terminska borza (31. t. m.) Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: za maj 16.18 — 16.19; rž: za maj 12.20 — 12.22; koruza: za maj 12.46-12.48, za julij 12-66 — 12.68, tranzitna za maj 9.75 do 9.80.___ Šport Plavač Wilfan ostane član ASK Primorje Včerajšnje zanimivo poročilo g. B K. o Izredni glavni skupščini JPS, ki se je vr« šila v nedeljo v Zagrebu, je med drugim tudi javilo, da je seja upravnega odbora JPS verificirala plavača Draska Wilfana za Iliri io. Z ozirom na to vest, nam je poslal go« 6pod Savo Sancin naslednji dopis: »V tej zadevi je nastal preokret, ki bo. kakor upam, napravil konec zadtsvi, ki je že dalj časa upravičeno razburila našo športno javnost, ki pravilno pojmuje vzgo« jevalni pomen športa za našo mladino. G. Draško Wilfan je namreč danes po» slal ASK Primorje naslednje pismo: A. S. K. Primorje v Ljubljani S to svojo pismeno izjavo preklicujem svo.lo verifikacijsko prijavo za SK Ilirija v Ljubljani z dne 28. marca 1931, ki je bila predložena JPSu v Zagrebu dne 29 marca 1931 v svrho moje verifikacije za SK iii« rija. S tem javno izjavljam, da se vračam r svoj matični klub ASK Primorje. Poslej bom nastopal, kakor preje le za barve ASK Primorje z istim navdušenjem, s katerim sem se doslej boril za svoj klub V to svrho sem podal pismeno izjavo za JPS v Zagrebu in v dokaz temu ponovno podpisal verifikacijsko prijavo za ASK. Pri« morje. V Ljublj&ni, dne 31, marca 1931. Draško \Vilfan, s. r. Prosim cenjeno uredništvo, da v svrho informacije javnosti objavite ta dopis. Ljubljana, 31. marca 1931. Z odličnim spoštovanjem Savo Sancin, s. r. (G. Draško \Vilfan je enako pismo v svrho objave poslal tudii naši redakciji. Op. ur.) Graški Sturm in ISSK Maribor v Ljubljani Stopnjema se bližamo boljšemu v našem nogometnem športu. Oba vodilna kluba sta se potrudila, da predstavita ljubljanski publiki renomirana nasprotnika Prvi je iz inozemstva, večkratni prvak Gradca, dru* je domačin iz Maribora. Graški SK Sturm je klub, ki je dosegel na domačih, pa tudi tujih tleh lepe uspe« he. Mnogokrat je gostoval v Splitu proti Hajduku z uspehom, pa tudi na zagrebških tleh je pokazal svoje zmožnosti. V njegovem moštvu igra večma reprezentan« tov Gradca in celo avstrijski internacijo« nalec Klima, kateremu je Sturm poveril vod<»tvo napadalne vrste. LSSK Maribor, mariborski prvak, je znan naši športni publiki. V zadnjih letih je ostro ogražai prvenstvo ljubljanskemu pr» vaku in tudi v jeseni prošlega leta je od« nesel nad Ilirijo zmago. Turnir se bo vršil na oba dneva veliko« nočnih praznikov na igrišču Litri je ob vsa« kem vremenu V nedeljo igra predtekmo Ilirija proti Mariboru, v ponedeljek pa Primorje proti Mariboru. SK Hrastnik ; SK Jadran 1 : l (0 : 0). V Hrastniku je SK Hrastnik v nedeljo otvoril nogometno sezono. V predigr sta nastopila SK Amater rez. : SK Hrastnik rez. Po lepi igri je zmagalo moštvo SK Amaterja v razmerju I : 3. Glavna tekma SK Hrastnik : SK Jadran je končala z ne* odločnim rezultatom 1 : 1 (0 : 0). Prvak ljubljanskih drugorazrednih klubov SK Ja« dran. ki je nastopil s kompletno I. garni« turo se ni znašel na igrišču. Igra je bila odprta, od časa do časa se je opazilo pre« moč domačinov, ki so predvedll lepo igro. Tudi ljubljanski gostje so Seli mnogo pri« znanja s strani športne publike, ki se je v precejinjem številu odzvala vabilu doma« če<»a kluba. Moštvo Jadrana je bilo tehnlč« no boljše, ali proti požrtvovalnim igral« cem Hrastnika in dobremu vratarju, ki so igrali z veliko voljo, ni mogel Jadran zbolišati rezultata SK Disk : SK Svoboda, rez. 2 : 4. V nedeljo je gostovala rezerva ljubljanske Svobode v Domžalah ter premagala prva« ka nrovmcijalnih klubov. Tekma je bila do konca naoeta m je nudila gledalcem lep šport Svoboda, ki je v tehn;čnem oz!« ru nadkriljevala moštvo Diska. nI smela podcenjevati a^ilne^a nasprotnika, pri ka« teremu velik napredek. Iz LVP Odslej se vHSe seje poslov« nega odbora redno vsako sredo ob 19. v daje cenjenim damam na znanje, da je morala naznanjena posvetovanja odložiti na nedoločen čas* ker je njena asistentinja nenadoma obolela. 4612 Mi Delavski zbornici. Po današnji seii p o. se vrši ob 20 kratka važna seja u. o. isto« tam. — Tajnik 1 m II. Mariborski zimskosportni podsavez. Smučarski izlet za Veliko noč na Peco priredi podsavez Odhod iz Maribora na velikonočno soboto popoldne oz. nedeljo zjutraj preko Prevalj«Mežice. Povratek v ponedeljek zvečer. Prijave zaradi preno« čišča sprejema do četrtka trgovina Šport« Roglič. Maribor Grajski trg Vsemu član« stvu želimo vesele velikonočne praznike. Tajnik MZSiP. ASK Primorje (nogom. sekcija). Da« nes od 15 dalje trening na igrišču obvezen za vse igralce. ASK Primorje (plavalna sekcija). Gim« nastični treningi plavačev in plavačic se vrše redno vsak četrtek v telovadnici I. drž. gimnazije, Tomanova ul., vhod iz Ga« jeve ulice, in sicer od 17.45 do 20. Vrši se v dveh skupinah, darne od 17.45 do 19., gospodje od 19 do 20 Treningi so obvezni za vse verificirane tekmovalce. Treningi se vrše pod strokovnim vodstvom — Sklicu« jem sestanek vsega članstva plavalne sek« cije za petek, dne 3. aprila ob 17. v dam« ski sobi kavarne Emona, obvezen za vse članstvo plavalne sekcije. — Načelnik. SK Ilirija (table tenis). Jutri, v oetr« tek se vrši ob 20 pri Levu razdelitev na« grad in diplom obenem z double»finale za prvenstvo Ljubljane. Vabljeni vsi člani in prijatelji table^tenisa. SK Ilirija (bazenska sekotja). Danca ob 18. na igrišču strogo obvezen trening za vse članice. Ob slabem vremenu se vrši trening na velesejmu. _ K otvoritvi tenis sezone TKD Aten«. Ugodna lega skrbno vzdrževanih