LETO XIII., ŠTEV. 165
Cena 6 "rf
SLOVENSKI
Direktor: Budi Jan haba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca* — Urednl$*vo: Ljubljana Tomšičeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-28 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/III.. telefon 45-75 In 16-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana Kardeljeva ulica 5, telefon 38-96. za ljubljanske na! ročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dip
Sa ut in
se izgovarja
• • •
Razumljivo, v zelo težki situaciji se je znašel tržaški škof Santin po že znani brzojavki ameriškemu kardinalu Spellma-nu o tako imen. preganjanju vere in cerkve v coni B STO in sploh v Jugoslaviji. Dostojen odgovor v tej lažni brzojavki so najprej dali slovenski duhovniki cone B, nato vsi duhovniki — slovenski, italijanski in hrvatski — te cone, nato pa še glavni odbor Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS, ki je v imenu svojih 500 članov — duhovnikov, ovrgel lažnive trditve Santina.
Se huje pa je prizadelo Santina, ko so duhovniki cone B STOJ odklonili podpis izjave, da so bili prisiljeni poslati pismo kardinalu Speilmanu, in izjavili, da v coni B ni nobenega preganjanja. Kljub zatrdilu Santina, da bo držal izjave v tajnosti, ti duhovniki njegove izjave niso hoteli podpisati, tako da mu ni ostalo drugo kot grožnja, da bo suspendiral vse tiste duhovnike, ki bi podpisali še kakršnokoli resolucijo in ki bi se udeleževali kakršnihkoli duhovniških sestankov.
Na takšno delovanje Santina je reagirala tudi vojaška uprava JLA z znanim komunikejem. To, in pa tako odločno stališče duhovščine cone B in velike večine duhovnikov v LRS je našlo širok odmev v svetovni javnosti. Santin je bil primoran na to svojo polomljeno široko zasnovano akcijo odgovoriti. Začel se je izgovarjati. Poglejte kako beden izgovor.
Uradno glasilo tržaške škofije »Vita nuova« v zadnjih številkah govori o tem: »Brzojavka msgr. Santina kardinalu Spell-manu je čisto slučajna in nima nikake sovpadnosti z obletnico tripartitne izjave S to brzojavko msgr. Santin ni hotel pomagati .šovinističnim masam’« Edini cilj, ki ga je msgr. Santin zasledoval je bil ta, da preko ameriškega kardinala seznani 10 milijonov ameriških katoličanov o grobem preganjanju vere v coni B.
Prazni so očitki, da je naš škof nacionalist. Ni vendar on kriv, če je velika večina žrtev titovega komunizma in balkanskega šovinizma italijanske narodnosti. Sicer pa se ostali škofje v Sloveniji obnašajo prav tako kot msgr. Santin.« (Podčrtali mi! Op. ured.).
Resda ta izgovor ne zasluži posebnega komentarja, vendar samo nekaj ugotovitev. V katoliški cerkvi je navada, da škofje poslujejo z Vatikanom. Zakaj se torej mora Santin obračati direktno na Spellmama? Zakaj ni poslal brzojavke Vatikanu? In zakaj je Santin poslal brzojavko Speilmanu tik pred obletnico tripartitne izjave, ko je fašizem v Italiji in v Trstu spet začel dvigati glavo?
Odgovor na to ni težak. Izgovor Santina, da je brzojavka čisto slučajna, je preveč prezoren. Nič takega se namreč v življenju cerkve v coni B v času te brzojavke ni zgodilo, da bi takšna brzojavka bila potrebna. Kot dejstva o preganjanju cerkve Santin navajaja stare klevete. V sklopu vsesplošne iredentistične hajke proti Jugoslaviji bi naj tudi ameriški katoličani odigrali svojo vlogo t. j., izvršili pritisk na ameriško vlado, da uresniči tripartitno izjavo.
Tudi izgovor Santina, da ni šovinist, niti fašist, je preveč za lase privlečen. To ni treba argumentirati s preteklostjo, ko je pod Mussolinijem preganjal slovenske in hrvatske duhovnike zaradi slovenskih pridig m ko je za to od Mussolinija dobival visoka fašistična odlikovanja. Zadnji dogodki v Trstu, ko je slovenskim duhovnikom prepovedal politično udejstvovanje samo zaradi tega, ker so vse slovenske stranke pri občinskih volitvah skupno nastopile, in ko je slovenskega duhovnika Cvetka suspendiral samo zaradi tega, ker je slovensko pridigal, jasno govore o fašističnem delu škofa Santina.
Ni čudno, če se Santin izgovarja tudi na škofe v Sloveniji, vendar pa prepuščamo njim samim, da odgovorijo na to trditev.
Tako torej o tej brzojavki. Ker je javnost zvedela tudi o tem, kako je Santin vršil pritisk na duhovnike, da bi podpisali že omenjeno izjavo, je »Vita nuova« tudi o tem spregovorila: »msgr. Santin, zaskrbljen nad novim neocenljivim nasiljem ti-tinskih oblasti, je sklical v Trst duhovnike cone B dne 28. aprila na sestanek zato, da bi z njimi prišel do »modus vivendi-ja« in
da bi jim dal nove direktive za delo. Vsi ti duhovniki so bili pozvani, da popolnoma svobodno podpišejo izjavo, da so jugoslovanske oblasti v coni B od njih izsilile izjave, ki so jih ti duhovniki poslali kardinalu Spell-manu.«
Ze iz tega uradnega pisanja »Vite nuove« se vidi, da Santin ne more zanikati čvrstega stališča duhovnikov iz cone B kajti niti z besedico ne omenja, da so le-ti duhovniki podpisali predloženo jim izjavo, češ da so pismo Speilmanu napisali pod pritiskom »titinskih oblasti«. Pa ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel povedati, ampak iz enostavnega razloga, ker tega povedati ne more ker so se vsi duhovniki uprli, da bi takšno lažno izjavo podpisali. Santinu so namreč v brk povedali, da so pismo Speilmanu napisali in podpisali samoinicijativno zaradi tega, da bo Spellman slišal tudi njihov glas in ker dejansko ni nobenih indicijev o kakršnem koli preganjanju vere v coni B. Pač pa je ravno nasprotno res-so izjavili duhovniki —, da uživajo vso podporo oblasti, da so materijalno preskrbljeni in da oblast daje potrebne vsote za popravilo porušenih cerkva.
Kako je Santin pozval duhovnike cone B, »da svobodno« takšno izjavo podpišejo se vidi iz tega, da je vsakega duhovnika posebej klical po sestanku v pisarno in z vsakim posebej — med štirimi očmi — »govoril«, ker se duhovniki tudi takšnemu policijskemu načinu niso hoteli vdati, je nad vsakim vpil, tako da je bil ves zaripel v obraz, na koncu pa jim je zagrozil z že znanim sredstvom — suspenz in ekskomunikacija.
Pa še nekaj je pri vsej stvari zanimivo. Santin namreč pravi, da je sklical duhovnike zato, da bi prišlo med njim in njimi do »modus vivendi-ja« in da jim da novih navodil za delo. Zakaj je Santinu z njegovimi duhovniki potreben »modus vivendi«, saj so to njegovi podložniki. Pri tem je Santin mislil na tak »modus vivendi«, da bi duhovščino cone B pridobil za svoje fašistično delo in da bi zlepa ali zgrda dosegel preklic pisma, ki so ga ti duhovniki poslali kardinalu Speilmanu. Santin namreč dobro ve kako duhovniki nanj gledajo in da je vedno več takih, ki se z njegovo politiko ne strinjajo.
Ker zaradi odločnega stališča duhovnikov cone B do takšnega »modus vivendi-ja« ni prišlo, je Santin dal dunovnikom »navodila« za nadaljnje delo: če ga ne bodo poslušali in izvrševali njegovih ukazov, jih bo izključil iz rimokatoliške cerkve. Takšna »navodila« za nadalnje delo so pač vredna človeka, ki ga je zgodovina ocenila kot zloglasnega fašista v škofovih oblačilih.
Saša Vrhovec.
Obisk v ministrstvu za zunanje zadeve
Beograd, 12. julija (Tanjug). Grški poslanik v Beogradu g. Spiros Kapetanides je danes ob 11. uri obiskal ministrstvo za zunanje zadeve m se pomudil v daljšem razgovoru z načelnikom evropskega oddelka ministrstva Dragomirom Vučiničem. Govorila sta o tekočih vprašanjih v zvezi z jugoslovansko-grškimi odnosi.
DANES KRENEJO NA POT PARTIZANSKE PATRULJE
Kmetje, mežiški rudarji, ravenski fužinarji in drugi pre-‘ bivalci naše svobodne Koroške bodo danes sodelovali v mogočni manifestaciji naših ljudi ob Severni meji — pri pohodu štirih patrulj, ki bodo iz vseh štirih smeri svobodne Koroške krenile proti Slovenjemu Gradcu.
Prva patrulja bo krenila iz Crne pri Prevaljah in bo med potjo obiskala Zgornje Javorje in Razbor, hodeč po poti slavne XIV. divizije. Obiskala bo tudi
NOVI NARODNI HEROJI
Beograd, 12. julija. Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ so bili odlikovani za junaštvo med narodnoosvobodilno vojno od leta 1941 do leta 1945 z Redom narodnega heroja:
Drakič J. Spaso, sekretar okrajnega komiteja KP Crne gore v Titogradu; Djuričkovič M. Boško, generalmajor JLA; Djurovič Dj. Milenko, generalni polkovnik JLA; Jovanovič M. Blažo, predsednik vlade LR Črne gore; Kapičič M. Jovo, generalmajor JLA; Kovačevič P. Jovo, generalni podpolkovnik JLA; Mandič V. Gligorije, generalni podpolkovnik JLA: Mi-čunovič N. Vukosava, sekretar komisije za družbene in množične organizacije CK KP Crne gore; Nikolič N. Vojo, generalni podpolkovnik JLA; Popivoda Krsto, minister, predsednik Sveta za promet in zveze vlade FLRJ; Popovič L. Vlado, veleposlanik FLRJ v ZDA; Vojvodič N. Petar, podpolkovnik JLA in Zivkovič Živko, polkovnik JLA.
Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ so bili odlikovani z Redom narodnega heroja tudi: Baletič L. Marko, Djurovič N. Vidoje, Lučič L. Mirko, Lakičevič P. Milutin, Martino-vič Nikola, Mitrovič V. Radomir, Orlandič J. Blažo, Strugar A. Dušan.
Iz svobodne Koroške bodo krenile štiri patrulje
kmeta Pečolarja na Selah, kjer je bilo znano zbirališče koroških borcev. V Suhem dolu bodo počastili grobove padlih borcev in položili nanje vence. Pri kmetu Prevolniku se bodo spomnili junaške borbe treh obkoljenih borcev, ki niso hoteli živi v roke sovražnika. Obiskali bodo tudi Podgorje, Radoše in Jotliški mlin, kjer je bil leta 1944 velik miting.
Odred iz Mežice bo na svojem pohodu očistil teren od Mežice do Prevalj, nato pa nadaljeval pot čez partizanske Kotlje, kjer bodo borci prenočili ter nadaljevali nato pot v Slovenj Gradec. Med potjo bodo obiskali tehniko »Netopir« in papirnico v Prevalj., kjer so bili svoj čas aretirani prvi člani KP. V Ravnah na Koroškem bodo borci položili vence na grobove padlih partizanov in talcev. Tudi na zverinsko mučenega partizana, ki so ga Nemci križali pri Rimskem vrelcu, ne bodo pozabili.
Tretja patrulja bo krenila iz obmejne vasi Libeliče, odkoder je šla lani glavna patrulja. Sledili bodo poti Koroškega odreda in obiskali Sabodinovo domačijo in počastili spomin na njegovo šestčlansko družino, ki so jo Nemci na zverinski način umorili. Pred Ravnami se bosta mežiška in libelička patrulja združili in napadli Ravne.
Marenberški odred bo krenil po poti Pohorskega bataljona. Pri Antonu na Pohorju bodo borci prenočili in zjutraj nada-levali pot do Slovenjega Gradca. Med potjo bodo položili venec pred spomenik v Primožu in obiskali tehnike »Krištof Stane«, »Sever« in »Dravo«.
Vse bojne patrulje se bodo združile v ponedeljek, 14. junija v močno partizansko enoto in napadle Slovenj Gradec. Po osvoboditvi mesta bodo skupaj
s prebivalci počastili žrtve Pohorskega bataljona, obiskali bodo grobove talcev in grob partizanskega borca Balčija Vrunča. Iz mesta bodo patrulje nadaljevale pot preko Razbjrca, Šentilja, Doliča, na Paški Kozjak, kjer bodo prevzeli bojno zastavo borci šoštanjskega odreda.
Tako bo naša svobodna Koroška z mogočno manifestacijo proslavila Dan vstaje in ponovno potrdila, da je vsak čas pripravljena skupaj z našo Armijo braniti pridobitve na-rodno-osvobodilne borbe.
Maršal Tit? v Sloveniji Ljubljana, 12. julija. Danes ob 14.40 se je pripeljal v Ljubljano maršal Tito. Iz Ljubljanp je takoj odpotoval dalje na Gorenjsko.
Grška parlamentarna delegacija prispela v Slovenijo
Zagreb, 12. juL Prezidij Sabora Ljudske republike Hrvatske je priredil včeraj v Zagrebu slovesno kosilo v počastitev grške parlamentarne delegacije.
Predsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske Vicko Krstulovič je izrekel med kosilom zdravico, v kateri je poudaril, da so hrvatski in drugi jugoslovanski narodi pripravljeni žrtvovati vse za izgraditev boljšega življenja, ohranitev neodvisnosti in prijateljstva v vseh deželah, ki hočejo mir, zlasti pa v tem delu Evrope.
»Mislimo,« je poudaril predsednik Krstulovič, »da je to tudi
Generalpodpolkovnik Miloje Milojević
Beograd, 12. julija. Pred kratkim se je vrnil iz Carigrada generalpodpolkovnik Miloje Mi-lojevič, ki se je kot delegat naše države udeležil od 4. do 6. julija zasedanja upravnega in generalnega sveta Svetovne federacije bivših borcev. Za podpredsednika te Svetovne federacije je bil izvoljen na lanskem zasedanju Generalne skupščine v Beogradu.
Generalpodpolkovnik Miloje-vič se je po vrnitvi v Beograd sešel s predstavniki beograjskega tiska in jim opisal svoje vtise z zasedanja.
Jugoslovanski delegat je vnovič sprožil na tem zasedanju vprašanje obsodbe italijanskih partizanov v Lucci, kar bi morala proučiti komisija federacije. Nastopil je proti poskusu, da bi to vprašanje predočili kot notranjo zadevo Italije, poudarjajoč, da so ga že poprej sprožili kot mednarodni problem in da se mora organizacija z njim kot takšnim ukvarjati, saj gre za borce, ki so se složno z dru-
Seja Sveta za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti
Beograd, 12. julija. Svet za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti pri zvezni vladi je sprejel na sinočni seji več osnutkov uredb, ki jih bo potrdila vlada. Sprejeti so bili osnutki uredbe o strokovnih šolah, uredbe o učencih v gospodarstvu, uredbe o vskladitvi uredb in drugih predpisov zveznih organov državne uprave iz gospodarstva z novim gospodarskim sistemom, uredbe o prehodu visoke prometne šole v pristojnost LR Srbije, uredbe o odpravi uredbe o ustanovitvi zaščitnega doma obsojenk-porodnic, uredbe o spremembah in dopolnitvah u-redbe o začasni carinski tarifi za blago, ki ga uvažajo osebe, neregistrirane na izvoznem seznamu ter osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah u-redbe o gmotnem zavarovanju in drugih pravicah delavcev, ki so začasno izven delovnega razmerja.
Svet je sprejel tudi nekaj navodil:	o organizaciji uprave
ljudskih okrajnih odborov, o organizaciji službe javnih cest, o pogojih za pridobivanje določenih nazivov v zdravstveni stroki in uredbe o pričetku izdajanja delovnih knjižic.
Stroge obsodbe ponarejevalcev — duhovnikov
Mostar, 12. julija. Okrožno sodišče v Mostaru je izreklo včeraj popoldne obsodbo nad skupino katoliških ponarejevalcev sklepov Prezidija o pomilostitvi vojnih zločincev — katoliških duhovnikov. Obtoženi Ferdo Vlasič je bil obsojen na 16 let strogega zapora, Smiljan Zvonar na 15 let, Gaudencije Ivančič na 10, Darinko Brkič na 8, Drago Stojič na 5, Daut Kara-mehmedovič na 14, ter Ivo Juriča in Jožo Stojič vsak na 6 let strogega zapora.
gimi zavezniki borili proti fašizmu. Na zasedanju pa niso predložili sporočila te komisije.
Jugoslavija je bila na zasedanju v Carigradu izvoljena v komisijo za varnost, kar je sklenila Generalna skupščina na svojem drugem zasedanju v Beogradu. Razen Jugoslavije so prišli v to komisijo predstavniki Norveške, Turčije, Filipinov, ZDA, Izraela, Francije in mednarodne federacije bivših vojnih ujetnikov, ki je članica federacije.
Kot predstavnik Jugoslavije je bil izvoljen s popolno večino glasov član Centralnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Marjan Vivoda. Ob izvolitvi italijanskega predstavnika advokata Riccija, ki je imel lani izzivalne govore v bližini naše meje ter žalil Jugoslavijo govoreč o dozdevnih »nepravičnih mejah« je prišlo do razprave. Proti kandidaturi tega vojnega hujskača je nastopil general Milojevič, češ da Ricci nima kvalitet za objektivnega člana komisije in da ne more prispevati k ohranitvi miru v svetu. Toda predsedujoči in generalni tajnik, ki sta po vsem sodeč pričakovala, da bo naš delegat posredoval, mu nista dovolila, da bi do konca navedel svoje dokaze. Generalpodpolkovniku Miloje-viču je v razgovorih z delegati šele kasneje uspelo, da jih je seznanil s svojim stališčem, tako da so le-ti označili ravnanje predsednika kot nedemokratično in izrazili obžalovanje, da se niso s tem že poprej seznanili. Dasiravno je bil torej Ricci izvoljen za člana komisije, pa to vprašanje ni bilo odpravljeno z dnevnega reda.
Na tem zasedanju je bil soglasno sprejet, predlog našega delegata, naj bi socialna komisija federacije med drugim skrbela za socialno zavarovanje bivših borcev. Socialni komisiji so zastavili nalogo, naj prouči možnosti za zaposlitev bivših borcev, naj prouči podatke o reševanju tega vprašanja v raznih državah in naj po vsem tem da svoje nasvete.
V Carigradu so sprejeli tudi nove člane federacije. Na tem zasedanju je bila sprejeta tudi
je zastopal Jugoslavijo pri Svetovni federaciji borcev
belgijska organizacija, organizacija britanskih letalcev in mornarjev, neka organizacija iz Pakistana, sporazumeli pa so se tudi, da bodo sprejeli še 7 združenj iz Britanije. Svetovna federacija bivših borcev ima po sprejemu teh članov 15 milijonov članov iz 15 evropskih in drugih držav.
težnja grškega naroda in smo prepričani, da bo obisk grškib parlamentarcev še bolj seznanil naše narode ter okrepil prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo.«
Vodja grške delegacije g. Gon-dikas je v odgovoru na zdravico predsednika Prezidija poudaril, da ima obisk grške parlamentarne delegacije v Jugoslaviji velik pomen.
»Navdušeni smo in očarani,« je dejal g. Gondikas, »spričo napredka, ki je bil dosežen v Jugoslaviji. Posebno pa smo še zadovoljni, ker smo videli Zagreb, o čigar zgodovinski preteklosti smo toliko slišali in brali, kar smo najbolj občudovali, je industrijski razvoj tega mesta. Prepričani smo, da bo to mesto čez nekaj let eno izmed najmočnejših središč v Evropi.
Ob tej priložnosti bi rad prepričal jugoslovanske narode, da jim je grški narod naklonjen. Z veliko pozornostjo smo spremljali vse boje vašega ljudstva in njegove težke izkušnje. Zato razumem njegovo zadovoljstvo, ko mu je uspelo, da se je v celoti prerodilo. Za to se je treba zahvaliti mar'alu Titu in njegovim sodelavcem. Ce ima neko ljudstvo takšne ljudi, ne more pričakovati ničesar drugega kot velika dejanja.«
Vodja grške delegacije g. Gondikas je na koncu izrazil pre- •
Izjave, ki so jih grški gostje dajali v Zagrebu
pričanje, da bo v tem delu Evrope ohranjen mir.
V izjavi, ki so jo dali včeraj grški parlamentarci posebnemu dopisniku radia Jugoslavija, so člani delegacije gg. Panos Ke-rasotis, Dionisios Manentis, Ema-nuil Kaminopetros, Georgios Kosmas in Leonidos Jasonidis poudarili, da so bili v Jugoslaviji najprisrčneje sprejeti in da jih je dojmila naglica graditve in vztrajnosti naših narodov, da bi si ustvarili srečnejše in boljše življenje.
»Zadnjikrat sem bil v Beogradu leta 1939,« je dejal član delegacije g. Panos Kerasotis, »in presenetila me je razlika, ki sem jo videi. Ce bo Jugoslavija nadaljevala s to naglico, bo med prvimi industrijskimi državami v Evropi.«
Ko je govoril o zbližanju med Jugoslavijo in Grčijo, je g. Kerasotis poudaril tole: »Mi, Grki, verujemo v to prijateljstvo. Tako kot znamo spoštovati in varovati vse, kar ima vrednost, bomo znali varovati tudi to prijateljstvo.«
Grški parlamentarci govore o maršalu Titu z občudovanjem.
»Maršal Tito je zame ena izmed največjih osebnosti,« je izjavil g. Kerasotis. »Ko je opravil najtežjo zgodovinsko pot Jugoslavije, je pripeljal državo na pot napredka. Prepričan sem, da bo izpopolnil veličino svoje dr-(Nadaljevanje na 2. strani).
Tržaški demokratični tisk proti izvajanju londonskih sklepov
godi izvedba sklepov, ki so bili sprejeti v Londonu. Isti list dalje poudarja, da bi italijanski politični svetoval-c, za katerega je italijanska vlada imenovala znanega iredentista Diega de Castra, moral imeti pri vojaški upravi le vlogo diplomatskega predstavnik
Vo »Primorski dnevnik« piše, na kakšen način londonski sklepi kršijo mirovno pogodbo, navaja, da bi na osnovi mirovne pogodbe morala angloame-riška vojaška uprava izvrševati svoj mahdat sama, oe. pa po nekom drugem, najmanj pa s pomočjo italijanskih imperialistic ih emisar jev. List poudarja, da iz londonskega sporazuma sledi, da bo od 15. julija, dalje zavezniška vojaška uprava v resnici prepustila upravo anglo-	ameriške cone Tržaškega ozemlja 20 rimskim emisarjem, kate-~	,	.	..-re bo poveljnik cone general
Sporazum med FraiL-JO Winterton imenoval na predlog
Trst, 12. jul. V sklepih londonske konference je bilo določeno, da bodo 15. julija, zasedli italijanski funkcionarji razna važna mesta v anglo-ameriški vojaški upravi. Rimska vlada je doslej imenovala šele dva od teh funkcionarjev, medtem ko za ostale pričakujejo, da bodo v teh dneh sporočena imena.
V zvezi z bližanje:	roka, ki
je bil postavljen za izvedbo londonskih sklepov, sta tržaška demokratična dnevnika »II Cor-riere di Trieste« in »Primorski dnevnika objavila uvodne članke, v katerih dokazujeta, v čem so londonski sklepi nasprotni mirovni pogodbi z Italijo. »II Corriere di Trieste« v omenjenem članku zahteva, da se od-
in Jugoslavijo
Pariz, 12. julija (AFP). Francoski svet republike je sprejel načrt zakona, ki pooblašča predsednika republike za ratifikacijo sporazuma med Francijo in Jugoslavijo, podpisanega 15. apr. 1951. Sporazum obsega izplačilo odškodnine za francosko nacionalizirano premoženje v Jugoslaviji in organizacijo razdelitve skupne odškodnine, ki jo plača jugoslovanska vlada po amenjenerni sporazumu.
italijanske vlade. To pomeni, da bo zavezniška vojaška uprava zaupala to upravo Italiji, ki bo na ta način protipravno izvajala realno unijo cone A z Italijo. List nagiaša, da je kršitev določb mirovne pogodbe spričo tega dejstv-i več kot očitna. Dalje ugotavlja »Primorski dnevnik«, da bo z izvedbo londonskih sklepov tržaško prebivalstvo pri opravljanju javnih funkcij še bolj zapostavljeno kot doslej.
Kar se pa tiče tržaških Slo-
vencev, navaja »Primorski dnevnik«, da je za njih najhujša točka 2 poročila o londonskih sporazumih, ki poudarja, da vse tri države soglašajo s tem, da se daje na j večje praktično priznanje »pretežno italijanskemu značaju cone A«. »Kaj to pomeni — nadaljuje list — vemo najbolje po tem, kako ravnajo z nami že vseh sedem povojnih let iredentistični monopolizator-ji oblasti na tržaški občini, v pokrajini, coni, sodiščih, skratka. povsod, kjer so se doslej vgnezdili po zaslugi in pod zaščito zavezniške vojaške uprave.« V članku Je dalje rečeno, da bodo s pomočjo iste točke londonskih sporazumov Iredentisti lahko še povečali narodnostno zatiranje slovenskega prebivalstva v Trstu.
Zasedanje sredozemske* ga sveta za ribištvo
Beograd, 12. julija (Tanjug). Prvo zasedanje sredozemskega sveta za ribištvo Mednarodne organizacije Združenih narodov za kmetijstvo m prehrano (FAO) bo od 21. do 24. julija na Rho-dosu. Jugoslavijo bo zastopal na konferenci dr. Tonko Solian, — direktor cceanogr-f^“" n=-i tuta v Splitu Na dnevnem redu prvega zasedanja sredozemsega sveta za ribištvo je več organi-; zacijskih vprašanj.


Nacizem ima svoje korenine
v Vzhodni Nemčiji
Od našega dopisnika v Bonnu
Bonn, julija. Pri ustavnem sodišču v Karlsruhe že drugi teden zaslišujejo priče v zvezi s tožbo vlade proti nacistični stranki SRP, katero dolžijo, da 30 stranka z nacističnim ustrojem in sovražna sedanjemu družbenemu redu v Zahodni Nemčiji, ter da je imela stalne stike s sovjetskimi oblastmi v Vzhodni Nemčiji. Nemški tisk obširno komentira zanimivo obravnavo.
2e konec prejšnjega leta je predsedstvo nemških sindikatov zaskrbljeno opazovalo ustvarjanje raznih nacističnih skupin ter opozarjalo demokratične sile na nevarnost. Sindikati so pozvali napredne sile v borbo proti nacističnim skupinam in primerjali delo teh nacističnih skupin z delom hitlerjancev pred letom 1933.
Neonacizem kot se to gibanje sedaj imtnuje, in ki je pravzaprav samo del starega nacionalsocializma, je v Zahodni Nemčiji najbolj otipljiv v sledečih o-blikah:	v političnih
strankah, od katerih je najmočnejša SRP, v velikem številu zasebnih organizacij in zvez zakonitega in protizakonitega značaja ter v stališču nekaterih listov in revij, ki popularizirajo nacizem.
SRP je najmočnejša v Spodnji Saksoniji, v Bremenu in v Južni Nemčiji (na Bavarskem). Organizacija SRP se v ničemer ne razlikuje od organizacije bivše nacionalsocial. stranke. Tudi voditelji te stranke so bili nekoč vidni nacisti (Remer, Doris, Westarp). Zanimivo je da je SRP najmočnejša tam. kjer je nekoč prevladovala Deutsche Partei, ena izmed najbolj desničarsko usmerjenih strank bonnske koalicije. V tej stranki so našli zatočišče bivšd nacisti. Z vstopom Deutsche Partei v vladno koalicijo, s čimer se nacistični del stranke ni strinjal pa je večina nacistov prešla v SRP. V Zahodni Nemčiji ta korak pogosto tolmačijo
tako, da so bili ti elementi razočarani nad vladno politiko ter so zaradi tega prešli v radikalno stranko SRP. Vendar pa to ne drži. Nacisti, ki so se v Deutsche Partei prikrivali, so v SRP prišli s pravo barvo na dan.
Dosedanji proces proti SRP je pokazal sledeče. SRP je dejansko in v celoti nacistična stranka in jo je treba zaradi tega v kali zatreti; Komunistična partija Nemčije ni nikdar nasprotovala delovanju SRP ter je zaradi tega tudi mogoče spoznati, da je SRP stranka ki ima vso podporo kominforma; iz obtežilnega materiala je razvidno, da je SRP imela stike s Karlshorstom, t. j. centralo sovjetskih oblasti v tako imenovani nemški demokratični republiki. Obravnava je dokazala, da je SRP dobivala tudi denarno pomoč od sovjetskih oblasti.
Poleg glavne nacistjčne politične stranke je danes v Zahodni Nemčiji še veliko število manjših zasebnih organizacij in zvez ki v mnogočem, zlasti po notranji organizaciji, spominjajo na HJ, SA in SS. Vse te organizacije se skrivajo pod raznimi nedolžnimi imeni in zato
Strašno življenje
v Baragami
na prvi pogled tudi niso videti nevarne. V teh organizacijah pa je včlanjenih na deset tisoče malomeščanov, zlasti mladine. Vse te organizacije izdajajo svoja glasila, v katerih se kaj radi poslužujejo tona v kakršnem je bil napisan »Mein Kampf«. Med te organizacije lahko mimo štejemo tudi organizacije bivših oficirjev, zlasti one, v katerih se zbirajo SS-ovci. Zanimivo je, da imajo tudi te organizacije svoje tipalke v Vzhodni Nemčiji. Tako je n. pr. dokazano, da sprejema hamburška organizacija SS-ovcev »Ring der deutschen Soldaten« denar iz vzhodne cone.
Obravnava proti Remerjevi stranki kaže da se v Zahodni Nemčiji ljudje sicer borijo proti nacističnim strankam, ni pa za sedaj videti, da bi bila vlada pripravljena podvzeti kakršne koli korake proti raznim nacističnim organizacijam, ki zastrupljajo okolico, zlasti še mladino, prav tako kakor SRP. Prav tako tudi neovirano izhajajo razni časopisi in revije, ki
objavljajo članke zelo dvomljivega porekla? iz njih kar veje stari nacistični duh. Klasični primer nacistično-kominform. skega podtalnega delovanja je list »Spiegel«, Id je v zadnjih mesecih objavil celo vrsto raznih člankov, med njimi tudi članke proti Jugoslaviji in JLA. Vsi ti članki so na eni strani pisani v korist bivših nacistov, po drugi strani pa v korist kominforma. Ce se pozanimamo kdo je lastnik »Spiegla«, nam postane jasno, od kod ta politična linija. Eden izmed glavnih lastnikov je Jahr, bivši uslužbenec »Völkischer Beobachter« in znani prijatelj Sovjetov. Takoj po denarni reformi se je vrnil v Zahodno Nemčijo in prinesel s seboj večje vsote denarja, ki ga je dobil v Vzhodni Nemčiji. Drugi lastnik je Ro-wold, ki je prav tako znan kot sovjetski eksponent v Zahodni Nemčiji.
Vsaka analiza neonacizma v Zahodni Nemčiji nam pokaže, da si nacisti podajajo? "Yöke s kominformovci. Valenčak.
Neznani senator kandidat za podpredsednika ZDA
Chicago, 12. julija. Potem, ko je včeraj zvečer kongres republikanske stranke izvolil kandidata za predsednika ZDA, je pristopil k glasovanju za kandidata za podpredsednika ZDA. General Eisenhower je predlagal senatorja Richarda Nixo-na iz Kalifornije, ki je bil izvoljen brez posebnih težav, ker ni imel protikandadata. Richard Nixon je član kongresa od leta 1945 in je doslej vidno nastopil v javnosti samo v odboru za raziskovanje protiameriške dejavnosti. Novi kandidati za podpredsednika ZDA pripada skrajnemu konservativnemu krilu republikanske stranke, ki ga
Kongres je *a podpredsedniško mesto enoglasno izvolil senatorja Riharda Nixona — Po končnem štetju glasov ima Eisenhower 845 glasov, senator Taft pa 280
Nesoglasje v britanski vladi
London, 12. julija (AFP): Kakor se je zvedelo v britanskih političnih krogih, je prišlo med predsednikom britanske vlade Churchillom in ministrom za finance Buttlerjem do nesoglasja zaradi stalne neuravnovešenosti britanske plačilne bilance. Minister za finance But-tler sodi, da je treba dati proizvodnji izvoznega materiala absolutno prednost pred vsemi drugimi gospodarskimi potrebami predsednik vlade Churchill pa je pristaš čim naglejše izvedbe oborožitvenega načrta, za katerega je prejšnja laburistična vlada določila rok tri leta,
Expert OZN za varilno tehniko v Sloveniji
Te dni se mudi v Sloveniji expert OZN za varilno tehniko g. ing. Schyberg iz Norveške. V Sloveniji bo ostal 14 dni in bo obiskal podjetja, za katera je varilna tehnika najpomembnejša, predvsem kraje: Jesenice, Kranj, Lesce, Guštanj, Maribor, Celje, Strnišče in Trbovlje.
