dar r t n i š ke m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr.; za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 27. julija 1870. Gospodarske stvari* nimi mrtvimi ali živimi vjetimi, je prepovedano v casu v prepovedanem Postava o varstvu ptičev, za poljedelstvo koristnih. *) Ptiči imenovani v dodatku na čas, v kterem so bili vjeti prodajati 9 se pa tudi brez ozira ne smejo mrtvi nikdar divj Prestopke predstoječih določeb ima občni Jemati ali pokončavati jajca in gnjezda vseh predstojnik z globo od 1-10 gold živečih ptičev izvzemši onih v dodatku nave- denih škodljivih plemen in vrst, je prepovedano , in če se ponové, do 20 gold., ali če prestopnik ne more plačati globe Loviti ali moriti v dodatku vivr «V ^v/ivt. , vv ^»vovv^um UO 1X1U i. ÇJ jJlaUa 11 glUUCp z zaporom od 12 ur do 4 dni kaznovati, otroke pa po ■ ■ ■ _ __m  ^É * a "m imenovane šolskih predpisih. Eazun tega se odvzame vse lovilno škodlj tiče je pripuščeno o vsakem času. orodj od srpana.) Vsi drugi ptiči se ne smejo niti loviti niti moriti in vjete žívali, žive pa se precej izpusté Globe in februarja (svečana) do konca avgusta (malega činsko blagaj kupilo za odvzete stvari se dadó v ob 10 Tičja plemena, navedena v dodatku B, smejo ptembra (kimovca) do 31. januarja (prosenca) Kázeňská obsodba se stranki ali pismeno ali pa se jej vpričo dveh prič ustmeno naznani se od brez dalj nega privoljenj P0ŠlJ . v občinski pisarnici tem primerljeji morate to na loviti ali moriti,J ako lastnik znanilo in dan, kteri se je to zgodilo, priči potrditi na zemlj predstojnik temu pritrdi in to pritrditev poveri občinski kazenski obsodbi 11 Izjemoma smejo se ptičja plemena navedena, loviti in moriti od 9 dodatku lova ali z0Per P°g°je; sklenj Pritožbe zoper odřečeno privoljenje ptičjega ptembra (kimovça) do 31. januarja (prosenca) na podlagi lastnikove pover jene HHHHHflHHMHHH^HM dalj §.) se s privoljenj em in pošiljajo do politične deželne gosposke in do ministerstva za poljedelstvo, pritožbe zoper ka v omenjene potrditve s politične okraj gosposke privoljenjem, danim za eno leto Pri tem privoljenji je na tanko paziti na to, ali se ptičji lov sme pripustiti z ozirom na razmere zemljiškega obdelovanj žensko obsodbo (9. §.) pa do politične okraj prvem primerljeji se morajo pri polit gosposke okrajni go- sposki, v drugem pa pri občinskem predstojništvu ustmeno ali pismeno vložiti in to v 8 dneh od storjenega naznanila ali od přejete obsodbe. Prošnje imajo vlagati se po občinskem predstoj 12 Politični okrajni gosposki je dolžnost štvu ktero ima izreči ali vuuiuoavuj ťivMW.Vjm- ^ ^ UUlťiUUDl ; pa- pripusti ta lov. Vsako ziti na to, da občinski predstojniki na tanko spolnujejo ObVU, atciu luja laitšvl, Oil naj o^ pupuoti i« f »«au alt! um ; mm vmvi privoljenje mora se naznaniti dotičnemu občinskemu doloČbe te postave predstojništvu Da se ptici smejo streljati s puškami 9 treba Politična okrajna gosposka ima zlasti skrbeti da ^ --~ " - -J----------«VU , VA( to postavo vsako leto decembra meseca in spomladi ob iu je razun lastnikove, v tudi onega, ki ima pravico do lova ukazane pritrditve činski predstojniki po navadnem načinu razglasij v občinah Prepovedano je ptiče loviti: Opuščenje dolžnosti, ktere ta postava na- 9 in z oslepljenimi vabniki z zagrinjalnimi in zataknjenimi mrežami na nizkih živih plotih in grméh, kakor tudi z zadrgami (zan- ■ • 13. laga občinskemu predstojniku, politična okrajna gospo ska kaznuje z globo od 10—20 gold., in ta globa se v občinsko blagaj kami 9 14 kr žandarmerija, gozdnarji lovci m žimo). Politična okrajna gospôska izdá v primerljeji poljski čuvaji, potem vsi javni nadzorniki so dolžni o danem privoljenji listek z uradnim pečatom. Na vsak prestopek te postave, ki ga izvedó, ovaditi občin ta list mora zapisano biti imé in oseben popis opravi- skemu predstojniku. » čenca, okraj in čas, za kteri se je dalo privoljenje, ka- 15 Za znanstvene namene sme politična deželna kor tudi pogoje, ktere je gosposka potrebne spoznala gosposka izjeme od določeb te postave privoliti za vsak primerljej. Ptičar se mora pri izvrševanji svoje pravice v primerljeji 3. §. s pismeno lastnikovo pritrditvijo, v pri- 16 Ljudski učitelji so dolžni, šolsko mladino mo J .» ' y» O piOUJCUU laoiuiauf v ^tlllUUVljV ; V J/ll- merljeji 4. §. pa s privoljenjem politične okrajne go- spôske izkazati. Tržiti s ptiči 9 V dodatku in ímenova- podučevati o škodljivosti podiranja gnjezd, lova ritve koristnih tiče v, ter jej zlasti vsako leto pred začetkom valjenja na znanje dati določbe te za varstvo ptičev dane postave in dotične prestopke odvračati, kolikor v njihovi moči. # Velj avna za vojvodstvo Kranjsko, potrjena po ces# sklepu od 17 Vse druge določbam te postave nasprotu 17. junija 1870. joče postave, ukazi in veleve zgubé svojo veljavo 238 Orlova plemena Sokol 8elec )) Dodatek A. Die Adlerarten. Der Wanderfalke. Der Blaufussfalke. modronog pritlikovec — Der Zwergfalke. SokoliČ (drevesni skolič) Der Lerchenfalke Skornjek — Die Gabelweihe. Crni jastreb (milan) — Der schwarze Milan. Skopec — Der Hubnergeier. Kregulj Der Sperber. Kačar — Der Robrgeier. Uharica vélika Der Uhu. Srakoper véliki — Die grosse Sperelster. mali — Die kleine Sperelster. Die Elster. Sraka Kro kar Vrana čma i) siva Postovka Der Kolkrabe. Die Rabenkrâhe. Die Nebelkrahe. Dodatek B. Der Thurmfalke. Sršenár — Der Wespenbussard. Dreskač Brinovka Der Zaretzer. Der Kranawetter. Kos Die Amsel. Srakoper rujavi Der Dorndreher. Soga Der Nussheher. Orehar (leščnikar) Der Tannenheher Dlesk Pi noža Der Kernbeisser. Der Nikawitz. Konoplišica morska — Der Meerzeisig. Vrabec domači — Der Hausspatz. » Strnad poljski Die Ammern. Der Feldspatz. Dodatek Jastreb mišar — Der Mausge Kocasta kanj Der Schneeg Sove (izvzemsi uharico) — Die Eulen (ohn Mravljinéar (kozomolzec) Die Nachtschwalbe Uhu) Hudournice vélike Die Thurmschwalben Lastovice Vrana zelena Die Schwalben. Die Mandelkráhe Udod (udob, smrdokavra) — Der Wiedehopf, Plezovt