teniških igrišč Atene v Tivoliju omogoča otvoritev prostorov že v prvih pomladanskih dnevih. V letošnjem letu se obeta izredno živahna sezona na rdečih atenskih prostorih. Društvo vrši tudi priprave za postavitev garderobe, omaric, prh itd., kar so dosedaj vsi pogrešali. Da pridejo vsi igralci na svoj račun, se bodo oddajali prostori po dveh sistemih, zaključeno in odprto. Prednost atenskih igrišč pred vsemi drugimi je v centralni legi ln gozdnem zraku. Priporočamo zlasti našim damam igranje v dopoldanskih urah, ki bo na željo po odprtem sistemu razpoložljivo za prosto igro vsak dan. vsak čas. Na željo dobi igralec tudi trenerja. Prijave sprejema dnevno pisarna Atene. Dunajska cesta la II. nadstropje (Kreditna banka). Točna navodila in pojasnila daje odbor tenis-od-seka v dneh rednega vpisovanja. Vpisovanje se vrši še danes v sredo 1. aprila t. 1. od 16. do 19. v damski sobi kavarne Emona. Cene so od lanskih znižane in so: vse ure so razdeljene v fiksne in nefiksne ure. 250 Din za fiksirane in nefiksirane ure za dijake po 100 Din (fiksirane ure), in 150 Din za nefiksirane ure. Dijaki pa pri večernih urah nimajo nobenega popusta in plačajo prav tako 250 Din. Večerne ure so sploh na vseh prostorih fiksne. Teniška sezona se začne takoj po velikonočnih praznikih. Radio Izvleček iz programov Sreda, 1. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče (aoio instrument). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Konceri radio-orkestra. — 19: Dr. čampa: E.-otn« zakonodaja. — 19.30: Ruščina. — 20: Prenos koncerta iz Pra«e. — 21: Koncert ra-d io-or kestra. — 22: Napoved časa in po- BEOGRAD 11.30: Plošče. —- 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Narodne melodije. — 17.30: Lahka go>lba orkestra — 20.30: Dramski večer. — 21.15: Violinski koncert — 22; Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos programa lz Prage. — 22.10: Lahka večerna glasba. — PRAGA 19.05: Godba na saksofon. — 20: Reprezentančni koncert v-ešse filharmonije. — BRNO 19: Prenos vsega programa iz Prage. — DUNAJ U: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — lo.25: Koncert lahke glasbe. — 20.10: V salonu glasbenih avtomatov. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos koncerta Lz Poznanja. — 21.45: Sluhoigra. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 18.10: Lahka godba orkestra. — 20.30 Mešan program. — 22.30: Zabaven program. — 0.30: Koncert Mozartove glasbe — KflNIGSBERG 16.15: Koncert godbe n* pihala — 20: Pregled novih plošč. — 20.30: Mešan progTam. — 22.30: Prenos is Ber'i na — MtJHLACKER 16.30: Orkestr-Jen koncert — 19.45: Koncert na ''elo. — 20.45: Sluhoigra — 21.35: Mešan program — BUDIMPEŠTA ».15: Plošče. — 18 Koi-cert na orgle. — 20: Umetniški večer. — 22.15: Klavirski koncert — Koncert ciganske kapele. — RIM IT: Orkestralen koncert — 19.50: Plošče. — 21: Ireno« opere iz gledališča. Repertoarii LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 1. aprila: Mladoletje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Četrtek, 2.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Zafotok ob 20 Sreda, L aprila: Tosea. Gostuje gosp. Marij Si mene D. Četrtek. 2.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začftek ob 20.15. Sreda, 1. aprila: Zaprto. Četrtek, 2.: Zaprto. GOSPODARSTVO »JUTRO« St T* Iz življenja in sveta - Sreda, L IV. 1931 ■ Briand prvi podkralj v Kambodžl Briand na studijskem potovanja po Kambodžl v razgovora s sultanico Dal Ahlk Danes nastopi francoski vnanji minister Briand svoje novo mesto kot podkralj v Kambodžl. Z ozirom na strogo tradicijo prebivalstva se bo moral stalno oblačiti po običaju tamošnjih poglavarjev, kakor je to storil že na svojem studijskem potovanju. »Inteligenten« električni robot Na spomladanski radio razstavi v New Torku je vzbujal velikansko občudovanje umeten električni človek-robot, ki s svojimi sposobnostmi lahko nadomešča vsakega malo bolj okornega strežaja ali služkinjo. Robot, ki je normalne človeške velikosti, je narejen iz železa, bakra in kavčuka. Možgane, živčevje, mišičevje in drobovje mu tvori labirint električnih žic, kontaktov in elektromagnetov, ki se v svojih funkcijah tako duhovito vjemajo med seboj, da robot ni le zmožen vseh hišnih opravil, marveč do neke mere celo samostojno misli in reagira na vnanje vtiske. Kdor ga je videl na razstavi kretati se s srkalom za prah po sobanah in ga čul odgovarjati na razna vprašanja obiskovalcev, je le težko verjel, da ima pred seboj avtomat. Ko je nekdo navzočih pozvonil na telefon v razstavni koji, je robot jadr-no odložil srkalo, pohitel k aparatu in se tri in pol minute razgovarjal z gostom, še delj pa se je zabaval z mično Američanko miss Kitty Rogers, ki ju vidimo skupaj na sliki. Zbogom makaroni, živela sloka Italija! Vodja italijanskih futuristov Marinetti je napovedal neizprosno vojno makaronom, češ, da so krivi trebušnosti sedanjih Italijanov. Rimljani so bili sloki, ker niso poznali makaronov, ki so nedvomno srednjeveška severnjaška pridobitev, žalostna zapuščina katerihkoli nasilnih osvojeval-cev svete Italije. V navzočnosti več sto povabljencev Je otvoril Marinetti v Turinu prvo futuristov-sko restavracijo z Imenom »Sveti tek«. Jedilnik je vseboval naslednje jedi: juha »Solnce«, pečenka »Plastika«, »Ultravirile«, »Redilni travnik«, »Naše morje« in »Sredozemska solata«. Na to je imel Marinetti govor o prihodnji jedi »Tečaj in ravnik«, kt je morala istočasno predočitl tropsko vročino in, tečajni mraz. Na temelju iz trdo kuhanih jajc se je dvigal steber lz olup-ljenih pomaranč, ki ga je krasilo letalo iz vloženih gob. Glavni deli