V teh dneh razpravlja v Ljubljani s funkcionarji Društva za varilno tehniko LRS o splošnih vprašanjih vzgoje kadrov, varilnih standardih, napredku moderne varilne tehnike v svetu. ter o možnostih razvoja varilne tehnike v naši državi.
Poleg Društva za varilno tehniko je obiskal laboratorij za varjenje na Tehniški visoki šoli in še nekaj tehniških institutov. V okviru Društva za varilno tehniko bo predaval v Ljubljani in Mariboru in diskutiral o aktualnih problemih v ipozameznih podjetjih odnosno sekcijah Društva za varilno tehniko.
Glede na izreden pomen varilne tehnike v težki in tudi ostali industriji ter obrtništvu je navzočnost experta OZN posebne važnosti. V Sloveniji mu želimo prijetno bivanje in delovnih uspehov.	S. T.
konservativna vlada pa ga je že morala podaljšati na 4 leta.
V istih krogih trdijo, da je nazadovanje vojne proizvodnje posledica omejene zmogljivosti strojne industrije in da bi odločitev ministra za finance privedla do nadaljnjega odlaganja izvedbe oborožitvenega programa. Lahko pa bi dosegli kom-, promis z večjim razvojem proizvodnje potrebščin za letalstvo, namenjenhi drugim državam Atlantskega- pakta na podlagi naročil ZDA.
Nekdanji minister v laburistični vladi Hew Dalton je izjavil na zborovanju v Suffolku da bo 'Vel. Britanija zašla prihodnje leto v večje finančne težave, ker bo morala sama vzdrževati svoje oborožene enote v Zahodni Nemčiji. Dalton je poudaril, da se bodo zavoljo tega skrčile britanske zlate rezerve še za sto milijonov funtov šteriingov na leto. Dalton je očital vladi da ni ničesar ukrenila za rešitev tega vprašanja, in izjavil, da mora biti britanski narod obveščen o dejanskem stanju, še preden bo potrjena oborožitev Zahodne Nemčije.
Posojilo za Južno Afriko
Washington, 12. iulija (Reuter). Ameriška banka za izvoz in uvoz je odobrila Južni Afriki posojilo 19,600.000 dolarjev za razširitev električnih naprav v zlatih rudnikih, ki jih uporabljajo za izločanje urana. Predsednik banke Herbert Gaston je izjavil, da gre za posojilo za strateške surovine.
Poplave na Japonskem
Tokio, 12. julija (Reuter). Med velikimi poplavami v zahodni in srednji Japonski je izgubilo življenje nad 150 ljudi. Več ko-t 14.000 hiš je pod vodo. Poplava je nastala zaradi velikega deževja, ki je trajalo nepretrgoma tri dni. Gmotna škoda še ni ugotovljena.
vodi senator Taft. Imenovanje Nixona smatrajo za taktično potezo, ki naj bi spravila močno sprte pristaše Talta in generala Eisenhowerja.
Kakor smo poročali, je bil včeraj zvečer general Eisenhower izvoljen za kandidata republikanske stranke za predsednika ZDA že ob prvem glasovanju. Takojšnjo zmago mu je omogočil prehod 28 delegatov iz države Minnesota, ki so poprej podpirali Stassena. Po koraku delegatov iz Minnesote pa so še številne delegacije spremenile svoje prejšnje glasovanje in se izjavile za generala Eisenhowerja. Tako je Eisenhower dobil po končnih rezul-
Nemški socialdemokrati o odgovoru Sovjetski zvezi
Bonn, 12. julija (Tanjug). Vladni krogi v Bonnu so zadovoljni z besedilom note zahodnih velesil Sovjetski zvezi, saj ustreza željam zahodnonemške vlade. L« socialdemokrati so izrazili obžalovanje, ker je bila nota izročena s 6-tedensko zamudo in ker navaja mnogo političnih pogojev za sklicanje četverne konference. Socialdemokrati pa izražajo zadovoljstvo, da so v noti zahodnih velesil svobodna volitve v vsej Nemčiji najnujnejša naloga, kar ustreza prizadevanjem socialdemokratov, ki zahtevajo predvsem svobodne volitve, nato sestavo svobodne vsenemške vlade, medtem ko ne predpisujejo tolikšnega pomena mirovni pogodbi. — Socialdemokrati očitali Adenauerju, da je njegovo posredovanje pokvarilo prvotno besedilo note. Pričakovali so namreč, da bo nota vsebovala enostavno privolitev zahodnih velesil na četverne razgovore brez kakršnih koli političnih pogojev, kakor so želeli nemški, francoski in angleški socialdemokrati.
tatib 845 glasov, senator Taft 280, guverner Warren 77 in general Mac Arthur 4 glasove.
Odložena starka v Trstu
Trst, 12. julija (Tanjug). Davi je bila ponovno odložena stavka uslužbencev tržaških javnih ustanov. Stavka je bila že drugič napovedana, ker do sedaj niso bile izpolnjene zahteve uslužbencev javnih ustanov, ki zahtevajo, da se reši vprašanje pokojnin: Anglo-ame-riška vojaška uprava v Trstu pa ja sinoči obljubila, da bo v najkrajšem času izdelan nov pravilnik o izplačilu pokojnin za uslužbence javnih ustanov.
Norveški oborožitveni nažrt sprejet v parlamentu
Oslo, 12. julija. Kakor poroča norveška mformktivna služba, je norveški parlament soglasno sprejel, novi triletni program obrambe. Načrt določa izdatke 180 milijonov funtov, od katerih bodo 135,5 milijona krili iz norveških državnih sredstev, ostanek pa iz pomoči inozemstva. Norveški parlament je sprejel tudi predlog o podaljšanju vojaške službe v stalnem kadru za mornarico in letalstvo od 12 do 18 mesecev.
Beograd, 12. julija (Tanjug). Kakor se je zvedelo, so romunske oblasti preselile iz romunskih vasi več tisoč prebivalcev in jih prepeljale v baragansko stepo. Deportiranci lahko dobe zaposlitev samo na državnih kmetijskih posestvih, kjer zaslužijo na dan 5 lejev in hrano. Kakor pripovedujejo kmetje, ki se jim je posrečilo, da so se rešili iz Baragana, si morajo deportiranci sami postavljati kolibe iz blata. Na nekaterih mestih grade skupno stanovanja z večjimi sobami, v katerih je tudi do 150 oseb, ki spe na golih tleh. Med deportiranci razsajata kuga in legar. Zdravil ni nobenih, v nekaterih naselbinah pa ni niti pokopališča, tako da pokopavajo mrliče kjerkoli.
Hrana, ki jo dobivajo deportiranci, zaposleni 1 na državnih
Odprta plovba po Donavi skozi sovjetsko cono
Dunaj, 12. julija (Tanjug): Z odobritvijo sovjetskih okupacijskih oblasti sta davi iz Linza po Donavi proti Dunaju odpluli ladji »Stadt Wien« in »Johann Straus«. S tem je bila po sedmih letih odprta plovba po Donavi skozi sovjetsko cono. Redna plovba je prenehala 31. avg.
1940.	Zadnjo vožnjo je napravila ladja »Stadt Wien« 1. marca 1945 ko so iz Bratislave pripeljali na Dunaj več sto beguncev. Računajo, da se bo v kratkem začel redni potniški in blagovni promet po Donavi.
Podpis indijsko-filipin-ske pozodbe
New Delhi, 12. julija (Tanjug). Včeraj je bila podpisana' v Manilli indij sko-filipinska pogodba o večnem miru in prijateljstvu. Kakor je bilo v New Delhiju uradno sporočeno, vsebuje ta pogodba tudi določila o krepitvi trgovinskih stikov, pravicah državljanov, ter določila o plovbi. Podobne pogodbe o sodelovanju in prijateljstvu je Indija doslej sklenila z Indonezijo, Burmo, Nepalom, Afganistanom, Perzijo, Turčijo in Sirijo, sedaj pa so v teku pogajanja s Ceylonom in Japonsko.
posestvih, je slaba. Ze več
mesecev dobivajo vsak dan za kosilo kislo krompirjevo juho. Na dan dobivajo po 250 g kruga in 150 g proje. Da bi nadomestili manjkajočo hrano, si deportiranci skrivaj nabavljajo star krompir. Delavec na drž. posestvu lahko zasluži na mesec največ 150 lejev, od katerih porabi kadilec samo za cigarete 90 lejev. Pri izplačilu jim odbijajo davek, odškodnino za razbito in izgubljeno posodo v menzi itd.
Deportirancem je strogo prepovedano poslušati radio, brati kakršen koli časnik, oddaljiti se v skupine na razgovor ter sprejeti kogar koli na obisk. Nekatere kmete iz okolice Te-mišvara, ki so prišli obiskat svoje rojake v Baragami, je policija polovila in jih za kazen odgnala na graditev kanala Do-• nava—Crno morje.
Za deportirane kmete prirejajo posebne konference, na katerih jim govore, da morajo več delati, da si bodo pridobili »svoje pravice«. Na takih konferencah pride večkrat do odkritih uporov deportirancev.
Obtoženi rudarski inženirji v CSR
Dunaj, 12. julija (Tanjug). Iz Prage se je zvedelo, da se je začela včeraj v Moravski Ostravi sodna razprava proti devetim rudarskim inženirjem, med njimi tudi proti dosedanjemu direktorju vseh moravskih rudnikov dr. Vaclavu Zaludu. Inženirji so obtoženi, da so zadnja štiri leta »zavestno sabotirali«, zaradi česar je baje prišlo do treh hudih rudarskih katastrof. Tri glavne obtožence imenuje obtožnica pristaše enega izmed najuglednejših voditeljev češke socialdemokratske stranke Bohumila Laušmana.
Kakor sporoča radio Praga, je sodišče v Ostrawi danes obsodilo na smrt 2 osebi, 2 na dosmrtno ječo, 5 pa na kazni zapora zaradi sabotaže v rudarskem bazenu v bližini Ostrawe. Pred sodišče so bili postavljeni zaradi obtožbe, da so povzročili eksplozije in požare v rudnikih. Vsi obsojeni so pripadali komunistični partiji Češkoslovaške.
Informbirojske
cvetke
Poljaki so nekoliko pametnejši od Cehov, ker ne trdijo, da mečejo na njihova krompi-rišča koloradske hrošče ameriška letala. Vendar pa tudi v zvezi s koloradskim hroščem na Poljskem prihajajo dokaj nenavadne novice. V Gdansku so imeli pred nekaj dnevi konferenco poljskih a-gronomov. Posvetovali so se o zatiranju koloradskega hrošča. Nenavadno pri tem je bilo to, da sta kongresu kot inštruktorja prisostvovala dva sovjetska znanstvenika, in sicer Abramenko in Oharova. Oba sta poučevala poljske agronome o najmodernejših metodah borbe proti koloradskemu ■ hrošču. Kot znano pa koloradskega hrošča v Sovjetski zvezi ni, kar potrjuje celo sovjetska enciklopedija, ki je izšla v decembru lanskega leta. Ta primer bi morda dokazoval, da sovjetski »strokovnjaku niso vedno strokovnjaki, temveč so vse kaj drugega.
*
Kaže, da na Madžarskem knjige ne gredo tako lahko v prodajo. Oblasti so namreč uvedle not> način prodajanja
Sovjetsko zatiranje tiska v Avstriji
Dunaj, 12. julija (Tanjug). Zavezniški nadzorstveni svet za Avstrijo je sinoči proučeval uredbo o tisku. Ameriški visoki komisar Doneli je izjavil, da sovjetske oblasti svojevoljno in brez privolitve nadzorstvenega sveta stalno plenijo in prepovedujejo časopise in knjige. Po njegovih podatkih so v zadnjih šestih mesecih prepovedale 163 časopisov, od teh 67 stalno. Prepovedano je razpečavanje 111
raznih knjig, 30.832 izvodov raznih časopisov ter 3.012 knjig, ki so pravkar prispele iz inozemstva.
Zahodni zastopniki so zahtevali, da takoj začne veljati nova uredba o tisku, po kateri je mogoče prepovedati tisk samo v soglasj" s štirimi zastopniki. Sovjetski visoki komisar je odklonil ta predlog. Ker se sovjetski komisar ni strinjal niti s kompromisnim predlogom francoskega komisarja, je bila seja zaključena, ne da bi bili dosegli soglasje v tem vprašanju.
Gršha parlamentarna
delegacija v Sloveniji
Izgube na Koreji
Tokio, 12. julija (AFP). Po uradnem poročilu Združenega poveljstva je severnokorejsko-kitajsko letalstvo izgubilo od začetka vojne 2225 letal, Združeni narodi pa 710. V tem obdobju so letala Združenega poveljstva uničila 57.000 nasprotnikovih kamionov, 8000 vagonov, 540 mostov, 1200 bencinskih rezervoarjev in 914 predorov. V teh podatkih niso všteti rezultati bombardiranj velikega obsega, ki so jih opravila letala Združenega poveljstva v tem tednu.
so (Nadaljevanje s 1. strani)
žave. Ljudi, kot je maršal Tito, se le težko najde v nekem narodu. Jugoslavija je srečna, da ima voditelja, kot je on.n »Z občudovanjem sem ■ stisnil njegovo roko,« je izjavil član delegacije g. Dionisios Manen-tis, ko je govoril o maršalu Titu, »roko človeka, ki je mnogo delal, ki se je odločno boril ter se vojskoval z izrednim junaštvom proti zavojevalcem. Maršal Tito je sedaj najuglednejša osebnost našega časa. V Jugoslaviji ustvarja nekaj novega in verujem v Jugoslovan-sko-grško prijateljstvo. Maršal Tito je govoril o njem z odprtim srcem velikega vojaka in brez ovinkov.«
»Srečni bomo,« je dejal g. Emanuil Kaminopetros, »če bomo sprejeli pri nas predstavnike narodov Jugoslavije, saj je sodelovanje med obema državama potrebno zaradi skupnih koristi. Kot grški parlamenta-
rec in predstavnik EPEK pošiljam tople pozdrave prijateljskim jugoslovanskim narodom, katerih napredek pod vodstvom velikega maršala Tita je napravil tudi name globok vtis, saj zasluži ta napredek občudovanje.«
»Maršal Tito je dobro razumel, da je potrebno zbližanje z Grčijo,« je dejal g. Kosmas, »in bo to vsekakor prispevalo k uspehu. Njegov govor je bil jasen in je postavil stvari na svoje mesto. Sodelovanje med Grčijo in. Jugoslavijo Je potrebno zaradi istovetnosti njunih koristi.«
Clan delegacije g. Leonidos Jasonidis je poudaril spričo obiska članov grške delegacije, ki so obiskali patriarha Srbske pravoslavne cerkve g. Viken-tija, da so grški parlamentarci prepričani, da je cerkev v Jugoslaviji popolnoma svobodna.
Člani ■ grške delegacije so si včeraj popoldne ogledali Zagreb in njegove znamenitosti. Del
članov delegacije je obiskal rojstni kraj maršala Tita Kumrovec.
Opatija, 12. jul. Danes zjutraj je prispela v Opatijo z letalom gršika parlamentarna delegacija. Na letališču so jo sprejeli predsednik mestnega ljudskega odbora Reke Edo Jardaš ter več ljudskih poslancev.
Postojna, 12. jul. Grška parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika grške skupščine g. Gondikasa je danes proti večeru prispela iz Opatije v Postojno, kjer je delegacijo v imenu Ljudske skupščine Slovenije pozdravil njen predsednik dr. Ferdo Kozak. Po ogledu Postojnske jame so grški gostje odpotovali v Ljubljano.
Grška parlamentarna delegacija bo ostala v Sloveniji do ponedeljka. Jutri bodo gostje odšli na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali spomenike Iz NOB, razne kulturne zanimivosti in gospodarske objekte.
knjig, in sicer jih prodajajo skupaj s tekstilnim blagom. To se pravi, da bo n. pr. tisti, ki si bo kupil pidžamo, moral kupiti obenem tudi knjigo o Rakošiju ali kaj podobnega.
*
Lansko leto so ves miroljubni svet vznemirile vesti, da madžarska vlada izseljuje množice ljudi. Te dni prihaja v zvezi s temi izselitvami še ena novica. Potem... ko je madžarska vlada deportirance prisilno naselila v taboriščih (še prej jim je vzela vse premoženje, razen ene postelje in 25 kg ročne prtljage), je te dni zahtevala, da morajo vsi izseljenci plačati hrano in »stanovanje« za vse mesece za nazaj, in sicer po 600 forintov na mesec. Kje in kako bodo deportiranci dobili denar, madžarske oblasti ne zanima.
•
Po zadevi s Slanskim češki ministri res ne vedo več, kako bi se bolj prikupili svojemu »velikemu bratu«. Na u-stanovnem kongresu Društva za širjenje političnih in znanstvenih ved je govoril minister za informacije Vaclav Ko-pečki ter jasno zabičal zbranim »znanstvenikom«, da je njihova glavna dolžnost, razbiti vero o tehnični premoči ZDA ter da je treba z vsemi propagandnimi sredstvi širiti vero, da je Sovjetska zveza danes največja 'sila v vsakem pogledu.
*
Kako hudo so albanski In-formbirojci odvisni od svojih moskovskih gospodarjev, dokazuje primer njihovih mladinskih brigad. Poleg tega, da se za pridobivanje mladine v brigade poslužujejo vojaških uradov, je značilno, da nosijo vse albanske mladinske brigade imena kot Sevčenkova, Muhanova, Sandarova, Aga-fanova, Kafarova, Polikova, t. j. imena sovjetskih »staha-npvcev«. Vse to najbrže zaradi pomanjkanja lastnih »herojev dela«.
Vatikan organizira novo .kamuflirano“ ladjevje
99'
Ze sredi leta 1951. je bila v rimskih časnikih objavljena vest, ki je z malo besedami seznanila in presenetila krog strokovnjakov z dejstvom, da namerava Vatikan obnoviti lastno trgovsko brodovje s pristaniščema v Civi-tavecchii — in Anconi, ki jih je uporabljalo ladjevje stare cerkvene države.
Neki ameriški žurnalist, ki se zadržuje v Rimu, je takoj sedel v jeep in zdrvel v Civitavecchio. Kot prvi je hotel videti papeževo ladjo pod rumeno-belim praporom, da bi pač prvi sporočil to senzacionalno vest v ZDA.
Razočaran se je novinar vrnil v Rim, kajti v luki ni bilo videti nobene ladje z napisom »Citta Vaticano« (mesto Vatikan).
Kljub nekoliko neprozornemu demantiju Vatikana, da ne misli organizirati lastnega brodov-
ja, pa mednarodni krogi za pomorsko plovbo še naprej trdovratno diskutirajo o ozadju in ciljih bodočega papeževega bro-dovja.
5. marca t. 1. je oficielni »L’Avvisatore Marittimo« ponovno objavil vest o obnavljanju vatikanskega brodovja in citiral zadevni dekret »Ponti-ficia Commissione« mesta Vatikana. »Osservatore Romano« je vest ponovno demantiral in ugotovil, da je »Dekret št. 47« zgolj pravna baza za ev. kasneje organizirano registracijo papeževega brodovja. Članek pravi dalje, da hoče Sv. Stolica predvsem preprečiti razveljavljenje od cerkvene države podedovanih plovnih pravic.
Mednarodni krogi pomorske plovbe so se ob teh vesteh dokaj vznemirili. Na demanti »Osservatore Romano« gledajo
skeptično — skratka ne verjamejo mu. Vprašujejo se, čemu registracija in plovne določbe s strani Vatikana, če nimajo namena poslati svojega brodovja na odprta morja.
Tudi posamezni členi dekreta št. 47 jasno kažejo, da ne gre zgolj za formalno pravni akt, kot bi rad prikazal »Oservato-re Romano«.
Odredbo vatikanskih oblasti lahko javnost smatra kot nekak rojstni list nove mornarice. Po teh določbah bodo vse ladje tega novega brodovja izobesile vatikansko zastavo in nosile naslov »Stato citta Vaticano« (država mesto Vatikan).
'Na krovu vsake ladje bo asi-stent-duhovnik, nastavljen s funkcijo kaplana, ki bo glede ranga in plačne grupe izenačen s kapitanom ladje.
Pri sedanjem stanju bi vatikansko ladjevje v tovornem prometu želo sijajen dobiček — toda kot Izrečno poudarjajo komentarji — vatikansko brodovje ne bo zasledovalo niti trgovsjtik $iti Spekulantskih in-
teresov. Papeževe ladje bodo služile le v karitativne namene; oskrbovale bodo misijonske postaje v svetu.
Potrebno je nekoliko pogledati zgodovinsko ozadje. Zemed 1573 in 1870 so imeli papeži za razširjanje in ohranitev svoje politične in ekonomske oblasti svojo vojno in tudi trgovsko mornarico. Ko je cerkvena država 1870. prenehala obstojati in so z odprtih morij izginile tudi papeževe zastave, je papežev letopis objavil, da ima Vatikan po vsem svetu razpredeno mrežo svoje pomorske agencije »za zaščito pomorskih in trgovskih interesov in sicer v Trstu, Barceloni, Carigradu, Aleksandriji, Piräus-u, Marseilles, Londonu', New Yorku, Rio de Janeiru in Buenos Aires-u.
Razen »Vulcanna« in »Satur-nia«, ki sta med drugo svetovno vojno prevažali pod papeževo zastavo italijanske begunce iz Afrike, je vatikanska mornarica izginila po letu 1870.
Ko so pa po letu 1945 nastala
tfMß.	teedfada«
držav Panama, Honduras itd., ki so jim prinesle ogromno dobička, se je tudi v Vatikanu porodila ideja za obnovitev papeževega ladjevja.
Pod zastavo teh mornaric se skrivajo velike mednarodne plovne družbe, ki se_ hočejo na ta način izogniti sindikalni zakonodaji, davčnim postavkam in deviznim predpisom svojih držav.
Pritožbe številnih nacionalnih plovnih družb in protesti mednarodnih plovnih sindikalnih zVez takoimen. »zakamufliranemu brodovju« so brezuspešne. Tako je danes mala Panama za ZDA, Anglijo in Norveško s 3 in pol milijoni ton na četrtem mestu v pogledu svetovne trgovske tonaže; sledita ji »mornarici« Hondurasa in Costarice. Najmlajšo mornarico ima afriška Liberia s 750.000 tonami.
Treba je torej pričakovati da se bo v bližnji bodočnosti pojavila na odprtih morjih mornarica Vatikana.
Mnogo pred ameriškim žurna-
listofD, ki je s »soji® jeepoffl
hitel v Civitavecchio, se je Vatikan že pogajal in napravil prvi korak za osnovanje vatikanske mornarice preko dobro kamuflirane novo-osnovane plovne družbe v Genovi.
To brodovje, ki obstoja približno 3 leta in ga vodijo iz Rima, nosi vatikanske barve, belo-rumene z ozkim rdečim obročem. Toda praksa je pokazala, da so napravili napako, ker so se odločili za zaprisežen personal. Trgovina ni hotela cveteti.
V zadnjih tednih se je tej kamuflirani genovsko - vatikanski družbi pripetila izredno neprijetna smola: Parnik te »poskusne družbe« bi naj prav od neke kominformistične drž. vzhodne Evrope (Češke) transportiral v Kitajsko »neko še ne bliže do. ločeno blago«.
Anglo - amerikancl so zadnji moment spregledali ta podli namen in- onemogočili trgovanje. Prav lahko bi se kaj zgodilo, da bi se pod rumeno-belo	stavo
transportirali na Kitajs.	»Sko-
dovi« tgnki.
(Zgovornejši) vatikanski krogi pravijo, da se že nekaj mesecev trudi več mednarodnih plovnih družb v korist bodoče papeževe mornarice, tako n. pr. Isbrandsen New York Ellerman —London in »Fred Olsen u. Co«, Norveška.
Ko bodo pogajanja zaključena, bo letno že zaradi teh vplivnih zvez dotekalo v vatikansko blagajno več milijard lir.
Po nepreverjenih vesteh je Vatikan z londonsko družbo »Kulukundis in Rithimis« baje že zaključil nakup 10 ladij tipa »Liberty«.
Seveda bi bilo zastonj vsako poizvedovale pri Vatikanu, koliko so napredovale priprave za papeževo ladjevje. Sledili bi le demantiji. Toda nekega dne in do tega ni več daleč, bo to ladjevje organizirano kljub vsem demantijem in poskusom prikrivanja. Dekret št. 47 predstavlja temelje.
Takrat pa ne bo težko ločiti karitativnega delovanja od dejanskih špekulantskih namenov te »kamuflirane« mornarice.
Pred Dnevom vstaje^
laformbirojskl pisuni s trmoglavo vztrajnostjo ponavljajo svoje bedarije o tem, da je naša narodnoosvobodilna borba rezultat raznih slučajnih okoliščin, med drugim tudi »bojevitosti« našega ljudstva. Se prav posebno trdovratno pa zanikajo, da bi Ko. munistična partija Jugoslavije imela kar koli opraviti s to bor-bo. Prav je, da si pred proslavo 11. obletnice vstaje naših narodov osvežimo spomine z dokumenti tistega časa, ki sami zase najbolj zgovorno pričajo, ka ko Je KPJ imela od prvih dni Vstaje jasno začrtan program in cilj in da v svoji borbi od prvega do zadnjega dne ni nikdar omahovala. Izgnati okupa, torja in v boju zgraditi novo svobodno državo delovnega ljud. stva, to Je bil jasen in nedvoumen cilj naše Partije, ko Je jugoslovanske narode pozvala na vstajo. Tovariš Kardelj je v Ulicah oktobra leta 1941 napisal za »Borbo« članek v tem smislu, ki ga objavljamo v celoti.
Narodnoosvobodilni odbori mora|o postati resnični začasni nosilci liudske oblasti
V krajih, ki so bili z zmagovitim razvojem ljudskega upora očiščeni od okupatorja, se danes ustvarjajo novi organi oblasti, neposredni in svobodno izvoljeni od ljudstva samega — narodnoosvobodilni odbori.
Zakaj se formirajo ti odbori in kakšna je njihova naloga? Zakaj ne ostajamo pri starih oblikah oblasti: občinskih upravah, okrožnih načelstvih, orožniških postajah itd.? To so vprašanja, glede katerih še vedno obstoji cela vrsta nesporazumov in na katera je potrebno jasno odgovoriti prav zato, da bi se razbile mnoge napačne predstave o teh novih organih oblasti in se tako narodnoosvobodilnim odborom omogočilo pravilno delo.
Naš narod je danes v borbi proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem, raznim Nedičem, Paveličem, hjo-tičem itd. in je v tej borbi napel vse svoje sile. Interesi te narodnoosvobodilne borbe, interesi vojne, ki jo danes vodimo proti okupatorjem in domačim izrodkom, ki jim služijo, zahtevajo, da se vse postavi v službo fronte, da se uničijo vse baze sovražnika, našim borcem pa zagotovi zanesljivo zaledje v osvobojenih pokrajinah. Zaradi tega je potrebno zediniti vse ljudstvo, vse družbene vrste, vse, kar pošteno in svobodoljubno diha, v naporu, da čimprej uspešno končamo narodnoosvobodilno borbo; potrebno je organizirati službo fronti in vse življenje zaledja v interesu fronte. Zato je potrebno ustvariti posebne, nove organe, organe ljudske oblasti. In ti organi so narodnoosvobodilni odbori. Ze samo njihovo ime jasno kaže njihov cilj: organiziranje zaledja v službi fronte, organiziranje vsega v interesu narodnoosvobodilne borbe. Ti odbori se volijo svobodno in neposredno od samega ljudstva in so na ta način zmožni delati skupno z njimi in z njegovim zaupanjem.
Nekateri od naših zaveznikov postavljajo vprašanje: zakaj se ustvarjajo ti odbori in zakaj ne ostajamo pri starih občinskih upravah in orožniških postajah, seveda z izmenjanimi ljudmi. Iz preprostega razloga, ker so prav ti stari organi bili tista mreža, preko katere je okupator ropal in zatiral srbski narod, izvajajoč svoje ukrepe. Oni so ne gJede na to, da so bili v njih tudi posamezni pošteni ljudje, baza sovražnika in leglo petokolonašev in sovražnikov ljudstva vseh vrst. Občinske uprave, okrožna načelstva, davčne uprave, orožniške postaje itd. ne dajejo nobenega jamstva za varnost osvobojene pokrajine, temveč nasprotno dajejo sovražniku vse možnosti, da se preko njih ponovno vrine v naše vrste. Ra?°n tega celo v primeru, če bi bile sestavljene iz najboljših ljudi, te ustanove niso v stanu v današnjem trenotkn mobilizirati ljudstvo za borbo proti okupatorju in združiti v sebi vse funkcije oblasti. Te možnosti kakor tudi jamstva, da se vanje ne bodo lahko vriniti sovražniki. pa dajejo nasprotno narodnoosvobodilni odbori.
Narodnoosvobodilni odbori danes še nimajo povsod značaja nosilca oblasti, toda morajo ga dobiti. Oni so danes stvarno nosilci oblasti, sicer res začasni nosilci. Kaiti njihova dolžnost je. vršiti to funkcijo v interesu narodnoosvobodilne borbe do naše osvoboditve, do trenutka, ko bomo po i-gnnu okupatorjev z vaše zemlje mogli preiti k delu organizirane državne uprave.
Naloga narodnoosvobodilnih odborov je zelo zapletena in raznovrstna Obsega vse funkcije oblasti na danem področju razen tistih, ki so v vojni, dobi kompetenca vojaške uprave. Dolžnost teh odborov je:
1.	da organizirajo aktivnost vsega naroda, tako da bi se našim borcem na fronti zagotovilo vse, kar je potrebno. V tej svoji aktivnosti bodo odbori tesno sodelovali s štabi naših odredov;
2.	da zagotove red v zaledju, da ga vzdržujejo s pomočjo svojih narodnih straž in da vodijo borbo proti vsem pojavom ropanja, razbojništva, špekulacije, aktivnosti pete kolone itd.:
.? da organizirajo preskrbo in prehrano prebivalstva, zlasti pa siromašnih slojev in nepreskrbljenih družin naših borcev; da organizirajo čim pravilnejši razvoj gospodarskega življenja, trgovine, prometa (razen tistega, ki je direktno pod kontrolo oboroženih sil) itd. v interesu fronte in vsega naroda;
4. da z vsemi svojimi sredstvi utrjujejo povezanost fronte in zaledja, povezanost vsega naroda z njegovimi borci kot osnovno jamstvo zmage.
Naravno je. da morajo narodnoosvobodilni odbori za izvrševanje svojih nalog razpolagati z določenimi viri. dohodkov. Ker se državni dohodki ne bodo več pobirati na dosedanji način, je potrebno najti nove vire. Ti leže v narodu samem, v nas vseh. v pripravljenosti vseh, ki daio *vse za fronto*, da se otresejo mirnodobskih navad in udobnosti in dajo vse. kar je mogoče, za našo zmaao. Temu cilju mora služiti organiziranje »Narodnoosvobodilnega fonda*.
Narodnoosvobodilne odbore je naše ljudstvo povsod spontano sprejeto in vzljubilo. V njih je začutilo svojo ljudsko oblast in videlo orožje svoje osvoboditve. Ti odbori niso organi nobene stranke ali posebne organizacije, v njih morajo biti zastopane vse tiste politične skupine, organizacije in ljudje, ki stoje danes na liniji borbe proti okupatorju. Pošteni in rodoljubni, elementi iz bivših občinskih uvrav in drugih ustanov morem tudi biti izvoljeni v te odbore, v kolikor uživajo zaupanip ljudstva in dajejo jamstvo, da se bodo borili v roti sovražniku.
N a r o d n o o s v ob o d il ni odbori so torej začasni nosilci oblasti. To morajo, v kolikor ponekod še niso. tudi resnično postati. Kajti to je edini način in edina pot, da se ves narod mobilizira v interesu fronte, da se naša zemlja spremeni v vojno taborišče, iz katerega bodo pregnane mirnodobske navade in udobnosti. Narodnoosvobodilni odbori predstavljajo skupno z našimi oboroženimi silami osnovno orožje za zmago pravične stvari našega naroda.
Vžice, oktobra 1941.
■Ul. '«in I '	—;;
Nov plačni sistem v trgovini
Popravek
V članku »Živinorejski odseki kmetijskih zadrug lahko pripomorejo k hitrejšemu širjenju umetnega osemenjevanja«, ki smo ga objavili v sobotni številki, je tiskarski škrat spremenil važno številko. Pravilno M mora glasiti, da bi seme bikov, ki jih redi sedaj Centralna veterinarska bolnišnica v Ljubljani, zadostovalo za 3000 krav na teden.