mali Der Baumláufer Brgle Der Klener Palcek (stržek) Der Zaunkonig Kobiličar — Der Heuschreckenfánger. Muharcek (privodna penica) — Der Rohrsaog Pénica trstna — Der Binsensanger. Slavec penica — Die Waldnachtigall ponoćna penica Das Miillerchen Die Aunachtigall Brolíca | Penica črna (črnoglavka) — Das Schwarzpláttchen » d trnjovka — Die Heckengrasmiicke vrtna — Die Gartengrasmiicke. pisana — Die Sperbergrasmiicke. Srakoper rumeni — Der gelbe Spotter Grmovšica — Der Laubsáng Kovaček Der Fitis Rdečorepka vrtna — Der Gartenrothschwanz Der Hausrothschwanz 7f Tašica domača Das Rothkeblchen )) Kraljički Beloritke višnjeva Das Blaukehlchen Die Goldháhnchen Die Steinschmazer Mala pevka — Die Braunelle Senice Die Meise Pastaricice (pliske) — Die Bachstelzen Drozeg cikovt — Die Singdrossel. Brinovka mala Die Weindrossel Komatar — Die Ringelamsel Drozeg pla Die Blaudrossel Crtnik pretrdi (slegur) — Der Steinrôthel Kobilar Die Goldamsel Muhovčki — Die Fliegenschnápp Vrana poljska Die Saatkráhe Kavka Skorec Sčinkovec Lišček Die Dohle. Der Staar. Der Buchfinke. Der Stieglitz. Cisek (strlinec) — Der Zeisig. Dlesk zeleni Das Hirngrillerl. zelenkasti — Der Griinling. Kalin (popkar) — Der Gimpel. Krumpež — Der Kreuzschnabel. » Konoplenka Der Haufling. Skrjanci — Die Lerchen. Žol ne Die Spechte. Vijoglavka (vrtoglavka) — Der Wendehals Kukovica Der Kukuk. Politične »tvari. francosko-pruski vojski. Podoba je, ako pogledamo v Časnike ) in tudi slo vanske, da so si zeló navskriž-misli o tem, kdo prav za prav je najbolj kriv vojske, ktera se zdaj imenuje še francosko-pruska, kipa utegne v svoje kolo potegniti še več druzih držav, morebiti vso Evropo. „Novice" so v poslednjem listu cesarju Napoleonu pripisovale ■M IBM ÉÉHMH HH ÉÉWKĚtĚ I lMs krivdo vojske, kajti na videz je res tako trte izvil boj, ker vsaka država, tedaj 9 da je tudi španj ska ima pravico sama izbirati si kralja, in ko je francoska vlada o princu Hohenzollernskem svoj protest izrekla odstopil je on od te kandidature; al vkljub vsemu temu Po taki da je začel vojsko, ktera obsoditi moral ker mu domá so Francozi vendar Prusu napovedali vojsko, podobi bi se res Napoleon bode strašne nadloge razsula po svetu tem bolj ) ker se prav lahko misii, da prede za njegov prestol, ki si ga je še le unidan po plebiscitu nekoliko zlimati dal, je z vojsko nezado-volnosti Francozov nekako ventil (zaklopnico) odprl. Al če nesrečni tej homatiji pogledamo do jedra, kazalo nam bode to vse od drugačne straní ; naj zato „Novice" se ktere so že unikrat odiočno rekle, da nimajo celó nič srca do Prusov, da pa tudi v Francoza ne stavijo no-bene vere. tudi to — drugo stran pokažejo svojim bralcem o francosko-pruski vojski. Kdor hoče pravi pomen nesrečne te vojske lociti od različnosti misii in zmešnjav, ki jih nahajamo po časnikih, ta mora pogledati v zgodovino preteklih 9 ča8ov; ona sama mu more pokazati pravo pot y ona t ki brez strasti v svojo knjigo piše vsa delà in početja vladariev in držav. 'fc^F I - ^^ ^ r P _ ^^ kaj beremo v tej knjigi? Ne cesar Napoleon, ne občutljivi in slavohlepni francoski narod, ampak pruski nena8itljivi pohlep po tuji zemlji, je pravi vzrok sedanje strahovite vojske. Kar zgodovina pomni, dělali so pruski vladarji in državniki v to mer, in da bi dosegli svoje samogoltne namene, bil jim je vsak. tudi najne- poštenejši pomoček dober. Le pomislimo, kako je dělal pruski kralj Friderik II. z našo cesarico Marijo Te-rezijo. Napadel jo je z vojsko brez vsacega. najmanj-šega vzroka, in sicer skrivaj, da še vojske pred nič napovedal ni, ter ni odjenjal pred t da nam je veći m lepši kos Šleskega ugrabil. In spet leta 1866. Ali ni Bismark vojske začel iz gole požrešnosti, da bi se nemških dežel polastil, in jih pod pruski jarem spravil? 239 Ali ni izgovor za vojsko zoper nas kar s trte izvil? Ali ni planil na nas ko volk na nedolžno jagnje~ je Avstriji kaj hvale vedel za to Ali Mi pa daj ko prave ) po vzroke poznamo, tudi lahko vemo godovini razjašnjene da JCf&UJW * r V»v J^ ~ —----— ~ 7 - IMlUttV r UULJ17 y kaj j6 « M M » toliko stoletij dobro, in kaj imamo želeti. Nasledki te vojske uteg za nas je AVatUJI TOUS! ti a , U« JO IUUBW Nemčijo branila, da je bilo toliko avstrijskih vojščakov nejo njo pobitih, toliko avstrijskih denarj njo potro biti Ako P šenih? To > da je se in Lahe da hujskal na nas 7 da zmagajo, je nemško cesarstvo od se- je 9 ____je veleval, Avstriji meč v čelado gotovo »kušal Ogre spuntati srce p or ini ti, da je bo za vselej konec vernega do jadranskega (tržaškega) morja pod prusko H^^^H'H"* Mpub in nemški pohlep ne bi Nemški v, a. * U I J JW ~ ------ -----J ---------------------- Kakor z nami, skoraj ravno tako nepošteno je z Bogom imel nobene mere več. Avstrija in mi Slovenci ž njo ravnal Bismark tudi z Napoleonom. To nam bo precej ako se ozremo na pražki mir, ki je bil Ako pa premagajo Fiauvu^i, uui »ture prusK silovitosti konec, pristrižejo Bismarkove predrzne pe oni storé pruski jasno, po Sadovski bitvi nami un v i sklenjen, in — „„ JO ^ 1UM, nUuo moj*. u Znano je namreč, da je Napoleon le proti temu tod in ne dalje! Verjetno je pa tudi to, da od Avstrij na to, kar se je po tem ruti in odkažejo pruski pohlepnosti trdne meje do godilo. privoli! Prusu, da je Šlezvik-Holstein, Hanover in druge ne bodo si prisvojili zemlj fsllvv.li iwv», jv —*--------------9 -----* —----- nemške dežele v svojo torbo pobasal, ako bo pogodbe N in pražkega mirú na tanko spolnoval. v Al kako sta se komu naj mi Slovenci Bismark in njegov kralj obnašala? Se tinta, s ktero gati) zmago želimo trijska korist nam tedaj jasno kaže > aposled eden mora zma sta podpisala pražko pogodbo, ni bila dobro suh } že Da so nemški liberalci po Avstriji in tudi naši sta to prelomila s tem, da sta južno-nemške države ljubljanski vsi za Prusa, to pač ne more drug prisilila, da so morale s Prusom vojno zvezo storiti biti Kar smo vedno trdili, da liberalcem z glasovitimi južno-nemških trdnjavah so proti