te jedi so ostrige, sol, poper in sladoled. Pristno odvajalno sredstvo! Končno je Marinetti naznanil, da bo kmalu natisnil lastne futuristovske kuhinjske bukve v boju za klasično sloko Italijo. Davek na mačke Finančni položaj nemških občin je tako malo rožnat, da ga skušajo reševati z najbolj kurioznimi davčnimi domislicami. Tako so spravili draždanski mestni očetje po težkih mujah davek posebne vrste na svet, davek na mačke. Protestov tako s strani privatnih ljubiteljev mačk kakor tudi s strani Zveze za zaščito mačk (tudi to imajo v Nemčiji) se je nabralo seveda poln koš, no, mestni očetje tega koša niso hoteli upoštevati in so vztrajali na tem, da mora vsaka muca nekaj odriniti za svojo glavo. Najprej so hoteli napraviti statistiko, da bi videli, kako se jim bo davek obnesel, tn so razposlali po mestu kopo podrejenih organov, da bi natančno prešteli mačje repe. Organi so šli in ko so se po nekoliko dneh vrnili z rezultatom, se je rezultat glasil: V Draždanih je okroglo 80.000 mačk. Kako so te našteli in kaj se je pozneje zgodilo, nI znano, vsekakor pa je moralo biti nekaj čudnega vmes, kajti po kakšnem tednu, ko je začela občina izdajati marke za mačji davek, se je hipoma izkazalo, da jih nI treba za 80.000 mačk, temveč kvečjemu za 18.000 ... Kako je bilo to mogoče? Ali se je bilo ostalih 62.000 mačk med tem pogreznilo v zemljo od sramote, da bodo spadale odslej pod fls-kus? Ni mogoče ugotoviti ln tudi Draž-dancl pravijo, da se jih niso dotaknili, kakor ogorčeno zavračajo trditev, da bi bili v teh dneh pojedli kaj več »zajčje pečenke« nego normalno. Vsekakor je občinski svet s svojo akcijo tako propadel, da v prihodnjem proračunu, kakor je slišati, mačjega davka ne bo več med postavkami. Najnovejša organizacija »Petit Temps« poroča o ustanovitvi Zveze ljudi s srčno napako v Parizu, ki šteje med svojimi utemeljitelji vodilne strokovne zdravnike. Srčna napaka je postala v našem času prav tako razširjena in nevarna bolezen kakor n. pr. jetika ali rak. Bolniki potrebujejo stalno zdravniško opazovanje in posebno hrano. Zveza bo oskrbela 3 posebne bolniške blagajne in primerne restavracije, članarina znaša samo 2 franka letno. V zvezo se je priglasilo že več deset tisoč članov. Zveza bo širila za zdravljenje srčne napake potrebne nauke, podpirala bolnike in njim pred vsem cakr-bela njih stanju primeren zaslužek. Razkroj materije se je posrečil! Senzacionalno ozadje eksplozije v New Torka — Pri- Ogronme najdbe zlata v Berlinu Pogled na izkopanine pred Reicbstagom, ki jih nadzoruje predsednik parlamenta Loebe (levo). V krogu: »čarodejka« Mataloni. Italijanska »čarodejka« Mataloni, ki je že v svoji domovini odkrila senzacionalne najdbe, je na povabilo nemške vlade dospela v Berlin, kjer se ji je v zadnjih dneh posrečilo odkriti pod Trgom republike ogromne zlate zaklade. Po površni cenitvi zadostuje vrednost najdbe za odpravo večine davkov. Zakladi izvirajo najbrž iz tretjega stoletja pr. Kr. Sloviti poglavar chicaških banditov Al Capone, ki mu je policija zadnji čas venomer za petami, si je omislil za svoja temna pota orjaški oklopni avtomobil (200 k. s.). Policijski avtomobili so ga že ponovno zalotili, pa jim Je Jeklena trdnjava, ki jo v brzini ne morejo dohiteti, doslej Se vedno »ušlac, Umetni človek — ustvarjen dobivanje ogromne energije iz vodika — Preventivni ukrepi ameriških oblasti Sele zdaj so se razvedele nekatere podrobnosti o silni eksploziji, ki je pred 14 dnevi porušila elektrokemični laboratorij General Electric Company v New Yorku. Ozadje te katastrofe je tako fantastično, da bi bilo težko verovati vanj, če ga ne bi do neke mere razkril sam predstojnik First Standard Officea, Henry Dvmght, ki je pri eksploziji na prav čudežen način utekel smrti in je zdaj skupaj z mladim rizikom Mac Wernyjem v 0'Neylovem sa-natoriju v New Yorku. General Electric Company se že več let bavi s prav visokimi električnimi napetostmi, s pomočjo katerih si obetajo doseči razkroj materije: razbitje atomov, pri čemer bi se sproščala velikanska energija, tako da bi bilo moči v bodočnosti nadomestiti z njo vsa današnja goriva, pred vsem premog in petrolej. O teh poskusih, ki jih je vodil mladi, genialni fizik Mac Werny, se je pred nekaj meseci sicer že pisalo, toda namišljene uspehe, ki so se baje dosegli v razkroju materije, je General Electric Company odločno zanikala. Minulo poletje pa Je G. E. C. po načrtih Stanfortske univerze konstruirala za Wer-nyjev laboratorij novo električno aparaturo za ogromno napetost 12 milijonov voltov, ki jo je potreboval učenjak za napajanje novo izumljenih Coolidgeovih elektronskih cevi, ki zaradi posebne vrste stekla, ki kaže v svoji strukturi izredno redko prostorsko mrežo molekulov, emitirajo žarke elektronov 2 do 2 in pol metra daleč v atmosferi pod normalnim pritiskom. S temi elektronskimi žarki, ki se s pomočjo sferično oblikovanih elektrod lahko z velike površine koncentrirajo v enr« samo točko, je nameraval Werny razbiti atome vodika in vodik pretvoriti v helij. V ta namen je uporabljal sistem rezervoarjev, iz katerih je gnala posebna črpalka zmes vodika tn nekaterih žlahtnih plinov z velikansko brzino skozi šobo lz sintetičnega oglja. Na ta pretok plina, ki je v 2 milimetra debelem curku sikal skozi šobo in ki so ga močne sesalke posrkavale v velike gazometre na prostem, so bili iz bližine 15 cm namerjeni elektronski žarki 4 Coolidgeovih cevi. Ko so na nje priklopih ogromno električno napetost 12 milijonov voltov, je plin na pretoku mahoma zažarel v slepeči vijoličasti luči. Temperatura je silno narasla. Plini, ki so pritekali v vnanje gazometre, so imeli še po ekspanziji temperaturo 817 stopinj Celz^ in v mešanici so ugotovili malenkostne množine helija Po šestminutnem delovanju pa je sesalna naprava iz neznanega vzroka mahoma odpovedala in trenutek nato je sledila silna detonacija, ki je do tal porušila železobe-tonsko poslopje laboratorija in zdrobila vse dragocene aparate Od obeh laborantov: Boylstona in Hartha, ki sta imela ta čas opravka pri aparatih, so po odstranitvi ruševin našli le koščke zogljeneHb kosCL Mac Werny in Dvvight, ki sta bila v trenutku katastrofe v sosednem prostoru s stikalnimi ploščami, kjer sta baš beležila potrošnjo električnega toka, pa sta se na čudežen način rešila smrti. Silni zračni pritisk ju je naro= reč pahnil skozi laboratorijsko okno na dvorišče, kjer sta nezavestna obležala.