Planinsko karto flutitbße CLtpe KUPUJTE v
knjigarnah!
Desetletnica ustanovitve šeste vzhodnobosanske proletarske brigade
Sarajevo, 11. jul. Vse Vzhodna Bosna bo prve dni avgusta slavila desetletnico ustanovitve VI. vzhodnobosanske proletarske brigade. Glavna proslava bo dne 3. avgusta v Sekovičih, kjer so borci tega kraja — Srbi, Hrvati in muslimani pred desetimi leti ustanovili proletarsko brigado. Na predvečer proslave bo v tem majhnem zgodovinskem kraju pregled nekdanjih borcev proletarske brigade, odprli bodo pa tudi razstave iz življenja borcev te brigade.
Na važnejših krajih, kjer je Imela brigada borbe, bodo odkrili spominske plošče. Spominske plošče borcem te brigade bodo odkrili tudi v drugih republikah — Crni gori, Hrvatski in Sloveniji.
Z uredbo o davku na presežek sklada za plače, ki je bila objavljena konec junija, je bilo postavljeno načelo, da se v gospodarskih podjetjih šteje kot presežek sklada za plače tisti znesek, za kateregr sklad za plače presega določen povprečni normalni zaslužek, presežek pa se obdavči po progresivni lestvici. Ta uredba pa ne velja za trgovska podjetja, za katera bo vprašanje obdavčenja presežka sklada za plače posebej urejeno. Zato je gospodarski svet na svoji seji 5. julija sprejel načrt uredbe o temeljih poslovanja in razdelitvi sklada za plače trgovskih podjetij. Ta uredba bo veljala za vsa državna trgovska podjetja, za trgovska podjetja zadružnih in družbeni organizacij in za podjetja, ki se ukvarjajo s posredovanjem in zastopanjem ali opravljajo storitve v notranjem in zunanjem trgovinskem prometu; ne bo pa veljala za prodajalne zadrug ter za prodajalne proizvodnih podjetij in državnih obrtnih delavnic.
Kakor smo že konec junija napovedali, bo s to uredbo plačni sistem v trgovini spremenjen v skladu s plačnim sistemom v ostalem gospodarstvu. Zato se v trgovini z industrijskimi izdelki ukine določanje individualnih marž. Trgovska podjetja bodo krila stroške trgovine (materialne stroške, amortizacijo in sklad za plače) iz razlike med nabavno in pro-daljno ceno blaga (pri podjetjih, ki opravljajo storitve v trgovini, pa iz zasluženi1- provizij ozir. cen za storitve). Po plačilu materialnih stroškov, amortizacije in prometnega davka se ostanek dohodkov deli na sklad za plače in akumulacijo. Akumulacija pa se deli na družbeni prispevek in sklad trgovine. Od dohodkov sklada trgovine bodo državna trgovska podjetja vnašala po načrtu uredbe 30•/. v rezervni sklad, z ostankom pa bo trgovsko podjetje prosto razpolagalo. Trgovska podjetja zadružnih in družbenih organizacij pa bodo sama odločala, kakšen dei dohodkov sklada trgovine se vnaša v rezervni sklad in kakšen
Skoraj vedno je bilo tako; kadar koli smo pisali o obrtnikih, že se je javnost na kakšnem zboru ali podobno, aii zasebno oglasil ta ali oni obrtnik, češ da jim delamo krivico, da prispevajo kakor drugi državljani dovolj naši skupnosti itd. itd. Zaradi te skoraj splošne neuvidevnosti, ki se krčevito brani priznati lastne grehe, naj postrežemo danes našim bralcem z nekaterimi ugotovitvami gospodarske inspekcije ljubljanskega okoliškega okraja, ki je zadnji čas sistematično obdelala vprašanje šušmarstva v 15 občinah na svojem področju. (Tu so izvzete žage, o katerih smo že pisali pred dvema tednoma).
Imenovana inspekcija je obl-skala občine Brezovico, Borovnico, Stično, St. Vid pri Stični, Črnuče, Vodice, Komendo, Moravče, Lukovico, Vrhniko, Litijo, Ig, Škofljico, Logatec, Bovte in Folhovgradec, ter ugotovila, da šušmari na področju teh občin kar — 125 obrtnikov. S tem je najhuje v občinah Vrhnika, kjer je 28 šušmarjev, Folhovgradec (17 šušmarjev) in Litija (15 šušmarjev). Oglejmo si nekatere primere od blizu.
V občini Stična dela brez obrtnega dovoljenja in da ne bi plačeval davek — sicer velja to za vse šušmarje — nek čevljar, ki je izstopil iz krajevne čevljarske delavnice. Ta menda ni imel dela, sedaj pa dela sam na svoje in zaposluje še enega pomočnika in enega vajenca.
Temu čevljarju je na las podoben Pavel Lavrič, poslovodja sedaj zaprte krajane krojaške delavnice v Črnučah. Ta delavnica je zaprta zaradi pomanjkanja dela že od marca. Lavrič pa dela doma z enim vajencem. V isti občini (v Srednjih Gameljnah) pridno »kova-čuje na črno« Julij Knez, ki ima s stroji opremljeno delavnico in zaposluje celo enega pomočnika.
Skoraj neverjetno je, da imamo med »poklicnimi šušmarji« celo peke. Tak je n. pr. Silvo Jagodic v Vodicah s svojo dobro urejeno pekarno. Gospo-darska inspekcija ga je zalotila prav pri izdelovanju prest, in sicer njega, pomočnika in hčerko. Zmogljivost njegove pekarne je 300 kg v 24 urah. Bekov-
Obnova t tovarni okovja
V Bistrici pri Rušah Je delovni kolektiv Tovarne okovja začel obnavljati vse oddelke svoje tovarne po sklepu upravnega odbora delavskega »veta. Vsa dela (zidarska, kleparska in pleskarska) ter material bodo stala nekaj nad manjših količinah, ampak bodo vsi tovarniški obrati higiensko ter svetlobno bolj prikupni ter se bodo delavci v njih kar najlepše
del naj ostane za prosto razpolaganje ozir. za namene organizacije. Iz rezervnega sklada bo vsako trgovsko podjetje krilo vse nastajajoče izgube. Ker odpadejo individualne marže in se ne bodo več računale pozitivne in negativne razlike, se bo z uveljavljenjem uredbe prenesel pozitivni saldo z računa razlik na rezervni sklad, iz katerega bo moralo potem trgovsko podjetje pokriti vse izgube, ki bi nastale zaradi potrebe znižanja prodajne cene pod nabavno ceno.
Presežek sklada za plače se bo računal podobno kakor pri ostalih gospodarskih podjetjih. Delavski sveti trgovskih podjetij bodo morali sprejeti nove tarifne pravilnike in določiti minimalne tarifne postavke za posamezna delovna mesta. Načrt uredbe določa povprečni zaslužek delavcev in uslužbencev v trgovskih podjetjih v višini 7800 din na mesec. Znesek, za
O reorganizaciji delovnih zadrug v ljubljanski okolici mnogo razpravljajo zadružniki delovnih zadrug kakor tudi ostali kmetje. Velik del naprednih kmetov razmišlja o tem, kako bi organizirali »zadružna posestva«, ki naj z velikim številom strojev in živine uspešno obdelujejo polja. Delovne zadruge so namreč v treh letih dela nakupile veliko število strojev, obenem pa vzredile precejšnje število živine. Tako so omogočile skoraj v vseh vaseh, kjer so bile delovne zadruge, bolj napredno obdelavo zemlje, hkrati pa pogoje za osnovanje večjih posestev.
Po združitvi treh okrajev v okraj Ljubljana-okolica je bilo v tem okraju 33 delovnih zadrug. Kakšno je stanje teh zadrug danes in kaj smemo pričakovati v bližnji prihodnosti?
Zelo živo razpravljanje v vseh vaseh je pokazalo, da bo nastalo približno 27 zadružnih posestev oziroma delovnih zadrug. Za katero obliko se bodo kmetje-
sko šušmarjenje je P tej družini menda kar v krvi, kajti z enakim poslom se bavi njegov brat Feliks Jagodic, ki zalaga s prestami vse državne in privatne gostilne na »svojem« področju. Res čudno, da tega občinski ljudski odbor ne vidi in ne prepreči.
V	Komendi je hud primer šušmarstva kolar Stanko Do-jak. Ta mož dela v dobri, s stroji opremljeni kolarski delavnici, ki pa je menda celo še državna imovina, ker je lastnik delavnice ob osvoboditvi pobegnil čez mejo.
Na področju Vrhnika je vredno ustaviti se pri kolarju Andreju Gasermanu iz Stare Vrhnike. Zaposlen je dejansko v industriji usnja na Vrhniki, toda sam ima krasno, s stroji opremljeno kolarsko delavnico, v kateri seveda pridno dela »na črno«. Inspekcija ga je zalotila ravno pri nekem delu, na katerega je stranka kar čakala. Davkov ne plačuje in če ima otroke, prejema zanje kot delavec v državnem podjetju verjetno tudi otroške doklade. Za take primere bi se morali pristojni organi ves drugače zanimati, kakor se.
V	občini Ig je najznačilnejši primer krojač Jakob Mavec z Iga. Svojo obrt je odjavil pred enim letom, sedaj pa ima kar se le da lepo urejen krojaški atelje z eno pomočnico. Obrt je odjavil tuđi mizar Anton Fergol, dela pa še kar naprej. Enako je s čevljarskim mojstrom Avamsotom, mizar Ivan Zuipec iz Iške vasi pa opravlja vsa mizarska dela za tri vasi. 2upec se je po svoje izkazal že takrat, ko je bil še zaposlen v krajevni mizarski delavnici na Igu, ki ga je odpustila zaradi razbij aške delavnosti v tamkajšnjem delovnem kolektivu.
V	občini Logatec »vodi« sedlar Ivan Roškar iz Zaplane. Do letos je vodil krajevno sedlarsko delavnico, ki je prenehala z delom zaradi pasivnosti. Toda pasivnost socialistične delavnice Roškarja ni motila, da ne bi po likvidaciji krajevnega podjetja nadaljeval te obrti v isti delavnici, toda za svoj račun. Iz istih vzrokov je bila likvidirana tudi krajevna šiviljska delavnica, vse tam zaposlene šivilje pa šušmarijo sedaj doma. Tako delajo tudi šivilje likvidirane krajevne šivalnice v Rovtah.
Na polhovgrajskem področju je postalo šušmarstvo skoraj že uzakonjena oblika obrtnega obratovanja. Tu srečamo šu-šmarja pri vsaki tretji hiši, v kolarski stroki pa je šušmarjenje v teh krajih že kar udomačeno. (Tako »domačinsko pravico«! so si pridobili že ple-
katerega bo ustvarjeni sklad za plače presegal to povprečje, pa bo obdavčen enako kakor presežek sklada za plače drugih gospodarskih podjetij, le s to razliko, da bo lestvica določala davčne stopnje tudi za primere, kadar sklad za plače za več kakor lOO1/» presega vsoto, izračunano na podlagi določenega povprečnega zaslužka. Presežek do 10*/« (do povprečne plače 8580 din) ne bo obdavčen, pri presežku nad 10V. bo znašal davek 20°/>, potem pa se bo davek stopnjeval in bo dosegel 68.4*/« pri 100 odstotnem presežku in 90“/« pri 500 odstotnem presežku. Pri ugotavlj-nju presežka sklada za plače se ne bodo upoštevali zaslužki vajencev, zneski, plačani občasnim ali sezonskim akordnim delavcem, provizija nakupovalcev, dnevnice za službena potovanja v tujino in zaslužki oseb, ki opravljajo za podjetje službo v tujini.
zadružniki odločili-, še ni jasno. O tem namreč še razpravljajo. Po vsem sodeč bodo v veliki večini prevladovala zadružna posestva.
Okrajna zadružna zveza je poslala zadružnikom na pomoč več komisij, ki naj pomagajo pri tehničnih poslih v zvezi z ocenjevanjem posevkov, živine itd. Na žalost komisije niso dovolj ekspeditivne in zadružniki vseh zadrug žele, da bi delo opravljale hitreje.
Spreminjanje delovnih zadrug v zadružna posestva je že marsikje v teku. Tako nastaja zadružno posestvo v Gatini z osmimi gospodarstvi, v Skaručni s štirimi, v Komendi z tremi, v Vrb-Ijenju, Mengšu, Grosupljem, Preski pri Medvodah in drugod. Zadružna posestva bodo na zelo visoki stopnji mehanizacije, kar je podrobno razvidno iz zadružnega posestva v Vodicah, ki bo imelo 2 traktorja, ročno motorno kosilnico, traktorski trosilec za gnoj, montažno traktorsko kosilnico, dva traktorska dvobraz-
tiljstvo v Vodicah in lončarstvo ter ščetarstvo v Komendi). Po zelo vestnih računih utrpi skupnost samo na tem področju zaradi šušmarstva vsaj
900.000	dinarjev letnega dohodka (iz naziva dohodnine, ki bi jo ti ljudje morali plačevati), da niti ne računamo davka na promet proizvodov, ki tudi ne znese malo.
Lahko bi naštevali še in še, vendar menimo, da je dovolj. Pri tej stvari je žalostno posebno to, da podpirajo ponekod šušmarje ljudski odbori sami, in sicer s tem, da naročajo pri njih razna dela (v Logatcu, Stični in Moravčah); bojda zato, ker manj računajo. Gotovo ni težko razumeti, da so šušmarji cenejši, saj ne plačujejo davkov, vendar to ne more opravičiti takega ravnanja občinskih ljudskih odborov. Zato je dolžnost okrajnih ljudskih odborov, da nostavijo povsod te stvari na njihovo pravo mesto in da z ostro kontrolo odpravijo ali vsaj zmanjšajo na minimum vse te negativne pojave; že zato, ker je to pravično v odnosu do obrtnikov, ki so prijavljeni in plačujejo davek v zavesti, da ja to ena od osnovnih dolžnosti vsakega poštenega državljana.
fr.
Ze prejšnji mesec je bilo objavljeno, da veljajo odkupni boni (za nakup blaga s 65»/o popusta)) samo do vštetega 15. L
m., po tem roku pa jih ne bo mogoče uporabiti. Zvezni svet za blagovni promet je pred dnevi izdal še odločbo, po kateri zamenjujejo podružnice
Krediti za nabavo kmetijskih strojev
Narodna banka bo na podlagi odločbe Gospodarskega sveta vlade FLRJ odobravala kredite državnim kmetijskim posestvom, kmetijskim ekonomijam, kmečkim delovnim zadrugam, splošnim kmetijskim zadrugam in posameznim kmetom za nabavo traktorjev, kmetijskih strojev in orodja. Pridelovalci s socialističnega sektorja kmetijstva bodo dobili kredite za vse vrste kmetijskih strojev, zasebnf kmetje pa samo za manjše kmetijske stroje in naprave. Splošne kmetijske zadruge ne morejo dobiti kredita za nabavo kmetijskih strojev, namenjenih preprodaji.
Rok za odplačilo kreditov in 2% obresti za traktorje, velike in srednje kmetijske stroje je 5 let, za majhne stroje in naprave pa do 2 leti. Kupcem traktorjev, ki so že vzeli kredit za 1 leto, sme banka na njihovo zahtevo odobriti podaljšanje roka za odplačilo do 5 let»
Ce trgov, podjetje v določenem obračunskem razdobju ne bo doseglo sklada za plače v višini vsote, izračanane na podlagi določenega povprečja, in ne bo imelo neporabljenih sredstev sklada za plače iz prejšnjih obračunskih razdobij, bo lahko začasno uporabilo sredstva rezervnega sklada za dopolnitev sklada za plače do višine predpisanega povprečnega zaslužka, vendar bo moralo do končnega (letnega) obračuna te vsote vrniti v rezervni sklad.
Nova uredba bo omogočila trgovskim podjetjem, da svoje poslovanje organizirajo na način kakor druga gospodarska podjetja. Odpadlo bo administrativno določanje stroškov trgovine po načelu individualnih marž. Vse to pa bo pripomogli k nadaljnji osamosvojitvi trgovskih podjetij in bo dalo novo pobudo za čim racionalnejše poslovanje.	J
Vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE:	AH Imalo vodilni
uslužbenci v podjetju, ki stalno delajo preko rednega delovnega časa, pravico do plačila za nadurno delo s pripadajočim poviškom (50 V»)? ODGOVOR:	Vodilni uslužbenci ▼
podjetju nimajo pravice do povračila za nadurno delo. ker zajema njih tarifna postavka «ki je višja od tarifnih postavk ostalih uslužbencev) tudi element odgovornosti; ta element pa seveda predpostavlja potrebo nadurnega dela.
VPRAŠANJE:	Kakšni šolski izo-
brazbi odgovarja štirirazredna mešana osnovna šola v bivši. Avstriji, v kateri je trajala šolska doba osem let: a»i osnovnošolski ali nepopolni srednješolski? Kateri Izobrazbi odgovarja bivša* dvoletna državna vinarska in sadjaoska šola v bivši Jugoslaviji?
ODGOVOR* Štirirazredna mešana osnovna fcola v stari Avstriji šteje samo k.ofc osnovnošolska izobrazba, čeprav le šolanje sicer trajalo osem let. Dvoletna državna vinarska in sadjarska šola v bivši Jugoslaviji odgovarja dvema razredoma srednie šole. Prizadetemu uslužbencu se tore] ne more priznati nižja srednješolska izobrazba.
Vprašanje: Ali se v smislu navodil o povračilu dnevnih pre. veznih stroškov delavcem in uslužbencem za prihajanje na delo in odhajanje domov lahko vračajo tudi suroški vožnje z motor, nim kolesom, s katerim se delavec vozi dnevno v službo in domov? Ti stroški znašajo mesečno približno 1500 din.
Odgovor: Po veljavnih predpisih o povračilu dnevnih prevoznih stroškov se daje povračilo teh stroškov samo v višini, ki presega znesek 600 din mesečno (stroške do 600 din mesečno mora nositi vsak delavec ali uslužbenec sam). O tem pa, ali se »ti stroški sploh povrnejo in v kaki višini, odloča direktor podjetja glede na potre, bo uporabljanja določene vrste prevoznih sredstev, oddaljenost bivališča od podjetja itd.
V predmetnem primeru torej ni izključeno, da bo direktor glede na visoke prevozne stroške priznal vsaj delno povračilo teh stroškov prizadetemu delavcu. Zo. per direktorjevo odločbo je možna pritožba na upravni odbor podjetja.
Vprašanje: Kakšna kvalifi. kacija se prizna delavcu, ki je dovršil dve in pol leta učne dobe, ni pa opravil izpiita niti dovršil vajenske dobe? Podjetje je
—	do novega plačilnega sistema
—	plačevalo tega delavca kot nekvalificiranega.
Odgovor: Delavcu, ki ima dve in pol leta učne dobe brez izpita, se prizna kvalifikacija pol-kvalificiranega delavca. Podjetje Je ravnalo nepravilno, če je plačevalo dotičnega delavca po najnižji postavki. Pflačevati bi ga moralo po postavki, določeni za polkvalificiranega delavca (oz. po skupini del, ki je določena za polkvalificiranega delavca, to je 3. ali 4. skupina).
Vprašanje: Ali mora podjetje kriti razliko med zaslužkom, ki ga je prejemal rudar v jami, ter zaslužkom, ki ga prejema sedaj na zunanjih delih, kamor je bil zaradi onemoglosti premeščen?
Odgovor: Tarifni pravilnik predvideva tarifne postavke za vsako delovno mestto glede na oceno delovnega mesta (težavnost, odgovornost, zapletenost in drugi elementi). S tarifnim pravilnikom se torej ne morejo urejali vprašanja, ko je nekdo onemogel in opravlja sedaj nižje kvalificirana dela. Pač pa je to stvar socialnega zavarovanja, ki mora nositi to razliko, in sicer v obliki invalidnine po odstotku deia-nezmežnosti. Prizadeti se morajo •torej Javiti pristojni zdravniški komisiji, da ugotovi stopnjo njihove delanezmožnosti in da se jim prizna invalidnina glede na odstotek delanezmožnosti.
Vprašanje: Ali imajo pravi, co do voznih olajšav zase in za družinske člane osebe, ki prejemajo oskrbnino zaradi začasne nezaposlenosti?
Odgovor: Osebe, ki prejemajo oskrbnino zaradi začasne nezaposlenosti, imajo pravico do voznih olajšav, kakor zaposleni delavci in uslužbenci, to se pravi do »trikratne znižane vožnje letno (družinski člani do enkratae).. Le. gitimacijo za znižano vožnjo jim potrdi posredovalnica za delo, od katere prejemajo oskrbnino.
Vprašanje: Ali pripada delavcu, ki dela stalno ponoči, dodatek za nočno delo, čeprav to delo sicer ni nadurno delo?
Odgovor: Delavec, ki dela stalno ( ne v rednih izmenah) po. noči, ima pravico do poviška v višini 12.5V» od tarifne pofitavke, čeprav to delo sicer ni nadurno delo. Nasprotno stališče, ki so ga še nedavno zastopali zvezni organi. je nevzdržno in sicer zaradi jasnih določb uredbe o delitvi sklada plač in o zaslužkih deiav. cev in uslužbencev v gospodarstvu (Ur. 1. FLRJ štev. 11/52).
Vprašanje: Pravilnik o plačah delavcev, ki so zaposleni pri izvršnih enotah jugoslovanskih železnic, kakor tudi pravilnik o plačah železniških transportnih delavcev nimata izrečne določbe o tem, da se šteje v delovno dobo tega osebja tudi čas prebit v NOB itd. Ali to pomeni, da ti delavci nimajo pravice do vštet j a teh let, ali pa je ta opustitev samo slučajna?
Odgovor: Jasno Je, da imajo tako delavci kakor tudi usluž. benci, zaposleni pri državnih železnicah, iste pravice v pogledu vštevanja delovne dobe za napredovanje in za dnige pravice iz delovnega razmerja. Da ta določ. ba ni izrečno vnešena v ustrezne predpise, se je zgodilo samo slučajno; v ostalem pa morajo velja, ti določbe temeljnih uredb analogno tudi za predpise o plačah delavcev, zaposlenih pri istih organih.
Vprašanje: Upokojenci, ki so se iz Slovenije preselili v cono B, v tej coni od 1. avgusta 1951 niso dobivali več industrijskih, bonov in denarnega nadomestila namesto živilskih bonov, ker. je bila tam odpravljena s tem da. tumom zagotovljena preskrba. Ali Utegne to vplivati na prevedbo na nove pokojnine?
Odgovor: Ker se bodo nove pokojnine določale po kvalifikaciji in delovni dobi, ne bo dejstvo. ali upokojenec dobiva še industrijske bene in denarno nadomestilo živilskih bonov, v ničemer vplivalo na prevedbo na nove pokojnine.
Vprašanje: Ali ima delavec, ki smatra, da je g:ede na svojo kvalifikacijo v podjetju ne. pravilno razporejen, kako možnost pritožbe zoper tako nepravilno razvrstitev?
Odgovor: Načeloma odloča direktor podjetja o razvrstitvi delavcev in uslužbencev na določena delovna mesta. Zoper njegovo odločbo Je dopustna pritožba na upravni odbor podjetja. Ce pa je razvrstitev v primeri z ostalimi delavci in uslužbenci v podjetju očitno nepravilna, lahko intervenira v takem primeru tudi pristojna inšpekcija dela po navodi, lu, objavljenem v Ur. L FLRJ Štev. 22/52.
IZ LJUBLJANSKEGA OKOLIŠKEGA OKRAJA
Kmetje pridno ustanavljajo zadružna
posestva
Odkupni boni so velja?ni še do torka
na pluga itd. Podobno bodo mehanizirana tudi ostala posestva. Prav gotovo bodo posestva skrbno in kvalitetno dobro obdelala polja, hkrati pa s toliko mehanizacijo močno pomagala ostalim kmetom pri obdelovanju polj.
Poleg zadružnih posestev nastajajo v okraju tudi močni strojni odseki pri kmetijskih zadrugah. Odseke so pojačali stroji, ki so jih nakupile delovne zadruge. Tako se je n. pr. že delno reorganizirala delovna zadruga Nevlje, ki je bila pasivna, hkrati pa tudi zelo razdrobljena na številne parcele. Strojnemu odseku pri kmetijski zadrugi je dala večjo mlatilnico, sejalnico, kultivator, sadni mlin, kosilnice in druge stroje. Tako močen strojni odsek bo lahko nudil vsem okoliškim kmetom veliko pomoč pri obdelavi polj in dvigu kmetijske proizvodnje. Podobni primeri so tudi v drugih krajih.
Pri tem za nadaljnji napredek našega kmetijstva zelo pomembnem dogajanju pa ne moremo molče mimo upravnih odborov delovne in kmetijske zadruge Moste. Ta odbora re v zvezi z reorganizacijo delovne zadruge prav nič ne zanimata za stroje, ki jih je imela delovna zadruga (traktor, snopoveznik, kultivator, krožno brano, mlatilnico, ruvač pese, njivske brane). Ti stroji so prepuščeni posameznikom, ki jih v največ primerih puste na dežju, in to kar neočiščene, nenamazane itd. Zadnji čas je, da se upravna odbora sestaneta, ustanovita strojni odsek, iz presežkov delovne zadruge pa postavita strojno lopo za stroje. To bi bilo v korist vseh kmetov iz Most. Pa še to! V Mostah imajo agrarno zemljo, ki je nekoliko oddaljena od vasi, zaradi česar se kmetijska zadruga brani, da bi jo obdelovala. Mislimo, da bi se s tako močno mehanizacijo tudi to dalo obdelati. Ce pa meni upravni odbor kmetijske zadruge, da je stvar nemogoča, naj ugodi predlogom zadružnega posestva Komenda, ki je pripravljeno tudi to obdelati.
O vsem tem in še mnogo podobnem razpravljajo kmetje v teh dneh v ljubljanski okolici. Iz vseh teh diskusij pa lahko povzamemo zaključek, da se je večina kmetov prepričala o prednosti večjih gospodarstev, za kar imamo jasen dokaz pri ustanavljanju številnih zadružnih posestev v tem okraju.
Narodne banke do 15. t. m. odkupne bone za ustrezni znesek industrijskih bonov, toda le tistim osebam, ki so dobile odkupne bone ob prodaji svobodnih deviz in valut. Ostali imetniki, ki so odkupne bone dobili ob prodaji kmetijskih pridelkov, pa teh bonov ne morejo zamenjati in jih morajo do 15. t. m., to je vključno do torka porabiti za nakup industrijskega blaga. Pripominjamo še, da se odkupni boni, izdani ob prodaji valut, zamenjajo le za ustrezni znesek industrijskih bonov in ne za denar, kakor je bilo po pomoti navedeno v včerajšnjem članku »Obtok denarnih bonov se zmanjšuje«.
300 milijonov za letošnje gradnje v Pulju
Letos bodo porabili za pozidavo Pulja 300 milijonov dinarjev. Gradbena dela bodo pospešena zaradi tekmovanja kolektivov na čast VI. kongresu KPJ. Do kongresa morajo biti končana vsa letošnja dela pri tovarni laboratorijskega stekla. Ta tovarna in delavsko stanovanjsko naselje bosta popolnoma dograjena maja prihodnjega leta. Do kongresa bodo dogradili dve cisterni v cementni armaturi za nafto, z zmogljivostjo 1700 m3. Pred kratkim je bila dograjena bolnišnica, sedaj pa preurejajo stanovanjska po-slopja ladjedelnic« »Uljanik«,
počutili.
Petnajst občin —125 ugotovljenih obrtnih šušmarjev
V šušmarjenju n vodijo« v ljubljanskem okoliškem okraju občine Vrhnika, Polhov gradeč in Viti ja
S SEJE CELJSKEGA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Zboljšati je treba realizacijo družbenega prispevka za izvršitev komunalnih del

PELED VI. KONGRESOM KPJ]
V	petek dopoldne je bilo v sindikalni dvorani tretje redno zasedanje mestnega ljudskega odbora Celje. Po uvodnih formalnostih je tov. Fedor Gradišnik poročal o delu sveta za gospodarstvo in o delu njegovih odborov.
Najvažnejši problem ljudskega odbora je nedvomno njegov proračun. Ze prve analize njegovega uresničevanja so pokazale, da je trenutno v veliki nevarnosti realizacija računskih dohodkov, ki temelji na približni 80% participaciji družbenega prispevka. Zavedajoč se tega dejstva, je svet za gospodarstvo posvetil tej zadevi največjo pozornost in je pregledal, kako poteka realizacija v največjih tovarnah v Celju, ki tudi največ prispevajo v mestni proračun.
Tako je v tovarni emajlirane posode osnovni problem komercialni, saj vlada tako na notranjem, kakor na zunanjem trgu stagnacija. Tovarna ima zaradi velikih zalog mnogo »zamrznjenih fondov«, zaradi pomanjkanja surovin pa je začela obratovati šele konec januarja.
V	tkalnici hlačevine je situacija podobna: Tudi tu se zaradi normalnega poteka proizvodnje in stagnacje na trgu povečuje zalega izdelkov. Kritičen je položaj še pri Lesnoindustr. podjetju, kjer so izpolnili do 30. maja le 27'% letnega plana. Od celotnega plana rezanega lesa je 50% določenih za izvoz, ki pa je trenutno v zastoju zaradi padanja cen na svetovnem tržišču. Tako ima podjetje na zalogi 300 kub. metrov lesa za izvoz.
Zaradi teh okolnosti podjetja in tovarne na področju mesta Celja niso v celoti izpolnila svojih dolžnosti do proračunskega dohodka. Tako je tovarna emajlirane posode namesto približno 78 milijonov vplačala v proračun mestnega ljudskega odbora le 57.33O.0CO din. Tako močan izpad povzroča resne motnje v proračunu. Nič manjši ni problem v tkalnici hlačevine, ki je že dolžnik za proračun MLO v znesku 5,896.000 din. Važen je tudi dotok dohodkov od prebivalstva. Se vedno obstojajo znatni dolgovi na dohodnini iz lanskega leta. Zlasti prednjačijo v tem obrtniki in prosti poklici. Od skupnega zneska dolgov iz 1. 1951 dolgujejo obrtniki samo na dohodnini 1,769.472 dinarja. Iz letošnjega leta pa znaša njihov dolg samo na akontaciji 1,474.561 dinarjev. Ze iz teh podatkov se vidi, da so se davčni obvezniki premalo zavedali svojih obveznosti do družbe.
Svet za gospodarstvo je nadalje rešil tudi vprašanje neku-rantnega blaga, vendar pa dodeljena subvencija v višini 21,063.000 din ne zadostuje, saj je bila ugotovljena potreba v višini 50 milijonov dinarjev. V tej zvezi je svet sprejel sklep, da se preko trgovinske inšpekcije preiščejo vzroki kupičenja tako velikih zalog tega blaga ir, da se ugotove krivci stihijskega nakupa, ki ga je verjetno narekovala provizija nabavne vrednosti blaga.
Med proračunskimi dohodki postaja resen tudi položaj zakupnega gostinstva (14 gostišč), ki
IZ ROGAŠKE SLATINE
Dela pri novem vrelcu, ki bruha z nezmanjšano silo na dan že od ponedeljka. 7. t. m. popoldne, je dež le začasno prekinil. Vrtanje se nadaljuje z dvema strojema na dveh krajih; ameriški »Sul. livarn je v obratu ne novem vrelcu, švedski »Croelius« pa pri vrtini za naiivainico. Do konca avgusta bodo vrtali Se na več krajih, čeprav je že sedanji novi vrelec dosti močnejši od vseh starih skupaj. Vodo iz novega vrelca analizirajo v tukajšnjem laboratoriju. Uspeh komisije pod vodstvom vseuč. prof. Bača, ki je prišla do novega vira slatine že po štirih dneh nenehnega vrtanja. odpira vrsto novih problemov za Rogaško Slatino in zbuja med domačini in gosti veliko pozornost. Okoli novega vrelca je od jutra do večera vedno dovolj opazovalcev.
*
Letos prvič je praznovala Rogaška Siatina svoj občinski praznik Sedmi julij. Svečanost je bila ob 8. zjutraj na dvorišču steklar, ne. kjer so ob vhodu odkrili dve veliki spominski plošči: prvo na čast delavcem, delavkam in njihovim svojcem, ki so dali življenje v NOB, drugo ,pa v spomin na dan,- ko je delavstvo v letu 1250 prevzelo steklarno v svoje roke. Prvo praznovanje Sedmega julija je bilo še posebno pomembno zato. ker je ravno ta dar. bruhnil iz vrtine nov vir rogaške slatine.