vsaki pravici ostali „Bleisohlen" ni nič za Avstrijo in da oni, „keinen pruski nili se ojščaki in še celó iz Luksemburg umek- Schlagbaum kennend potem ko je Napoleon v resnici z jsko za Prusa simpatijo imajo žuga! bi se imel po pogodbah praškega mirú dánskému kra Se verni kos Slesvika, kodér Danci prebivaj o, mora Avstrij biti v tej to & VLIV/. Diuci »c vpijcjy , dá vojski nobenostranska (neutralna) je zdaj popolnoma očitno. Zdaj sicer še vpijejo ui oc mio* pu jju£u«u«u ixiuu. uauo^iuu m« ii/xtt, ali po prví nesrečni bitvi za Pruse bodo bi^« ljestvu nazaj dati. Pa tudi od tega Bismark do današ- dvombe kričali: „Hajd Prusom na pomoč!" Denarno ■ Za za druzega njega ni hotel nič slišati nabiro za- To nepošteno ravnanje je obudilo pri Francozih in tudi tako silijo, naj vlada brž ko brž drž b drugod nejevolj to delajo, da bi ponovili st nezaupanje. Vrh tega je bivalo dan skliče, zakaj v njem imajo liberalci većino, in bodo že M MH^^^Hskrbeli za to, da se ljubljencem Prusom kaj hudega ne na dan bolj očitno, da pruski državniki na vso moč na tvo, ki je mško cesar-egalo od severnega do jadranskega morja, godi f če tudi Avstrija zraven v hude zadrege pride in zapopadalo tudi kosove današnje franeoske države Naj ga le skliče vlada državni zbor, kakor je tavlj 9 bo že videla i kako se ž Očitno je bilo, da se Prusi iz tega namena neprene- politika delà homa na boj pripravljajo in da čakajo njim trij s k daj svojemu po četju godne prilike Ta pruska požrešnost je pa strah in skrb zbudila po celi Evropi. Ona je kriva, da se je jela cela Evropa orožiti, in strašanske armade, kakor jih popřed še nikdar ni bilo, pripravljati. Tudi naša uboga Národopisné stvari. Kočevari. Avstrija je moi množiti in post kdo v dat lj teg mad Zadnj čas kar so v Kočevji uganjali take razuz > kteri m uouuji i/ao , îvai ou v tvuuc v ji ugaujaii baac i <\ti u u danosti in surovosti, da je bila groza, se je veliko pi vsa- ojak biti. Pruska nenasitljiva pohlepnost je salo o Kočevarjih Zato našim bralcem. kterim ni znano Evropo v vojaški tabor premenila kar je Ko jbolj in le o n a očitno, da Francosko je gl strah pred pruskimi sklep Nap ploh Francoze pritiskal. Zakaj to je bilo lj /-jatu uaoiui uiaiucuj , Picnul ui auauu, tvai jo „i\u ledárček slovenski" o tem ljudstvu pisal, utegne zani mivo biti, kaj več izvedeti, od bod so prišli ti nase- v 9 _ namenom, in da ta pred ali zadržek Bismarkovim ; našo pozneje z vso silo na Fran- Čevarih Cujmo tedaj slovensko deželo, in druzeg 9 kar Je 99 Koledarček' < več pisal o 49» coze udari. Napoleon je tedaj z vso previdnostj na vse pruske priprave in na vsak korak, skrbno pažil Pod tem imenom se razumeva tista nemška oto- Je UU LKsLLl liiiCUUUJ OC7 L Cktití LLl CVM WOl« lJUUJOKt. utw čica v slavenskem morji, ki se razprostira iznad Poljan 9 zasledoval vse mreže, ki so se predle zoper varnost Çrnomlja in Semiča do suhega Kranjskega, Ribnice in franeoske države, in na tanko je zaznamoval vse Bis- Cubra. markovo počenjanje na svoj rovaš. Ko tedaj pred Po besedah Valvazora. ki nam to razodeva iz nekimi tedni hotel Bismark še Hohencollernskega princa pisma, vktero je našel škof Tomaž Kron v pismo panski prestol (tron) posaditi, iz neprijaznega na- hramu Skofje Loke, se je naselbina ta tako-le začela ker je bil vse skrivaj in Napoleonu za hrbtom „Ko je nemški cesar Karol IV. puntarske Fran to Francozom preveč. Zavrelo je po kone in Tiiringare bil premagal, je dal na prošnjo na mena 9 napeljal , unu jv ty jl- i«uwbuui pxcvuu« v i ciu jo pu ivuuo in x u i i u g a i c un pjcuja^ai , jo uai ««■ celi francoski državi, in Napoleon, ko bi tudi ne bil grofu Miroslavu ortenburškemu 300 mož z ženami in bilo hotel on lj ljudstva moral zahtevati, naj pruski otroci iz imenovanih dežel v sužnost, kteri bi bili sicer kralj prepové za zdaj in za prihodnjič princu svoje zavoljo punta kazni zapadli. Grof ortenburški jih je hiše posajati se na španski prestol. Ali pruski kralj ni razposlal po gori, kjer sedaj Kočevsko biva. Ko so hotel storiti te prepovedi. Ťako je Napoleon videi mu pruski kralj odreka to 9 kar da sčasoma gozde varnosti od njega zahteval; videl je, da je Prusu tega je on zavolj franeoske cerkev." posekali in iztrebili, so sozidali 7 farnih da se za boj pripravil videl --O" ? «W ui OO UOt UUJ piipiHirii , » »VIVI je , ua OC vu brez franeoske škode ne more več ogniti, ter jo je da se do »jski Tako bi bili Kočevari po Valvazoru za Karola IV. ki je od leta 1346. do 1378. vladal, prišli na Kranj 9 skem med Slovence. sam napovedal (Mnenju, da bi se Kočevari še le Tako prišlo do ojsk leta 1509. v te kraie naselili bili, ste kočevska in sta- 1 1 « j . . i i . . x 1 a i \ 9 po vsem tem, da nihče drugj žrešnost. in dokazano je menda rologarska fara nasproti, ki ste stareje od rečene dôbe.) ni kriv 9 pruska po- Slovenci, videvši jih v gori les sekati, laze delati 9 V ko ča h (kolibah) bivati, živino pasti in v tore zapirati * 9 so jih imenovali Kočevare (nomade), njih stanišče Kočevje (Nomadenlager) od „koče" ruski „Nomadenleben fuhren". y y )> Kakor opravo, tako so tudi mnoge druge Šege koče va ti", vzeli od Slovencev, na priliko: kres, svatbene običaje, koledo itd. Slovencem ni nič dišalo nastaniti se v tej mrzli Njih jezik je čudna sodrga: frankonska starjevina kamniti in vode stradni puščavi, kteri se je narava krpana s slovenskimi županci. Kteri Slovenec bi na ozir podnebja in lege skazala le kot pisana mati. Solnce prvi pogled svojih, akoravno popačenih besed ne poznal le medio ogreva te kraje; zato ne rajajo tù nobena na priliko: gr u z en, kravken, drožen, motenitd. plemenita drevesa; njih jabelka bivajo lemalo boljša od Nasproti pa bo Nemec se kratel sledeče besede za svoie ■ » i m i • à f v« i i /-» t i • • • « • . i • i i j /. . • .