« Werny si je pri padcu zlomil obe roki in Henry Dvvight dobO tako težke notranje poškodbe, da bo težko okreval. Dv.ight ee je sicer tudi težko poškodoval, vendar se pa njegovo stanje naglo boljša, tako, da v 0'Neylovera sanatoriju, kjer je v zdravniški oskrbi, že lahko sprejema obiske. Dwight trdi, da je Wemy a spojim poskusom nespodbitno dokazal pravilnost teorije o razkroju materije. ▼ mešanici vodika in Žlahtnih plinov so po pretoku skozi katodne žarke ugotovili majhne množine helija, vrh tega pa tudi silni narastek temperature izključuje vsak dvom, da je Wernyju dejanski uspelo, pretvoriti del vodika v helij in pri tem sprostiti velikansko energijo, ki se je pojavila v obliki toplote. Kako je nastala eksplozija, zanesljivo še ne ve povedati. Sodi pa, da se je tisti hip. ko je zaradi pokvarjene sesalne priprave prenehal obtok plina, ves vodik, ki je bil takrat v območju katodnih žarkov, mahoma pretvoril v helij in se Je dobljena ogromna energija sprostila v obliki eksplozije. Nespodbitno dejstvo je torej, da se Je razkroj materije dejanski p-osrečil. Ameriška oblastva so ukrenila vse potrebno, da se ne razve prava vrednost Wernyjevega poskusa, ker bi to utegnilo povzročiti uprav panične pcrturbacije v vsem današnjem energijskem gospodarstvu. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Dm. Neprekosljlva zvijačnost kralja chicaških banditov V nedeljo so v Albaniji na svečan način izročili prometu prvi del železniške proge, ki bo vezala prestolnico in Elbasan s pristaniščem v Draču. Na sliki vidimo odpo-aLince posameznih albanskih plemen, ki so prijezdili na voličih s svojih kršnih gora, da se udeleže slavnostne otvoritve prve albanske železnice. Velik uspeh ameriškega fiziologa Edgea — Živo bitje ustvaril električni proces — Zanimivi komentarji evropskih učenjakov Otvoritev prve albanske železnice rije. Posrečilo se mu je, da je »izopermrf« mišje emibrione iz materinega telesa in jih ohranil pri življenju celih dvanajst dni Toda med tem, ko se je prof. Cbirole bavil s tem problemom bolj teoretično, ee je bavil prof. W. E. Edge izključno prak. tično. V času Chiroleovega uspeha z mišji« mi embrioni je imel Edge že živo tkivo, izrezano iz embrionalnega kokošjega srca. To tkivo živi še danes in je kst angleškega kirurga L. Mullerja v Oxfordu. V začetku januarja je imel W. E. Edge, član številnih znanstvenih organizacij in vodja univerzitetnega instituta, eksperi* mentalno predavanje, h kateremu je prine« sel možganski ekstrakt (toTej iz nekdaj žive substance pridobljeno neživo, toda ar« garaško snov) z gotovimi beljakovinami in rudninskimi solmi. V kratkem času so na. stale iz teh produktov nove tvorenine * vsemi znaki enostaničnih živin. Profesor Edge je izjavil, da morejo »živeti« ta »bitja« v primernem hranilnem ekstraktu do 15 dni. To je vse, kar je bilo doslej znano o Edgeovem eksperimentu. Dokler ne dobi znanstveni svet njegovega izčrpnega poro« čila o njegovem najnovejšem odkritju, ostane njegov uspeh zavit v temo. Bolj zanimiva za javnost pa je vest, da pripravlja učenjak Chairpuis na podlagi Edgeovega odkritja znanstveno, utemeljeno razpravo, v kateri hoče dokazati, da so ek toge ne Lični otroci docela mogoči in da je ta metoda rojstva edina pot za seje** tivno vzgojo značajev :n delovnih moči. * Kakor poročajo iz Berlina, se je znamem« ti fiziolog dr. Sclnvarzbergcr odločno u* lavtl proti prak tiči ran ju ektogenetične me* tode v Nemčiji, češ da Nemci ne morejo slediti Anglosasom v njih odpovedi na erotično življenje. Za (DeliGo ncc izredno poceni obleke, površniki, perilo, nogavice, kravate pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana •»Kakor poročajo i® \Vashingto« na, ee je profesorju W. E. Edgeu posrečilo odkriti skrivnost umet* ne ustvaritve človeškega življenja. Bitje, čigar ustvaritev se je po« srečiio dr. Edgeu, se je »rodilo« brez staršev — s pomočjo električ« nega procesa«. (Poročilo uradnega ameriškega »Radio Press« 29. mar« ca 1931, oddano ob 8.15 zjutraj.) Dr. W. E. Edge Problem umetnega človeka v dvajsetem •toletju ni več samo genialno zamišljena radeva kakega pisatelja, temveč je resen ipredmet moderne znanosti, zlasti med amc. riškimi učenjaki, ki razpolagajo z bogati* mi denarnimi sredstvi milijonarjev. V zadnjh letih sta se bavila 6 problemom »stvaritve umetnega Človeka predvsem dva anglosaška znanstvenika: J. S. Chirole, profesor biokemije in \V. E. Edge. profesor fiziologije, ki ie ustvaril tik pred vojno hiofiziološikS institut v Clevalandu. Oba učenjaka sta dosegla veliko priznanje v vsem znanstvenem svetu. 1914 je imel J. S. Chirole (sicer prepri* ian kristjan) predavanje v Association for the advancement of scieme, ki je po* •naročilo veliko senzacijo. Vnela se je straš* ra polemika med učenjaki jn že se ie zde* lo, da je profesor Chirole v zmoti. Spor v manstvenem svetu se ni polegel niti med svetovno vojno m se je vnel znova, ko je Chirole 1925 nastopil z dokazom 6voje teo* E. Ebensteta: 9 Dva zakona Roman Tedaj je jezno nadaljevala: »Kaj ti je prav za prav? Niti odgovora mi ne daš! Na kaj neki misliš?