Gostje in prireditve. Od 1. julija dalje je življenje v Rogaški Slatini dokaj razgibano, čeprav seveda obisk zaenkrat še zaostaja za lansko glavno sezono. V večini so še vedno socialni zavarovanci, ki se menjavajo po treh ali štirih tednih zdravljenja, večinoma prav zadovoljni z uspehom in vtisi. Huda vročina Je zadnji čas zavirala daljše izlete, zato pa Je bilo kcc-ališče vse dni nabito polno. Tudi prireditev je bilo cela vrsta, vštevši svečanost z odkritjem spomenika padlim borcem ta talcem ter praznovanje občinskega praznika. Samostojni koncert Izvrstnega pionirskega orkestra pod vodstvom Draga Nevštmala žal ni bil tako obiskan kakor na primer »Čarobni večer« Fregolija junior-Ja. pač pa so se Slovenjebistrt-čani tako postavili z opereto »Tam na gorah«, da so imeli dvakrat polno dvorano. Tudi slavnostna akademija je privabila v nedeljo zvečer mnogo hvaležnih poslušalcev v veliko dvorano Zdraviliškega doma. Plesni orkester igra izmenoma v Novi Svicariji in v Zdraviliškem domu. Njegove me. lodije in godbo s plošč poslušamo katerikrat tudi po zvočnikih, ki stoje od nedelje dalje v Zdraviliškem parku.	D. R.
samo na 10 do 12% odvodnini od brutto prometa dolgujejo 1,300.000 dinarjev. Danes se od njih zahteva dosledna odvedba odvodnine, v nasprotnem primeru pa bo zakupodajalec razdrl najemno pogodbo.
Svet za gospodarstvo je nadalje razpravljal o okužbi po koloradskem hrošču in sklenil izvajati ostre sankcije proti vsakomur, ki ne bi zatiranju tega škodljivca posvetil vse skrbi.
V zelo živahni razpravi, ki je sledila poročilu predsednika sveta za komunalne zadeve tov. Skomina (o problematiki tega sveta smo pisali že v sobotni številki) je mestna skupščina glede kritičnega stanja pri odvajanju družbenega dohodka v mestni proračun sklenila, naj se odbor za proizvodnjo pri svetu za gospodarstvo poveča z zastopniki tovarn in ustanov ter podjetij. Z.a točno in čimprejšnje plaćanje zaostanka davka od privatnih obrtnikov pa naj poskrbi mestna obrtna zbornica.
Iz poročila dr. Lovšina, predsednika sveta za zdravstvo in socialno politiko, je bilo razvidno, da je svet za zdravstvo po svojih odborih posvetil največjo pozornost materi in otroku. To vprašanje je v Celju še toliko bolj pereče, ker je umrljivost dojenčkov zelo velika in sicer na 100 — sedem smrtnih primerov! Dejstva so potrdila, da največ (ena tretjina) otrok umre v bližini cinkarne in sicer zaradi obolelosti na dihalnih organih. (Škodljivi cinkarniški plin!). Zaradi tega je svet za zdravstvo pojačal patronažno službo ter predlagal mestni skupščini ustanovitev rejniške službe pri otroškem dispanzerju. Ta predlog je mestni ljudski odbor sprejel.
Svet za prosveto in kulturo pa se je trenutno znašel pred finanč. težavami zaradi pasivnosti dvih dijaških kuhinj, ureditve ročne delavnice na pomožni šoli ter dnevnih letovanj. Tudi v te svrhe je mestni ljudski odbor odobril rezervni kredit.
Tov. Malavašič je kot predsednik sveta za notranje zadeve predvsem orisal potrebo ureditve nekaterih cest in križišč ter postavitve novih prometnih znakov itd.
Mestni ljudski odbor je nadalje pooblastil svet za gospodarstvo, da že v smislu novega regulacijskega načrta, ki predvideva med Ipavčevo, Oblakovo, Kersnikovo in Gregorčičevo ulico zdravstveni center, uredi z lastniki tega zemljišča vse za morebitno arondacijo, razglasih ve ali zamenjavo.
Zadnje zasedanje mest. ljudskega odbora je nadalje sprejelo odločbe o ustanovitvi drž. gospodarskega podjetja Apnenik-Pečovnik, nadalje združitev SAP in Prevozništva v eno podjetje z ločenima obratoma za tovorni
in osebni promet, ustanovitev drž. gospodarskega podjetja Lesne obrtne delavnice. Mestni ljudski odbor je sprejel še odlok o varstvu higiene ter o estetski podobi mesta Celja, odlok o obveznem uničevanju poljskega plevela in odlok o prepovedi reje živali v strogem središču mesta. Za predsednika komisije za arondacijo in razlastitev ali zamenjavo zemljišča je bil izvoljen dr. Pavlič, za predsednika stanovanjske komisije I. stopnje tov. Albin Delameja ter tajnik Ivan Šket, za predsednika stanovanjske komisije druge stopnje (višje) pa Riko Presinger. Imenovan je bil še začasni odbor Zavoda za socialno zavarovanje ter sprejet poslovnik o načinu poslovanja Celjske mestne hranilnice.
Što se babi htilo,
to se babi snflo
De Katholieke Missien
	prankerlnf bH Abonnement Steyi (L.) y
1 KATOLISÄ3	■ I % I JOBI
1 TA&oe	1 *
1 L J	U 8 L J A R A
B * ‘ *	italia
Mis8iehuis St Wülibrordus Steyl (L.)
Nizozemska misijonska organizacija je poslala v juliju mesecu misijonski organizaciji v Ljubljani pismo z naslovom: »Ljubljana — Italia«. Izgleda da so želje italijanskih imperialistov po našem ozemlju, ki jih Vatikan tako vneto podpira, prodTle celo do nizozemskih mi-
sijonarjev in da so ti, zmedeni zaradi vatikanske politike, pozabili na to. kar je resnica, kaj pa »pobožne želje«. Težko si je namreč zamisliti, da na Nizozemskem ne bi vedeli, da je Ljubljana bila in bo v Jugoslaviji.
Gospod Požar ne vere	od protidržavn
hujskanja
Dekan Alfonz Požar iz Rečice ob Savinji je že star nasprotnik našega ljudstva. Kot med vojno, tako se je tudi po vojni vrgel na -blatenje ljudske oblasti in za to izrabljal prižnico. Pisal je v Ameriko pisma o preganjanju vere in duhovnikov pri nas in blatil ter klevetal na vso moč. Slo mu je pravzaprav za to, da bi se pokazal groznega reveža in da bi tako njegova prosjačenja, naj mu iz Amerike kaj pošljejo, imela večji učinek.
G. Požar pa ima še eno lepo lastnost: ne ljubi se mu pripravljati za pridige in uporablja danes kar tiste koncepte, ki si jih je pripravil že med vojno. Misli si menda, da so oni, proti katerim se bori danes, isti, kot so bili tisti, proti katerim se je boril v času narodno osvobodilne vojne. Tako gospod Požar vzame pridigo iz leta 1944, jo malce prikroji in pravi: »V tem boju ni govora o poštenosti ter ni drugega kot nespravljiva besnost, najljutejše sovraštvo. Svet bi rad oerkev ubil, spravil s te zemlje, in zato rabi vsa najogabnejša sredstva, ki si jih more izmisliti satanska hudobnost. Ščuva se državna oblast, naj ona nastopi zoper cerkev, hujska se ljudstvo, naj ono plane nad nas, nas pohodi in pobije. Ali nismo to doživeli ravnokar minule čase? Itd., itd.«
Po vsem tem se gospod čudi, če mu stopimo na prste. Radovedni smo, katero ljudstvo na svetu bi mirno gledalo, da bi ljudje, ki so bili v najtežjih časih njegovega boja za obstanek proti njemu, tako nesramno hujskali in klevetali to ljudstvo samo, njegov boj in s krvjo pridobljeno svobodo? Pri nas
pa med tem gospod dekan iz Rečice še naprej hujska in kleveta in nič se mu ne zgodi. To Pa bo že moral dopustiti, da bomo tudi mi naši javnosti povedali svoje mišljenje o takem hujskanju in klevetanju in pokazali gospoda takega, kot j-e, kot zakletega sovražnika našega ljudstva m države. Ali je mogoče drugače imenovati človeka, ki s prižnice, obdan z avtoriteto cerkve, takole hujska naše preproste ljudi: » . . . V prečudnih časih smo in prav nič se ne čudim, da danes toliko ljudi izgublja vero . . . Saj gledamo, kako je bogotajcem, sovražnikom božje in svete cerkve, vse dovoljeno, kar koli si izmislijo. Pri tem se jim godi nadvse dobro: saj uživajo nebesa na zemlji in kar jim poželi trebuh, si lahko privoščijo. Švigajo okoli v sijajnih, blestečih avtomobilih, oblačijo se kakor svoj čas grofje v najboljše blago. Imajo na razpolago vse zabave, ki si jih želijo, skratka, ne more se jim goditi bolje, kakor se jim, in to navzlic temu, da bijejo boga v obraz. . . «
Ni dvoma, gospod iz Rečice dobro ve, kje je treba pritisniti in kaj lahko vzbudi negodovanje med ljudstvom. Toda ljudje ne izgubljajo vere zara-
di tega, ker naj bi bilo sovražnikom cerkve vse dovoljeno itd., temveč zato, ker vero predstavljajo takšni klevetniki in izdajalci, kot je gospod Požar. Gospod Požar bo jutri spet kričal s prižnice, kako strašno je vera preganjana, zato, ker mi mislimo da njegova proti-državna in razbojniška propaganda nima prav nič skupnega z vero. Toda take zgodbice o preganjanju vere ne morejo danes nikogar več prepričati. Prevečkrat se je že izkazalo, da je to samo krinka za sovražno delovanje protiljudskih reakcionarnih duhovnikov. In nič ne bo pomagalo. Tudi tisti maloštevilni verniki, ki še naivno verjamejo gospodu iz Rečice, bodo kmalu spoznali, da je vera eno, razbijanje države in njene neodvisnosti pa nekaj popolnoma drugega!
Na V. kongresu KPJ, ki je
bil julija 1948. leta, je bilo med drugimi osnovnimi nalogami v borbi za aktivizacijo množic pri graditvi socializma in za okrepitev množičnih organizacij sprejet tudi sklep, da je treba čim-prej združiti Ljudsko mladino in Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ), da se bo s spremenjenimi pogoji spremenil tudi program Ljudske mladine ter da bomo ubrali odločnejšo pot za ideološko dviganje in pravilno vzgajanje njenih članov.
Dalje je bilo govora o tem, da je treba nadaljevati mobilizacijo mladine za graditev socializma pri nas, dvigati njeno ljubezen do dela in ustvarjalnosti na vseh področjih naše socialistične graditve.
Prvi sklep V. kongresa je danes v celoti izpolnjen. Združitev SKOJ z Ljudsko mladino Jugoslavije je bila še isto leto izvedena, večina prejšnjih članov SKOJ pa je bila postopoma sprejeta za člane Partije. Z združitvijo je prišla v mladinske vrste večja revolucionarnost, razgibanost in delavnost.
Prav tako je naša mladina prispevala v zadnjih letih izredno velik delež pri graditvi socializma. Pozivu Partije na številne delovne akcije se je odzvala z veliko pripravljenostjo in v velikem številu ter so tako z njenimi mladimi močmi zrasli mnogi novi objekti. Tako je mladina pomagala graditi Novi Beograd in tovarno težkih strojev v Železnikih, naslednji dve leti je zgradila nad 380 km avtomobilske ceste Beograd—Zagreb ter kakor prejšnja leta progi Brčko—Banoviči in Samac— Sarajevo zdaj progo Doboj— Banjaluka, da bo naši industriji laže dostopno ogromno naravno bogastvo rudnin in premoga gorate Bosne. V Sloveniji je mladina regulirala nešteto potokov in rek in osušila močvirja, gradila je Novo Gorico, letos pa se je skupno z drugo mladino vse naše države prav tako v velikem številu udeležila delovnih akcij pri gradnji hidrocentral Jablanica, Vinodol, Sevojno in Mavrovo, pri gradnji železarskih kombinatov v Sisku in Zenici, pri gradnji ceste Vrhnika—Postojna in drugje.
Mladina St. Ruperta je na
svojem sestanku sklenila tekmovati z vsemi mladinskimi aktivi novomeškega okraja. Delala bo na vseh delovnih področjih Do zdaj si je že uredila svoje kopališče, namerava pa zgraditi še igrišče za odbojko, ki bo vsem v veliko veselje. Po končani žetvi bodo priredili skupen izlet v Zagreb, radi pa bi si ogledali še druge zanimive kraje v Sloveniji. O tem se bodo še pogovorili. Pred nedavnim sta odšla 2 najboljša mladinca v mladinsko delovno brigado. Mladina želi, da bi novomeški okrajni komite imenoval tekmovalno komisijo, ki bo ob zaključku tekmovanja pregledala tekmovalne uspehe ter ocenila najboljše.
Da bi vsestransko poživila delo v svojih organizacijah, je mladina Bele Krajine sprejela tekmovanje v čast VI. kongresa KPJ. V tem tekmovalnem programu je zajeta vsa pestra mladinska delavnost na kulturno-prosvetnem, športnem, politično-gospodarskem in ostalem vzgojnem področju. Posebno skrb bodo mladinske organizacije posvečale pravilnemu razlaganju kvarnih posledic vpliva srednjeveškega misticizma na mladega človeka, s katerim hočejo ostanki reakcije vseh barv tudi v Beli Krajini zavajati mladino s pravilne poti in borbe za socializem. Slabe mladince in mladinke, ki nočejo opustiti svojih napak, bodo izključili iz organizacije, vanje pa bodo vključili dobre, zavedne in predane mlade ljudi.
Pred nekaj dnevi je mladina cementarne v Trbovljah na sestanku sprejela tekmovanje v počastitev VI. kongresa. Ob tej priliki je napovedala tekmovanje vsem delavskim mladinskim aktivom v okraju, ki bo trajalo od 1. julija do 20. oktobra. Med drugim bodo tekmovali v orga-
nizacijski učvrstitvi ter bodo zato v cementarni vključili v delavski mladinski aktiv vso mladino. V delavsko kulturno društvo »Svoboda« se bo v tem času vključilo vsaj 50% mladine, v telesno-vzgojni organizaciji Partizan pa bo začelo sodelovati novih 15% mladincev in mladink. Vso skrb bodo posvetili povezavi in medsebojnemu sodelovanju z ostalimi aktivi. V ta namen bodo pripravili več skupnih izletov v partizanske kraje, septembra pa turnir z aktivom Strojne tovarne »Miha Marinko« v nogometu, šahu in odbojki. Tekmovanje bo vsak mesec ocenjeval Okrajni komite LMS Trbovlje.
Med prvimi, ki so se odzvali tekmovanju, so bili mladinci hrastniške steklarne. V svojih sklepih obljubljajo, da bodo z boljšim političnim delom pritegnili vsaj 85% mladine v svoj aktiv. V kar največjem številu bodo sodelovali v delavskem društvu »Svoboda« in bo mladinska organizacija imela vodilno vlogo v del?' skem društvu »Svoboda II«.
Goriška mladina je z veseljem sprejela poziv CK LMS in se pridružila splošnemu tekmovanju v počastitev VI. kongresa KPJ. Tekmovalni program gori-ških mladinskih organizacij je poživeti delavnost v društvih telesne vzgoje, v kulturnih društvih, klubih Ljudske tehnike in šahovskih krožkih, v Protiletalski zaščiti ter v gasilskih in planinskih društvih. Mladina iz Renč, Zalega hriba, Prva-čine Šempetra bo pomagala pri gradnji telovadnic. Kljub pomanjkanju vodnic in voditeljev se goriška mladina zelo zanima za telesno vzgojo in se v velikem številu vključuje v organizacijo »Partizan«.
Predvsem pa bo utrdila svojo organizacijo in pritegnila v svoje vrste še tisto mladino, ki stoji ob strani. Da bo življenje vaške mladine pestrejše, bodo pripravili tekmovanja koscev, trgatve in s pestrimi programi proslave tradicionalnih kmečkih praznikov. Mladina bo pomagala splošnim in delovnim kmečkim pŠMSf1 sMrSefo »drugam, se vanje vključevala mestnega ljudskega odbora, nato ln sodelovala pri reševanju važ-"	' nih gospodarskih in drugih na-
log. Za gradnjo večjih objektov bo organizirala delovne čete in brigade. Delavska mladina pa bo pomagala delavskim svetom v njihovih prizadevanjih za izpolnitev družbenega plana.
Zbori volivcev v Mariboru
Mesto! ljudski odbor v Mariboru Je za sredo, 16. t. m. ob 20. url sklical več zborov volivcev. Vo-
pa bodo razpravljali o razu ib aktualnih gospodarskih In upravnih zadevah. Za volilne eoote 66, 67, 68 in 69 ho zbor v gimnaziji v Studencih; za volilne enote 70, 71. 76 in 77 v dvorani Mraz na Obrežni cesti; za volilne enote 72, 73, 74 in 75 v gostilni Klobasa v Erjavčevi ulici.
DROBIŽ IZ CELJA IN OKOLICE
Odbor za razsvetljavo, plin in vodovod, ki deluje v okviru sveta za komunalne zadeve pri MLO Celje bo pospešil gradnjo vodo-voda v Novi vasi. Pri teh delih so ljudje sprva veliko pomagali, sedaj pa, ko je na vrsti zadnje faza dela — inštalacije in priključek — pa je elan domačinov popustil. Vzrok temu je zlesti ne. rešeno vprašanje plačevanja teh deL
Lokal v pasaži v Prešernovi ulici bo po vsej verjetnosti obdržalo invalidsko podjetje Zvez. da. ki bo tam znova odprlo slaščičarno; točilo bo tudi brezalkoholne pijače.
Gradbeno podjetje v Celju bo
organiziralo prodajo gradbenega materiala v manjših količinah, predvsem za potrebe privatnih hišnih lastnikov.
Na Brdcah pri Dobrni so odkrili spomenik na grobu 39 padlim borcem XIV. divizije. Spomenik je oskrbela krajevna organizacija Zveze borcev in druge množične organizacije. Odkritju spomenika je prisostvovalo veliko število domačinov, pevsko dru. štvo »Kajuh« iz Dobrne in vod JLA, ki je izstrelil častno salvo.
V kmetijski zadrugi v Dramljah je bila kot knjigovodkinja zaposlena Hilda Kajtna, ki si je že dlje časa prisvajala zadružni denar. Poneverjena vsota znaša okoli 90.000 din. Bivša knjigovodkinja čaka na zasluženo kazen v zaporih.
V Jederti nad Laškim so postavili lep zadružni dom. V novih prostorih že posluje pisarna kme. tijske zadruge, v kratkem pa se bo v zadružni dom preselila poslovalnica trgovskega odseka zadruge.	M. C.
Tekmovanje hrvatske mladine la čast VI. kongresa KPJ
Zagreb, 12. julija. Centralni komite Ljudske mladine Hrvatske je poslal pismo vsem organizacijam, v katerem jih poziva na tekmovanje, ki so ga začele nekatere mestne in okrajne organizacije LM na čast VI. kongresu KPJ in V. kongresu LM Jugoslavije. Na koncu tekmovanja bo CK LM Hrvatske podelil zastave najboljši mestni in okrajni mladinski organizaciji.
Maribor
DE2URNA LEKARNA
Nedelja. 13. julija: Lekarna »Tabor«, Trg Rdeče armade 3. Ponedeljek, 14. julija: Lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Nedelja. 13. julija ob 20.30: D4A1-bert: »Nižava« Izven. Predstava na Rotovškem trgu Ponedeljek, 14. Julija ob 20: Shakespeare: »Sen kresne noči«. — Uprizori dramska sekcija KUD »Jože Hermanko« v režiji Borisa Brunčka.
RADIO MARIBOR
Nedelja. 13. julija: ob 10 javna oddaja mariborske radijske postaje Sodelujejo solisti opere in radijski orkester (prenos v Ljubljano); ob 12 oddaja v madžarščini; od 12.30 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana. Ponedeljek, 14. julija: ob 17.30 igra orkester Radia Maribor pod vodstvom Filipa Bernarda; ob 18 poslušajte domača poročila; ob 18.10 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; ob 18.40 umetno in narodne pesmi poje komorni zbor Radia Maribor pod vodstvom Ferda Pirca (prenos v Ljubljano), od 19 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR Nedelja, 13. julija:
Partizan: amei o n! film: »Iz tisoč ln ene noči*
Udarnik: italijanski film: »Junak ceste«.
Pobrežje: ameriški film: »Humoreska«.
Ponedeljek, 14. julija:
Partizan: amer. barvni film: »Iz tisoč in ene noči«.
Udarnik: italijanski film: »Junak ceste«.	s
Pobrežje: zaprto.
Celje
Celje: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska cesta 36 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
CELJE METROPOL: amer. film: »Sneguljčica«. — DOM: jugoslovanski film: »Hoja — Lero«.
Žalec
Kino Žalec: »Grenki riž«. Za mladino prepovedano.
»Mariborski teden« je obiskalo nad 12.000 ljudi
V prvih šestih dneh je obiskalo »Mariborski teden« že nad 12.000 ljudi. Med obiskovalci so seveda na prvem mestu Mariborčani in okoličani. Precej obiskovalcev pa je prišlo tudi iz drugih krajev Slovenije in lepo število tudi iz drugih republik. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj tujcev, ki so si z zanimanjem ogledali izdelke mariborskih industrijskih podjetij.
Čeprav Je mogoče sklepati kup. čijske pogodbe do 13. t. m., je bilo že doslej med obiskovalci lepo število kupcev, ki so se zanimali za nakup blaga. Sklenje. nih Je bil tudi precej kupčij in nakupnih pogodb. Največjo kup-čijsko pogodbo Je doslej sklenila Tovarna avtomobilov z generalno direkcijo pošt za 100 avtobusov v znesku 450 milijonov din. Lepo teče kupčija tudi podjetjem, ki razstavljajo pohištvo in drugo no. tranjo opremo, tako da skorajda na vseh razstavljenih primerih že zasledite listke »Prodano«. Zadružniki In kmetje, ki vsak dan v lepem številu obiščejo »Mariborski teden«, se zlasti zanimalo za kmetijske stroje, ki Jih razstavljata marlbor. tovarna kmetijskih strojev in »Agrotehna«, podjetje za nakup in prodajo ino. zemskih kmetijskih strojev, (b)
Čedalje več inozemskih turistov
Lepote naše zemlje privabljajo k nam vedno nove turiste, ki izkoriščajo svoje dopuste v naših zdraviliščih, planinah in na mor. ju. Samo skozi Maribor je dopotovalo preko Šentilja doslej čez 10.500 Inozemcev. Število tujih gostov je letos vzporedno s turistično sezono naglo naraščalo. V mesecu marcu je izstopilo v Mari. boru več turistov, kot oba prva meseca v letu, v maju več koit v prvem tromesečju, v juniju je obiskalo Jugoslavijo na progi Maribor že 3897 tujcev in izgleda, da ho višek tujskega prometa do. sežen v tem mesecu, saj je do 8. julija dopotovalo 736 gostov. Samo preteklo soboito je pripeljal vlak iz Šentilja 480 inozemcev. Večina med njimi je nadaljevala pot v Rogaško Slatino, Radence in Dobrno, pretežno pa na morje.
Glede na tako povečan tujski promet Je nujno, pospešiti gradnjo novega kolodvora, zlasti mo. derne carinarnice, kajti sedanja prav gotovo ne daje tujcem najboljšega vtisa o našem železni, škem prometu.	jp
Uvedba avtobusne proge Maribor—Ljutomer
SAP v Mariboru je s 7. julijem zopet uvedel progo Maribor—Ljutomer, ki je bila nekaj časa preusmerjena na Malo nedeljo, sedaj Bučkovci. Po novem bosta dve vožnji vsak dan, in sicer ho odhajal avtobus iz Maribora ob 6.45 zjutraj iaj ob 3 popoldne, iz Ljutomera pa ob 6 zjutraj in ob 3 popoldne. Putreba po preureditvi avtobusnega prometa je nastala zaradi ukinitve radgonskega okraja. od katerega so deli Ščavniške doline prišli pod ljutomerski okraj. Sedaj bo imelo prebivalstvo teh krajev redno zvezo s svojim okrajem. SAP je s tem ustregel želj! prebivalstva, želeti pa bi tudi bilo. da bi se prebivalstvo nove proge v čim večji meri posluževalo, (v)
Wtcnißotsßa iefk&tl tovatna
Brzojavni naslov Tekstiltvor — Tel. 24-32 Tekoči račun pri Narodni banki FLRJ filiala Maribor, štev. 640-43105-4, proizvaja:
MARIBOR
1
BOMBAŽNO PREJO, SUKANEC, BOMBAŽNE IN UMETNE SVILENE PODLOGE, TISKANINE, BORHENTE, CEFIRJE, KRETONE, GRADLE ITD.	,
NASI PROIZVODI SO ZNANI PO SVOJI DOBRI KVALITETI IN PO VEDNO KONKURENČNIH NIZKIH CENAH. OGLEJTE Sl NAS PAVILJON NA RAZSTAVNEM PROSTORU MARIBORSKEGA TEDNA.
Združene tovarne svile ■ Maribor
Izdelujejo: svilene tkanine, sladke in tiskane, za ženske obleke, perilo, podlogo ter odeje.
S 1. julijem 1952 znižane cene za povprečno 12%
Cenjeni odjemalci, poslužujte se usodnost] znižanja. Z znižanjem cen naših proizvodov se trudimo izboljšati standard našega delovnega ljudstva!
Kako živijo in gospodarijo
na porušenem Kogu
’' Iz primerne oddaljenosti je na vasice okrog Koga lep razgled. Vse hiše, tudi kleti in zidanice nad vinogradi, imajo nove strehe. Revščina sten je skrita med drevjem in sledove fronte, ki je pet tednov kosila v tem predelu, skriva razdalja. Toda ko zavije cesta »kozi Jastrebce v hrib na Kog in dalje med vinogradi, se človek nehote ustavi, kakor da mu je žal za sliko, ki je lepa samo od daleč. Na Kogu samem je povsem obnovljena samo ena Stanovanjska hiša in še ta je last bivšega trgovca Meška, ki si je znal »pomagati«. Vse ostale so urejene samo ta silo; preluknjane od neštetih strelov in granat čakajo, da bodo prebivalci lahko pomislili tudi na njihovo zunanjost. Razvaline šole je prerasla trava. Bohoti se tudi na grobo-ih vojakov in bolgarskih oficirjev, spomeniki na pokopališču so razbiti od granat in spomenik na grobu pesnika Božidarja Flegariča, ki je bil doma v bližnji vasi Odranci, je prelomljen na dvoje. Cez vso zemljo vinorodnega Koga je šla 1945. leta smrt. Nad 20 ljudi je končalo samo na minskih poljih in ljudje so postali precej zagrenjeni. Ko obiskovalec pomisli, da je to vendarle tisti Kog, kjer je bilo pred vojno eno izmed najbolj delavnih društev »Kmečkih fantov in deklet«, kjer je znani borec Jože Kerenčič z besedo in dejanji vzgajal ljudi za upor, če pomisli obiskovalec na 11 padlih partizanov, 13 ustreljenih talcev, na umrle v taboriščih in izseljene, ki jih je dal Kog v letih boja, potem se mu vsili misel, da je ostalo ljudstvo ljutomerskega okraja, ki v vojni ni bilo tako prizadeto, porušenemu Kogu zadnja leta premalo pomagalo.
Od 547 porušenih zgradb jih je bilo prvo leto za uporabo obnovljenih 16, štiriinštirideset zgradb je bilo obnovljenih do 75 •/*> 62 poslopij do 50 % in 46 hiš do 25 %. Ljudje so bili prvo leto polni vere v lepše življenje, garali so kot živina in tudi pri oblasti so našli razumevanje ter pomoč. Ce bi ta zagon ostal, bi bil danes Kog lepši kakor pred vojno. Tako pa je obnovljeno samo to, kar so obnovili prvi dve leti, ostale hiše pa čakajo, kakor čaka šola in kakor čakajo srca zagrenjenih ljudi, da jim nekdo vrne vero v to, za kar so se borili in umirali v taboriščih. Obnovitvena zadruga je pravilno porabila kredit, ki ga je imela na razpolago, a govorice, da okrajna obnovitvena zadruga v Ljutomeru ni najbolje izkoristila dodeljenega kredita, gotovo niso brez zrna resnice.
Skoraj štiri leta so kmetje na porušenem Kogu plačevali davke po isti davčni lestvici, kakor so jih plačevali na neprizadetem Murskem polju in drugod v okraju. Boljši gospodarji in tisti, ki so iz vojne vihre rešili vsaj kako živinče, so jih zmogli, nekateri pa so jih ostajali dolžni. Ker po vrnitvi na svoje domove večina prebivalcev frontnega pasu ni našla niti repa v hlevu in ničesar za v usta, je samo nekaj kmetov brez večjih težav izpolnjevalo svoje obveznosti. Drugi so jih
ISMA UREDNIŠTVU
na škodo obnove, nekateri pa jih celo niso. In tako je prišlo do ukrepov, ki so v Sloveniji gotovo edinstveni. Kolaričevi, ki ji je okupator v taborišču ubil moža in v izgnanstvu sina, so zarubili iz odvzeli polovico posestva. Cirilu Kerenčiču, edinemu preživelemu članu znane Kerenčičeve družine, so zarubili in odvzeli prav tako polovico posestva ali štiri hektarje najboljših njiv okrog domačije, odročne in manj rodovitne njive pa so mu pustili. Živine za davke ni bilo mogoče zarubiti, ker je obe družini še nista imeli. Kolaričevi je ostalo po ubitem možu pet nedoraslih otrok, zadnji Kerenčič pa se je vrnil
ročevalec Puklavec je bil preobremenjen z raznimi funkcijami in vsemu ni bil kos. Tudi tajnik krajevnega odbora v letih 1945-46 Fran'- Novak je zaradi denarnih poneverb v zaporu. Tako so nepravilne odmere davkov krivi prizadeti ljudje tudi sami, ker so nepoštenim ljudem nalagali odgovorne naloge. Podgorelec sicer pravi, da je ves zbrani denar predal in da ima za to tudi potrdila, vendar jih še ni predložil. Vaški odbor je leta 1948 skrbno varoval tudi špe-kulantsko nastrojenega Matijo Volaja. Takrat je bil za predsednika srednji kmet Jože Borko. Volaj je plačal med drugim
Baraka, ki le J let nadomešča ljudsko šolo
iz izgnanstva živčno zlomljen. Krajevni odbor je prizadetim sicer hotel pomagati, a jim ni mogel. Okrajno finančno poverjeništvo je reševalo vprašanje Koga preveč papirnato in precej brez srca. 80% gospodarsko uničenemu Kogu, kjer so ocenili vojno škodo nad 300 milijonov dinarjev, so nalagali ista davčna bremena kakor drugim neprizadetim krajem v okraju. Pa tudi na Kogu saniem bolje stoječi gospodarji niso bili pri volji pomagati onim, ki si sami niso mogli ali znali pomagati.
»Ne bom plačeval davkov za Pokrivače, Kolariče in Kerenčiče«, se je pridušal Ferdinand Kolbl, ki je med vojno dobro »vozil« z okupatorji. Njemu podobnih je bilo več.
Kakor da vse opustošenje po fronti ni bilo dovolj težko breme, si je prebivalstvo naložilo še povsem nepotrebna bremena. V krajevni ljudski odbor so volili tudi ljudi, ki vanj niso spadali. Zdaj urejajo davčne knjižice in kartoteke. Doslej se je oglasilo že deset kmetov, ki imajo v davčnih knjižicah vpisane iz prejšnjih let višje vsote, kakor so knjižene v kartoteki. Rotarjevi Justi primanjkuje v kartoteki kar 5.000 dinarjev. Nekaj kmetov ima v svojih davčnih knjižicah in v kartoteki viške. Neurejeno poslovanje je povzročil začasni tajnik Vincek Podgorelec, ki so ga izbrali za tajnika zato, ker baje noben drugi ni hotel biti. Med vojno se je Vincek vdinjal okup-torju in kot ve-ternica po značaju pač ni mogel najbolje služiti partizanskemu Kogu.
Predsednik Zabavnik je bil medtem na tečaju, a davčni po-
od 16 ha velikega posestva samo 15 tisoč din davka. Franc Plohl pa ga je moral od svojih 3 ha zemlje plačati 18 tisoč dinarjev. Nič ni čudnega potem, če si je Volaj tako opomogel, da ima kuhinjo obloženo s ploščicami, manjši kmetje pa so svoje porušene domove uredili komaj toliko, da vsaj za silo stanujejo v njih.