•» — «• y lesník. Trda zima trpi večidel po 6 mesecev. Le trije priznavati, na priliko: „nakatzen" so gorki: juni, juli in avgust. Meseca septembra pri- stolom, •— „napfatzen", dremati haja skoro vsako leto gosta megla, da člověka ne vidiš bliskati se dva sežnja deleč od sebe. Zemlja in zrak sta prav ugodna pa za bob, zelje in krompir. y to je y klečati s ,nižatzen", kihati itd. ,,p 1 a k a t z e n", tili oc , - i a a lA c u , aiuati itUt Cesar pri Nemcih ne nahajaš: ž in trdi Svet U Mf KJ V/ ur y \J l I Vy JL Li ft-at JL v/ + * w 4 V« V A I V JLA v V v v a, m ^ lil v/j vw v a v/ A u « k* u 4. M ko se od Ri bni ce gredé preko brda pre- njega kot Y, na priliko: bavde VagneS , jo icpc», tuua U luuui pukv^ij^u« i n ? uiuRj » ami uiOO opicuiiujaj» snažno mestice Kočevje na polotočicu potoka R i n ž e stoji, (popek) N u b e 1 ij ay oc uu xv i u u i w ^«v je lepa, toda o moči potopljena ravnina, v kteri rabijo Kočevari; mejaši crnih Kranjcev izgovarjajo zad- , bald. Nemške glas- nice spreminjajo tako-le: a v u, na priliko: ,,Nabel" Nad Kočevjem se vidijo na hribu razvaline grada, ki „Weg<ř, Wa{ ga je sezidal celjski Miroslav, kteri je po svoji drugi Tiigend itd. > e v a ; na ki Weg Wag; pr • • U V U ; yy unser u „Recht", y linžer y fy Rach t Tugend" > i zeni nesrečni Veroniki Desenički, zadosta znan. Po Druzih prehodov pa ni mogoče popisati s peresom, tej ravnini sadijo tudi koruzo, ki se včasi dobro ob- zato dostavljam tukaj pesmico od kočevskega peresa ena. nese. Žetva je povsod Pod tako neprijaznem podnebjem in na zemlji neplodni se v teku od 20 let veliko čez 2000 pomnožili spisano y ki se poje Mariji v čast: Maria šmuarganš friih aufštiat Žie y legeit žie gur šianei um. niso. Se miški fari se jih je poslovenilo in slovenskega značaja poprijelo okoli 500 duš; tudi na Travi prevaguje, kakor sem čul, slovenski jezik. Dandanašnji jih k očev ski govori okoli 18.000. Domá se jim tedaj živiti ni mogoče, ker tudi za živinorejo ni kraj posebno ugoden. Ker pa tudi sami Žie cieht inaus in Roažeingurt, Buas bolt žie thun in Roažeingurt? Di Roažlein geliachtei bolt žie pracheo. Bu bolt v • zie hin mit dan Roažlein geliacht? A Krancla geliachtei bolt v ze flachten. v# zie za rokodelo in službo dosta veselja nimajo y se lotijo hin mit dan Krancla geliacht? v • zie s hâng. kramarije, po kteri je obogatelo več hiš tako, da so v • zie mnogi Kočevari ne le po Avstrijskem, temuč tudi po druzih nemških deželah se med prve trgovce popeli ; pa je tudi veliko hiš, ki so po sami kramariji propale. Bu bolt Aufs heiliga Kreuce bolt Bu bolt Ins Himmelreich ins Puaradeiž. Gott hilf iinž ollen inš Himmelreich! Ins Himmelreich inš Puaradeiž! hin mit dan heiligen Kreuc? Kramica množim „predraga mamica" jih seznanja z načinom življenja vseh stanov, mnozega odvaja delà, Maria Konigin.) ter marsikterega nadihuje s pohlepo leteti previsoko. Kočevari se v tujih deželah imenujejo Kranjci, doma se pa vendar ločijo po svojem imenu od crnih (Se ponavlja vsaka vrstica in pristavlja: Maria, Maria, o I s t i n i č. Pesem. y Kranjcev, kterim pravijo „Kroner", in od belih ktere nazivajo „Windisch". Njih domovina je prav za Za kratek čas skoval V. Kur nik. Vvod. prav vès široki svet; zato marsikteri, ki so vajeni leto Bilo je v viharni noci Se se spomnite o toči, Ki je sula iz nebes Ko me Vila obiskala, . , . . Zdajci vstati ukazala, šajo na žalo svojega druga, ki se zavolj te nezvestobe Ter mi pravi: skleni vez Zopet z manoj zapusceno » za letom le potovati po svetu, ne čislajo družbinskega življenja. Po svetu stikaje so vajeni skakati čez zakonske vojnice, tedaj se tudi doma mnogokrat obna- y ki ga tudi rad maščuje. Od tod pride znani odgovor je neki mož, ko je čez nekoliko let domů přišedši, svojo družino za eno glavo pomnoženo opazil, dobil na vprašanje: „čegavo je to?" t u „moje-, ti domá bil, bilo bi tudi tvoje » ako bil pa « Pevcev slavskih kdaj cenjeno. „Kdo je mar?" Mi zapisi pesem eno la opevaj sami dnar. Kočevar je telesno gingaveji od Slovenca, svojega Kdo soseda. Te gingavosti nemara je kriva slabeja hrana. Vse dobí se, kar je drago, > Odkar je korun slovó vzel, se živí od boba, korenja, zelja in repe; pičel pridelek ovsa in pire mu služi za žgance in močnik, kruh pa vidi malokdaj. Bodi Čast alj bodi blago, Vse izvrta, kdor 'ma dnar, Prazni roki se odreče, Polni pa vse lahko steče, Moški spôl je popustil staro nošnjo in se nosi po Kdor ga nima, je „slepár"! mestniško, dočim se ženski prvotne, pri svojem do- Z dnarjem kupiš lepa delà, hodu na Kranjskem najdene in přejete zvesto drží. Bela nabrana srajca (foit), prepasaaa z rudečim pašom, od kterega do tal zad visí tako imenovani rep. Vrh srajce oblačijo bel ali svitlo moder zabunec (suknjo brez rokavov). Njih obuča so rdece nogovice in cepe-Ijši poleti , pozimi pa škornje. Glave si vežejo v robce. Blizo daljna je dežela. Kdo je mar Kdo to spelje in dodela? Vse to spelje ljubi dnar! Nekdo žlahne rodovine Čudno se tujcu zdi, dokler se ne navadi videti tako Ima plavze in grajsčine Siv je že kakor golob. Se zaljubi v zalo dekle i priprosto oblečeno ženo na strani po grofovsko obleče- Ličica so jej zapekle, y nega moža y kteri raj si strada da se le lupi da ima škrice (frak ali kaputrok) in pa lulo v ustih. Ravno taka bahatost se nahaja v marsikterih hišah: zvunaj so lepe y znotraj pa slepe. Ko zagleda živi grob. Vendar mu je roko dala, Z njim na videz se zvezala. Kdo je mar Da se reva je udala? Zapeljivi slepni dnar! Ko to slisim, se zavzamem Hitro od poČitka vstanem Ter zápisem „kdo j© mar?" Od te dobe me ni Vila Ne trenutka zapustila, Jaz opeval ž njo seim dnar, Tu jo znas, moj brjalec, brati Kedar čes in kolkorkrati Kdo je mar? Skazkov, prosim, ne kazati, Saj ni pisano za — dnar! mar? Revni kmetič njivo orje Pod Črtalom lon'c zsapoje, Najdel velik je zakHad, Ga na tihem k donnu spravi, Dom podere, hišo stavi, Vse se čudi: „praví škrat"! Kdo mu vendar dnarje kuje, Alj hudič mu jih masuje? Kdo je mar Ki poslopje povzdiguje? Premogočni srečni dnar! Nekdo stavil je v hotrijo, Srećko vgane; z bo>gatijo Sam ne vé, kako im kam. So prijatli ga prosilli, Naj se usmili jih v sili. Zginil je en čas dnugam. Ko spet priđe, kupii hiše, fon' se piše t Konje jaha, Kdo je mar Ki preteklost naglo zbrise? To je čudne sreČke dnar ! 