« Maja je odgovorila: »Na svojo bodočnost mislim, mama. Lord Lyon mi je nasvetoval, aaj grem, kadar potečejo moje tukajšnje obveznosti, na Angleško — in jaz sem mu dala besedo.« Mati je kar obnemela. Nato je jela obsipati Majo z vprašanji. »Lord Lyon? Besedo si mu dala? A kje si vendar govorila z njim? Tak govori že!« Maja ji je vse povedala. Gospa Meta jo je poslušala z naraščajočim razburjenjem. Ob besedi »prijateljstvo« se je zaničljivo zasmejala. »Kaj je temu človeku tvoja bodočnost vobče mar? Taka predrznost, da se te upa spremljati! In obljubila si mu? Nu, k temu bom smela menda tudi jaz kaj pripomniti. Res te ne razumem, Maja!« Služkinje z lučjo še vedno ni bilo in gospa Heidlaufova je jela na vse pretege zvoniti. Naposled je dekle prineslo svetiljko. Ko se je gospa Heidlaufova ozrla na hčer, je strahoma opazila, da ie bil njen obraz ves solzan. »Maja — za Boga. Maja. kaj ti pa je? Zakaj jočeš?« In Maja, ki je bila drugače tako ponosna, hladna in premišljena, • je brez odgovora mahoma vTgla materi na prsi in zaihtela kakor jlino dete. , , Gospa Heidlaufova jo je vsa zmedena božala po temnih laseh, zadajala nešteto vprašanj, ki so vsa ostala brez odgovora, ta na- zadnje v popolnem nedoumevanju zmajala z glavo. »Morda pa preveč poje,« je pomislila, »te večne izkušnje ji kvarijo živce«. To jo je spet spomnilo hčerinega potovanja na Angleško in njeno razburjenje je izšlo v drugi, pomnoženi izdaji. Služkinja je bila med tem ponesla večerjo in Maja se je počasi umirila. „ , , , , Izkušala je raztolmačiti vso stvar. Kaj pa naj dela vekomaj tu na Dunaju, kjer je pevk na prebitek in je vsak drugi človek diletant. ki iz ničemurnosti sili na oder in tako odjeda poklicnim pevkam kruh? V svojo zabavo vendar ne poje. Tudi do tega ji ni, da bi do smrti zastonj prepevala na dobrodelnih prireditvah. Živeti hoče in si ustvariti neodvisen, zagotovljen obstanek. Za ta poslednji stavek je mati živahno pograbila. Saj to je hotela tudi ona! To je potrebno, zakaj ona sama ne bo večno živela. Že zdaj se čuti pogosto kar od sile utrujeno od tega večnega poučevanja — in tako je že dolgih dvajset let, od jutra do večera, zdaj sem, zdaj tja po velikem mestu, naj bo vreme kakršno hoče! In nato se je prvikrat pokazalo, kako si je ona predstavljala Majino bodočnost. Učiteljica petja naj bi postala. To je bil skromen, a zagotovljen in spodoben kruh. Maja bi se bila skoro na glas zasmejala. Tak tudi ona naj bi dajala ure in od zore do mraka begala po mestu sem ter tja! Pono-novjla je vse, kar ji je bitf lord Lyon na povratku tako prepričevalno razložil. Ne da bi se zavedala, se Je toplo, skoro navdušeno zavzela zanj. On ni bil tak kakor drugi moški. Vsega, kar je plemenito, vendarle ni prav sumničiti in vsega kar je veliko, m prav tajiti. A zdaj se je gospa Meta Heidlaufova šele razvnela. Slovesno Je proglasita, da so vse to fraze. V plemenite nagibe ona kratko-malo ne verjame. Svet je neusmiljen in podel in vsi ljudje brez izjeme so nizkotneži. Vsak pozna samo svojo lastno korist. In moški? Hladno in porogljivo se je zasmejala. Divje živali so go- tovo bolj velikodušne do žensk kakor « kralji stvarstva, H J& vodi zmerom samo ena želja: ponižati žensko, jo potlačiti ia storiti nesrečno. Maja jo je poslušala s čedalje večjim odporom. Njene črte so otrpnile v krčeviti togosti. To je bila že tolikokrat slišala. A zdaj se je nekaj v njej nejasno upiralo zoper take besede. »Ce bi bila svet n človek res taka, k*Jcor jih ti slikaš, mama,« Je dejala aa-posled, »ali bi bilo potem vobče še vredno živeti?« Mati je skomignila z rameni. In zdajci so se iz Majinih temnih oči fenova udrle sotee. V obupu si je pritisnila roke na obraz. »O mati — mati! Mar mi ne bi bila vcepHa toliko ošabnosti in zaničevanja do moža! Ce bi bSa manj krivična in manj nezaupljiva, morda ne bi bila danes tako nesrečna!« Gospa Heidlaufova ni razumela ničesar več. Temen strah se Je vzdignil v njej. Nesrečna? Mar je bil njen otrok nesrečen? Zaradi česa — moj Bog? Ali ni bila storila za Majo vsega, kar je mogla? Ali ne bi dala zanjo poslednje kaplje krvi? A preden se je utegnila osvestiti v svoji zmedi in prepadenostt ter obsuti Majo z novimi vprašanji, je ta mahoma vstala in si obrisala solze. Neznan izraz odločnosti, kakršnega mati še ni bila videla pri njej, je bil na njenem obrazu. »Veš kaj, mama, dovolj se mstara, da morem sama odločati e svoji bodočnosti. Proč hočem — in tudi moram, zakaj tukajšnji zrak me duši Ne ugovarjaj mi več, če me imaš količkaj rada — in,« tu Je postal Maiin glas mehak, »čeprav se ti zdi to potovanje nespametno in lord Lyon slab človek — pusti vsaj meni vero, da ni tako! Nekaj — kako upanje, kaj lepega, nenavadnega vendar mora biti človeku pred očmi, če ga naj ne bo konec v tem življenju —« Odvrnila se Je. Ze v tretje so ji planile iz oči solze in za-dušHe besede. »Tako trudna sem — lahko noč!