Ko je okrajni ljudski odbor v Ljutomeru uvidel, da odnos do porušenega Koga ni bil vedno pravilen, &e je v ljudeh zopet zganilo. Vsi, ki jih j«, vojna hudo prizadela, so pozdravili sklep, da se Kerenčiču vrne odvzeta zemlja. Zdaj pričakujejo, da bo Kerenčičov Ciril vendarle uredil zunanjost domačije, ki kot rojstna hiša narodnega heroja še vedno čaka na spominsko ploščo. Na tako zanemarjeni in poškodovani hiši je množične organizacije sram odkrivati ploščo, ki bi jo pravzaprav že zdavnaj morali odkriti. Dva mlada Kerenčiča je okupator ustrelil, mati in en sin sta umrla v taborišču. Kerenčičeva hiša je bila središče prvega upora ljutomerskih goric.
Nerešeno in ne dovolj obravnavano je zaenkrat še vprašanje zemlje ki je bila zaradi davčnih zaostankov odvzeta vdovi Kolaričevi. Novi občinski od-bor, sestavljen iz poštenih ljudi, stremi za tem, da bi se primerno uredilo tudi to. Pomoč in razumevanje ljutomerskega okraja za gospodarske težave na Kogu čutijo letos kmetje, ki si po vojni še niso opomogli posebno pri odmeri davkov. Splošna davčna lestvica je postala vendarle nižja, kakor je na Murskem polju in drugod. Tako pa je tudi prav,
Že sedem let čakajo na šolo
Solo »gradijo« že od leta 1945 besedami in papirjem, v res-ci pa še ne vedo, kdaj jo bodo Seli graditi. Gradivo poruše-šole so deloma raznesli, de-naloma pa se je spremenilo plevelom v poraslo grobljo, vorni avto »Renault« ki je last obnovitvene zadruge in mnogo koristil, je že dolgo i Avtoprometu v Ljutomeru, m so ga »premestili« ker ga Kogu niso znali sami poprav-ti. Nakaznica za 36 kubikov a je zapadla, sicer pa je bil kazan pri Veliki Nedelji, če-av je dovolj lesa v bližnji olici. Prevoz enega samega xia iz gozdov pri Veliki Ne-Iji bi stal 1.200 din, prevoz 33 bikov lesa pa bi požrl veliko oarja. C« bi bili 1845. leta iz. lani načrti odobreni bi šolo dogradili, saj je zanjo na tga mnogo zanimanja. Okrog ) kubikov zemlje je bilo že kopanih za opeko. Pripravilo je prebivalstvo s prostovolj-n delom. Posekan je bil tudi za žganje opeke, ki ga je ispevala gozdna uprava. Ker načrti niso bili odobreni, eke niso izdelali, v lesu pa je zaredil lubadar in ga je »dna uprava uporabila sama. ebivalstvo se je zaman tru-
0	in odtlej za prostovoljno lo nima več toliko volje in errve, kakor jo je svoj čas elo.
!4a Kogu je 30° šoloobveznih ■ok, bilo pa jih je tudi že č. In vseh 300 otrok je treba pati v barako, ki so jo ure-
1	s 35 tisoč din prvo leto po /oboditvi. Tu so med vojno inovali graničarji, stražarji ifnje »nemško-maidžarske«) >je. Barako so preuredili v silno šolo za nekaj mesecev, ndar služi temu namenu že lem let ter še vedno ni upan-
da bo nova šola kmalu zgra-la. Zastopniku republiškega ata za kulturo in prosveto, ki lansko jesen proučeval šol-
ske razmere na Kogu, je prebivalstvo naložilo grozdja, kolikor ga je mogel vzeti s seboj, ter ga rotilo, naj se v Ljubljani zavzame za to njihovo šolo. Toda zastopnik sveta je odšel in prebivalstvo na Kogu še danes čaka na njegov odgovor, kako je z načrti in s kreditom. Učni uspehi otrok pa so zaradi neprimernih prostorov leto za letom slabši. Ob zaključku letošnjega šolskega leta kar 49 učencev ni uspešno končalo svojih razredov. Učilnici v baraki imata vsaka po 33 m» tal. pa tudi visoki nista dovolj. V obeh učilnicah je prostora za največ 56 otrok. Elektrike na Kogu še ni in jih pozimi pri celodnevnem pouku ovira tudi tema. Prebivalstvo sämo šole graditi ne more. Kdor nima vinograda, ki daje tem krajem
največ kruha in kdor je brez vprežne živine, si ne more dokončno urediti niti svoje hiše. Opekarna je daleč, za prodane pridelke pa si je vsak gospodar prejšnja leta nakupoval živino, orodje, obleko in pohištvo. Mali kemt Viher, ki ima samo 60 arov zemlje, še zdaj nima v svoji hiši ne stropa in ne oken. V Ljutomeru pravijo, da iz okrajnega proračuna šole ni mogoče graditi, čeprav po osvoboditvi v Ljutomeru samem pridno gradijo. Tako za šolo, ki bi že morala stati, še niso rešili vprašanja, kdo jo bo gradil. Tudi ureditev začasne učilnice, ki jo popravljajo za prihodnje šolsko leto v občinskem poslopju z občinskim denarjem, bo šolsko vprašanje samo nekoliko izboljšala, ne bo ga pa rešila.
Splošna kmetijska in delovna zadruga nista lajbolfšib rokah
v m
Na Kogu s° kmetje pred tremi leti ustanovili delovno zadrugo, ki ni izpolnila svojega namena. Ker so vložili največ zemlje večji kmetje, so prevzeli v zadrugi tudi vodstvo in malo jim je bilo mar, če so bili brez-zemljaši s tem zadovoljni ali ne. Za predsednika so izbrali Jožeta Tomažiča, največjega kmeta v vasi. Nekoč je bil Tomažič predsednik društva »Kmečkih fantov in deklet«, danes pa je po svojem ravnanju nasprotnik ljudske otolejstd in socializma.
Ni ga sram, da se je povezal s tistimi, ki jih je nekoč zaničeval, samo da bi pokazal svoj odnos do ljudske oblasti. Kako je Tomažič gospodaril v zadrugi, vedo na sodišču, kjer se je moral zagovarjati, in zadružniki krezwroUaäu Z -Mrftoiižnto gao*
jem je gnojil njive, ki jih je vložil sam in jih nameraval po ukinitvi zadruge dobiti nazaj.
Njegovi konji so v zadrugi najboljši. Poleg ohišnice je zadržal zase še 80 arov vinograda. Z dobrim obdelovanjem je izboljšal cerkveno njivo, ki je bila pri oranju vedno prva na vrsti, medtem ko so za oranje nekaterih drugih njiv morali poskrbeti zadružniki mimo predsednika, ker se ta za to ni menil. Med okupacijo je bil Tomažič »oberbauernftihrer« in je postal predsednik zadruge kot gospodarski »strokovnjak«. Toda bivši kmečki »firer« je gospodaril v zadrugi zase. Zadruga je bila med najslabšimi v okraju, vprašanje brezzemljašev, ki so stopili v zadrugo in dobili ohišnice, ni bilo rešeno. Orače za ohišnice so morali odsluževati Oti «mahwikih Tudi Jakob Zv
bavnik, ki je vložil v zadrugo celo konje, ni dobil orača v zadrugi pravočasno, temveč je bil prisiljen najeti in plačati zasebnika.
Predsedniku podoben je bil tudi blagajnik delovne zadruge Praprotnik. Razen v zadrugi je imel Praprotnik tudi funkcijo blagajnika v odboru za obnovo cerkve, kjer o zbranem denarju nima čistih računov. Zadružniki mu očitajo neporavnani račun tudi v zadrugi. Medtem ko so se v Praprotnikovem hlevu domači konji (zadružni samo na papirju) pretirano redili, sta v istem hlevu zaradi preobremenjenosti z delom in slabega krmljenja poginila dva zadružna konja. Škodo, ki bi jo moral poravnati Praprotnik, je kril Državni zavarovalni zavod.
Razni odseki kmetijske zadruge so na Kogu samo na papirju. Celotno zadrugo predstavlja samo trgovina in še ta ne izkorišča vseh možnosti poslovanja. Za »nameček« ima tudi 194.000 din primanjkljaja. Razen poslovodje bi moral vedeti za vzrok primanjkljaja tudi knigovodja Meško, ki je dolžan knjižiti vse poslovanje. Vendar Meško, ki je sicer zelo veren mož, v službi ni tako natančen kakor v verskih stvareh. Ce bi svojo pobožnost uveljavljal tudi v vsakdanjem življenju, potem bi se mu gotovo zdelo »greh« prejemati tri plače in bi dve prepustil potrebnejšim. Tako pa se puli za denar na treh straneh. Kot knjigovodja Kmetijske zadruge na Kogu ima 5.000 din plače, v kmečki delovni zadrugi je zaslužil 3.000 din na mesec in v Kmetijski zadrugi na Miklavžu zasluži v knjigovodstvu prav tako 3.000 din. Nič čudnega potem, če si je edini na Kogu povsem obnovil hišo. Ker pa kot bivši trgovec še vedno zna »trgovati«, mu vse to še ni dovolj. Ko je imela lani splošna kmetijska zadruga na Kogu sre-čolov, je predlagal, da bi si dobiček razdelili ail pa ga porabili za nova okna in vrata v trgovini, ki je v njegovi hiši, čeprav dobiva za prostore na mesec 800 din najemnine.
Kmečka delovna zadruga na Kogu je v likvidaciji. Zdaj je potrebno ukiniti še ozko in nezadovoljivo poslovanje splošne kmetijske zadruge ter to panogo zadružništva postaviti na nove temelje. Kmetje na Kogu kmetijsko zadrugo potrebujejo. Treba je obnavljati sadovnjake in vinograde, urediti domove in gospodarska poslopja, mehanizirati obdelavo, toda taka zadruga, kakor jo imajo sedaj, jim tudi v prihodnosti ne bo mogla koristiti. Namesto skupnih koristi imajo od nje samo skupno škodo. Kreditni odsek ne posluje, čeprav težko čakajo nanj. Primanjkljaji, nesorazmerja med cenami v njihovi in v državni trgovini v Vuzme-tincih ter vse ostalo, je prebivalstvo Koga gotovo že spametovalo, da bo zaupalo vodenje zadruge poštenim kmetom in ne nameščencem. Tem stvarem pa bodo morale posvetiti več dela in skrbi tudi množične organizacije, posebno občinski odbor Osvobodilne fronte. Ce bi Osvobodilna fronta nastopala samo-stojneje tudi doslej, bi odpadlo mnogo nepravilnosti, ki so prizadele ljudi.
Težko pričakovana elektrika bo zasvetila le 30 domovom
Letos bo na Kogu zasvetila električna luč. Vsa leta so prebivalci mnogo govorili o elektrifikaciji in jo težko pričakovali. Zdaj, ko je v teku, pa se je odločilo zanjo samo okrog 30 družin. Ostali nimajo denarja in ne morejo plačati napeljave, čeprav so prispevali les za drogove in prostovoljno delo pri izkopu jam, poseku in spravljanju lesa. Lasičeva Jula je podrla za drogove zadnji hrast, Pevec je na račun elektrifikacije sezidal transformator, elektrike pa si kot mala kmeta vendarle ne moreta napeljati, ker stane kilogram žice 350 din, čeprav ta žica niti ni nova in jo bodo morali razpletati. Izmed 300 gospodarstev se je prijavilo za napeljavo elektrike 30 domačij. To je težak dokaz, kako je potreben prebivalstvu kreditni odsek, ki ga pri kmetijski zadrugi še ni. Pa tudi ljutomerski okrajni ljudski odbor ima pri elektrifikaciji zelo široke možnosti, da nadomesti pomoč, ki je Kog nanjo štiri leta zaman čakal, saj si sleherna družina želi električno luč.	M. S.
Regulacija lendavskega poplavnega področja
Vodna zadruga v Lendavi Je zadnji čas spet močneje poživela delo za regulacijo širokega poplavnega področja okoli Lendave. 2e dober mesec regulira večje število delavcev potok Črnec. Na Kobiljamskem potoku gradijo nasip, hkrati pa kopljejo nekaj me. lioracijskih jarkov. Do jeseni, ko nastopijo večje možnosti poplav, bo Vodna zadruga opravila precej dela. Prav pa bi bilo, da bi vsi prlzadegi nekoliko žlvahneje sodelovali. Zakaj regulacija poplavnega področja je tako izrazita stvar »knpnosti, da bi o tem ni-
1» gäg fŠ® »	»
KAKO JE KAJ TAKEGA MOGOČE?
Kranjski denunciant
Iz Kranja smo dobili dopis, v katerem nam nekdo sporoča zanimive podatke o dr. Josipu Zontarju, sedaj znanstvenem sodelavcu Ekonomske fakultete.
Iz kazenskih spisov (n. pr. spis okrožnega sodišča v Ljubljani V. R 863/1914) procesa proti Endlicherju in tovarišem ter v Kranju še živečemu Antonu Gnidovcu je razvidno, da so med prvo svetovno vojno Avstrijci obsodili in ustrelili 400 naših naprednih ljudi. Denuncirali so jih slovenski klerikalci, češ da so srbofili in da odobravajo umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Eden glavnih denunciantov je bil dr. Zon-tar, ki je ovadil lastne tovariše in nastopal kot glavna obremenilna priča proti njim na procesu. Med drugimi je denunciral tudi svojega profesorja Menceja.
Po razpadu Avstrije so naši ljudje leta 1918 zahtevali po časopisju, naj oblast
kaznuje dr. Zontarja. Objavili so članek pod istim naslovom, kot ga tudi mi danes »Kranjski denunciant«. Toda takratna oblast se za to ni brigala in stvar je zaspala.
Dr. Zontar se med obema vojnama sicer ni upal preveč politično izpostavljati, svojega protiljudskega in mračnjaško-reakcionarnega klerikalizma pa vendar ni nikdar zatajil. O tem ve povedati marsikdo njegovih učencev na kranjski gimnaziji, kjer je z vso ihto izganjal vsako napredno misel in gibanje ter preganjal in šikaniral dijake, ki so imeli napredne starše.
Ob prihodu Nemcev leta 1941 je nadaljeval svoje notorično izdajstvo slovenstva. Postal je vodja urada za utrjevanje nemštva na Gorenjskem. Ta urad je bil podružnica posebnega instituta za raznarodovanje v Berlinu, ki je bil podrejen neposredno Himmlerju. Z vso vnemo je pisal članke v »Karawanken-
Prvo povojno ocenjevanje mlečnih Izdelkov v Maribora
Letošnji »Mariborski teden« je izkoristilo tudi Združenje mlekarskih podjetij LR Slovenije, ki je priredilo ob tej priliki prvo ocenjevanje mlečnih izdelkov po osvoboditvi in njih razstavo. Zal, da sedanji letni čas za razstavo ni bil najbolj primeren.
Dasi so bila mlekarska podjetja o razstavi obveščena šele pičel mesec pred začetkom »Mariborskega tedna«, se je vendarle prijavilo 12 podjetij in kmetijskih zadrug, ki so razstavile 21 vzorcev sira in 12 vzorcev masla. Za ocenjevanje sta bili sestavljeni dve komisiji iz vrst naših najboljših sirarskih in mlekarskih mojstrov. Tako za sir, kakor za maslo, je bilo mogoče doseči največ 20 točk. Ocenjevanje je dalo naslednje rezultata (tako pri siru, kakor pri maslu navajamo le prvih pet mest);
Sir: 1. Murska Sobota 17.87 točk (trapist v hlebih), 2. Murska Sobota 16.12 točk (ementa-lec) in Murska Sobota 16.12 točk (grojer), 3. Ljutomer 15.87 točk (trapist 'v blokih), 4. Mur-
ska Sobota 15.50 točk (trapist v blokih), 5. Celje 14.25 točk (trapist v blokih).
Maslo: 1. Ptuj 16.96 točk, 2. Ljutomer 16.66 točk, 3. Ilirska Bistrica 16.10 točk, 4. Ljubljana (izdelek mojstra 'Kotnika) 15 točk, 5. Ljubljana (izdelek mojstra Grandovca) 14.83 točk.
Ti rezultati nam povedo, da se mlekarstvo nekako »seli« v vzhodne pokrajine naše republike, kar je nedvomno naravna posledica industrializacije naše Gorenjske, ki je nekoč bilo naše klasično mlekarsko področje. Uspehi razstavljenih predmetov iz teh krajev pa dokazu-jejoj da ima Štajerska prav dobre pogoje za mlekarstvo. Razstava je še pokazala, kako potreben je našemu mlekarstvu pravilnik o prometu z mlekom in mlečnimi izdelki, ki bi vseboval enotne predpise (standard) o sestavi, kakovosti in oblikah naših najvažnejših mlečnih izdelkov. Za ta pravilnik se poteguje združenje mlekarskih podjetij ves čas, odkar obstoja, in ga res ne bo mogoče več dolgo odlašati.
bote« in se podpisoval z imenom »Schonta«.
Mislili smo, da je vse to dovolj diskreditiralo dr. Zontarja in mu odvzelo pravico še kdaj koli in kar koli predstavljati v novi Jugoslaviji. Toda očitno nekateri ljudje na ljubljanski univerzi niso takega mnenja in smatrajo, da vse to ni važno, kajti dr. Zontar »je vendar znanstvenik in znanost z izdajstvom nima nič opraviti«. Tako je nekaj let po osvoboditvi zadostovalo za to, da je dr. Zontar na skrit način in po nam neumljivih potih prišel na univerzo in postal honorarni predavatelj pravne zgodovine Slovencev na pravni fakulteti. Ne glede na to, da bi tudi od tu lahko njegovi študentje marsikaj povedali, se pot njegovega vzpona s tem še ni nehala. Postal je predavatelj tudi na ekonomski fakulteti in sedaj je znanstveni sodelavec te fakultete. S tem je seveda dr. Zontar dokončno rehabilitiran, nihče pa se še do-sedaj ni spotaknil niti ob to, da je bil pred kratkim v Nemčiji, kjer je zastopal slovensko pravno zgodovino na kongresu pravnih zgodovinarjev.
Tako so torej notoričnemu izdajalcu in reakcionarju pozabljeni vsi grehi in za nekatere ljudi je postalo že vse vseeno — izdajalec ljudstva ali borec za ljudstvo — samo nekaj let in vse je pozabljeno.
Mi pa se s tem ne moremo pomiriti. Najodločneje protestiramo in zahtevamo od tistih, ki so izgubili vsak smisel za to, kaj je moralno in kaj žali vsakega poštenega Slovenca, da takoj popravijo to v nebo vpijočo nesramnost! Izdajalec je izdajalec, pa tudi če ima celo enciklopedijo znanja v glavi! Poleg tega si lahko mislimo, kakšno znanost goji in vceplja v glave našim študentom dr. Zontar. Zato mu je treba vzeti možnost, da svoje moralno pokvarjene in politično reakcionarne nazore razglaša z naših znanstvenih tribun. To zahteva med drugim tudi občutek časti in ponosa naših ljudi, da so Slovenci, ki jih je Zontar vse svoje življenje najbolj nesramno izdajal.
PRED »INVALIDSKIM TEDNOM« V LJUBU ANI
Kako se invalidska organizacija Ljubljane pripravlja na Dan vstaje in prvi „Invalidski teden«
Po pomembnih ukrepih naše vlade za izboljšanje invalidske zaščite ki so prav v dneh, ko je stopila v veljavo nova uredba o invalidskih prejemkih, najbolj očiten dokaz skrbi naše Partije in ljudske oblasti za invalide in družine padlih borcev, je sklenila ljubljanska invalidska organizacija z invalidskim tednom pokazati našemu delovnemu človeku vse svoje delovanje, naloge in uspehe, vzporedno s tem pa kar najbolj dostojno proslaviti Dan vstaje slo. venskega ljudstva.
Slavnostna seja mestnega odbora Zveze 'WI Ljubljana, obiski težkih invalidov, polaganje vencev in cvetja na grobove padlih borcev, narodnih herojev in talcev, glasbeno literarni večer s sodelovanjem priznanih slovenskih umetnikov, kratka kulturna prireditev in proslava Dneva vstaje v invalidskem domu ter invalidska partizanska patrulja^ dalje plavalna in waterpolö tekma med ljubljanskimi in beljaškimi invalidi, namiznoteniški, kegljaški in šahovski dvoboji invalidov vse to je spored »Invalidskega tedna«. Osnovna naloga tega tedna je, vsaj površno prikazati našemu delovnemu ljudstvu, kako se trudita naša ljudska oblast in invalidska organizacija omogočiti osebnim in družinskim invalidom dostojno življenje in jim hkrati dati vso
Na jeseniškem kolodvoru vihra zastava mladinskih brigad
2alosten in sramoten Je za Jesenice prav kolodvor, ki bi moral biti središče Jeseniškega industrijskega mesta. Tudi na tujce, ki prihajajo v vedno večjem številu k nam v goste, ne delajo ruševine kolodvora najboljšega vtisa. Dolgo časa se je zavlačevala grad. nja novega kolodvora za tako pomembno železniško križišče.
V mesecu Jnlijn pa so zapeli krampi in loparte na teh ruševinah. Delovne roke mladine so odprle novo stran zgodovine Jeseniškega kolodvora. Ponosno vihra nad ruševinami mladinska zastava ln zagorela telesa mladink in mladincev se sklanjajo nad delom. Dve močni delovni brigadi iz jeseniške gimnazije dajejo po. let novemu delu. Poleg teh dveh brigad pridno delajo tudi delavci gradbenega podjetja- »Primorje« iz Ajdovščine. Izkop bo kmalu, goto, morda še to Jesen, se bo dvigala nad dosedanjimi žalostnimi ruševinami nova stavba kolodvora, ki bo v okras Jesenicam samim, tujcem pa pokazala, kaj vse zmore mladina in delovno Uwjjtvo socifüifgtae domovine.
priložnost, da enakovredno zdravim državljanom nastopajo v vseh področjih javnega življenja. Naj se v teh dneh torej vsakdo seznani z invalidsko organizacijo socialistične Jugoslavije, ki prednjači v svetu s svojo popolno invalidsko zakonodajo. Starejši ljudje ki se še živo spominjajo življenja v bivši, kapitalistični Jugoslaviji, bodo najlaže spoznali ogromno razliko med življenjskimi in de-
lovnimi pogoji invalidov v predaprilski in današnji Jugoslaviji.
S prireditvami v okviru Invalidskega tedna hoče invalidska organizacija mesta Ljubljane tudi svečano proslaviti 22. julij — Dan vstaje slovenskega naroda ko so v odločnih rokah našega delovnega človeka odjeknile prve puške oborožene vstaje in naše ljudske revolucije.	-C,-
Pripombe mladine k delu
šolskega sveta na 111. gimnazifi
T »Slov. poročevalcu« dne 7. VI. smo z začudenjem opazili na 3. strani izčrpno poročilo o delu šolskega sveta na III. gimnaziji v Ljubljani.
Radovedni smo, kje Je tista »dragocena vez« med dijaki in šolo ozir. vzgojitelji. Med dijaki, ki Jih odlikuje visoka politična ■zavest in materialistični pogled na svet ter vzgojitelji, ki so nezainteresirani na novi stvarnosti taka vez ne obstoja, saj tudi ob. stojati ne more. Dalje, presenečeni smo bili tudi nad opisom velikodušne pomoči naši »pokvar. jeni« mladini. Človeka, ki je to novinarju izjavil, bi rad vprašal, zakaj o tem govoriti, ko vendar vemo, da je ravno pijančevanje in zahajanje v nočne lokale zelo redek pojav. Mladina je ogorče-na. ker Jo naši vzgojitelji in celo šolski svet tako kruto obsojajo. Ali je to mogoče celo profesor, ki mu Je mladinska organizacija tm v peti? Menimo, da je govorjenje o pokvarjenosti srednješol. ske mladine zgolj neuspel poizkus prikazati, kako malo pažnje polagajo mladinske in ostale orga. nizacije na vzgojo mladine.
Ne odrekamo jim tega, kar so storili na vseh področjih svojega dela. vendar mislimo, da so pozabili na glavno, pozabili so na ideološko vzgojo naše mladine. Od šolskega sveta pričakujemo nekaj več, kakor to. da se »neštetokrat sestane«. Mladina in mladinska organizacija pričakujejo od šolskega sveta pomoči ne samo v upravnih, marveč tudi vzgojno političnih zadevah. Mislimo, da šola. kot vzgojni zavod v novi so. cialističnl družbt, s tem. da Je izboljšala učni uspeh za 20'/i še zdaleč ni opravila vseh svojih nalog. Nivo znanja se za toliko ni dvignil. Da ne hoste napačno razumeli. Tudi mlad’nska organi, zacija se bori za izboljšanje učnega uspeha, vendar pri tem ne zanemarja ideološke vzgoje mladine, kot to opazimo pri večini naših pedagogov in kakor izgleda tndi pri šolskem svetn.
Ne smemo in tudi ne težimo za tem, da hi v naši gimnaziji vzgo. jili mladino le z odličnimi učnimi uspehi, ki jim Je pa vseeno, kaj se godi okoli nje, ki Ji je malenkost zatajiti domovino. Hočemo odličnjake, hočemo čimboljši uspeh, toda hočemo tudi patriote, ki bodo vselej in povsod znali zastopaj nato domovino,__________
Danes je mladinska organizacija na III. gimnaziji le senca nekdanje, močne. To je posledica vzgo. je nekaterih naših pedagogov in članov šolskega sveta, ki so se upali mladinskim aktivistom izraziti nekako takole: »Za mladinca, člana LMS, je predvsem važno, da je dober dijak; v njegovo ostalo delovanje in njegovo politično prepričanje pa naj se mladinska organizacija ne vtika.« — In ravno ta profesor je član šol. skega sveta in ravno ta profesor je najvplivnejša oseba na šoli in v šolskem svetu. Zato se ni čn. dati. da ni bilo govora o vsem, kar je v šoli novega in naprednega.
Mladina pričakuje, da se bo v prihodnjem letu polagalo več pažnje sestavi sveta in da se bo novi šolski svet bolj zanimal ravno za te probleme. Le na ta način bo mogoče Izboljšati res težaven položaj na III. gimnaziji v Ljubljani.	T. M
V »Elektrovinid skrbijo za razvedrilo delavcev
Za poglobitev tovariškega sožitja in okrepitev po napornem delu je delavski svet »Elektrokovine« s pomočjo organizacije I» j ud ske tehnike priredil v zadnjih mesečin več izletov za svoje delavce ln nameščence. Po prvem izleta v zdravilišče Dobrno, kamor so se odpeljali z enim avtobusom, so priredili izlet v Rogaško Slatino. Za to pot Je bilo treba že tri avtobuse, tako Je med člani kolektiva naraslo zanimanje aa skupne izlete. Spotoma so se usta. vili v Strnišču ter sl ogledali bloke in tovarno, kjer so se seznanili s potekom proizvodnje, in Bori. najnovejšo turistično postojanko, ki Je znana zlasti Izza okupacije kot eno zlaglasnih okupatorjevih taborišč. V Rogaški Slatini so izletniki preživeli prijeten dan in večer in so nazaj, grede obiskali še Slov. Bistrico.
Izleti te vrste so najboljši način povezanja delavstva in na-meščenstva v kolektivu in bi bilo prav, če bi tudi drugod sledili zgledu »Elektrokovine«. Stroške prevoza so delavci poravnali z enodnevnim delom, tako da so izlet omogočili vsem članom. Pripravljajo se Že na prihodnji izlet v Logarsko dolino.	-jč
I
v
NI RAZGLEDI
j
’> slej društevnega
prežemati
društvih,
litografija
Gimnazija v Kranju nekoč
Nekaj iz zgodovine
Kadar govorimo o kranjski gimnaziji, imamo navadno v mislih današnjo I. gimnazijo. Njeni začetki segajo v leto 1802, ko je bil takratni trivialki dodan tretji letnik — prvi latinski razred. Ta razred je bil s prihodom Francozov ukinjen, a 10. oktobra 1810 je bila ustanovljena državna gimnazija. Tej je bil odmerjen le kratek čas. zakaj od 1813 dalje je imel Kranj zopet le latinski razred v okviru ljudske šole, in sicer vse dotlej, dokler ni bila 1861 odprta nižja gimnazija klasičnega tipa, ki se je leta 1870 potem spremenila v realno in je bila nazadnje do leta I860 postopno
žitev jugoslovanskih narodov v samostojno državo. Taka rešitev narodnega vprašanja pa je terjala revolucionarnih dejanj in k takim dejanjem se je dijaška mladina v Kranju nagibala ter priredila nekaj vidnih manifestacij svoje narodne zavesti prav v letih, ki so pripravljala prvo svetovno vojno in so potekala zato v sila napetem ozračju. Čeprav politično diferencirana, je razen nekaj izjem, kadar je šlo za narodno stvar, nastopala enotno in je pri tem imela oporo v narodno zavednih profesorjih.
Po prvi svetovni vojni je kranjska gimnazija postala slovenska. Njen socialni ustroj se je med obema vojnama iz leta
in danes
Ive Subic: Zenica, risba ukinjena. Leta 1884 pa je dobil Kranj svojo popolno klasično gimnazijo. Le-ta se je 1897 preselila v današnje gimnazijsko poslopje, ki je bilo to leto dograjeno. Od šolskega leta 1924-1925 pa se je začela preusmerjati v realno gimnazijo, kar je po svojem bistvu še danes.
Z ustanovitvijo popolne gimnazije je postal Kranj pravo dijaško mesto, saj je imel na prelomu stoletja že 457 dijakov. Večina od njih je prihajala s kmetov, precejšnji del so tvorili sinovi obrtnikov in le 10% jih je bilo iz mesta.
Pred prvo svetovno vojno so se kranjski dijaki močno zanimali za književnost, leposlovno in znanstveno. Knjige so naravnost strastno prebirali in učili so se tujih jezikov, zl-su slovanskih. Na njihovih stanovanjih si naletel na dela iz filozofije, kuiturne in umetnostne zgodovine, prircdosiovja ter na učbenike raznih jezikov. Niso pa samo sprejemali, skušali so tudi sami spregovorili o tem ali onem vprašanju. Zato so izdajali rokopisna glasila. Vsa ta dejavnost je bila izraz njihove narodne zavesti, ki je dobila med balkanskimi vojnami že kar radikalno obliko. Takrat se je del kranjskih dijakov tajno organiziral in se navduševal za zdru-
V leto spreminjal. Število dijakov s kmetov je procentualno padalo; le-te je duhovščina od 1905 dalje usmerjala v St. Vidu. Več je bilo meščanskih in uradniških sinov, pa tudi otroci nižjih nameščencev, delavcev in bajtarjev so začeli obiskovati to gimnazijo in so študirali prav ob trdih pogojih, bodisi da so se v Kranju otepali z revščino bodisi, da so se vozili. Vtem ko so bili dijaki med prvo svetovno vojno politično in svetovnonazorsko deljeni v glavhem le v liberalne in klerikalne, se je ta diferenciranost v zadnjih letih pred domovinsko vojno povečala: mladina, ki je bila družbeno zapostavljena, se je ločila od osialih in se začela trajno organizirati in delati po navodilih KP. Prav ta mladina, ki je bila procentualno na gimnaziji naj-šibkeje zastopana, je bila idejno najmočnejša in je imela zato precejšen w>liv tudi na ostalo diyvtvo, kar je potrdila doba okupacije, ko je precej kranjskih dijakov prijelo za puško ali pa delalo na terenu: tu so se odlikovale zlasti dijakinje.
Po osvoboditvi
Med okupacijo gimnazija ni delala, v Kranju so bile nemške šole. Nekaj dijakov in dijakinj
si je utrlo pot na nemške gimnazije, večina pa je prenehala s študijem in tako izgubila štiri leta. Da bi to izgubo vsaj delno nadomestili, so bili v juliju 1945 odprti tečaji in dovoljeni posebni razredni izpiti, tako da so nekateri dijaki preskočili tri ali redki celo štiri razrede. Razumljivo je, da je ob tem raven znanja padla, kajti dijaki po vsem tem niso mogli imeti trdne podlage, četudi so delali z neverjetno vnemo. Posledice teh skokov se na kranjski gimnaziji poznajo v višjih razredih še danes, toda ti skoki so bili nujno zlo. Poudariti pa moramo, da zadnja štiri leta kranjska gimnazija že kar uspešno tekmuje z ostalimi gimnazijami in že vseskozi po vojni daje visokim šolam dobre dijake. Njen sloves solidnega dela je bil kaj kmalu obnovljen.