241 V farni cerkvi je poroka v . . * , Ženin skrivnem joka Ker je siljen bil jo vzet On je ljubil le sosedno, Njega srca samo vredno Pa je bogal očev svet. Zakon brez ljubezni hira Ni veselja, ni ga mira! Kdo je mar Ki ljubezni pot zapira? Le nesrečni to je dnar! Skore je sedem sinov zredel, Pa od glada sam ni vedel Pomagati si nikar. Kaj si izmisli siva buČa? Srenja si župana izvoli, Ni ga daleč na okoli Samosvojnega ko on, Ker pa ima tri zemljišča, Misli vse, saj ni ga tlča Za vse dobro kakor on Pa so grozno se kesali, Ker glasove so mu dali. Kdo je mar h^^H^Hfl Da z glavami so majali? Je posestev vel'kih dnar! > 7 Gospá Prga se nalispa Zal' obleče, lase skrispa Gré v »tacuno kupovat, Polni pudelj se navleče i V Škrinjo zapre pod dva ključa Pred-njo blaga, kupiť neče > » Kamnja kakor bil bi dnar. Pravi, kdor me če rediti, -Zna po smrti vse dobiti. Kdo je mar Ki jih znal je prevariti? To je bil pohlepni dnar! Sklednik ima zalo snico Hčerko kakor rojenico, Kar zalazi jo grajščak, Kakor orel z golobico Stori hudo nad devico, Očo zmami rumenjak. Ko spomlad je zelenela, Hčerka lepa je zvenela! Kdo je mar Da prezgodaj je trohnela? Sladkonpni to je dnar! Sviglja je prišla v Ljubljano Pa nikjer ni službe za-njo Se na svoje vstanovi. Ko mrak pride, gré okoli Gré drugam spet poprašvat, Tako z trgovci norČuje, as jim krade, svoj skrajŠuje Kdo je mar Da pri vsem tem se spostuje? To je potrpljivi dnar! i » i Bla država je y zadregi Tuji upa vse zalegi, Se prodá železnica, Nič nas niso poprasali, Med seboj so pomečkali Preč je zlata stezica, Ko pořezal bi nam žile Obrtnije so vsahnile. Kdo je mar Vzrok hanze bil nemile? Samo vratorezni dnar! > > i > i ) Ce si kdo jo morda zvoli, Al pa sama ga vlovi, Z dolg'mi krili trg pometa Kruhek tak redi jo leta. Kdo je mar Da je sladnosti navzeta? Je pohotnih tičev dnar! Dva se pravdata soseda, O neki meji zdi se zmeda Oba rada bi svoj prav, Vendar zgubil je pravičen, Ker je reven, manj jezičen Ni za njega nič postav. To ste mnogi doživeli, Ki krivice ste trpeli. Kdo je mar Ki krivičnim prav dodeli? Večkrat krivosodni dnar! Pasli bratje so kdaj čede Ovce, jagnjeta, goveđe, Jih obiše lastni brat; OČe ga čez nemoč ljubi, To nagib je bil k pogubi, So sklenili ga prodat1, Tržci so ga odpeljali, Kralju Farau prodali. Kdo je mar Da so bratje brata dali? To je krvitajni dnar! 5 I i Kaj za dnar se dá storiti Mi ni moc do konca priti, Vsaj bi nikdo ne verjel! Judje se dajo krstiti, Zlato tele zadobiti, Kolko jih je dnar že vjel! Smrt ne dá se podkupiti, Vse se mora njej vkloniti. Kdo je mar Ki ni moč nas obraniti? .0 Smrti ne odkupi dnar! Dopisi Iz Istre 23. julija. (Prvi tabor v Istri) bo gotovo 7. dne avgusta ob 4. uri popoldne v Ku bed u, vasi sred Buzeta in Kopra. Namestništvo v Trstu nam ga je že dovolilo. Malo imamo časa za potrebne priprave; al sklicati smo morali tabor vsakako pred dežeinim zbo-rovanjem, ako ne, bi naši zagriznjeni sovražniki zares mislili, da smo poginili Slovani v Istri. Po dokončanih zadnjih nesrečnih volitvah v deželni zástop je zapela „la Provincia", edini laški list, v Istri svojo staro pesem: „Hvala Bogu, znebili smo se v deželnem zboru slovenske smole (Ravnika); slovenska stranka v koparskem okraji je gola izmišljava; slovenski aposteljni naj po- kamenji, v Istri Taki kažejo svojo delavnost na kranjskem bo ostala brez vspeha, Istra je laška itd." — zastarani pesmi bo dejansko odgovoril tabor v Kube du, kjer se bo govorilo o sledečih točkah: . Kako se imamo ravnati Slovani v Istri, da dosežemo svoje pravice? (Tu se bo povdarjalo zedinjenje Slovencev). Naš jezik da se dejansko vpelje v sole in urade Davek da se nam zniža —-—- — u«m au**«, ali vsaj ne pomnoži Da se napravi slovenska glavna šola v kop skem okraji. Slovenci! omenjene razprave bodo jako važne ne samo za Istrane, nego za vse Slovence, kaiti taboro- ti i f i • v t % m ' J si. Vabimo mori vali bomo blizu našega jadranskeg tedaj na tabor vse Slovane iz Istre, vrle Hrvate Ka stavske, dobroznane rodoljube iz Trsta in okolice druge Slovence iz naših pokraj v Kubedu krasnega kinča, ) in Ne bote sicer našli jske lepotij našli bote za dom in narod goreča, plamteča bratinska srca! Odbor. V Gorici 23. julija. (Goriški deželni zbor) je gotov. 18. dan t. m. je bil izvoljen od laškega vélikega po- sestva (unkraj Soče) dr. Pajer, Del-Torre in grof S tras soldo. Pajer ja, ki so ga Goričani (mesto) izobčili, so volili Lahi nemeščani demonstrativno z vsemi glasovi (105). Tudi je bila ta soglasna izvolitev demonstracija proti sedanjemu voditelju skrajne italijanske stranke v Gorici („ginnastike" *) dr. Rismondi-u. Vsi trije izvoljenci vélikega posestva laškega so že od leta 1861. v našem zboru. — 20. julija so volili slovenski in pa mestni laški véliki posestniki (takraj Soče). Kanclidatje društva^ „Soče" so bili ti-le: župan Dolijak Tista stranka mestnih posest- ki je hotela dr. Tonkli in dr. igon „ginnastiko" in nikov, ki se naslanja na „Socine" kandidate kot preradikalne in pa grofa Pačeta na vsak način izključiti, je postavila 3 neutralne mestne posestnike, grofa Rudolfa Attemsa, barona Tacco-a in dvornega svetovalca Bosizio-a. Med to stranko in „Socani" pa štejejo meščani in Slovenci na kmetih še dokaj takih elementov, ki niso hoteli niti „Sočinih" kandidatov (vsaj ne vseh), niti neutralcev. Ti elementje so se zadnje dni zedinili in postavili te-le kandidate: grofa Pace-ta, prof. Marušič-a in K. Polaja. (Pace in Marušič pa ništa sama kandidovala). Da bo kompromisov treba, vedelo se je že naprej ; in tako je tudi bilo. Določil je menda zmago g. Crne s svojimi Kraševci. „Soča" je vsled kompromisa sprejela Polaja in pustila pasti dr. Tonkli-a; Marušič in Pace sta dobila 46 in 64 glasov; skrajni meščanski stranki so se udrla tla in bila je prisiljena svoje kandidate popustiti. Izvoljeni so župan Dolijak z 88 ) Polaj z 