« je zamrmrala in naglo odšla v sosednji kabinet, kjer sta imeli z materjo spalnico. Sokolsko lutkovno gledališče ▼ Konjicah Je imelo svojo otvoritveno predstavo v nedeljo, 22. marca t. 1. popoldne v telovadnici. Vprizorilo je »Gašperčkov junaški čin« zelo posrečeno, zlasti je ugajal *Ga-išoerček«, katerega si že1 i jo naši malčki še velikokrat videti. Vse vloge so bile v dobrih in spretnih rokah, režija igre br. Fodiogarja in njegova inscenacija je bila zelo zadovoljiva. Lutke delajo sestram Križničevi, šucovi, Zoretovi in Režabeko-vi, kl so jih pripravile, vso čast, saj se ]ahko merijc te lutke po izdelavi in ličnosti z onimi na ostalih sokolskih lutkovih odrih v naši državi. V mariborski Sokolski župi je konjiški lutkovni oder drugi po številu. Pričakovati pa je, da se bo njih število v župi kmalu pomnožilo. Obisk je bil tako pri otvoritveni predstavi, kakor pri reprizi 25. marca t. 1. zelo dober, v nedeljo je bila vsa dvorana popolnoma razprodana. Odrasli in mladina so se prisrčno zabavali. Pripravlja se že prihodnja predstava »Martin Krpan t. Vaditeljski tečaj dravinjskega Sokolske-ET3 okrožja se je zaključil v nedeljo 29. marca t. ) Tečaj je obiskovalo povprečno ratov in sester iz posameznih edinlc r, ija, samo društvo Vitanje ni poslalo n rar v tečaj. V tečaju so se predavale t za letošnje javne nastope obvezne pro--aje. Bratom in sestram želimo mno-speha na okrožnem zletu Hočete dokazov? Pridite! Dokažemo Vam, da so »DOKO« čevlji ročno Izdelani, najnovejši modeli ln moderne barve. Cene najnižje. 5309 ,tDOKOu Prešernova ulica Zastopnikom spretnim in solventnim vseh mest Jugoslavije, oddamo zastopstvo belgijskih motornih koles. Ponudbe z navedbo referenc »Rush«, hotel »Meran«, Maribor. 5313 Španski model, pravi mahagoni, grandijo-zen poln ton za reklamno ceno Din 320.— razpošilja tvrdka ALFONZ BREZNIK, *>i». učit. Glasbene Matice, LJUBLJANA, Mestni trg 3. Največja zaloga vseh glasbil in strun v Jugoslaviji. 4076 -1f-ir-w n n h " n n b rn iinnniiriwn irrinnnnr V globoki žalosti in tugi naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša predobra mama, stara mama, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa LUDMILA ZOBEC roj. Fieš vdova po železniškem uradnika po dolgi in mučni bolezni danes ob 16. uri, pre videna s svetotaj-stvi, Bogu vdana izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek ob 14. nri iz mrtvašnice, Stara pot 2. Ljubljana, Zagreb, Nevesta Je, 31. marca 1931. Žalujoči rodbini Zobec in Kobenter ter ostalo sorodstvo. " -r* Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, brata in btrica gosppda obausa izrekamo tam potom vsem našo najprisrčneišo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu stolnemu župniku megr. Umoku za tolažilne besede pb odprtem grobu, isto taiko se zahvaljujemo g. mest. načelniku dr. A. Juvanu in gg obč svetnikom. Nadalje se zahvaljujemo f o podom gasilske zveze z g. Pfeiforjem na Čelu, mariborski požarni hramb in njenemu kapetanu g. I. Vollerju, ka* kor požarnim hrambam z R 'vonja, Razvanja, Pekr, Studenc, PchraZ* ja, Kamnice. Ruš, Sv Miklavži. Hoč. Rač in požarni br mbi delavnice drž. železnice Sočasno so zahvaljujemo zastopnikom požarnih hramb iz Celja in Ptuja, kakor zastopnikom vseh drugih požarnih brnub. Nadalje se zahvaljujemo gg. članom moto. in avtokluba, kaikor šte> vilnim pokl:cnim tovarišem , Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu pekov, kaikor tudi god* bam požarne bramoe «z Pekr in Omladine za žalostinke. _ Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja ta veucev, sploh pa vsem. ki so pokojnika spremila na njegovi z-ulnji poti. V Maribora, dne 31. marca 1931. Žalujoči ostali. POHIŠTVO Posteljnina, preproge, linoleum, zastorf, Magovi za zastore. Reducirane cene nri KAROLU PREIS MARIBOR GOSPOSKA ULICA 20. Ceniki gratis. Kaf nuf člta nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom In svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. ZAHVALA. Ka premnoge izraze Iskrenega sočutja, Id smo Jih prejeli porodom težke izgube našega dragega brata in strica, gospoda Teodorja Ratkola M tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo 6. duhovščini, gg. zdravnikoma, g. županu z odborniki, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga ▼ tako lepem Številu spremili na njegovi zadnji poti. V Morski Soboti, dne 30. marca 1931. 4001 Rezultat naljecaja za izradu skica za novogradnja jjradske Stedionice n Sarajevu. Na konkurz, kojl je raspteala Gradska Štedionica u Sarajevu za izradu idejnih skica ca svoju palatu n Kralja Petra ulici priepjelo je pravovremeno 47 projekata. 2iri, koji Je bio sastavljen od gospode: Načelnik Asimbeg Mnteveltt, podnačelnik dr. Dušan JeftanovU, podnačelnik dr. Ivan Pavičii, direktor dr. Vita Kajen, zamj. posl. direktora, prof. ing. arh. Edo Sen, iz Zagreba, direktor ing. Gjorgje Božič, graditelj Miloš Miladinovid, ing. arh. Dušan Smiljanid, advokat dr. Niko Andrijaševtt, ing. Nikola Makale, kao perovodja, dodijelio Je I. nagradu n Iznosu od Din 25.000— arhitektu ing Mati Baylonu iz Sarajeva pod šifrom »192831«, II. na gradu od Din 18000— arhitektima Milovann Kovafeviču i Josipu Pičmanu iz Zagreba pod šifrom »G. Š S.«, i III. nar gradu u iznosu od Din 12 000.— arhitektu Helenu Baldasaru iz Sarajeva pod šifrom »33333«. Dva otkupa svaki po Din 6000— dodijeljenl su projek-tima pod šifrom »461903« i »222333« Osim toga žiri je pre-poručio za otkup u iznosu od Din 6000.— Upravi Stedionice projekat pod šifrom »112211 i ako to nije bilo predvidjeno Natjecatelji, kojima je dodijeljen otkup treba da jave Upravi Gradske Stedionice, da li pristaju na otkup. Sarajevo, dne 28. marta 1931. tiradska štedionica u Sarajevu Champion cediltta tveciea mm dmbfoa poocod 1 Generalno zastopstvo ln skladišče sa Jugoslavijo: ROBERT VVEINBERGER D. D«, ZAGREB. GAJEV A Ul* 1$laa€>tn t ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.- Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2,— Din Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 - Telefon številka 2492. 