Socialni sestav kranjskih dijakov se je po vojni močno spremenil, toda v glavnem le v nižjih razredih. Tu je dotok otrok iz vrst delovnih ljudi zelo močan. Toda starši teh dijakov večidel nimajo ambicije, da bi dali svojim otrokom večjo izobrazbo, njim je le na tem, da le-ti med šolsko obveznostjo dosežejo čim več in da se gredo potem učit kake obrti. Prav redki od teh dijakov nadaljujejo študij na srednji strokovni šoli, še manj pa v višji gimnaziji. Zato se družbeni ustroj v višjih razredih le malo razlikuje od onega pred vojno: učenci v glavnema prihajajo iz vrst nameščencev, obrtnikov in imo-vitejših kmetov, le malo je med njimi bajtarskih in delavskih sinov in hčera. In prav ti, slednji, ki so, kakor rečeno, redko posejani, so nosilci napredne miselnosti na zavodu in hkrati v večini primerov tudi najboljši učenci. Ti so tudi pobudniki skoraj za vso izvenšolsko dejavnost kranjske gimnazijske mladine za dejavnost, ki ni majhna. Zadnja leta ima kranjska gimnazija naslednje krožke: literarni, dramatski, prirodoslovni, matematični, glasbeni, ljudsko tehniko, tabornike, in fiz-kulturne aktive, katerih člani so vključeni v mestne športne organizacije. Poleg tega ima dva pevska zbora — pionirski in mešani mladinski. Dijaki goje tudi šah in so povečini člani Pomladka RK.
Kulturno in prosvetno delo
Dramatski krožek je dal po vojni tri uspele prireditve, njegovi člani pa tudi stalno sodelujejo pri Prešernovem gledališču. Literarni in glasbeni sta pripravila nekaj akademij, letos skupaj s pevskima zboroma. Te tri skupine stalno sodelujejo na šolskih in mestnih proslavah. Najbolj razgiban je prirodoslovni krožek, saj uživa zadnje leto sloves najboljšega takega krožka v Sloveniji. Razdeljen je v tri sekcije: zootomsko-fiziološko, kemijsko in jamarsko. Vsak teden ima predavanja, ki so vezana z vajami, filmom ali s ski-optičnimi slikami, prireja pa tudi ekskurzije. Matematični krožek se ukvarja predvsem z
Ob zaključnem zvezku IV. letnika
Slavistične revije
Slavistična revija, ki je edini naš časopis za literarno zgodovino in jezik in ki nuna menda tudi v vsej državi enakega ali podob, nega tekmeca, doživlja obenem z ostalimi našimi revijami krizo, ki so jo povzročili podražitev in visoki stroški za papir, tiskarske storitve in ostale izdatke. Izdajajo jo sicer tri naše važne ustanove: Slavistično društvo ter instituta za jezik in za literature pr; Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kljub temu pa so naročniki dobili zaključno 3.—4. številko IV. letnika (1951) šele konec maja t. 1.
Predsedn.k Slovenske akademije znanosti in umetnosti Fran Ramovš razpravlja v uvodnem članku o praslovanski meta toni ji in ugotavlja, da je smatrati praslovansko metetonijo za izraz mto. nacijskih in akcentskih poiavov, ki ga vzporedne oblike razširjajo preko prvotno fonetično upravičenega obsega. — Anton Slodnjak objavlja četrti prispevek k pozna, vanju Prešerna in njegove dobe. To pet razčlenjuje »Sonete nesreče« in prikazuje, da jih Prešeren sam. ki je pri objavljanju vedno izpustil prvi sonet (Pov’ do let starih čudne izročila), tako ni nikdar imenoval. T: soneti so v zvezi s Prccempvo ljubeznijo do Marije Kajetane Khlttnove iz Gna. za, ki jo je Prešeren spoznal okrog leta 1829. — Dr. Jakob Kelemina piše o langobardskih spominih pri Slovencih. Germansko pleme Lan. gobardov je doseglo Italijo 1. 568, medtem ko so Slovenci 1. 595 zasedli Norik do Drave in so se pojavili krog 600 na mejah Italije. Marsikatero ime in besedo, ki so §e danes žive pri nas, smo prevzeli od Langobardov, ki so se pred nami mudili v naših krajih in so z’.asti pustili svoj vpliv v onih predelih, ki so mejili na furlansko vojvodino. — France Koblar prikazuje Jurčičeve dramatike načrte. Običajno menimo, da je Jurčič napisal samo tragediji »Tugomer« (po prvotnem besedilu) ter »Veroniko Deseniško« in p9 sodeloval pri veseloigri »Berite Novice!« Toda študij njegove zapuščine kaže. da je imel Jurčič še* več načrtov za različna dramatska dela. kakor n. pr. za komedijo »Prepir« (pozneje »Razortlja in trma«), zp. veseloigro »Olikani Slovenec«, dalje za veseloir^o o omikanem nemškutarju, priprav-Irial je tudi še eno tragedijo itd. Sploh je Jurčič mnogo prebiral de’a o dramatiki in njegove beležnice vsebujejo številne izolske o smotrih dramatike (po Schleglu, Ccfai&lerju itd.). — Tine Logar pro-
učuje v obširnem članku obsoško-nadiško dialektično mejo. ki teče nekako med kraji Robič—Kred— Potoki (fmed Kobaridom in Nadižo). Kot vzgled za govore zahodno od Kobarida objavlja pisec tri dialektične tekste in sicer iz Kre. da, Breginja in Robidišča. — Mirko Rupel priobčuje prispevek k prot: reformacij skl dobi. V prvem poglavju razpravlja o tem, če naziv » proti reforma ci j sik a « doba odgovarja dobi, ki jo označuje. V II. poglavju so objavljeni biografski podatki o pisateljih proti-reformacijske dobe:	o Janezu
S vet ok risk em, Hipolitu. Rogori ju in Romuaidu. — Finski slavist Santeri Ankerla obravnava etimologijo ruske besede »mainaist«, ki je b'la nekak zaničljiv naziv za Fince v petrograjski guberniji do ruske revolucije.
Sledijo bogati zapiski in gradivo. Ob 50 letnici upravnika ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirka Rupla piše Pavle Kalan; o trenjih v ruski lingvistiki poroča Rajko Nahtigal; Milan Grošelj pa navaja nekatere neizkoriščene grške glose, a Fran. ce Grivec objavlja pripombe k žit ju Konstantina. Obširen je prispevek Frana Petreta o začetku korespondence med Stankom Vra. zom in Safafikom, ko je Safarik objavljal slovanske ljudske pesmi in mu je Vraz pošiljal nekatere iz svoje zbirke. Iz praških arhivov navaja Petre tudi 20 ljudskih pesmi, ki jih je poslal Vraz Safariku in nekatera medsebojna pisma. Alfonz Gspan poroča, kako so Nemci 1943 cenzurirali v knjigi »Šopek Cankarjevih pisem Iz Slovenskih goric na Rožnik« 17 vrst v Cankarjevem pismu iz leta 1910. Janez Logar je napisal članek v spomin pok. slovenske, mu bibliografu dr. Janku Slebin-gerju. Luigi Salvini objavlja bibliografijo italijanskih spisov o slovenski kulturi. Končno objavlja A. Pirnat še letoois Slavističnega društva za 1. 1948—1951. Med knjižnimi poročili in ocenami je zanimiva 11 strani dolga analiza prof. N. Preobraženskega o slovenskem prevodu rorne na »Tihi Don« ruskega pisatelja M. Solo-hova. Avtor ugotavlja med dru-g:rm: »Zaključna sodba o prevodu meva biti odklonilna. Prevajalcu ■’ahko štejemo v dobro samo dolenjski besedni zaklad. Ima dovolj inačic za številne kozaške kletvice in kolikor razume ruske krilatice, jih bolj ali manj spret, no nadomešča z domačimi IzrazL
Ne čutim se poklicanega, da bi ocenjeval slovenski slog prevoda. Zame je odločilno razmerje do izvirnika. V tem pogledu je prevajalec vsekakor odpovedal. Rusko besedilo obvlada površno, ni kos skladnji in pogosto napačno tolmači rečenice, kar znižuje kakovost rokopisa. Prevajalec ne najde izvirniku ustreznega izraza in preveč greši zoper snisel. Podal je dokaj zmeden odmev »Tihega Dona’.« Zvezek zaključujejo številna drobna poročila o raznih slavističnih izdajah in revijah.
Kakor doslej, smo tudi s to številko Slavistične revije zadovoljni in prav bi bilo, da bi se našla sredstva, ki naj bi zagotovila še nadaljnje nemoteno izhajanje tega znanstvenega časopisa.
Cv. A. K.
višjo matematiko iznad šolskega programa, posebna skupina v njem pa študira geometrično risanje. Pomembno vlogo je letos odigral Pomladek RK: vneto je skrbel za higieno in organiziral tečaje za prvo pomoč ter je to pomoč dijakom tudi nudil.
Preobsežno bi bilo, ako bi se spuščali v podrobnosti, saj že iz navedenega lahko ugotovimo, da kranjski gimnazijci veliko delajo; le škoda, da v to delo niso vključeni dijaki, ki se vozijo, in teh — ni malo. Delovna tradicija, ki so jo pokazali prvi višješolci v Kranju, ko so predvsem delali literarno in narod-no-politično, ni zamrla pač pa je zajela širši obseg in drugačen okvir. Vsa izvenšolska dejavnost na kranjski gimnaziji je združena z delom mladinske organizacije. Od tod izhajajo pobude in tu dobivajo podporo posamezne delovne skupine. Pomaga pa jim tudi nekaj profesorjev.
Zaključne besede
Po vojni je število dijakov v Kranju močno naraslo, tako da vseh gimnazijsko poslopje ni več zmoglo. Zato sta bili pred leti ustanovljeni še dve nižji gimnaziji, ena v mestu, druga v Stražišču, ki pa sta obe zaradi vedno večjega dotoka učencev glede prostorov že kar na tesnem. Vprašanja, katerega rešitev pristojni krogi prelagajo iz leta v leto. se bo pač treba resno okleniti. To vprašanje je novo gimnazijsko poslopje in zraven tega še dijaški internat, ker sedanji svojemu namenu povsem ne ustreza. Poskrbeti bo tudi treba, da bodo sinovi in hčere delavskih družin v večji meri nadaljevali študij na višji gimnaziji in s tem spremenili socialno strukturo višjih razredov. To je nujno, ako hočemo vnesti v višjo gimnazijo zdravega duha in odstraniti iz šole vplive nazadnjaške miselnosti. Kakor je pred prvo svetovno vojno in po njej prevladovala in vodila na kranjski gimnaziji napredna miselnost, tako mora tudi poslej, izhajat' pa mora iz dijaških vrst in imeti vso podporo pri profesorskem zboru.
C.
UMETNOSTNI ZAKLAD! ©
Za impresionizem je med vrsto slikarjev, ki jo v njem od kasnega Maneta do zgodnejših del van Gogha in Gauguina ter številnih nadaljevalcev v Franciji in drugod končujejo, nadaljujejo ali pričenjajo svoj slikarski razvoj, najznačilnejši Claude Monet. Dvoje njegovih podob pomeni dvoje pomembnih datumov. Danes objavljena upodobitev kopališča »La Grenouillčre« predstavlja motiv, ki sta ga Monet in Renoir nekajkrat posnela v prijateljskem sodelovanju 1. 1869. vsak vsaj v dveh inačicah. Delo pomeni skupaj z ostalimi rojstvo impresionistične tehnike. Po drugi sliki 1. 1874 razstavljeni »Impression. So. leil levamt« (Vtis. Vzhajajoče son. ce) se je — kot znano — mladih novatorjev oprijel sprva zbadljivo mišljeni vzdevek impresionisti. -In tudi poslej ostane Monet zvest impresionizmu, čeprav preživi tako njegovo zmago kakor njegov umik pred novimi slogi, ki mu do 1. 1926. ko umetnik umre, slede z vedno večjo naglico.
Danes nas loči od slikarjeve smrti že dobrega četrt stoletja in nedavno odprte razstave njegovih del v glavnih mestih Švice in Francije sodijo med najvažnejše umetnostne dogodke zad. njega časa. Zato si vse teže predstavljamo revščino, ki jo je tolkel nepriznan: Monet v 60-ih in 70-ih letih. Malo pred nastankom naše slike je slikarja, ki je v ostalem enako možato prenašal i neuspeh i slavo, stiska pripravila do tega, d« je poskusil samomor. Bil je to čas, ko so se pred njegovimi razstavljenimi slikami najveseleje zabavali. »Monet ali Manet? Manetu dolgujemo tega Moneta. Bravo Monet! Hvala. Ma. net!« Pri tem taka šala niti ni temeljila le na sličnosti obeh priimkov. Manetove pleneristične slike so dejansko vplivale na mladega Moneta, ki se je tedaj ba. vil tudi še s figuraliko. Pozneje lahko opazimo le še vidnejši umetnostni vpliv. Med prusko-francosko vojno se Monet zateče na Holandsko in spozna japonske
lesoreze. Glavna učiteljica pa mu bo vse bolj narava, ki jo bo ta »morda najbolj slikarski vseh slikarjev 19. stol.« tako siiov:to, ostro in vztrajno sprejemal v vseh njenih menjavah letnih časov, dnevnega krogoteka in atmosferskih prilik. Monet, ki si v 80 ih letih počasi pribori ugled, se vse bolj umika iz Pariza. Postane izrazit krajinar in ob dosledno empiričnem proučevanju svetlobe in barvnih odsevov se mu zlasti pri. ljubčjo kraji ob morju in ob rekah s svojimi spreminjastimi površinami. Dosledno optično dojemanje predmetov v njihovih trenutnih in naglo se menjajočih iz. gledih pa ga vodi k vrstam upodobitev enega in istega motiva. Od 1890 dalje si slede številne podobe Senenih kopic. Topolov, Ro_ uenske katedrale .. . Venomer po. navijani predmet je posta*! neve-žen v primeri s svojim mavrično se izpreminjajočim * barvnim videzom: v trenutku naj-doslednej. šega optičnega naturalizma se je poudarek na upodabljajočem mo. me-ntu prevesil v barvno poezijo in odprl pot novim, močno dekorativnim možnostim, ki so jih zavestno pričeli izkoriščati šele mlajši.
Monet, ki je Manetu bogato povrnil, kar mu je ta posodil sredi 60-ih let, pa ostal ob njem. čeprav dejanski utemeljitelj impresionizma, najprej skoraj v senci, je umrl kot 86-!eten starec v samoti in poln dvomov o vrednosti svojega dela. ki se je zdelo zdaj že zgodovinsko. Tri leta poprej so mu osvobodila oči mrene, ki je vso zadnjo dobo kalila nekdaj tako ostri pogled. Impresionisti so se dobesedno žrtvovali svojemu delu. Zdi se nam, da o tem ne govore le množina stvaritev, ki so jih zapustili, in preprosti živ. ljenjepisi, ki se odvijajo med razstavami, slikanjem na prostem in vedno redkejšimi medeeboiniimi obiski. V kasnih letih govore o tern tudi hrome Renoirove roke. na katere so morali čopiče navezovati. in izčipane ter bolne očsi Moneta in Pissarroja. Se,
Dejstva
Z novim finančnim sistemom in gospodarnostnim računom, ki se je neizprosno postavil pred vse naše delovne kolektive, delavske svete in upravne odbore, so kajpada kaj naglo začeli usihati in kopneti vsi tisti bogati, včasih naravnost razkošni finančni viri, ki so jih trošila naša stotera in stotera kulturnoumetniška društva in podobne ustanove. Kako iahko in prijetno je bilo takrat delo in življenje po društvih. Kdo se je brigal takrat za sredstva, za tisočake in sto-tisočake! Ali v tej vrtoglavi finančni brezkrbnosti se je po mnogih društvih začela naše kulturno prosvetne dejavnosti lotevati silno nevarna bolezen.
Ostanimo na priliko pri naši kulturnoprosveti dejavnosti. Skoraj po vseh letošnjih občnih zborih Ljudske prosvete so na eni strani rasle skrbi in tožbe, da društva ne bodo mogla več delati, ker so brez sredstev. Na drugi strani pa so hkrati padale trde obtožbe na račun profesionalizma, ki se je v letih finančne brezkrbnosti vgnezdij in razpasel po društvih, ki naj bi gojila, širi-rila in poglabljala socialistično kulturo in prosveto ter z njo med množico budila in oblikovala socialistično zavest. Ta profesionalizem, ki je bil mnogokdaj kaj sumljivega »socialističnega značaja«, ni v glavnem samo izčrpaval sicer
ampak je marsikje hote in nehote potiskal vse kulturnopro-svetno prizadevanje v malomeščanske vode.
Po mnogih društvih ni bilo več tistega požrtvovalnega idealizma, s katerim je nekoč v kapitalističnih pogojih slovenski proletarec v »Svobodi«, »Vzajemnosti« in drugih delavskih društvih v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah, v Celju in drugod oblikoval svojo razredno kulturo in prosveto, širil svoje znanje in obzorje in se krepil za težko politično borbo. To trdo in preizkušeno kulturno prosvetno šolo delavskega razreda sta finančna brezskrbnost in pa zlasti profesionalizem potisnila ob stran. Ker pa ima vsak profesionalizem hote ali nehote v sebi neogiben subjektivni značaj pridobitnosti, so kajpada vse te profesionalne pozicije v naši kulturno-pro-svetni dejavnosti zapirale vrata novim in novim ljudem, zapirale vrata pred množičnostjo, onemogočale, da bi kulturno prosvetna dejavnost rasla »od spodaj navzgor«, iz idealizma in resnične potrebe.
Ko je ugasnil zlati finančni čas, so se kajpada »užaljeni in razočarani« profesionalci začeli umikati. Vljudnejši so ob slovesu skušali v društvih zasejati dvom, da bi sploh še mogla brez njih obstojati kulturno prosvetna dejavnost, da bo šlo zdaj s kulturo navzdol itd. Bolj drzni so napovedovali, da bo po-udejstvovanja
Vlado Lamu*: Novo mesto.
sploh konec, češ da delavski razred, združen v delovnih kolektivih svobodnih proizvajalcev, nima smisla za kulturo in prosveto, da se za društva ne bo zanimal, da jih ne bo podprl itd.
Toda v kaj kratkem času se je pokazalo, da dvomljivci in obrekovalci ne morejo zavreti rasti naše socialistične kulture in prosvete v industrijskih središčih, niti na podeželju. Tista finančna brezskrbnost, v kateri so nekaj let živela društva, se je kaj naglo umaknila. Zdrav in tvoren idealizem postaja čedalje močnejša gonilna sila v kulturno prosvetnih društvih. Sicer je res, da mnoga društva prirejajo manjvredne prireditve »zaradi financ«, kar je vsekakor v škodo idejnosti naše ljudske prosvete. Vendar pa to ni bistveno, niti nima trajnega značaja, saj je razumljivo spričo novega položaja, v katerem so se znašla društva. Na splošno pa je treba reči, da se dejavnost društev krepi v pravilni smeri in da se v društvenem življenju spet poraja isti požrtvovalni in nesebični polet, ki je tako značilen v rasti in razvoju naše delavske kulture in prosvete v tistih težkih in bojev polnih desetletjih pred osvoboditvijo.
Pa tudi še po neki drugi plati tolčejo dejstva vse dvomljivce in obrekovalce, ki so se morali v društvih umakniti s profesionalnih pozicij. Prelistajmo letošnje okrajne in občinske proračune. Skorajda brez izjeme bomo ugotovili, da so v teh proračunih namenjene naj večje postavke kulturi in prosveti na splošno. Da bo vse to posredno ali neposredno v korist rasti in iazvoju naše ljudske prosvete, o tem vendar ni mogoče dvomiti. In kakšen je slednjič odnos delavskega razreda do vseh teh vprašanj? Vzemimo en sam primer. 2elezarna v Ravnah (Guštanj) je SKUD »Prežihov Voranc« dodelila 200.000 din za ureditev Titovega doma, izdatno pomoč pa je namenila tudi ravenski študijski knjižnici. Kdo torej pravi, da delavec nima pravega odnosa do kulture m prosvete? Nihče od ravenskih delavcev ni glasoval proti. Vsi se veselijo lepega kulturnega doma, vsi skušajo podpreti študijsko knjižnico, zavedajoč se, da kultura ne rase le ob martinovih pečeh in razbeljenah ingotih, ampal: ob knjigi, lepi igri, ob petju in glasbi itd.
Težke skrbi, ki so še pred nedavnim razjedale mnoga društva, sedaj polagamo ginejo. Zdrav in nesebičen duh začenja delo in ljudi po naših ki med delavstvom in na podeželju oblikujejo socialistično kulturo in socialističnega človeka.	fi).
NA PREPIHU
,,Zaradi spretnega Izražanja — odlično“
Naslov, ki smo ga postavili
na čelo teh vrstic, je vzet iz šolskega zvezka za slovenske naloge. Lastnik zvezka je se-dmošolec mariborske gimnazije, izposojeni stavek pa je kot opombo pod šolsko nalogo napisal profesor slovenščine, vzgojitelj tega mladega fanta; toda ta stavek je samo pol resnice. Bilo bi namreč vse v redu, če bi se izražanje pisca naloge, izražanje, ki nedvomno kaže talent in precejšnjo načitanost mladega človeka, vsaj delno ujemalo z izražanjem vsebine, torej s poglavitno platjo vsakega pisanja, zlasti pa pisanja šolskih nalog. Prav tu pa vsa ta stvar ni niti najmanj v redu. In prav tu je vzrok, da se nam zdi potrebno o teh slovenskih nalogah sedmcšolca mariborske gimnazije in o opombah, ki jih je pripisal ocenjevalec teh nalog, povedati nekaj besed, nekaj naših »o pom b«.
Pred seboj imamo šest slovenskih nalog. Vseh šest je bilo napisanih v minulem šolskem letu in pet med njimi ima svoje profesorjeve opombe, njegovo mnenje najprvo o vsebini, nato o izražanju. Torej dvoje različnih stvari: vsebina in izražanje. Toda, kot bomo videli, je pri ocenjevanju naloge za profesorja odločilne važnosti izključno drugo — »zaradi spretnega izražanja odlično«. Od šestih nalog so štiri ocenjene odlično, ena prav dobro, zadnja je brez ocene. In vse tako samo zaradi »spretnega izražanja«!
Vsebina teh nalog nas jasno pouči o moralni vrednosti tega mladega človeka, iz njih zvemo brž, odkod črpa fant svojo pokvarjeno in navidezno učenost, svoj življenjski nazor, ki je nazor nepomirljivega sovražnika našega ljudstva, odkod zaslepljenost, ki preveva sleherno vrstico — kljub »spretnemu izražanju« njegovega pisanja. Skratka; nevera v človeka, nevera vase, nevera v stvarnost, v kateri živi in ki mu daje možnost polnega in človeka vrednega življenja. — Vsebina ocenjevalčevih »opomb« pa nas jasno pouči o vzgojiteljski vrednosti in sposobnosti profesorja, ki se ali ne zaveda pomena svojega poklica in odgovornosti pri prevzgoji mladega človeka ali pa celo namenoma zatisne oči prav pred tistim, čemur bi moral posvetiti vso svojo pozornost — fo je vsebini naloge, mišljenju, ki se kaže v njih, in poiskati vzroke, ki so pisca nalog privedla do takega mišljenja. Namesto vsega tega pa: nekaj površnih besed o vsebini in ocena odlično zaradi piščeve-ga »izražanja in obvladanja jezika«.
V ilustracijo nekaj primerov:
Dijak: »Ne vem, toda zdi se mi, da so vse moje sanje ugasnile v temi in da ni več vredno ne sanjati in ne živeti.«
In dalje: »Človek sem, ki je zgubil vero vase ... človek, ki sovraži življenje, a vendar životari, človek, ki sanjari o samomoru, a se ne bo ubil...«
Vzgojitelj:	»Zanemarjanje
slovnice. Ponavljanje enega in istega problema v vseh nalogah. Še vedno nič luči. Zaradi spretnega izražanja odlično.«
Dijak (v nalogi o Prešernu): »Ce bi le vsi naši politiki pomislili, da — največ sveta otrokom sliši Slave! itd.... bi morda nehali obmetavati svoje brate s klevetami in lažmi, sovraštvom, ki nujno pelje v novo vojno ...«
Vzgojitelj: »Pisava je skoraj
nečitljiva!«
Dijak: »Največji happy-end je pravzaprav konec življenja ... Laž je, ko pravijo ljudje, da knjiga bogati in čisti misli in čustva! Laž je, ko pravijo, da nam knjiga kaže v boljše življenje; goljufajo nas, ko nas učijo vsega samo zato, da bi nam zastrli pogled na vse grozote življenja, ki bi nas napravilo take, kakršni so sami; vzgajajo nas, toda vzgajajo tako, da bi iz nas nastali sužnji in ne ljudje ... Nočejo hotenj in misli mladosti, hočejo le tisto, kar uga*i njim, samo tisto, kar jim ni nevarno ...«
Vzgojitelj (v prvem preblisku, čeprav zelo šibkem): »Prvi del naloge in izražanje odlično.« K zadnjima dvema stavkoma: »Take trditve so plod trenutnega razpoloženja in so lažne in krivične ter kažejo ali nenopolno izoliranje razuma ali pa nenamerno preplaševanie Oboje je kvarno in mladinca nevredno.«
Za zaključek:
Odgovorno vzgojno delo?
Ne. Omejen, neodgovoren formalizem,	M. S. .
Športniki in telovadci ob anevu vstaje
Priprave telovadnih in Športnih društev v Ljubljani za proslavo Dneva vstaje« 22. julija so v polnem teku. Posamezne organizacije tekmujejo med seboj, katera bo dala večje število svojega članstva v paradi, ki se bo vila po Prešernovi cesti z mimohodom ob slavnostni tribuni pred vhodom v Tivoli. Začetek parade bo ob deveti uri. Sodelovale bodo godbe JLA, Ljudske milice ih železničarska godba SKUD »Tine Rožanc«.
Popoldne ob 17. url bo na letnem telovadišču velik telovadno-športni nastop, pri katerem bodo sodelovali tudi gasilci. Telovadna društva »Partizan« bodo nastopila s prostimi vajami, na raznih orodjih, z igrami itd. Posebej bosta nastopili izbrani moški ln ženski vrsti na orodju. Odbojkarji in košarkarji bodo v svoji najmočnejši postavi pokazali lepoto in korist teh iger za človekovo zdravje. Sabljači nastopijo z več pari v borbi s sabljo in mečem. DVigalci uteži bodo brez dvoma pri gledalcih dosegli simpatičen vtis. Prikazana bo tudi borba v boksu raznih kategorij, trije pari pa se bodo borili v grškorimski ozir. prosti rokoborbi. Gasilci bodo izvajali proste vaje s sekiricami, ki so predvidene za gasilski kongres meseca avgusta v Ljubljani. Atleti bodo dopolnili spored s tekmovanjem v tekih na 100 m in 1500 m. štafeti 4 X 100 m in balkanski štafeti ter v skokih v višino in ob palici. Pri atletskih točkah bodo sodelovale tudi ženske. Za zaključek bo nastopila Še naša Ljudska armada s prav za ta dan pripravljeno točko.
Naj ne bo Ljubljančana% ki ta dan ne bi sodeloval, če že ne Aktivno pa vsaj kot gledalec.
P. R.
Veslači so dobro pripravljeni
KINO
V ponedeljek dopoldne odpotujejo na olimpijske igre tudi naši veslači, ki so zadnje dni trenirali na Bledu. V Helsinki pojdeta osmerec Mornarja iz Splita in četverec brez krmarje Gusarja iz Splita. Z veslači potuje še trener Luka Marasovič in predsednik Veslaške zveze Jugoslavije Ceda Konstantlnovič.
Trening na Bledu Je vodil prof.
2eželj, naš znUni strokovnjak v tem športu. Začel se je takoj po mednarodni regati in po izbirnih tekmah. Prvi teden je bil bolj umerjen, ker so bili veslači še utrujeni od tekmovanja. Drugi teden pa so trening zaostrili in je zdaj pred odhodom dosegel višek. Smoter treninga je bil ta, da se veslači izvežbajo v borbeni kondiciji in da v polnem tempu vzdrže vso progo. Poleg ^tega so se vadili in preizkušali 'taktiko, ki jo bodo uporabili pri vožnji na olimpiadi.
To leto imajo vsi veslači tcs dobro kondicijo, saj so skupno ali posamezno preveslali v osmercu nad 1600 km in v četvercu 1200 km. Trenirali so vsak dan zjutraj in zvečer na jezeru. Blejčani in gostje so jih z zanimanjem ogledovali in jih bodrili, kar je gotovo dobro vplivalo na njihovo razpoloženje. Vsi so mišljenja, da je Bled idealen za trening
Poleg tega so ponovno temeljito pregledali in preštudirali progo, kar je zelo važno zaradi priprav na evropski šampion at, ki naj bi bil na Bledu 1. 1954. Seveda še ni
Jatlraiiftiia regata
Letos bo Jadranska regata mnogo bolj naporna kot so bile dosedanje in bo zahtevala od tekmovalcev večje navtično znanje. Regato bodo vozili nepretrgoma podnevi in ponoči od Reke do Dubrovnika.
Osmerec splitskega Mornarja
gotovo, če bomo dotlej lahko zgradili stadion ln vse druge priprave. Kakšen uspeh bodo naši veslači dosegli na olimpiadi, Je težko prerokovati. Vodje treninga so mnenja, da lahko računamo na uspeh zlasti v osmercu, ker je res na višku in take posadke doslej še nismo imeli. Popolnoma
lahko se meri z vsemi evropskimi ekipami, tako po kondiciji, tehniki im ostalih lastnostih. Rezultati, ki so jih dosegu pri treningu, so bili odlični. Najboljši čas pri osmercu Je bil 6:11, pri četvercu pa 6:41.
Ob odhodu na olimpiedo želimo našim veslačem čim boljši uspehi
LJUBLJANA UNION: amer. barvni Ulm: »Plamen ln puščica». Tednik. Predstave ob 17, 1» in 21. — MOSKVA: francoski film: »Pastoralna simfonija«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9 do 11 ter od 16 dalje.
—	SLOGA: zaprto! — TIVOLI: francoski film: »Odšel brez naslova«. Tednik. — Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic od 19.30 dalje. — BEŽIGRAD: ameriški barvni film: »Plamen in puščica«. Brez tednika. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. — TRIGLAV: premiera ameriškega filma »Bojeviti .O’Flynn«. Tednik. Predstave ob
16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. — SISKA: francoski film: »Odšel brez naslova«. Tednik. Predstave ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje.
—	LETNI KINO »DOM MILICE«: premiera ameriškega filma: »Bojeviti O’Flynn«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 18.30 dalje.
KOROŠKA BELA: slovenski film »Kekec«.
KAMNIK: ameriški film: »Brod-wajske melodije«.
DOMŽALE: angleški film: »Sinja laguna«.
VEVČE: angleški film: »Ana Karenina«.
1 TEKME JADRALNIH LETALCEV V BOROVU
Še dva državna rekorda
Peti dan tekmovanja v jadralnem letalstvu je bil na sporedu prelet na določeni cilj, pri čemer je vsakdo lahko izbiral smer leta. Nalogo je uspešno opravilo 7 tekmovalcev. med katerimi je imel najdaljši prelet Franc M o r d e j (Vršac) v dolžini 224 km. Ker pa slednji ni .prispel na najavljeni cilj (Leskovec), se mu ta proga računa kot prosti prelet. Ob tej priložnosti je Mordej dosegel doslej največjo višino 3200 m. Zma. govalca v tej disciplini sta bila Maks Arbeiter (Slovenija) in Bo ž:dar Komac (Vršac).
Jadralka Ana Huseini (Hrvatska) je zabeležila še dva državna rekorda za ženske. Dosegla ju je v preletu na določeni cilj in v svobodnem preletu, in sicer na progi Borovo—Smederevska Palanka — 137.5 km.
Po tej disciplin! se je vrstni red udeležencev v skupnem plasmaju precej spremenil. Na prvo mesto je .ponovno prišel Maks Arbeiter, drugi je Rein (Hrvatska), medtem ko je Komac še. vedno na tretjem mestu, Saradjič’ je četrti, peti je Slavko Dimitrovski (Makedonija), šesti pa Franc Mordej.
ZVEZNO PRVENSTVO
PADALCEV
Cveto Šinkovec. Čeprav je Radonjič pri drugem skoku dosegel izvrsten rezultat, so sodniki ocenili Šinkovca kot najboljšega mojstra v tej disciplini. Njegovi skoki so bili zelo lepi. sigurni in izenačeni. Končni plasma v tej disciplini je tale: Šinkovec 88.3 točke, Radonjič 82.1, Poličar 81.1, Atana-sovski 72. Boroša 68.8. Prentič 68.6, Banjac 57,6, Ljubenko 57, Ibrahi-movski 55.5, Danica Rabuza 54.8 itd.
Tekme modelarjev
Modelar Viljem Kmoch iz Zagreba je v nadaljevanju šestega zveznega tekmovanja letalskih modelarjev v Novem Sadu dosegel v drugem delu tekmovanja motornih modelov nov zvezni rekord. Njegov model je preletel 8000 m in dosegel višino 1920 m. Kmoch je v tej kategoriji modelov zrušil neuradno tudi zvezni rekord v trajanju poleta, ki je znašal doslej približno 15 minut. Ta rekord ne bo priznan zaradi pomanjkljivih optičnih instrumentov.
Včeraj je bilo tudi tekmovanje prosto letečih modelov z gumija-
KOLEDAR
Nedelja, 13. julija: Dragan, Marjeta, Metka.