128 in dr. Ži gon z 78 glasovi (izmed 145). — Izmed poprejšnjih poslancev našega zbora niso toraj izvoljeni: (Lahi): dr. Doliak (kot klerikalec) in grof Pace; (blovenci): Marušič, Ross-man (ni kandidoval) in dr. Tonkli. Namesti njih bodo sedeli v zbornici : na laški strani : Bernardelli > grof Coronini in dr. Maurovich; na slovenski strani: župan Dolijak, podžupan Faganel in dr. Lavrič. — Na La-škem je šio pri volitvah vse prav gladko (po nasvetu volitnega odbora), samo voditelja kupčijskega ministerstva De Pretis-a je vlada Labom vsilila in v mestu je bila borba zarad enega kandidata, ne moremo ponašati s slogo. Mi Slovenci se Soča sme sicer ponosna biti, uu je <± »vujiu pnpuruucuucv v ziuui spiavno, «i Bog daj, da bi ta njena zmaga ne bila zmaga Pyrr- da Je uaoau o owgu« ouig otvi/i svojih priporočencev v zbor spravila hus-ova, kakor že zdaj kažejo mnoga znamenja. Drugi pot razgrnem vso podobo novega našega zbora. Iz'Gorice. (Poslano.) List 71. „Slov. Naroda" od 21. junija t. 1. je prinese! neresničen dopis iz Gorice zadevajoc petje na goriški gimnaziji; vpleteno mu je bilo tudi moje imé pa učitelja petja ? Hribarja. Od govoril sem jez dopisu v listu 73. „Slov. Nar." 25. junija; gledé dveh toček v omenjenem sestavku pa po-vabil g. Hribarja, naj bi on dopisnikova trjenja po jasnil. m. jw j "^"j ~ ----i------- ^ - --j j 19. julija sem přejel od g. Hribarja pismo Po dopisu se je tiskalo „ginnastika" Vred, i kterem mi naznanja, vredništvu ..Slov. Nar.<ť da je vreanisivu „uiuv. poslal, an vicuuwuyv vt« brani jih sprejeti; „poslanega" na njegove (Hr.) stroške julija svoja pojasnila ne gibali, kakor v varno zidanem pcslopji, tega pa ali vredništvo da se žalibog! ne zapazimo > it nazaj poslati pa tudi da neče. listu dotični poštni récépissé in pobotnica telegrafične Od sv. Pavla na Štaj. 22. julij 28. listu dokaz sta priložena „Novic" sem čital novo posvečene mašnike na Kranj skem Přepis v „Národ ne reklamacije od 8. julija t. sprejetega sestavka (kterega je bil, predno ga je na na ; naštel sem jih 23; naj povem, da tudi pri nas podnjem Stajarskem jih je v Mariboru bilo 21. ju-19 posvečenih. Tudi pri nas pri sv. Pavlu bomo pošti oddal, dvěma pričama pokazal) je izročil meni. imeli 31. danvt. m. novo mašo, ki jo bodo služili čast tem ? uvcuia puuauia pu&aaaij ^ jt- imuvu v u luivu wn wuuy " ko jez tù gosp. Hribar-ju javno potrjujem, gosp. France Skorj f da so 9 na ponudbo vsem, ktere ta da je svojo dolžnost pošteno storil, naznanjam Hr.-jeva pojasnila pri meni stvar kaj zadeva; pripravljen sem pa tudi vsaki čas priobčiti jih — na. zahtevanje Gorici 24. julija 1870. doljub. Bog jim daj srečo Blaž Wint » po 9) Novicah". 19 Iz Bučke na Dol. 19. jul. (Letina. — Korinsky in Dávek od talega davka Ozir na Tre Andr. Marušić ) bansko volitev.) Morda vstrežem bralcem „Novic" s po- ročilom o tukajšnji le ti ni, zlasti ker^se nai ponuja a vse vrste povoljna prilika, poročati kaj veselega Žit Trst 21. julija. D. napredujemo v narodni zavesti in omiki, kazala učitelj verstva na c. k. gimnaziji, go se obnesla sploh dobro; pojedino gré gledê peznosti Da Primorci čedalje bolj | je prvo mesto pšenici, potem peri, ječmenu in rži Prva je na dobro pripravlj mlj tako lepa, kakoršna ni krasna druga obletnica Roj an ske čitalnice v nedeljo bila že več let; rja jej je prizanesla tudi na tistih 17. dne t. m. Prvi pot, ko smo v okolici videli narodno trobojnico vihrati, se nam čarobna moč jo porinila iz zemlje je prikazala, kakor da bi bila krajih } jo je navadno strla druga leta. Le lan čegar seme je zdaten vir za hitro denarno pomoč j že prvi dan so tičal je vsled preobilne moče v 9 f proso in drug emlj Ravno tako poljščina všećen nam jo predrzne Garibaldianske roke oskruniti hotele, obeta koruza, kromp ktero pa smo, kakor oroslani branili tako, da v obnes. Vinske go i dragi spomin nosi znamenje krvavega boja za narod- pridelek, kar pa oči nost našo. Zdaj pa so že Časi drugače: ponosno vihrá loženo sadno drevje. Kakor mu je pozimi šibil in nam budé sladké nade na bogat jbolj zavzema, to je težko ob hotela ka- vsaki dan na visokem drogu, kakor da zati: tu je zemlja majke Slave, tu stanuje narod Že drugi pot smo se spominjali krasnega dne 12. julija lomil naš. veje sneg, tako^ bi mu jih lomilo zdaj adj ko ? ne bi jih podpírali. Cešplje po celi okolici so polne gledati jih. Bog daj, da bi srečno dozo da --------r----^-----------0~ —- — „ „a — je .—b------^ vsako leto je krasnejše, zmirom več nas je rele in mogel si bode hudo stiskáni kmet poceliti ske 9 1868. okoli prapora. Slava našemu prvému boritelju gosp. leče rane brezštevilnih Zoru, da se je tako iskreno za nas potrudil! Hvaležni dobro posušene, a ne v dimu zakaj ojih potreb 9 k aj t i češplj « V 4 v., uv jv VUV "" v «. -— ■ "" -----------U U Ui U puouocuc , a IJU V U1UIU ACtAOlUUC^ živio! mu kličemo od obalov Adrije. Beseda se je v radi svoje včasih prav visoke cene največ ležej mu jako krasno okinčani dvorani od konca do kraja lepo Govoré ravno vršila. Po prisrčnem nagovoru, s kterim je besedo od- podnebje jako godi pri naš vrli prvosednik Požar, so doneli živio-klici nosti in žlahnosti adji, sadj omenim , da mu tukajšnje se odlikuje po raznovrst škoda, da ne donaša ljudém svoji r1 A » v/w^v*^.«. ~ - — - , — ----- ~- ' -^ ----^-- uwou AU mouuuow, IO OD.VUKJ UA UC UUUftOCt JJUUC cesarju in domovini; sledile so potem deklamacije in dobroti primerne vrednosti. Naravna priležnost a « <« A • m 1 eu • é M 1 • _ _ & pozneje glediščina igra „Mlinar in njegova hči"; zaslu- , ki emlj žena je bila živa hvala gospodom in gospodičinam so to veliko igro predstavljali. Konec veseli zabavi je naš že po kmetijski družbi s~častno diplomo poslav nima enake v okolici; pa tudi ne poznam blizo tako vnetega izvedenega in marljivega sadjerejca, kakor so bil ples do pozne noči. Prihodnji mesec pride zani- preč pnik Gasprl Celi holmec so miva igra „V Ljubljano jo dajmo" na vrsto. Nadjamo okrásili s sadunosnimi drevnimi vrtovi se zopet obilo rodoljubov od blizo in daleč. Iz Koroškcga. (Novo društvo ; shod te Pelj > od ake strani na holmec drevored, kojega drevje ti ponuja ; dišečih jabelk, okusnih , lepotičnih hrušek , ali krasno nesreće.) Naša dežela je polna različnih društev. Kamor barvanih, sočnih češpelj. Marsikter kmet z;adovolj 1 1 V __* i /li 1 I • Jl_____Vi.