3492 Ulifil V štirih dneh lahko tudi vt začnete delati, ako hočete, ker vas ml s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din ln proviziji. Kolekcija vzorcev 28 Din. Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ofertam Je priložiti raamico ea odgovor. Commercla. Osijek. 11286-1 Plačilni natakar uredil jih let, dobi _ takoj stalno me-to. Dopise na o-lasni oddelek »Jutra« v Ljubliani pod »Flačilni«. 12203-1 Obratovodjo- tehnika zanesljivega in energičnega sprejmem takoj. V ponudbi je navesti dosedanje službovanje, Tali te vke itd. pod šifro »Okolica Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 12169-1 Llvarja-kotlarja prvovrstnega * vlivanju Meznih. kotlov, sprejme takoj Zvonarna in livarna v St. Vida nad Ljubljano. 12306-1 Postrežnico «5od šifro »Manufakturist 13«. 12355-2 Mlinarski pomočnik 21 let star, vešč vseh del v valjčnem mlinu, želi pre-meniti službo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 13356-2 n < Puhasto perje Jteto. čuhano. kg po 48 Din iruga vrsta po Din 38 kg čisto, ftohano, kg po 48 Din 'n čisti puh kg po 250 DiD razpošilja po poštnem pov tetjo L. Brozovič, Zagreb Ilica 82. kemična čistilnica oerja. 262 2 zlati moški uri poceni naprodaj. Naslov v o«r!asneim oddelku »Jutra« 12027-6 Jajca za valenje od belih kokoši, ameriške pasme, po 4 Din nudi J. P., Ciglarjeva 13. 12305-6 Zaboj za klavir (Stuteflflgel) ugodno naprodaj na Giincah, e. n št. 4/1. 12331-6 Otroški voziček leto, na peresih, naprodaj ita Sv. Petra cesti št. 52. 13335-6 Otroški voziček (Korbwagen) prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jntra«. 12321-6 900 m svile pe T2 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12317-6 G. Th, Rotman: Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Mi sme med tem vsi posb&k&li u nt... In tam smo našli svojega jnnaka: nepoškodovan je sedel ▼ grmu. kamor ga je bilo vrglo. Seveda nas je še celo debelo gledal. Mi &m« se najprej do sitega nasmejali njegovi nesrefi, potem smo jo pa vsi sknpaj mahnili proti domu. Otroški voziček na peresih, ponikljan, zelo dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12318-6 Otroški voziček zelo dobro ohranjen po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13330-6 Mecesnov portal s šipami in rolo proda tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. 13307-6 Otroška postelja železna, bela, za 200 Din naprodaj na Marijinem trgu ŠL 2. 1229S-6 Krasna velikonočna darila Damske torbice zadnje mode . . . . 60 Din namizni prti, čisti damast ...... 70 » platneni namiz. prti 6servietov 140/140 100 » posteljna - namizna garnitura 200/130 240 » usnjene rokavice . 50 » cvirnate rokavice . 16 » damski polčevlji . 120 » damske nogavice is čiste svile .... 40 » doza za sladkor . . 70 » servis za liker . 70 » jedilni pribor, rje prost, 24 komad. 300 » svilene kravate . . 12 » švicarske hišice, in-teresantna novost »Omnia«, Miklošičeva e. 14 12296-6 JMertU* Oakland limuzino ugodno prodam radi naku pa odprtega voza,. Nasli-v v oglasnem oddelku Jutra 12267-10 Motorno kolo BSA dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Ciglarjeva .ilica 10, Moste. 11984-10 Motorno kolo s prikolico, svetovne znamke, 500 eem, skoraj novo, radi nabave avtomobila poceni proda Josip Rudman. Krška vas — Brežice. 1221,1-10 Odprt avto šfarisedežen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Odprt«. 12326-10 Opel avto pripraven za pekarno ali sliono, ugodno naprodaj. Pojasnila v gostilni Lau-fer, Maribor. Pohorska c. št. 5. 12360-10 Fiat 501 Športna tipa. v najboljšem &tanju ugodno naprodaj. Pojasnila daje S. Amon, Maribor. Glavni trg št. 5. Novo Peugeot kolo »oceni naprodaj na Tržaški cesti št. 23 — Glince. 12332-11 Moško dirkal, kolo »Mifa«, malo rabljeno, za polovičoo ceno prodam. — Poizve se v modni kro-iačnici na Dunajski cesti št. 29IVL. 12349-11 Kitnim M. ' V, Srečke, delnice in obligacije kupuje Oprava »Merkur«, Ljubljana. Selenburgova ul št. 6/n. 11115-7 Hladilnik dobro ohranjen kupim. Ponudbe na mlekarno, Ambrožev trg 9. 12281-7 •Vas/cre malih oglasov dobite tako/ po izidu lista p podružnicah wJutra* 9 •Morffccru, 9 v ^ocem tncmtu, 9 TSrbevljah in *»a &emeti*cah, ki spre/ema/o tndi naročita na mate ogtase in inserate. oglase za velikonočno številko ,Juira( ki bo izSla že v soboto zjutraj, sprejemajo podružnice »Jutra« do ČETRTKA ZVEČER, oglasni oddel. »Jutra« v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 3 in njegova ekspozitura v Prešernovi ulici štev. 4 pa do PETKA DO 5. URE POPOLDNE. Tel. 8492 Pozor! Imamo novitete v spomladanskih in dežnih plaščih, raznih vzorcev in krojev po izvanrednih cenah ter eventuelno tudi plačljivo na obroke. Dopisnica zadostuje, da V3S tušSt: naš potnik. Poslati na - Jutro« pod značko: Teknil na industrija. 11910-13 Papirna trgpvina na prometnem kraju napro daj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 120.000«. 12026-19 Fotografski atelje z vsem inventarjem prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resen kupec«. 12310-19 Manjši lokal svetel, na prometni cesti v Ljubljani oddam s 1. majem za mirno in snažno obrt. Informacije v urar-ski delavnici v Florijanski ulici št. 31. 12333-19 Vridtfki Gostilničarji in hotelirji, pozor! Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: Izborno štajersko belo vino po 4 Din in sla dek prošek po 16 Din liter Gjuro Valjak. Maribor. 11835-33 Vsa semena vrtna in poljska, dobro kaljiva in strogo ločena, kakor tudi zdravilna zelišča dobite pri M. Widmajer, Cankarjevo nabrežje št. 3 in na stojnici pred Tek-stilbizarjem na Vodnikovem trgu. 12327-33 Gostilno v najem aH na račun vzame boljša, v gostilniški stroki izvežbana oseba. — Ponudbe pod šifro »Kavcije zmožna« na oglas, oddelek »Jutpa«. 