Ponedeljek, 14. julija:	Franc,
Svobodin.
SPOMINSKI DNEVI 13. VIL 1920. — Zažgan »Narodni dom« v Trstu.
13. VII. 1941. — Začetek vseljudske vstaje v Cmi gori.
13. vir. 1943. — Bitka na Sutjeski, kjer je padel narodni heroj Sava Kovačevič.
13. VII. 1944. — Drugo zasedanje ZAVNOBiC (Zemaljsko antifašistično veče narodne osvoboditve Boke i Cme gore).
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, telefon 50-81: sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
*
»LES — LJUBLJANA obvešča. Včeraj je bila izžrebana številka 133.335. Danes dvakratno žrebanje, in to ob 17. in 20. uri. Pridite in ne zamudite prilike, da postanete za mal denar lastnik lepega kauča.
Dr. Hribar Miroslav ne ordinira
do 13. avgusta.
Na ekonomski fakulteti Ljubljanske univerze Je bil diplomiran Müller Boris. Čestitamo. 4393-n Povratek počitniške kolonije Preska—Medvode. Prihod kolonije v Ljubljano bo v sredo, 16. julija ob 8.30.	4394-n
Pionirke, mladinke raj. H., ki gredo taborit na Soro od 23. julija
štim pogonom. V tej kategoriji je Šinkovpp Drvi V skokih zmagal Emil Fresl iz Zagreba, ki do 11. avgusta Imajo sestanek v OlUKUVtC !>.>! V bAUKlil ,e d^osegel 807 točk Dru|i Je’bu rwatplr. 18 illllia 1952 ob 6 na telO-
Velika izbira gotovih letnih ženskih ln otroških obiek vseh vzorcev in velikosti, pohitite z naku-. pom dokler traja zaloga! Oglejte ši pri Modni konfekciji na Titovi cesti 35b poleg začetne trolejbusne postaje.
Mestno strojno podjetje Ljubljana obvešča vse cenj. odjemalce, da ne bo poslovalo v svojih obratih na Dolenjski cesti 76, Slomškovi 3 in Livarni Poljane od 15. do 29. julija zaradi letnih dopustov. Najnujnejša popravila se bodo sprejemala na Dolenjski cesti 76.'
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS vabi svoje člane na ogled cestogradnje na Vrhniki. Odhod z avtobusom dne 18. julija ob 15. uri iz Gajeve ulice nasproti Nebotičnika. Prijave do srede ob 12. uri na DGIT — Erjavčeva lla, telefon 42-53.	4398-n
PUTNIK LJUBLJANA Vsem, ki potujejo na letni oddih priporočamo, da si nabavijo železniške, ladijske in avijonske karte v predprodaji pri Putniku v Ljubljani. S tem se boste izognili nepotrebnemu čakanju in drenjanju na postajah. Pri vsakem nakupu pa obenem za’htevajte nagradni kupon. Izžreban kupon vam nudi brezplačno bivanje na morju, izlet nä Plitvička jezera, trodnevni izlet v Avstrijo, z avtobusom preko Vršiča v Trento in brezplačni aranžman na nogometno tekmo Avstrija : Jugoslavija v Beogradu.
GLEDALIŠČE
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Rokodelski dom
Nedelja, 13. julljk ob 20.30: Roksi Harrmgtonova, ameriška veseloigra. — Otvoritev sezone, na vrni — Komenskega 12.
na določeni eil j
Tekmovanje v skokih s padalom na določeni cilj je končano. Vsak padaleć je* opravil' v--tej disciplini .po, tri skoke. Zmagal je
Vlado Stojadinovič iz Beograda s 694.7 in tretji Dragan Prohaska iz Zagreba s 590.3 točke.
- V ekipni konkurenci še^zmerom . vodi Hrvatska.
SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
i&osieg e zmtth medalj
V nadaljevanju tekmovanja za medaljo mojstra strelca v streljanju s precizno velikokalibrsko puško so naši tekmovalci, razen Benčič, ki si je s 546 kjogi priboril zlato medaljo, streljali izpod svojih možnosti. Srebrni medalji sta si priborila Mašek in Planič, bronaste medalje pa Prauhart. Markovič. Kratohvil in Mihorko.
Anton Jelič in Rudi Klancir sta pri drugem tekmovanju s precizno pištolo za medaljo mojstra strelca dosegla izredno lep rezultat: Jelič 536 in Klancir 530 krogov. Oba sta osvojila zlato medaljo. Planič je dosegel 505 in Alavanja 491 krogov.
Jugoslovanski strelci so sl po-
V tekmovanju za pokal maršala Tita se -je prvak centra v Zasavju Bratstvo (Hrastnik) pomerilo s trboveljskim Rudarjem. Navzlic oslabljeni postavi je zmagal Rudar 7:3 (3:0)
Zveza športov Slovenije poziva vse. ki posedujejo legitimacije za brezplačen obisk fizkultumih prireditev, da jih zaradi zamenjave vrnejo Zvezi športov Slovenije.
devet
temtakeim priborili doslej
zlatih medalj'.
Večkratni svetovni prvak Ulman, ki brani svetovni rekord — 559 krogov, dosežen leta 1936 v Nemčiji. je v streljanju s precizno pištolo dosegel 566 krogov, Američan Bener pa 560 krogov.
V četrtek je bilo tekmovanje za svetovno prvenstvo v streljanju s precizno malokalibrsko puško. Ekipni prvak je Švica. Tudi v streljanju s precizno velikokalibrsko puško so Švicarji dosegli najboljše rezultate, ln sicer Schmidt 557. Griinnig 556. Birch-ler 552 in Horber 551 krogov.
Ljubitelji kajakaštva!
Pomorsko brodarsko društvo »Cveto Močnik« bo organiziralo tečaj za veslanje s kajaki in kanuji. Kdor ima do tega športa veselje, naj pride v torek 15. julija ob 17. uri pred klubske prostore ob Ljubljanici (poleg kopališča ne Špici) in naj se javi vodji tečaja Branku Droveniku. V tečaj bodo sprejeti moški in ženske od 14. leta starosti dalje, popolnoma zdravi in z znanjem plavanja. Pohitite s prijavami!
petek, 18. julija 1952 ob 6 na telovadišču TD »Partizan«, Vodovodna 27. Nove prijave se še sprejemajo. Taborno vodstvo.
Bežigrajčani! V ponedeljek, 14^-julija-?952 bo pÖ_20 ustanbvnl občni zbor Delavsko- kulturno prosvetnega društva »Sv.oboda«. v .avU di-. . rekcij, Parmova ulica 33. Vabimo vse delavce, nameščence, obrtnike in vso delovno inteligenco' Bežigrada, da se tega občnega zbora udeleži, iniciativni odbor.
Posnemanja vreden primer. Tovarišica Marija Solar iz Krope je darovala 2000 din v fond Socialnega skrbstva Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS, namesto venca neki tovarišici.
Vse ljubljanske pevske zbore opozarjamo na skupno pevsko vajo, ki bo v ponedeljek, 14. julija ob 19.30 v Klasični gimnaziji, v zvezi s pevskim nastopom na Gradu, 22. julija tega leta.
Ameriški rojaki! V ponedeljek, 14. julija ob 11 dopoldne se bo za vas predvajal v kino Unionu v Ljubljani zvočni film iz prvega izleta ameriških rojakov po Sloveniji. Poleg tega boste videli še nekaj drugih slovenskih dokumentarnih filmov. Vsi ameriški rojaki vljudno vabljeni! — Slovenska izseljenska matica.	4384-n
Društvo za varilno tehniko sporoča. da je preselilo svoje poslovne prostore iz Miklošičeve ceste 16 na Erjavčevo cesto lla. Telefon 43-18. Uradne ure dopoldne od 8 do 13. popoldne od 17.30 do 19.30.
Institut za elektrozveze ter »Telekomunikacije«, in d. podjetje za elektrozveze, oba Ljubljana, Linhartova 35 ne bosta poslovala v času od 14. do 28. julija tega leta zaradi kolektivneva dopusta ln zaradi selitve »Telekomunikacij«,
RADIO
PoroJila oh 7.00, 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00. — 6.00^-8.00 pester glasbeni spored —ovmes ob; 6.39—8135 Pregled - tiska; *7.uS-*a5 Objava dnevnega sporeAr, 7J5—7.25 Radijske reklame; 7.30—7.45 Radijske beležke — pomoyitev ; • 8.80 Naši nogometaši olimpijci pred mikrofonom; 8.15 Od operete do modernega ritma; 9.00 Po naši lepi deželi — Jaka Slokan: 500 let mesta Celja: lO.OO Javna oddaja mariborske radijske postaje. Sodelujejo solisti mariborske opere, ter zbor in orkester mariborske radijske postaje (prenos iz Maribora); 11.30 Od pravljice do pravljice — Bonsels: Prigode čebelice Maje I. del; — 12.00 Slovenske narodne pesmi; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Pogovor s poslušalci — Vlado Golob: O vprašanju jazza v radijskih sporedih; 13.10 2eleli ste — poslušajte! 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Za naše kmetovalce — Ing. Anton Zorc: Poletno krmljenje prašičev; 15.40 Veseli slovenski napevi; 16.00 Arch — Oboler: Polet v temo (radijska igra — ponovitev); 16.40 Klavirske skladbe; 17.00 Promenadni koncert; 18.00 zapiski s Kočevskega (Radlijska reportaža); 18.15 Pojo naši najboljši pionirski in mladinski zbori; 18.40 Igrajo godbe na pihala; 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana (jugoslovanski avtorji); 19.30 Radijske reklame; 19.40 C. Gounod: Romeo in Julija, opera v 4. dejanjih; 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20—23.00 Melodije ln ritmi za lahko noč. — Glasbena oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m; 23.00—23.30 Sloven, ske narodne v priredbi Janka Ravnika poje tenorist Janez Lipušček — Tri skladbe Janeza Matičiča Izvaja violinist Igor Ozim.
ŠOLSTVO
SPREJEM V DIJAŠKE DOMOVE
V LJUBLJANI
Dijakinje in dijaki, ki žele bid z novim šolskim letom sprejeti v dijaški dom Anice Cemejeve, Majde Vrhovnikove in Ivana Cankarja, naj najkasneje do 1. avgusta tega leta ylože pri upravi doma izpolnjeno prijavno polo za sprejem v dijaške domove, kolkovano s 30 din. Partizanske sirote in otroci vojnih invalidov so oproščene takse. Oskrbnina znaša v vseh domovih po 3000 din mesečno. Dijaki, ki so upravičeni do podpore za vzdrževanje v zgoraj navedenih domovih (sirote, otroci pod varstvom države, otroci dela nezmožnih staršev in ostali dijaki, ki nimajo sredstev za vzdrževanje) naj vlože utemeljene prošnje na MLO Svet za prosveto * ln kulturo Ljubljana do L avgusta tega leta. Prošnji mora biti priloženo potrdilo o premoženjskem stanju izdano po pristojni občini. Te prošnje se ne kolkujejo.
SPREJEM UČENČEV V KMETIJSKO SOLO NA GRMU V NOVEM MESTU V ŠOLSKEM LETU 1952-53
Kmetijska šola na Grmu v Novem mestu sprejme za novo šolsko leto. s pričetkom pouka v jeseni, nove učence. Pogoji za sprejem so: dopolnjeno 16. leto starosti in dovršenih 5 razredov osnovne šole. Pri vpisu imajo prednost prijavljenci zadružnega in državnega sektorja kmetijstva. Interesenti naj vložijo lastnoročno pisano in kolkovano prošnjo na upravo šole Grm — Novo mesto. Prošnji morajo priložiti: rojstni list. zadnje šolsko spričevalo, dovoljenje staršev, kratek življenjepis in zdravstveno spričevalo. Vpisovanje bo trajalo do 15. avgusta 1952.
UPRAVA INDUSTRIJSKE KO. VINARSKE SOLE TITOVI ZA. VODI LITOSTROJ
Ljubljena, obvešča, da bo vpisovanj? v I. letnik za šolsko leto 1952/53 v dneh od 1. julije do 1. septembra t. 1. vsak dan, razen
doma ali v Internata ltd. 1. Rojstni list. 2. Potrdilo o državljanstvu FLRJ. 4. Zadnje šolsko spričevalo. 5. Zdravniško izpričevalo. Za čas šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade po veljavnih predpisih. — Sprejemni izpiti bodo 8. septembra t. 1. ob 8. uri. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo po končanih izpitih takoj pričeli z rednim šolanjem. — Za vse ostale informacije se Interesenti lahko obrnejo osebno, pismeno ali telefonično na upre vo šole. tel. št. 30-11 lnt. 417. — Uprava industrijske kovinarske šole, Litostroj — Ljubljana.
OBVESTILA
POZIV
Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije vsem ljudsko-
prosvemim društvom.
Dne 13. in 14. septembra tega leta bo v Toplicah pri Straži na Dolenjskem (pod Rogom) velika skupna proslava 10. obletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad; Tomšičeve, Gubčeve, Ser-carjeve in Cankarjeve. Ob tej priložnosti bo za številne udeležence, ki jim bodo na uporabo vsa razpoložljiva prevozna sredstva iz vse Slovenije, prirejena vrsta kulturnih prireditev. Nastopile bodo partiznaske kulturno - umetniške skupine, ki so sodelovale na mitingih, nastopile pa bodo tudi igralske. pevske in glasbene skupine, nastale po vojni, med njimi predvsem zbor nad 700 otrok z Dolenjske. Proslave pod Rogom bodo letošnje največje proslave in so zamišljene v večjem obsegu kakor vsa naša dosedanja slavja; zato Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije poziva vsa društva, da 'priredijo v času pred proslavami vsebinsko primerne prireditve in se udeležijo proslav. Zbori naj osvežijo znanje partizanskih pesmi. — Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije.
RAZPIS
OLO Celje okolica v Celju razpisuje za gospodarski Svet — oddelek za gospodarstvo mesto pravnika z večletno prakso. Reflektant! naj vlože prošnje z življenjepisom na sekretariat za personalno službo OLO Celje okolica do 30. julija 1952. Plača in drugi pogoji bodo določeni v skladu z določili temeljne uredbe o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov. — OLO Celje okolica v Celju.
Pijte redno
V filadettißo za okus in zdravje.
©

za zdravje In okus, naši najboljši mineralni vodi!
UMRLI
Nenadoma me je zapustil moj dragi mož FRANC NARTNIK. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 13. julija ob 15 izpred cerkve na Viču na' pokopališče. Do pogreba leži na Zalah Frančiškova mrliška vežica. 2alujoča žena in ostalo sorodstvo. — Rožna dolina C. IX, št. 2.
Gradis IMM — Uprava centralnih obratov Ljubljana sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl njen dolgoletni sodelavec tov. FRANC NARTNIK. Vestnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Gradis IMM, Centralni obrati — Ljubljana. Smartinska cesta 32.
Po kratki, težki bolezni je v 81. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama AVGUSTA SOTL. Pogreb bo v torek ob 17. uri na mestnem pokopališču v Celju. — Sin Franjo, snaha Lea, vnukinje Andra in Joža ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Vsem, ki ste spremili mojega
nedelj in državnega praznika, od ■ dobrega moža ANDREJA KA1ZAR-
do 12. ure n« upravi šole. Vpisovanje bo v sledeče poklice: Hvar,. modelni mizar, strugar ’n strojni ključavničar. Po končanem I. polletju bodo učenci razdeljeni v posamezne, njim odgovarjajoče poklice, upoštevajoč pri tem učenčevo fizično sposobnost, smisel za poklic in željo učenca. Po uspešno končanem triletnem šolanju dobe učenci kvalifikacijo v enem izmed zgoraj navedenih poklicev. — Kandidat mora izpolnjevati sledeče pogoje: 1. da Je telesno in duševno zdrav. 2. da Je državljan FLRJ. 3. da ni mlajši kot 14 ln starejši kot 17 let, 4. da ima najmanj 2 razreda gimnazije. 5. da opravi z uspehom sprejemni izpit. — Vpis Je možen osebno ali po pošti. Za vpis Je potrebno predložiti sledeče dokumente: 1. lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, kolkovano s 30 din, v kateri naj navede kratek življenjepis. datum ln kraj rojstva, socialno stanje staršev, točen naslov sedanjega bivališča z označbo zadnje pošte, poklic staršev, kje želi med šolanjem stanovati:
JA najlepša hvala. — Nadalje dr. Justinu, pevskemu zboru Šentvid za poslovilne pesmi, gasilskemu društvu, darovalcem vencev in cvetja, r- Žalujoča žena, otroci in sorodstvo v Ameriki.
Ob bridki izgubi naše ljubljene mame ANE UREK, se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje darovali cvetje in jo spremili 'na njeni zadnji poti. Iskren» hvala pevskemu zboru »Tine Rožanc« za v srce segajoče žalostin-ke. Posebno pa se zahvaljujemo tovarišem zdravnikom nezgodnega oddelka kirurgične klinike v Ljubljani, ki so skrajno požrtvovalno in vešče lajšali naši dragi pokojnici trpljenje za časa njene dolgotrajne bolezni. Žalujoči otroci za vse ostalo sorodstvo: Anica por. Toporiš, ing. Anton Umek. Armand Umek.
Ob težki izgubi mojega BRUNA BIZOVIČARJA se toplo zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo izrekam kolektivu, upravi in organizacijam tovarne Litostroj za poklonjene prekrasne vence in številno udeležbo, vsem ostalim za poklonjene vence in cvetje, godbi LM iz Ljubljane, komandirju LM v Dolu in strelski družini v Dolu za častne salve. Posebno se zahvaljujem Rudiju Zupančiču iz Dolskega, ki se je pognal v globino Save in s trudom izvlekel Bruna, vsem ki so ga s čolnom iskali po Savi, Feliksu Zupančiču za njegov trud in prevoz. Zahvaljujem se Jožetu in Mici Tekavc iz Kieč ter Brunove-mu sodelavcu Kokalju iz Petelinj, ki so mi ob težkih urah stali ob strani. Se enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Grad Ana, Zajelše — Dol pri Ljubljani.
Ob težki izgubi našega ljubljenega sina, brata in strica DRAGO-TA KVASA izrekamo jdravnikom in zdr. osobju onkološkega instituta Ljubljanske bolnišnice najtoplejšo zahvalo za njihovo nesebično požrtvovalnost in lajšanje njegovega trpljenja. Nadalje se zahvaljujemo vsem članom gasilskih društev, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti in mu darovali vence ter se poslovili od njeva. Iskreno zahvalo izrekamo nadalje vsem članom mladinskih, množičnih in prosvetnih organizacij in društev, ki so izkazali s svojo številno prisotnostjo in številnimi venci našemu nepozabnemu Dragotu. veliko prijateljstva in ljubezni. Končno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje ter za njihovo globoko sočustvovanje. Žalujoča mati, sestri in bratje.
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob bridki izgubi ljubljene mamice. se zahvaljujemo. Presečnikovi — Gornji grad.	4399-a
Ob težki izgubi moje dobre žene, mamice, babice in sestre MARIJE PIRKMAJER roj. LAUTER se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki si?
. iskreno sočustvovali in jo spremljali na njeni zadnji poti. Rodbine dr. Pirkmajer in sorodstvo.
Vsem, ki ste lajšali trpljenje ln spremili na zadnji poti našo MARIJO BROLIH se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala darovalcem cvetja in sosedam za pomoč.
Zgledni prostovoljci dela
Na letnem telovadišču »Partizana* na Viču je vedno živahno. Zadnje dneve prihajajo na gradbišče številni prostovoljci, ‘.ki vlagajo v delo ves svoj trud. Društveni tajnik Rožmane se v tem še posebno odlikuje, saj je njegova delovna. skupina uslužbencev mestnega telefona v popoldanskih ■urah gonilna sila prostovoljnega dela. Morda je to v letošnjem letu edinstven primer, ki je vsekakor posnemanja vreden.
Društvo namerava ob svojem letnem telovadišču onkraj Glinščice urediti tudi otroško telovadišče. To ne bo cicibanovo igrišče po vzorcu ostalih igrišč v Ljubljani,
ampak prostor, ki bo opremljen z različnimi preprostimi telovadnimi orodji, na katerih bodo najmlajši • poskušali svoje znanje in tako že . v mladih letih dobili veselje do orodja in telovadbe sploh. Cicibani in pionirji se bodo uvajali v panogo telesne vzgoje na otroškem telovadišču, da bodo kasneje s prehodom po vzbočenem mostu preko Glinščice prešli na letno telovadišče, kjer se bodo že kot stari znanci orodja vključili v redno telovadbo mladincev.
Prav bi bilo, da bi pristojni športno iznajdljivo in prizadevno upravo društva tudi v bodoče vsestransko podprla.
Telovadni nastop v Šempetra
Marljivo telesnovzgojno društvo Partizan Šempeter v Savinjski dolini je minulo nedeljo priredilo javni telovadni nastop, združen s tekmovanjem v odbojki, šahu in streljanju.
V odbojkarskem tekmovanju, na katerem so sodelovala moštva
VREME
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 12. julija ob 7: Iz severozahodne Evrope prihajajo hladnejše zračne mase, ki bodo jutri vplivale na vreme pri nas. V Sloveniji je danes pretežno jasno vreme. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ajdovščini 32h’C. Zračni pritisk je znašal ob 7 v Ljubljani 738.9 mm. tlak rahlo pada, temperatura zraka 18.0 stopinj Celzija, minimalna temperatura 14.3 s*opi-nje Celzija, relativna vlaga 74%, nebo jasno, vidljivost 18 km.
Napoved za nedeljo. 13. julija: Menjajoče oblačno vreme s krajevnimi plohami. Nekoliko hladneje. Temperatura do 28 stopinj Celzija.
Partizana Petrovče, Vojnik, Vran. sko in Šempeter, je po ogorčeni borbi zmagal Partizan Šempeter, ki si je priboril lep prehodni pokal. Na šahovskem brzoturnirju , je zmagal Zupan pred Skokom in drugimi. Prav živahno je bilo tudi tekmovanje na strelišču, kjer so poleg mladine merili svoje sposobnosti v streljanju z malokalibrsko puško tudi udeleženci prve in druge svetovne vojne.
Prvi del telovadnega sporeda je obsegal proste in skupinske vaje, ki jih je izvajalo 72 nastopajočih. Orodni telovadci (33) so nato pokazali svoje znanje številnih gledalcev, ki so ugotovili znaten napredek v orodni telovadbi.
Nastopa so se udeležile tudi mladinke iz Braslovč in Prebolda ter mladinci iz Petrovč in pionirke iz Prebolda, za kar se jim bo domače društvo oddolžilo na njihovem javnem nastopu.
Organizacija je bUa brezhibna, za kar gre zasluga požrtvovalnim društvenim delavcem, ki so vložili mnogo truda in ves svoj prosti čas za čim boljši uspeh prireditve.
KOMERCIALIST,
ki obvlada komercialne posle industrijskega podjetja, katero prodaja svoje izdelke na domačem in inozemskem trgu, in želi nastopiti ali spremeniti svoje službeno mesto, naj pošlje pismeno ponudbo na naslov: Kopitarna, Sevnica ob Savi.
Gradbeni material | na prodaj °
CEMENT, ZIDNO IN STREŠNO OPEKO, ŽGANO APNO, VALOVITI SALONIT IN ŠABLONE, STREŠNO LEPENKO, TRSTIKO IN BETONSKO ŽELEZO
NAROČITE POD NAJUGODNEJŠIMI IN PO DNEVNIH CENAH PRI
POGOJI
»ŽELEZNINI«
LJUBLJANA, Parmova ulica 33
POHITITE Z NAROČILI!
VSE INFORMACIJE DAJE USTNO, PISMENO, TELEFONSKO IN BRZOJAVNO UPRAVA PODJETJA, TELEFONSKA ŠTEVILKA 28-21
Naš program
1J^53
Izdelovali bomo naslednje orodne stroje za obdelavo kovin:
UNIVERZALNE STRUŽNICE RAZNIH DIMENZIJ TIPOV TES-2, TES-3, TES-4 — REVOLVERSKE STRUŽNICE — VRTALNE STROJE S PRIBOROM — SKOBELJNIKE
STEBERSKE IN MIZNE VRTALNE STROJE — BRUSE — ZRAČNA KLADIVA — PRIBOR ZA STRUŽNICE — PRIJEMNE GLAVE (amerikanke) TER STEZNE GLAVE ZA VRTALNE STROJE
OPOZARJAMO
VSE INTERESENTE, DA SE CIMPREJ POGODE (DO KONCA JULIJA). DA Sl BODO PRAVOČASNO ZAGOTOVILI POTREBNE ORODNE STROJE ZA LETO 1953. PROSPEKTE IN VSE OSTALE INFORMACIJE DAJE INTERESENTOM NAS PRODAJNI ODDELEK.

TOVARNA
ZAGREB
orodnih sntom „PRVOMAJSKA“ žitnjak

CENIK MALIH OGLASOV: DO 10 BESED. BESEDA 20 DIN. VSAKA NADALJNA BESEDA DIN 15 — ZA DAJANJE NASLOVOV ALI ŠIFER POSEBEJ DIN 30
SLUŽBE
UPOKOJENEC z ženo želi sprejeti mestno hišnika. Ponudoe n«a ogi. oadeiek pod »Hisn*it«.
938«-1
POSTREZNICO, starejšo pošteno ZensK.0, ki je pismena, spiej-mem. Naslov v ogi. oaa. 935H-1 LEöüoTrUGAR — ga.anterist želi zaemnjati siužbeno mesto. Po-naaoe na oglasni oddelek pod »Ljuoljana«.	9413-1
ELha-MA. šofer I. razreda išče primerno zaposlitev. Opravija vsa samostojna aeia. Pismene ponudbe na podružnico SP Ptuj pod »Samostojen«.	9422-1
MESTO RAČUNOVODJE iščem. — Naslov v podružnici »SiOv. poročevalca« ivianbor.	9426-1
KROJAŠKI POxviOCNIK vajen vseu del, želi zaposlitve. Ponudbe posiau v podružnico SP Maribor.	9427-1
ST.AxtJLJSO ZENSKO za opravdanje hišnih del na kmetiji spiej-mem. Hiana in stanovanje pre-ski oljena — piaca po dogovoru. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« Kranj.	9428-1
SLUŽBO DOBI dobro aviznan .knjigovodja ali oseba, ki ima vo*jo s primerno predizoorazbo in Ki bi po krajši instrukciji bil delno samostojen. Potrebno instrukcijo nudi podjetje. Prednost imajo samci (obeh spolov). Po-nuaoe na naslov: Krajevno podjetje Mislinja.	9433-1
SA^viSKI, o« tet star, v gospodarstvu, vrtnarstvu ter v gostilniški stroKi verziran, čiste preteklosti s pumernim pohištvom m ostalim presKroijcn, dooer človeK, želi zaradi osamelosti pristopiti k pošteni osebi an družini Kot sposooen gospodar in enakovreden čian. Ponudbe na ogi. odd. pod »Osamljen«.	9223-1	'
PUšiKEZNico za dopoldanske ure, iščem. Ribnikar, Ceiovška cesta št. 28-a.	9222-1
MESTO OSKRBNIKA za svojo kočo na MiZxici razpisuje Planinsko društvo na Mrzlici. Ponudbe je pos.au na gornje društvo takoj.	9284-1
MODlSriNjO, prvovrstno sprejme saion »Juici« Klopčič, Miklošičeva 34, od 4.—7. ure.	9272-1
Lazjj i iinV^iBiD i\U’7 išče Siuzoo nosnika, osKionnca ali šoierja tovornega avtomooila. — Naslov v ogi. odd. SP.	9268-1
STROj EPi.oKA išče zaposlitev — kjerKoii v Sloveniji, Nasiov v ogi. odd. SP.	9308-1
GOSTINSKO PODJETJE išče knjigo vociKinjo, nataKanco m kuha-nco. Ponudoe pod »stamo« na og.as. odd.	9119-1
MvoaO i_».cJ_OVNO MOC za dela na polju in pri konjm išče Šušteršič Prane, S vetje 7, Medvode.
9505-1
ADMINISTRATORKO - STROJEPISKO iščem za postranski za-SxuzfcK, prepisovanje. — Ponudbe na oglasni oddeieK pod rmajsa moč.	9543-1
F1NOMEHANIKA za popravno šivalnih strojev z daljšo prakso išče za taKOjsen nastop. Industrija pietenm, roKavic m konfekcija, Kranj. Interesenti naj se osebno zglasijo.	9429-1
iScE.vxO sposobnega in agilnega potnika za prodajo konfekcije in gumbov. Ponudbe v oglasni oddeiek pod šifro — sposoben.
9354-1
NATAKARICA z večletno piakso išče službo. Nastopi takoj. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Pridna in vestna«. 9513-1 DVA r UTOlViOjSTRA au pomočnika operaterja m iaooranta sprt=jmemo za naš novi fotoate-lje na Cankarjevi c. 7. V poštev pridejo prvovrstne stroKovne moči. Ponudoe »Fo tolik«, Ljuo-ljana, postni predal 178.	8846-1
UPOKOJENCA po možnosti strojnega ključavničarja, električarja ah mizarja sprejme podjetje na GoienjSKem. — Foieg stanovanja tudi piaca. Ponudbe oglasnemu oddeiKu pod »Oženjen«. 9492-1 DVE SERViRKI — za letno sezijo sprejmemo takoj. Ponudbe z na-vedDO dosedanje službe poslati na upravo sindikalnega doma »Franc Rozman« — Gozd Martu! j k.	9458-1
KDxtj ACA sprejme takoj pivovarna »Union«; Ljub.jana. Zglasiti se v upravi podjetja. 9484-1 GRADBENEGA INZExMIRJA sprejme Okrajni EO Novo mesto. — Prijavo poslati na naslov. 9436-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejme 4-čIanska družina. Celovška 97-1., desno.	9446-1
GRADBENEGA TEHNIKA z večletno prakso pri cestnih delih sprejmemo za odsek Dravograd. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati na Upravo za ceste — sekcija Maribor, Koroška cesta 26-11.	9423-1
ZASLUŽEK
RAGLA5EN KLAVIR, harmonij vam točno uglasi in popi avi. Kovač Edvard, Ljubljana. Poljanska 39.	9503-2
POZOR! Barvamo vse vrste torbic in čevlje', Džemalj, Mestni trg štev. 11.	9510-2
KRPANJE vseh vrst čistega perila sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku.	9530-2
INSTRUKCIJE matematike sprejmem. Ponudbe na ogi. odd. pod »Uspešno«.	9531-2
IŠČEM INŠTRUKTORJA v petju za dijaka II. gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku.	9472-2
vajenci________________
TRI VAJENCE sprejmemo v učenje pod sledečimi pogoji: dovršena nižja srednja šola z malo maturo ali vsaj 3 razrede srednje šole. Stanovanje in hrano si morajo prosilci sami preskrbeti. Plača po uredbi. — Ponudbe poslati na upravo »Mavrica«, trg. podjetje z barvami, laki in kemikalijami, Ljubljana. Resljeva cesta 1.	9366-3
MLINARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši Ojsteršek — valjčni mlin Velenje.	9511-3
VAJENCA sprejmem. Mam — pleskarstvo, Wolfova 12	9455-2
PRODAM
ZLATO ZA ZOBE. 22-karatno. v ploščici prodam. Naslov v ogi. oddelku.	9299-4
UGODNO PRODAM nov tapeciran spalni kauč, orehova korenina. P.smene ponudbe na ogi. odd. pod »Oreh«.	9409-4
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. ■-Gajeva 9, vrata 10.	9405-4
MOTORNI ČOLN (Kielbet), kom. pleten, z elektromotorjem in 2 akumulatorja 12/120, ali posamezno. poceni prodam. Požar, IžansKa cesta 59. v nedeljo od 8 do 12.	9400-4
SLAMOREZNICA skoraj nova, naprodaj. Ljubljana, Lepodvorska 34	9399-4
OTROŠKO KOŠARO kompletno, in več drugih otroških stvari prodam, tudi za bone. - Predjamska 30.	9398-4
2ENSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Lepodvorska 33.