____À __ 1_ • _ I__f_ J________w • ^11 # t 1 1 # • i i i «1 pogledaš, povsod kako društvo. Ako se kje kako dru- vživa žlahni sad z drevesa štvo potopi, rodi se sopet v drugem kraji m tako > ki ga vce gre ijihova spretna roka; sadike iz njihove in šolske drevesnice naprej , — kako dolgo? ne vemo. Ne davno se je ro- kinčajo in bodo kinčale kmetiške vrtove kot košata dilo na spodnjem Koroškem neko društvo pod imenom sadupolna drevesa. Tudi tam v gosti šumi, kjer je bil demokratično društvo junske doline". Ono obeta ho- videti pred nekaj časom životokrepk >> diti pot ravnopravnosti. Knjige ali listi, ktere bo društvo za poduk ljudstvu izdalo, bodo hodili v slovenskem in nemškem jeziku na svitlo, in vsak jezik je na prosto divjak » omrezen 'U uuuiottvm jvíimu UM» OTAVIV, mu. » J^«*»» J ^ "" f* VCUtti VUC^IJCUC ili UOfttj U« ^UUCOCUIU VCJilU voljo dan pri shodih, kteri se bojo vsaka dva meseca zali sad — vabilo in opomin opazovalnim očém in vselej v drugem kraji napravljali. Kaj pa bode sad jih živi še mnogo let in jim daj obilo posnenaovalcev in preprežen z bodečim trnjem in kopinjem, tudi tam kvišku moli ponosna črešnja, košata glava na med-vedki vcepljene hruške, na koje pobeŠenih vejah bingljá Bog tega novega semena bode se še videlo. Zato Vlgl- lantibus jura!" — Naj par besedi še omenim o zadnjem učiteljskem shodu Vélikovškega okraja, kteri je bil prav Krškem imamo okrajnega glavarj grofa kega. Kako se spoštuje pod njegovim glavarstvom znam zanimiv; došli so skoro vsi školniki. berilih, namreč, kaj 19 ju |/iht aucun xi/., priča mi ravno pred mano ležeči, * «n-Govorilo se je o stokratični nemščini pisani listič, s slovenskim tiskom v ari obsegajo, česa še manjka, kako naj na drugi strani. Da se enako ravná tudi pri Ï L . kako odgojena mladež slovenska, in da bi dajal uči- kteri se vé da morali narobe biti jed in pijaco jim izročil 99 pildek 9 zeleno obrob Iz Ljublj listek z navedeními imeni. Toda napaseni „nehva- na Francosko pošilj veliko sená čez Lasko ležneži" so ga šmentano dobro plaćali; vsi so dali gl arodnjakom. Jombartu tedaj damo dobrovolj 9 naj gré drugikrat gl Svetcevi tozbi kočevarskega atentata) piše Triglav", da je preiskava izročena novomeškemu sod svet ako se mu sline cedé po poslanst «vuc*j umujv uwMiw»u*jui jj njgiav , ua jo picioaava i/jI uucua iiuvuuicon.Ciilu oyu" kupovat na Francosko, niškemu svetovalcu Tschuberju, o kterem se pripove- Da on nima a&u oc uju oiiuc vicuo j/u jpuoiauonm i/» vu uiiu« iwíjw duje, ua ui voaa uau lau oucga uiuvcuua |JU£UUčti, atvu zastopati koristi naroda, na čegar zemlji si je pridobil bi kosti ne imel. Radovedni smo po takem, kaj bode da bi vsak dan rad enega Slovenca pozobal. ako bogato metj 9 pokazal óna leta, ko je sedel na izid te preiskave. vici ljubljanske zbor preiskavi zastran napada na se na pozorišče ljudskega zástop Da se pa drzne še zdaj riniti dr. Srnca in dr. Rađaj a v Novi vasi na Stajarskem /\ ^ n ÍA «né» m*« X Iv m A! I « « ene najsvetejših pise 99 dolžnosti on čegar cerkveno in politično mišljenje in da doide celjski sodniji ilUiùUUOll - Uli, VžCgai. m jjuíiviuuv/ J J je naravnost nasprotno národnim težnjam, s tem pač kakor marsikter posilni kandidat boteč sebe duje Slov. Gosp.", da je sicer vzeta bistriški sodniji da zeló počasi napre- ; da je pripravlj za 5 gold kaže zastopati kopati n Skedel in Langer sta se muzala okoli volilce dan volitve, kakor se mili mucek kuharici. Odkrivaj peni Nemci." »saj je še čas!" Treba, da se pravi — saj niso bili te-ob svojem času novome- plače na dan ške in celjske preiskave resno spomnita deželni zbor árodnim pravicam jamo pogube. Gospoda kranjski in štajarski. na (Izlet Sokolau) v nedeljo popoldne čez Stepa« novas , Hrušče v Velče izvršil se je na veliko radost in sladkaje se ubornim volilcem prigovarjala sta jima njemu in pri najlepšen vremenu. Vže na spodnjih Po- gi beračila prav cigansko. Drug berišk burkljež ljanah začeli so se slavoloki, okinčane je šepetal kakor pekljenšček volilcem na ušesa, imajoč hiše, streljanje, vkrasti jim zaupanje do duhovništva, ki se alog slava vrlim duhovnikom po nasvetu nekega tirolskeg trjevaje, da si hoče ono priboriti pravico pa bo zahtevalo več davka itd. Pripovedovali so mi še in tako je bilo ^ po celi poti doli v Velče in nazaj v Ljubljano. Stepáni vasi in v Hruščah pozdravile so bilno vdeležilo volitve prav vrle domorodkinje „Sokola" s srčnim nagovorom in i lista, ter ovaditi ga za- okinčale zastavo z vencem in cvetlicami. Ko smo se ženiti se, to vrnili proti domu, videli smo z bengaličnim ognjem tljen grad gosp. Trp na Fužinah in gosp. Val marsikake bedarije , ki morejo menda ganiti le privr- Krišperja na Studencu; visoko v nebó švigale so rakete > áence nemčurske stranke. Cem tedaj se dalj pral umazano perilo, s kterim so hoteli lažnjivi preroki raž- in kresi goreli so na uni strani Ljublj Sentpete sk rušiti zedinjene národně volilce, in ktero jim služi v bila skor vsa oknj predmestje odlikovalo se je posebno s tem, da so povoljno sredstvo, da pod krinko „omike" m v imenu svetlj g08tilnici v Velčah 99 napredka" narodu zapirajo pot do pravega blagor pa, smo se ustavili, bila je ljudsk 1 v Iz Preske pri Med vodah 25. julija. Danes smo pokopali prečastitega našega fajmoštra g. Jurij a pravem pomenu te besede; na stotine zbrano ljudst ljevalo se je pod milim nebom pri godbi m pele so se národně pesmi, možnarji so pokali neprenehoma; bilo je kakor v raji, tako, da prav težko 9 Tomca, ki je po dolgem bolehanji za vodenico umri ko je blizo 40 let zvěst delavec bil v nogradu Gospo-dovem. Naj vrli rodoljub mirno počiva! -t je za ljudst voda domače pusti! 