Ljubljana, sreda 28 NEODVISEN DNEVNIK PoStnina - * - pavšallrana. 1920. Posamezna številka 30 llndfiBtm Ir spran: Bopittrjera slira St. B Bradi, tilifm Itn. a Posamezna Številka 30 vin« ljevi minister g. Kristan kupil na svojem dunajskem izletu od Nemške Avstrije. Te lokomotive so čisto lepo »po* štrihane«, samo to napako imajo, da ne vozijo, razen če bi jih vlekel vol ali kak drugi stroj. Uspeh Kristanovega, izleta na rdeči Dunaj je tedaj sijajen. Minister za železnice Draškovič bi rekel, da je »vrlo dober« in da bo »rodi! 1 lepe sadove«. Škoda le, da teh »lepih sadov« ni opažati na Kristanovih lokomotivah. Lepi sadovi Kristanovega izleta na Duna]. Lokomotive, Id ne pridejo in ne vozijo. U Belgrad, 27. jan. j>Pravda« jr”*®: Poročali smo že, da je bil mini-^KriBlai, v, železniškim ravnateljem včičem v Berlinu, da nabavi za Ju-®j«iavijo lokomotiv in vagonov. S pri-j nemške strani se je obljubilo, lok ^ °d»topilo ali predalo nekaj »1 Sedaj pa je jugoslovanska ^aa^dobila uradno poročilo, da to ni bor ^^ljana.. S®- jan. Z Jesenic nam °’ cla 11 a Dobravi poskušajo Sest lokomotiv, ki jih je kra- ^istan pripelje 40.000 nemških delavcev v Jugoslavijo. j- Slaiibor, 26. »Straža« poroča: »Ka-baS ?nano» ie potoval pred kratkim storiSoc^110deinokratični minister Krije r- h-* ^vstr’.ii službenim potom. Šlo se i* ,laznih kompenzacijskih stvari, *acii-re • ‘ Ta'n>k VVallisch pri organi-Vedii Sot^a*istov v Mariboru pa pri p<*-P° shodih, da je sklenil Kristan dftlav (l°bimo iz Avstrije 40 tisoč daje v* V MaSo držav0- 111 mimogrede tiobim C° naši upravi ter namiguje, da &tno i ? ravn° tiste'zagrizence nazaj, ki zaradi prevelike ljubez-Vlo e,1Av-Strije pač tja, kamor jih je vle- ^ koliko resnice je na teh 40.000, ne Strafk zdravnikov, 27. jan. (DunKU.) Ka-asist„e ,?OVori so sklenili zdravniki in Zahtev duna-is^e klinike, ako se njih Uij^o ,aTn 1* februarja ne ugodi, kli-pougP,apVstiti iri na ta način ukiniti to^e, kakor tudi bolniško obra- VoUtve na ftfažarskem. T r>Tr — vemo. Brez podlage gotovo ni, če tudi molčijo merodajna mesta o tem. To je nam sumljivo. Zato opozarjamo pristojna mesta pravočasno na nekatere stvari pri tej akciji. Priznamo, da manjka po posameznih obratih strokovno izvežbanih naših ljudi. Trajalo bode pač nekaj let, da dobimo svoj naraščaj. Za to dobo si bodemo morali pomagati s tujci. Za svoje delo naj prejmejo pošteno plačilo, a da bi postali nad našim delavcem zopet gospodarji, kakor so bili nekdaj, tega ne bomo pripustili nikdar. Našega naroda ne bodo več potujčevali taki ljudje, pa naj jih pripelje sam Kristan.« OKi r ^ Budimpešta, 20. jan. (DunKU.) Žil ie Glasom časniških poro- znanih 103 volilnih izidov. s^ih ^ilo izvoljenih 52 krščan- lik v °c.talcev! 39 pristašev stranke ma-utovalcev’ 4 demokrati in 2 po-QCa brez stranke. Smrtne obsodbe. ^dimpešta, 27. jan. (DunKU.) * JaSEfe: Kurija je zavrnila prošnjo 0^SoiAn °nih oseb, ki so bile Ukraii na smrt, ker so umorile dva se teinska Ustnika, oziroma, ker so >Jimo.ra udeležile. Vsi trije obso-0c*o jutri zjutraj obešeni. in mirovni pogoli. »ti tor.?