11865-17 Gostilno dobro idočo, če le mogoče s tujskim' sobami, v mestu ali na deželi, vzamem v najem, event. tudi kupim. Na razpolago do 100.000 Din kavcije. Cenjene ponudbe je poslati na tiskarno šuller v Ptuju. 10890-17 fUmevanja Stanovanje dveh, oziroma ene sobo, išče tričlanska družina s 1. majem — Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirni stanovalci«. 11888-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami iščem za takoj ali s 15. aprilom. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prešernova 4«. 12231-21 Stanovanie z eno sobo, kuhinjo ln eventuelno kabinetom išče v Ljubljani vdova brci otrok. Ponndbe z navMbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdova«. 12180-21 Stanovanje sobe te kuhinje takoj oddam v Stožicah št-ev. 101. 12304-21 Stanovanje 2 sofc, kuhinj« in pritJkHn z elektriko in vodovodom oddam v Rožni dolini — cesta V/31. 12320-21 Stanovanje 1—2 »ob, kuhinje in priti-klin, iščem na periieriji mesta začetkom maja. — Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Podpritličje izključeno — vrt zaželjen«. 12333-21 Stanovanje dvo- ali trisobno, v mestu iščeta starejša zakonca brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober plačnike. 13353-31 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko, v centru me:ta id. dam. Dalmatinova nI. 3/II vrata 6. 12061-23 Boljšega gospoda kot oo6tanovalca sprejmem v Florijanski oiici št. 21. 12290-23 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12309-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12297-23 1 ali 2 solidni gdč. sprejmem s 1. majem v čisto in svetlo stanovanje t elektr. razsvetljavo, v cen-I tru mesta. Drugo po dogo-! vojts. Vprašati med 12. in 1. uro opoldan, ali med 6. in 7. zvečer. Naslov v oglaanem oddelka »Jutra« 13303-23 Sostanovalko sprejmem- Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, 12336Č3 Lepo sobo po možnoeti s posebnim vbodom išče akademik. — Takojšnje ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »333«. 12306-23 •'t Družabnik za večjo trgovino z mešanim blagom v večjem pro metrvom kraju Slovenije, kateri razpolaga z večjim zneskom gotovine ko** so-vlogo in bi sodeloval kot poslovodja, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelpk »Jutra« pod šifro »Maj 100.000«. 11980-16 ročni izdelek, moderen kroj, dobro blago, kupite najceneje pri konfekcijski Industriji Ivančic Ljubljana, Dunajska cesta St 7 irf h Sobo ali opremijo®« oddam na Jurčičevem trgu št. UR. 12324-23 Opremljeno sobo iščom s 5. aprilom, za dobo eca 1 meseca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začasno«. 13546-23 Sostanovalca • hrano sprejmem v Florijanski ulici štev. 19/n. 12340-23 Opremljeno sobo oddam ▼ Rožni ulici 19. 12344-23 Perfektna kuharica z osebno pravico, vajena voditi večjo gostilno, išče družabnika z nekaj kapitala, radi prevzema večje gostHne. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro i®večbana«. 12386-16 650.000 Din posojila proti vknjižbi, iščem za nakup posestva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigurno 888« 12315-16 m— Stavbno parcelo 700 ali 1400 ms, v bližini nove cerkve v šiški prodam. — Poizve se v Spodnji šlškl, černeto-va ulica 32/1 9456-20 Vogalna parcela manjša, s solnčno lego. v bližini sv. Krištofa, takoj naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dunajska cesta«. 12193-23 7?! Spalno sobo in omaro, vse i« brestovega losa, vsled selitve poceni naprodaj: Sredina 8 JU. nadstr. desno. 12239-12 iil Moške obleke .....od Din 2J0."" Otroške oblekce za 3—10 let od Din lOO*M Mornarske oblekce za 3—10 let od Din J^O."" Trenchcoats volneni » „ . od Din •JSO«""" Moške hlače ...«•. od Din 45,— Oglejte si blago, izdelavo In cene! V Prešernovi ulici št. 54 Velika izbera moških in damskih štofov, svile, puplinov, blaga za perilo itd., po zopet zniža- Opremljeno sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo oddam blizu Tabora. NatJov pove oslasm oddelek »Jutra«. 13345-33 Sostanovalca sprejmem blizu »Zvezde« v sobo s »trogo separiranim vhodom in elektriko. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 13347-33 Sobo t posebnim vbodom te hrano ali bree oddam v Sp. Šiški, Cernetova ulica 31. 12363-33 Solidno osebo sprejmem na stanovanje v sobo s posebnim vhodom in elektriko. Mestni trg št. 1701. vrata 8. 12325-1 1hypi*i »Ideale Nacktheit« mapa 20 krasnih posnetkov telesne lepote za 48 Din po povzetju ali predplačilu razpoSilja knjigarna »De-mis«. Zidani most. 13237-24 Dama razočarana v poeziji hi prozi življenja, išče nekoga, da jo uveri o nasprotnem. Cenjeno dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Doiores«. 13312-24 Mlada dama bogata, i* Hrvatske, Irti poznanstva sa inteligentnim gospodinom u svrbu putovanja n prolječu na rrvjeru. Diskrecija čaščom zajamčena. Dopise sa fotografijo® na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diana« 12311-24 1008 aa vriikonotne praznik«. 13342-24 Da očuvate lep obraz od Škodljivega vpliva pomladnega solnca, uporabljajte preizkušene kos-me-tične preparate Lilija mlečna krema, zajamčena ro-per pege, 15 Din; Lilija mlečno milo, 10 Din; Lilija miečmi boraks, dodatek vodi, 12 Din; Melvtis krema, Specijalna pTOti liša-jem, 12 Din; Zoraida krema, najpriznanejša za konzerviranje kože pred pu-dranjem, 12.50 Din; Zoraida milo, edino neškodljivo za najobčutljivejši teint 12 Din; Zoraida puder, bel. naturel. rose, rachel. 12 Din. Gornje preparate priporoča parfumerija Oran Ljubljana. Mestni trg 11. 12350-24 uniiuiiL * Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.