350 kg BETONSKE SMOLE za izolacijo, 17 vijakov za strešno leseno konštrukcijo. temnomodro obleko za dečka od 7 do 10 let starega in voziček na dva kolesa (kolesa nova) - vse poceni prodam tudi za bone. Cilenškova ulica, vogalna Roži-čeva, nova hiša, za šolo v Jaršah.	9411-4
KONCERTNI PIANINO prima, prodam. Hradeckega cesta 40 a, Ljubljana.	9396-4
SATEN KLOKE. čm, predvojno blago, šest metrov, prodam tudi za bone. - Naslov v oglasnem oddelku.	9390-4
MOŠKO KOLO, športno, dobro ohranjeno, prodam. — Konjar, Ga le tova 21.	9386-4
KOPALNO KAD litoželezno, bel emajl z bakreno pečjo in vso armaturo, v zelo dobrem stanju, avto plašče 30 X 5, poja-čene in zračnice, vse novo, po 4 komade, slamoreznico 12 eolsko. skoraj novo. prodam . Ponudbe na oglasni oddelek pod »Banja peč«.	9385-4
STREPTOMYCIN prodam. Naslov v oglas, oddelku.	9384-4
POSTELJE, žimnice, omare, ogledala in razne predmete proda Zalar. Kolodvorska 29 (»Leon«). PRODAM: motorno kolo 250 ccm, diferencial za tov. avto 1.5 tone magnet za 4 cilind. avto. Ogled od ponedeljka dalje na Celovški cesti 41. dvorišče. 9381-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, 120 basov z registrom, prodam ali zamenjam za manjšo 60—80 basov z registrom. Naslov v ogi. oddelku.	9380-4
POLJSKO KOVAČNICO težko na. kovalo, pomožno motorno kolo, ugodno prodam. Naslov v ogi. oddelku.	9379-4
TRI POSTELJE z nočnimi omaricami poceni prodam. Naslov v oglas. odd. SP.	9378-4
PRODAM tenor SAXOFON, klavirsko in diotonično harmoniko. Kuštrin. Nunska ul. 3.	9374-4
VARILNI APARAT za električno varjenje za izmenični tok do 200 Amp. prodam — Ponudbe pod »Varjenje« na ogi. odd. 9287-4 MOŠKO KOLO. novo, štrapacno, prodam tudi za bone. Selenbur-gova 6-II. desno, vrata 17. 9266-4 MOŠKO KOLO prodam. St. Vid, Pod go ra 13.	9245-4
200 KOSOV PLOSCIC za štedilnik predam. Naslov pri: Jugoreklam. Gajeva 3 (Nebotičnik). 9237-4 ŠPORTNO MOŠKO KOLO s prestavami. popolnoma novo — ugodno prodam. Ogled v nedeljo dopoldne in ponedeljek od 14. do 17. Ambrožev trg 3/n, levo. ROBUDEN INJEKCIJE, švicarske, proti čiru na dvanajsterniku prodam. tudi za bone. Kandare — Snežniška 12.	9370-4
GLOBOK. PLETEN OTROŠKI VOZIČEK ugodno naprodaj tudi za bone, Cotič, Tovarniška 26.
9369-4
MOTOR »Triumph Sahara« 250 ccm prodam v nedeljo 13. t. m. od 8 do 12 v garaži Union št. 10. 9368-4 HARMONIKO kromatično. novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	9360-4
MOTORNO KOLO znamke »Zün-dap«. 750 ccm. s prikolico, prodam. Aleš. Breg 37, p. Kranj, Gorenjsko.	9350-4
PRODAMO ali zamenjamo polto-
vorni avto »Ford«, nosilnost 0,8 t, prirejen tudi za prevoz 10 oseb — za vozilo manjše nosilnosti. Ponudbe na: DJO, Ljubljana, Gosposvetska 16.	9357-4
MOTORNA HAUBA za sušenje las, nova — naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	9356-4
AVTO »Fiat«, pripraven za polto-vornega, nosilnosti 2 tone, že začeta preureditev, 4 komade avto-gume nove 750x16.5. kosov 600x16, rabljene — ter električni hladilni pult, pripraven za restavracijo. tri vrata — vse ugodno naprodaj. — Grmovšek, Trebnje, Dolenjsko.	9343-4
MOTORNO KOLO, 550 ccm. s prikolico. izpravno registrirano za leto 1952, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za lažjega do 200 ccm. Grabar, Brežice 8.	9342-4
MOTOR na bencin (sesalni plin) od 6 do 10 ks, proda Martin Divjak Dolenji Leskovec, Rajhen-burg.	9339-4
SAKSOFON Es alt v odličnem stanju po nizki ceni prodam. Molan Franc. Brežice, Kardeljeva ulica štev. 28.	9340-4
NOVO SPALNICO, orehova emi-tacija, vezana z lesonit ploščami, moderno izdelano prodam. — Naslov v oglasnem oddelku Slovenskega poročevalca 9337-4 BENCINSKI MOTOR «Juel« 6—8 ks za mlatilno. prodam. Novak Zlatko, Ptuj. Rogozniška cesta (vrtiljak).	9334-4
UGODNO PRODAM čm ženski kožuh (žrebiček) za srednjo postavo. žensko zapestno uro moderne oblike in moško žepno uro. Obe švicarski znamki Naslov v oglasnem odd.	9332-4
PRODAM dva cvetoča oleandra, ameriško omarico in moški dežni plašč. Naslov: Sv. Petra cesta štev. 21, Perc.	9330-4
CILINDER STROJ 29 K 31 — Singer, v odličnem stanju, poceni naprodaj. Ogled v trgovini Singer. Sv Petra cesta 24.	9828-4
PRODAM motorno prikolico Harley Davidson — 1200, 2 gumi 750—18. Rimska cesta 17.	9322-4
MOTORNO KOLO Sach-Phenomen in radijski aparat z magičnim očesom 4+1 ugodno prodam. — Novak Jože. Litostrojska cesta, TV blok, I. nadstropje. 9318-4 PIANINO odličen, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Angleška mehanika« na oglasni oddelek. '	9309-4
FRODAM: 4 nova trodelna, 6 dvodelnih. 3 enodelna okna. 11 vrat s podboji, moško kolo in spalnico iz mehkega lesa. Naslov v oglasnem oddelku.	9302-4
KOVAŠKI MEH v dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v ogi. oddelku.	9300-4
NOVO HARMONIKO. triredno, prostotonsko. prodam za 30.000 din. Brečko Franc. Kočetova 19, Studenci-Maribor.	9280-4
ROČNI VOZIČEK, nosilnost 600 kg prodam Florjančič Vinko. Zgornja Zadobrova 80.	9500-4
PRODAM rabljen otroški športni voziček ter zamenjam električni kuhalnik na dve plošči in pe-čenjakom za navaden štedilnik. Naslov v ogi. oddelku. 9504-4 PRODAM generalno popravljen motor za osebni avto »Eifel — Ford« (Tanos). kompleten z menjalnikom. Vprašajte: Turza Jože, Koroška 34, Maribor. 9424-4 VEČ VOZ na peresih (zapravljivčkov) naprodaj. Razlika v izbiri in ceni. Naslov v oglasnem oddelku.	9508-4
MOTORNO KOLO Puch 125 ccm v brezhibnem stanju prodam. — Wildman Franc, Napoleonov trg številka 5.	9509-4
HARMONIKO Scandalli, nova, 140 basov, 12 registrov na klaviaturi 6 na basih prodam. Ponudbe pod »Polifonico XV« na oglasni oddelek.	9514-4
APARAT za trajno ondulacijo — »Forchrit« v dobrem stanju se proda. Mestna brivnica. Kranj.
9515-4
2-TONSKI »FORD«, v dobrem stanju, nove gume, prodam. Vrabec, Komen 24, Sežana.	9257-4
ELEKTROMOTOR 5,50 KS, popolnoma nov prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	9516-4
2ENSKO KOLO in Singer šivalni stroj prodam. Ambrož, Slomškova ulica 27.	9544-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — malo rabljen, tapeciran prodam tudi za bone. Gajeva ijl. 2a-VI., desno.	9540-4
NOVO SPALNICO iz vezanega lesa imitacija oreha prodam. Herbersteinova 13.	9550-4
HLADILNO OMARO. amer. Frigi-daire, 1401 vsebine proda Filip Remškar, Ljubljana, Tržaška cesta 79.	9551-4
KOLO, moško, športno, italijansko prodam. Koželjeva ulica 4 — Sv. Križ.	9553-4
PRODAMO štiri nova gumi kolesa za avto — znamke Pirelli — dimenzija 32x6.00 z obroči. »Mestna kanalizacija«, Ambrožev trg številka 7.	9561-4
RADIJSKI APARAT Siemens — 5-cevni prodam. Vodlan, Količevo 61 pri Domžalah. ’	9555-4
POLOVIČNO VIOLINO prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek pod »Violina«.	9556-4
VODNI REZERVOAR 1000 1, rabljen prodam. Miklošiče va cesta 28 — dvorišče. »Instalacija«. 9557-4 KLAVIR, češkega izvora znamke »Prokš«, jeklena konstrukcija v brezhibnem stanju ugodno naprodaj. Naslov v podružnici SP Kranj.	9517-4
OTROŠKI VOZIČEK malo rabljen, uporabljiv globok in športni prodam. Ogled: Rudnik 28.	9506-4
STENICE, ščurke, uši. bolhe itd. zanesljivo uniči »Pepein« prašek. Prodajajo vse drogerije v Ljubljani.	9274-4
PISALNI STROJ MRF 201 prodam za 25.000 din. Naslov v podružnici SP Celje.	9520-4
RADIJSKI APARAT 4-cevnl prodam. Bezenškova 11, pritličje — Zelena jama.	9545-4
BENCINSKI MOTOR 5—6 KS prodam. Janko Taler. Zg. Zreče 36 pri Slov. Konjicah.	9522-4
KUHINJO po ugodni ceni prodam. Ogled: pleskarska delavnica. — Hrenova, Ljubljana	9276-4
HLADILNO OMARO (original ame-rikanski avtomatski frigidaire), skoraj novo. veliko, brezhibno delujočo prodam. Kobe Josip — Novo mesto.	* 9523-4
LIP Novo mesto proda po ugodni ceni ladijske vrvi 30 mm. lopate-šafle, konjake št. 2, nasadila za vrata, kroglične ležaje večje dimenzije.	9524-4
VZMETI ZA KAUČ in sedeže prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9525-4
SPALNICO, vezano, lepo izdelano prodam Gerbičeva ulica številka 51.	9548-4
PISALNI STROJ. — prenosljiv v kovčku, najboljše znamke »Continental« prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod — »Skoraj nov«.	9547-4
PLINSKI RESO,' triplamenski — predvojni »Progas« in dve stari postelji prodam. Hranilniška ulica štev. 5-IL, levo.	9526-4
MLADO PLEMENSKO KRAVO — proda Franc Pečar. Črnuče številka 33	9527-4
MOŠKO KOLO, pol novo prodam. Vprašati od 7 do 14. Wolfova 10, dvorišče.	9528-4
PRODAM klavirsko harmoniko 80 basov 1 register in moško kolo. Wolfova 1-IV.	9529-4
STREPTOMIČIN, 30 gr ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	9539-4
SPALNICO in kuhinjsko opremo proda Trampuž, Dravlje, Sojerjeva ulica'19.	9338-4
»CALCIOCADILE« injekcije prodam. Naslov v ogi. odd. 9496-4 STABILNI BENCINSKI MOTOR 7 KS prodam. Sešek Ivan. Merč-nikova 3.	9497-4
MIZARSKI SKOBELNI STROJ — ravnalni in debelinski (kombinir-ka, zagrebški, novejši proizvod »Legura«), malo rabljen, 60 cm širine z elektromotorjem 7.5 KS prodam za ceno 600.000, lahko
250.000	gotovine, ostalo virman. Naslov v oglasnem odd. 9498-4 HARMONIKO »Hčhner« 64 basov in 8 registrov prodam. Nasiov v oglasnem oddelku.	9537-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — obenem športni, italijanske znamke prodam. Rakar Marijan Zrinjskega cesta številka 7, Ljubljana.	9535-4
PRODAM tudi za bone 2 postelji, mreži in nočni omarici. Naslov v oglasnem oddelku.	9533-4
GRAuL za žimnice 16 m in biago za moško obleko ugodno prodam tudi za bone. »Naslov v oglasnem oddelku.	9456-4
RAjjiO v zelo dobrem stanju prodam. Medvedova 5-1. b. 9459-4 PREDVOJNI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen prodam Nasiov v oglasnem oddelku.	9461-4
GRITZ.NER ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddeiku.	.9465-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — presit, tapeciran — rjav, avto-moaei, stajica, šivalni stroj »Singer« starejši naprodaj. Rožna doirna C. XXI/11.	9468-4
DEöKE za police prodam. Dermo-tova 3.	9473-4
Obj-iEKO, marengo suknjič in modne hlače za visoko postavo takoj prodam. Nasiov v oglasnem oddeiku. -	9474-4
otroški VOZIČEK, športni, inozemski izaeiek, dobro ohranjen proaam. Ponudbe z naslovom na oglasni oddelek pod »Inozemski«.	9475-4
SPALNICA, nova. pleskana, orehova imitacija poceni naprodaj. Strojno mizarstvo St. Vid — Lukovica.	9494-4
SIVAbNI STROJ »Pfaff« — skoraj nov, proaam. Pahernik, Krakovski nasip 26.	9493-4
KLAVIR znamke »Kuchera« prodam. Nasiov v ogi. odd. 9476-4 SPALNICO, staro, nemški slog — dobro ohranjeno in otroško kredenco prodam. Zaloška cesta številka 81.	9479-4
Čebele. 20 zdravih, dobrih družin v novih AZ panjih prodam. Kovačič, Maribor, Gregorčičeva Ulica 52.	9281-4
NOVO ZENSKO KOLO in šivalni stroj proaam. Mivka 6, Trnovo — Ljubljana.	9482-4
DOBREGA KONJA prodam ali zamenjam za kravo. Bergant, Črnuče 34.	9486-4
MOTOR DKW 350 ccm proda podjetje »Jelovica« Škofja Loka — Trata.	9488-4
UGODNO PRODAM kuhinjsko opremo in električni kuhalnik s tremi pokritimi šamoti. Vogrinec, Vegova 8.	9489-4
RESTAVRACIJSKI štedilnik, nov, prostostoječ, ugodno prodam. — Naslov v ogi. oddelku. 9490-4 SUHE SMREKOVE DESKE in razni gradbeni les prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9445-4 PLETEN športni voziček, inozemski model, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	9415-4
OTROŠKO POSTELJICO z žimnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9417-4
ODLIČEN ŠIVALNI STROJ prodam. Malgajeva 15-L, levo. — Ogled od 9—11.	9418-4
/
4-SEDEZNI OSEBNI AVTO »Al ler«, v brezhibnem stanju naprodaj. Naslov v podružnici SP Celje.	»419-4
OSEBNI AVTOMOBIL »Oppel — Supper«, dobro ohranjen, naprodaj — Ponudbe na OLO Šoštanj.	»432-4
OSEBNI AVTO »Grahaam Peige« 137 KS proda »Okrajna zveza Radovljica«. Ponudbe je poslati na Okrajno zadružno zvezo Radovljica.	8435-4
PRODAMO točilno napravo (šank) in decimalno tehtnico. DUR v likvidaciji Elektromehanične delavnice Črnuče.	9438-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prddam za 6000 din (tudi za bone). Naslov v ogi. odd. 9441-4 PLOŠČICE češke za štedilnik — vrtna bela garnitura, železna lopa, vrtna se proda. Pollak Celovška cesta 28a.	9444-4
ODLIČEN PISALNI STROJ prodam. Društvena 32.	9447-4
PISALNI STROJ portabel Mercedes la. skoraj nov, prodam Naslov v ogi oddelku.	9448-4
3-DELNO BRUŠENO 'OGLEDALO, steklo 6 mm prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9449-4
50 KG MEDENE VIJAČNE ŽICE št. 22 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9450-4
kupim _______________________
KNEIPPOVO KNJIGO kupim. — Plačam dobro. Nujne ponudbe na naslov: Danica Mikuž, Žolgarjeva 6, Ljubljana.	9290-5
»WECK« KOZARCE za vkuhevanje kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	9294-5
ELEKTRIČNI VARILNI APARAT z agregatom ter elektromotorjem (kompletno), kupimo. Ponudbe z opisom na: Mestna plinarna — Dolnja Lendava.	9355-5
DECIMALNO TEHTNICO »Berkel« ali slično kupi Kmetijska zadruga Kranj.	9532-5
RABLJENE STEKLENICE, vsako količino kupimo. »Bocapromet«, skladišče Japljeva ulica štev. 4, teleton 45-28.	9278-5
MOTORNO KOLO. 250—350, le V odličnem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Takoj plačam«.	9453-5
KAPN" Iz češkega platna kupim.
Čampa, Florijanska 1.	9507-5
AVTOPLASCE m zračnice dimenzije 7.50x17 kupimo. Ponudbe poslati na: Mestni pogrebni zavod, Maribor, Linhartova 6.	8878-5
PARNO PEC KUPIMO. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Eno-etažna«.	9256-5
SLONOVO KOST, biljardne krogle kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	9467-5
POMITE STEKLENICE, litrske in bordo kupimo vsako količino. — Vino, Ljubljana, Stari trg številka 28.	9470-5
SESALEC za prah sl Izposodim za bogato odškodnino ali kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Par dni«.	9471-5
3-TONSKI AVTO, dobro ohranjen, kupim. Rant Janez. Sp. trg — Skotja Loka.	9431-5
KUPIMO parno peč za pekarno ter tovorni avto nosilnost 1 tone do 1.5 tone. Ponudbe na naslov Krajevna podjetja Mislinja. 9434-5 STROJE za predenje volne kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Takoj plačam«.	9416-5
ZAMENJAM____________________
MOTORNO KOLO USK 350 ccm, odlično ohranjeno, zamenjam za 500 ccm s prikolico. Naslov v oglasnem oddelku.	9348-6
ZAMENJAM ALI PRODAM elek-tro motor Elin 10.5 KP 1440 obratov — za manjšega istih obratov. — Bojane Vinko, Novo mesto.	9518-6
RADIO zamenjam za žensko kolo.
Stamol. Privoz 18.	9463-6
MERCEDES 170 V limuzina s 4 vrati, v odličnem stanju, z vsemi nadomestnimi deli, zamenjam za isto tako odlično ohranjen 6-cilin-drski osebni avto. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod — »Mercedes 170 V«.	9478-7
posest______________________
HIŠICO v Križah št. 33 na Gorenjskem, prodam.	9372-7
HIŠA, večja z vrtom in nekaj zemljišča v bližini Maribora pri železniški postaji se proda. Tudi zamenjava za manjšo kjerkoli je mogoča. Ponudbe poslati podružnici Slov. poročevalca Maribor pod »Lepi kraj«.	9282-7
PRODAM VILO, primemo za dvo-družinsko stanovanje z vrtom, stoječo tik železniške postaje Dobova. Interesenti naj se zglasijo pri Mersiavič, Dobova. 9512-7 PRODAM PARCELO poleg Lampiča. Naslov v ogi. odd. 9562-7 HIŠO, enodružinsko, nedograjeno prodam. Ponudbe na ogi. odd. pod »60% dograjena«.	9554-7
STAVBNO PARCELO v Škofljici prodam Ponudbe na oglasni oddelek pod »1300«.	9534-7
VILO — dvodružinsko z lepim vrtom, severni del mesta prodam. Kupim enodružinsko. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ljubljana«.	9549-7
MAJHNO POSESTVO s sadovnjakom. vinogradom, gozdom itd. pri Mariboru prodam. Nasiov v oglasnem oddelku.	9541-7
LEPO POSESTVO na Notranjskem prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9457-7
HIŠA pri Celju se zamenja za manjše posestvo v Savinjski dolini. Nasiov SP Celje. 9420-7
RAZSTAVA POHIŠTVA podaljšana do nedelje
Polno novosti
Obiščite razstavo
ENODRU2INSKA HIŠA v Trnov-ljah pri Celju naprodaj. Naslov v SP Celje	9421-7
LEP, ENODRU2INSKI DOM z gospodarskim poslopjem, čez oral zemlje, vrtom, sadnim vrtom, četrt ure oddaljen od centra Maribora, zamenjam za komforten enodružinski dom z večjim vrtom v Ljubljani ali neposredni bližini. Informacije:	Ljubljana.
Večna pot 5.	9425-7
POL DVOSTANOVANJSKE HIŠE z velikim vrtom pri žel. postaji, Ljubljana okolica, prodam. Naslov v oglasnem odd. ' 9446-7
PRODAM v letu 1947 dograjeno hišo s komfortnimi stanovanji. Naslov v ogi. odd.	9452-7
MAJHNO POSESTVO (1,74 ha) V kraju Prevarje pri Pilštanju; — hiša z gospodarskim poslopjem, vinograd, sadonosnik in 50 arov njive prodam za 300.000 dinarjev. Ferk Marjetka, — Slovenska Bistrica 238.	9279-7
V NAJEM
HIDRAVLJICNO STISKALNICO — cca 200 atm. vzamem v najem za 1 leto. Za najemnino dam novo
8-tonsko vretenčasto stiskalnico Spindelpresse) v popolno last. — Pismene ponudbe pod »Dobro posojilo« na oglasni odd. 9542-8
STANOVANJA
ZDRAVNICA Išče opremljeno so. bo. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Mirna«.	9373-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje v strogem centru za enosobno s kabinetom ali dvosobnim. Ponudbe pod »Sončno« na oglasni oddelek.	9392-9
ZAMENJAM stanovanje v Sarajevu za stanovanje v Ljubljani. Vprašati: Poljanski nasip 12-III., vrata 14.	9304-9
DVOSOBNO komfortno stanovanje na Mirju zamenjam za večje. — Naslov v ogi. oddelku. 9319-9 DVOSOBNO komfortno stanovanje z vrtom, zamenjam za tri ali štirisobno komfortno. Ponudbe pod »Plačam selitev« na oglasni oddelek.	9326-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico za trisobno. Naslov v oglasnem oddelku Slovenskega poročevalca. (Ogled od 8 do 12).	9327-9
KOMFORTNO dvosobno stanovanje s kabinetom nudim za enako enosobno plus soba posebej. — Ponudbe pod »Komfortno« na oglasni oddelek.	9336-9
ENOSOBNO stanovanje v Kranju, se zamenja za enako v Ljubljani ali bližini. Naslov v podružnici SP Kranj.	9349-9
■ ZAMENJAM stanovanje — dve sobi, kuhinja, nekaj vrta — za istotako stanovanje kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek pod: »Kjerkoli«.	9559-9
DVA MIRNA DIJAKA iščeta sobo za prvi september. Kulič, Tržič, Glavni trg 14.	9499-9
ZAMENJAM manjše dvosobno stanovanje s kabinetom in vsemi pritiklinami, za večje tri ali štirisobno stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku	9536-9
TRISOBNO STANOVANJE (center). zamenjamo za dve manjši stanovanji (event, gorsonjera). — Naslov v ogi. oddelku. 9460-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje za večje — plačam selitev. Naslov v ogi. oddelku.	9462-9
ZAMENJAM manjše dvosobno stanovanje za večje. Naslov v ogi. oddelku.	9464-9
DVOSOBNO STANOVANJE potrebujem. Nudim sobo s kabinetom in posebej sobo. Ponudbe: »Vse komfortno« na ogi. odd. 9451-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru za enakega ali večjega. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pod enim ključem«.	9469-9
ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom v Medvodah zamenjam za stanovanje v Ljubljani — ali bližnji okolici. Ponudbe pod premestitev« na oglasni odd 9480-9 SOBO. opremljeno, brez perila, po možnosti s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Skromen«. 9483-9 MIRNA URADNICA išče prazno ali opremljeno sobo v centru ali Sp. Šiški. Posteljnina lastna. Ponudbe pod »Točen plačnik« na oglasni oddelek.	9442-9
IZGUBLJENO_______________
IZGUBILA STA SE DVA PSA.
Bel špic s črno liso, strižen, in črn. Slišita na ime »Bobi« in »Teši«. Oddati za nagrado Langusova ulica la.	9407-10
NAJDITELJ rjave denarnice naj dokumente vrne, denar lahko obdrži. Rupret, Ceiovška, Mestni blok 1-1.-6.	9553-10
DENARNICA se je našla. Dobi se na Celovški cesti 60.	9501-10
NAJDITELJ denarnice izgubljene od Celja do Zagrada, vrni Orel Mimi. Zagrad 8u, Celje. 9519-10 NAJDITELJA konjskih plaht, izgubljenih od javne tehtnice Mariborska cesta do Titove kasarne naj vrne za nagrado na: Javni nasadi in javne naprave — Celje.	9521-10
IZGUBLJENA ženska ura se dobi Titova cesta 60. Kopriva. 9478-10 KRANJ—CELJE, izgubljen čevelj. Pošlje se po povzetju 500 din — »Pletenina«. Kranj.	9430-10
OPOZARJAM OSEBO, ki mi je 5. julija zvečer na Fužinah ob Ljubljanici potegnila denarnico iz žepa, naj jo vrne, ker je bila opažena, da se izogne posledicam.	9321-10
RAZNO
CUK ALEKSANDER naj dvigne v oglasnem oddeiku dokumente. SADJARJI POZOR! Za lemo škropljenje sadnega drevja uporabljajte žvepleno apneno brozgo dobite vsako količino. Tovarna »Pinus«, Rače, zastopstvo Ljubljana. Titova 35a.	9364-11
DVIGNITE PONUDBE v oglasnem oddelku: Avto 8839, Akumulator, Brez kabineta 8593, Blagajna 8990, Ceneje, Center 7000. Cista in zdrava 190, Dobra harmonika, »DKW« 1737, Dober zaslužek, Delavnica, Darilo 9124, Fotoleče 7880, Gotovina 1695. Gorenjka 8964, Intiligent 1636, Kavarna gostilna, Komercialist 8649, Knjigovodja 7301, Lepa točka 8078. Lep postranski zaslužek 8773. Lahko čimprej 9127, Malvazija, Nagrada 8920, Notranjska 8053, Odsoten. Oprava 1803, »875.000« 8592, Opremljeno sobico v pomoč 8945, Prazna soba 1805. Plin 8720, Primerno za obrt 8670, Pletilja 7973, »52« Pomlad, Pokojnina Ptuj, Prostorna 8733, Posestvo 8971, Prometna točka. Posebni vhod, Plačilo v gotovini, 8863. Plačam takoj 7960, Steklenice. Svetlo, Sedeča 9221, Samostojen in zanesljiv 9335. Samska 1797. Stavbena parcela, Samski., Skladiščnik, Samec 7925, Skupnost 7796. Stroj 7397. Simpatična 8719, Samostojen računovodja. Sončno 8346, Singer 8266, Samo dobro ohranjeno in kompletno. »1002« Stalno 9119, Štajerska, Šoštanj 9133. Takoj 8337, Tehnika 8674. Ugodna prilika 8648, Usnjar 9028, Upokojenko 8413. Umetnost 5649. Vesten, Vestna. Veselje 1762. Zgrajena leta 1952. Za hrano, Zgovorna 8719, z vrtom 8581, Za enako 8696 -II
RADIO CENTER
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO LJUBLJANA Dalmatinova 13, telefon 31-90 Cankarjeva 3, telefon 34-70
IMA VEDNO NA ZALOGI:
radijske aparate Tesla, Sobell 572, radijski material, elektronke, gramofonske plošče in igle
Nudimo vam:
10 kosov gramofonskih plošč po izredno nizki ceni 300 dinarjev
RADIOMEHANICNA delavnica
popravlja radijske sprejemnike vseh znamk in ojačevalne naprave strokovno in hitro, ozvočuje vse prireditve in zabave
ENH1QUE CASTHO DELGADO
TAJNO ŽIVLJENJE » KOMINTERNE
Tinko sem izgubil vero v Moskvo
—	Tovariši, zdi se mi primerno, da v poročilo ne vključimo nasvetov boljševiski partiji. To ne bi bilo prav. Predlagam, da se napiše kratko poročilo, v katerem naj bo rečeno, da bo komunistična partija ZDA čim hitreje stor.ia primerne korake, da bo dobila dovoljenje za izkrcanje.
Ross ne reče ničesar. Pogledam avstrijskega predstavnika, ki niti ne trene.
—	Dobro, — pravim, — predlagam, da poročilo napiše Fürstenberg, nato pa naj ga predloži v podpis.
Tako smo sklenili.
Minilo je nekaj dni. Poročila ne poznam. Vem le, da se je Sovjetska zveza zadovoljila s tem, da je napravila ponudbo, za katero je vnaprej vedela, da nima nobenega smisla; ameriška komunistična partija se je zadovoljila s tem, da je predlagala prošnjo za vselitev svoji vladi, prošnjo, za katero je vedela, da ne bo uslišana. Dobro vem, da bodo pripadniki Internacionalnih brigad ln španski begunci ostali v Franciji.
Samo trideset tisoč od pol milijona Spancev in pripadnikov Internacionalnih brigad, ki so se zatekli v Francijo, go se mogli vkrcati za pot v Ameriko. Lahko bi jih
odposlali tudi več, brez ameriškega dovoljenja za izkrcanje, toda ni bilo dovolj ladij.
Obveste me, da bo ob šestih predaval o mednarodnem položaju član Centralnega komiteja VKP/b. Od druge strani pa me vabijo na zasedanje Vrbovnega sovjeta, ki se začne čez nekaj dni.
Ob označeni uri smo Vsi zbrani. Na tribuni so Di» mitrov, Manuilski, Marty, Togliatti, Pieck, Florin, Gottwald in nekateri visoki funkcionarji politične organizacije, Sredi njih je predavatelj. Vlkov, sekretar partijske celice v kominterni, vstane in z lističem v roki začne:
—	Tovariši, prebral vam bom imena častnega pred-sedstva.
Premor.
—	Tovariš Stalin ...
Vstanemo in besno, kakor ponoreli ploskamo. Nato sedemo.
—	Tovariš Molotov...
Vstanemo in ploskamo nekoliko manj navdušeno. Nato sedemo.
—	Tovariš Vorošilov ...
Vstanemo in ploskamo kakor prej. Nato sedemo.
—	Tovariš Kalinin ...
Vstanemo in ploskamo nekoliko manj. Nato brž sedemo.
—	Tovariš Andrejev...
Vstanemo in. ploskamo kakor prejšnjemu. Nato sedemo.
—	Tovariš Kaganovič ...
Vstanemo in nekoliko manj ploskamo. Nato sedemo.
—	Tovariš Mikojan...
Vstanemo. Manj ploskanja in spet sedemo.
—	Tovariš iručov...
Vstanemo in ploskamo kakor poprej. Spet sedemo.
—	Tovariš Berija...
Vstanemo in besno ploskamo. Nato sedemo.
—	Tovariš Svernik...
Vstanemo in ploskamo. Nato sedemo.
Častno predsedstvo torej imamo. Oddahnem se, si obrišem pet in se pripravim, da bi poslušal predavatelja.
Toda Vlkov nadaljuje, vihteč drug listič papirja:
—	Tovariši, sedaj bom prebral imena delovnega pred* sedstva... — Tovariš Dimitrov ...
Vstanemo, ploskamo in sedemo.
—	Tovariš Manuilski...
Vstanemo, ploskamo in nato sedemo.
—	Tovariši Biagojeva, Bjelov, Stepanov, Džerdžinska....
Sedaj niti ne vstanemo, niti ne ploskamo.
Nekoliko utrujeni smo, roke me bole zaradi obilnega ploskanja. Toda splačalo se je: dve predsedstvi imamo, eno častno in drugo delovno.
Predavatelj se vede kot vsi predavatelji na sv.etn: stopi na govorniški oder, razloži po vrsti svoje papirje, pogleda, če Je kozarec za vodo na pravem mesto (to imajo pravzaprav čaj), si gre z roko preko čela, kakor da bi premišljeval, kaj naj pove, pogleda poslušalstvo, se odkašlja in začne govoriti:
—	Tovariši...
Govori deset minut ...
—	Tovariš Stalin, ki je videi naprej, kaj nam grozi ... (zaradi ploskanja govornik ne more končati stavka. Dvajset minut.)
Predavatelj pogleda občinstvo, za hip pomolči in...
—	Imperialisti so hoteli pognati nemško vojsko proti vzhodu, toda prodirni pogled našega genialnega krmarja, tovariša Stalina...
Drugi vihar aplavzov.
Trideset minut... štirideset minut... petdeset minut... ura... bilo je šest hrumečih valov ploskanja. V kozarcu ni več čaja: na govornikovi desnici je le še nekaj listov. Prepričan sem, da mnogi v dvorani spiuh ne poslušajo. V moji vrsti jih ima vec na kolenih razprostrt časopis, tako da jib z odra ne morejo videti, m bero. Prepričan sem, da drugi spe z odprtimi očmi. Dimitrov riše na lističe, ki jib drugega za drugim mečka in skrbno zlaga, tako da jib ima pred sabo že lep kup Manuilski si da strašno mnogo opraviti s svojo staro pipo. Drugi člani delovnega predsedstva pa, kot kaze, zavzeto po. slušajo.
■t ■ \	;	.	.
Predavatelj Ima v roki zadnji list... In zločinska spletka, ki so jo osnovali imperialistični psi, je klavrno propadla spričo te pogodbe neprecenljive zgodovinske vrednosti, ki je dokaz politične genialnosti tovariša Stalina.
Člani predsedstva vstanejo in mi prav tako. Oni ploskajo, tudi mi. ploskamo. Sedejo in sedemo tudi mi.
t