^,pe^uh, >6. jan. Madžarski li-Htštrsk izjavi madžarskega mi- Srofa ACg^ Predsedaika Huszarja in n- ssy^a ° miru z Madžarsko. Dogo.l 36 izjavil- rta smatra mirovne *ljiVt Za nepravične in da se mir na ne more dolgo obdržati, Srcu ^Varja3° novo Aliacijo-Loreno v V2etnfti rope- Končno je omenil, da pre-ta oni državniki, ki silijo svet, sPrejme, nase strahovito od-Dov.odnQSt- Andrassy pa je dejal V Mit svojega programnega govora k°lcu: Ta mir je tožen, sramotiti nf18tinit- Madžari se morajo teto a si ?*agotove ne samo integri* s^Ur>nriiVe' neS° tudi gospodarsko Wsk8 m°i‘ajo se truditi, da Mad- ^ih i.?stane Madžarska v vseh onih 3e, (j’ 1 So odtrgani od njo. Zaključil lotiti ° Prepornih ozemljih od- (iejaj Ha s*° glasovanje hi da se na-tefti s® bo to doseglo potom poga- J 8 Poedmimi sosedi. ; sod na Mažarskem. °KU jaH.Budimpešta! 27. jan. (DunKU) Policiiit: Q budimpeštanske- ^reki 8orf eŽa okoliša ic zopet proglasilo *atereitt še bodo kazf ovaK lop, ampr4 požijJ, javno nasilstvo, zločesto poškodovanje tuje, last-^ nine, pobeg, pripomoč pri kršenju zapriseženih vojaških obveznosti, plenjenje, vstaja in upor. Vojaške ali civilne osebe, ki bi se proti tem zločinom pregrešile in ki so še podrejene vojaškemu kazenskemu zakoniku, bodo obešene ali ustreljene. Htazkol v italijanski socialni demokraciji. Ldu, Trst, 25. jan. V dneh 11. do 13. t. m, se je vršilo v Florenci posvetovanje italijanskega socialističnega narodnega sveta (Consiglio Nazionale Socialista), ki je bilo vsiled nejasnega notranjega in zunanjepolitičnega položaja izredne važnosti. Debata je odkrila idejini razkol v italijanski socijalistični stranki, razkol med maksimalisti (Bombacci Serrati) in reformisti (Modigliani, Turati, Treves). Razpravljalo se je tudi o mednarodni politiki in o jadranskem vprašanju, o katerih predmetih sta zastopala svoje stališče z ene strani Serrati (maksimalist) ,z druge strani reformist Modigliani. Po daljšem poročilu 0 ruski revoluciji je prešei Serrati na jadransko vprašanje. S socialističnega stališča je dokazoval potrebo posvetovanja z italijanskimi socijalisti, z onimi Julijske Benečije in Jugoslavije, ne z domnevo, da bi rešili ta. problem, ampak da znova poudarjajo princip samoodločbe narodov. Pobijal je nacionalistično idejo in dokazal, da ni pravično ne dopustno, da interesi velike manjšine povzročajo nemir milijonom in milijonom ljudi. Zavračal je geslo: »Reko Rečanom«, kakor bi zavračal one, ki bi hoteli dati železnice železničarjem. To velja tudi za Trst, kakor za Ciper, Malto in ža vse druge kraje, ki se nahajajo v istem položaju. Toda teh problemov buržoazna ne more in ne bo rešila. Le potom udejstitve proletarske moči bodo rešena vsa narodnostna vprašanja. (Vzgled: Nemški socijalisti mečejo v Mariboru slovenske delavce na cestot Tako socijalizem rešuje narodno vprašanje.) Bolfševiški general Brusilov. LDU Praga, 27. jan. (ČTU.) Kakor poroča »Venkov« iz Londona, prevzame general Brusilov poveljništvo