99 Sokol u prijazni kraj in preprijazno mu Pokazali so zopet okoličani naši 9 da kri ni 9 srcem tem 9 Iz Ljubljane. Tudi tukaj se veliko beseduje o kedaj se začnó deželni zbori. Eni so jih zarad čurji pa naj premišljujej in da jih navdaja živa ljubezen za vse, , kar je narodno, toraj jim kličemo s živeli rodoljubni okoličani ljubljanski kar J® vojskinih homatij hoteli imeti že konec tega meseca, in kako je bilo letos kaj je godilo lani polnim Nem Velčah 9 drugi jih pričakujejo med 10. in 15. avgustom; tudi ljublj. konštitucijonalci, kakor vsi Nemci, koprnijo po ustanovlj državnem zboru zborov (Poži 9 »uvuu, zato pa jim je treba deželnih pri ognji v ki naj samo poslance volijo v državno zbornico. Skoda za drago v gornj straža ljubljanska), z velikim hrupom prvi krat 21. dne t. m. skazovala i Šiški, a se prav slabo skazala. ®wv,v»> naj samo posiaiiue vuuju v urzavno zoornico. OKOua za uragu urodje v tauxu iun.au; uam Res čudne glave so to! Deželni zbori jim niso druzega blatt" njej in čuvaju na gradu daje mnogo opominov v tacih rokah Sam Tag nič 9 kakor voli lnice za državni zbor, v kterem zvo hudo olj pa izbudil posebno oni fant, ki se je nec nosi nemška stranka. Kdaj vendar si bojo cislaj- za njenega „komandanta tanski centralisti iz glave izbili to misel, ki je Avstrijo v dandanas nj i přežalostní stan spravila! piril ki pa za to toliko mega „jiuiuauuauw» , tví \j<* ™ w**«, kot zajec pri bobnu. Tri poslopja so nagloma po gorela i čeravno ste gasilnica, ki jo ima županij v zgornji Šiaki 9 in gasilnica Kozlerjeva hitro na pomoč čuda 9 da iz trdnjav in druzih mest blizo bojišča že vse prihiteii in so se domaći Šiškarji prav hvalevredno ob- beži, da si reši vsaj življenje. Boj bode groziovit, kajti našali. Pravijo, daje někdo nalašč zažgal. — Pri bo- Prancoz in Prus že komaj brzdata krvoločnost svojo, kalu vina ali piva utegne marsikomu pač veljati požarne Kdo bode druzega več pomoril, kdo več končal, težko straže naslov: „gut Schlauch", pri ognji se je skazal je naprej povedati. Francoz in Prus obá imaíta izvrstne „schlecht Schlauch". Ogenj ni igrača za nemške po- vojake; prava vojaška kri pretaka se v njihovih žilah. litične komedije. In da požarne straže druzega niso, Francoz in Prus obá imata izvrstno orožje movih znaj- kaže 9 jft^c „u. nemški Feuerwehrtag", ki je bil slovesno ob- ~—««. — hajan 17. dne t. m. v Lineu. Ker so se turnarji povsod po številu več vojakov deb. Nobena teh držav ni v denarni stiski. Prus ima 9 Francoz ima ugodnejše že- nekako poskrili, začeli so Feuerwehrerji stopati na oder. leznice, da po njih more na ómočnih linijah hitro vreci Oboji so na parolo nemško „pionirji" matere Germanije. armado v deželo sovražnikovo ; vrh tega pa ima fran- (Valvazorjevo knjigo: „Ehre des Herzogthums cozka armada bolje topničarje in močnejšo pomorsko Krain"), kdor jo ima popolnoma in prodati želi, naj se oglasi pri „Paul Halm's modernes antiquarisches Bûcher - Gescháft in Wien, Babenbergerstrasse, Ecke des Burgring armado. Preglejmo zdaj tudi generale, kteri v francosko pruski vojski zapovedujejo armadama, in videli bomo kteri da so slavnoznani in skušeni v raznih bojih. V fran co ski armadi sta Mak-Mahon in Bazaine najime- se deljo 24. dan t. m. na vsem potu napravil, zahvaljuje (Zahvala.) Za prijazni in sijajni sprejem, Sokolu" pri poslednjem njegovem izletu v ne- nitnejša. Mak-Mahon bil je zmagavec pri Sebasta polu 9 za zmago odločilno bilo je tudi njegovo vedenje se srčno prebivalcem vseh teh krajev, to je, Štěpánově pri bitki pri Magenti na Laškem (odtod njegov častni - ' Bizovika, Sv. Urha D Mn"ûnta,"iA' ^ —. vasi, Hrušice, iJi^naa, kj v . uiua, t ciwga, a Ulja, KJtu- * 99T "J T j , «»«.v »v« denca, Most in Sela, potem prebivalcem Spodnjih Po- izvrstnega vojskovodja pri Solferinskem boji. Maršal ljan in Št. Peterskega predmestja v Ljubljani, konečno Mak-Mahon ima vse lastnosti samostalnega vojskovodje^ še posebej gosp. Valentinu Krisperju v Zverinjaku kakor jih je zahteval Napoleon in gosp. Fidelu Trpincu na Fužinah Velčega, Polja, Stu- naslov „vojvoda Magentski"); ravno tako se> Je skazal sedanji vojski bode stal na čelu centruma franeoske armade, ako sam odbor ljubljanskega telovadnega cesar Napoleon ne bode mogel prevzeti višega vodstva. Maršal Bazaine (izgovarjaj Bazén) gotovo najbolj izveden general armade franeoske, služil je rečega pa- A1 tudi pruski vojsko- lotij druzih opravil nego jail kacega vojnega oddelka, in celó dva kraljevića orlean- tednih in se državni zbor ske hiše sta se ponudila stopiti v armado, Ikot prosto- zbor, kterega saj vidi, da naj postilj 9 ki sedanj se vlada ogibala kar najbolj more Avstrij Iz Francosko-pruskega boj državni zbor ne bil druzeg peljal kot v naročje Pru sij Strasne od franeoske in pruske straní za boj de laj menda ne bode začel popřed kot k pnpi 9 ki se se pa triotizma na Francoskem. vodji so v enakem dobrem glasu pri armadi, kakor omenjeni franeoski generali. Moltke, prvíak vojnega načelništva 1866. leta, Vogel pl. Falkensteinski, Vse cija dozdaj 9 ? kar se je dozdaj pisalo bilo jv uv/ûuaj [/ioaiv ? uuu jg laa iu apotvuič*- "v r wv/ wiwf^v^w^«* -----j- » na meja'h je počila kaka puška, al to vse bilo je avstrijski^ vojski, Manteuffel, Goben iin Beyer laž tega meseca in pekul Steinmetz, Herwarth pl. Bittenfelds;ki, Fran secki, pruskega kralja naslednik in princ Frederik Karol, vsi ti so bili slavnoznani voditeljii v prusko igrača. Ćasniki trdijo, da jutri (v četrtek) zmagovali so takrat v južni Nemčiji. se podá cesar Napoleon sam na bojišče, jutri pa tudi kralj pruski Viljelm ali saj spremljati Ré 9 »jsko kajt 9 obá vladarja hočeta voditi ki se bode začela ob reki ki mejo delà med Francosko in Nemško Listnica vredništva. Gosp. Gov: Hvala; priđe drugi pot. Gosp. Fr. Z: „Poziva le pošljite; pes ni ste sicer obiširni, vendar mikati tudi manj uc> crtice „Pohoda kažejo, da utegne dobro dosel tedaj! Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.