nad rdečo armado, ki ima začeti ofenzivo | proti Poljski. General Brusilov se je 1 ponudil Trockemu na razpolago, ko je j izvedel, da je bil njegov sin na povelje ! Denjikina ustreljen. Lepi sadovi. Kristanov izlet v Nemško Avstrijo, na Češko in Nemško je bil po ceni. Država je posegla v žep in plačala račune, kakoi*šni se spodobijo kraljevim ministrom. Te račune vsekakor žc lahko štejemo med lepe sadove ministrskega potovanja med Nemci. Pa ti sadovi niso edini. Drugi sad je dragocenejši. Socialist gospod Kristan je tam sklepal vojaške zveze med Češko, Avstrijo in Jugoslavijo. Sad teh zvez bo nov militarizem, novo oboroževanje, novi stroški, novi dolgovi. Država ho zopet segla v žep in plačevala, kakor so sklenili socialistični ministri na Dunaju in v Pragi. Nikogar niso pra-šali, sami sklepajo take stvari brez nas. Sadove in posledice bo pa nosilo ljudstvo, ki bo plačevalo nove davke in pošiljalo sinove k vojakom. Gospod kraljevi minister Kristan je šel v Nemško Avstrijo in na Nemško pravzaprav le radi lokomotiv. In poročali so. da jih je nakupil za drag denar lepih in novihvki bodo na en mah spravile v tek vse železniške vagone v Jugoslaviji. Sedaj pa nam uradni dopisni urad kislega obraza javlja, da lokomotiv iz Nemčije ne bo. Istočasno pa nam javljajo z Jesenic, da ha Dobravi poskušajo šest lokomotiv, ki jih je baje gospod minister Kristan privlekei /. Dunaja. Te lokomotive so sicer lepe za pogled, a vozijo ne, ker so svojo, službo že davno odpovedale. Nemci, ki niso neumni ljudje, so te lokomotive lepo sčistili ter nam jih dali na razpolago za našo pšenico, če je gospod Kristan res privlekel te lokomotive v Jugoslavijo, je to nov in zopeten dokaz »lepih sadov« Kristanovega potovanja. Vlada naj mu poveri novo ministrstvo za uvoz starega želez j a^ Medtem smo zaznali za nov uspeh tega čudodelnega romanja gospoda ministra Kristana. Agitatorji socialno-demokraške stranke se bahajo med ob-: mejnimi nemškutarji, da bo Kristan poleg starega železja pripeljal v Jugoslavijo tudi 40.000 nemških delavcev z Avstrije. Da se je Kristan na Dunaju — če ta vest odgovarja resnici — pogajal s socialnodemokraško organizacijo, je jasno. Toliko kraljevega ministra gospoda Kristana že poznamo. Tako bo država plačevala Kristanu 40.000 nemških socialno demokraških agitatorjev, ki bodo tudi njegova trdna opora proti opoziciji, ki se širi v vrstah slovenskega socialističnega proletarijata. In to je gotovo sijajen uspeh — za Kristana. In ni še konec! Poleg 40.000 nemških soc. demokratskih delavcev ne sme manjkati nemškega juda. Tudi tega nam je preskrbel v svoji očetovski skrbi gospod minister Kristan. Včeraj smo poročali, da je sedanja socialistič-no-liberajna vlada preskrbela, da je večina naših podjetij prešla v roke francoskega in laškega kapitala; Nekaj podjetij je pa menda le še ostalo. Tudi za te je poskrbel socialist Kristam Znani dunajski jud dr. Josef Kranz, bivši ravnatelj dunajske depozitne banke, med vojsko radi goljufije obtožen, je našel veliko milost v očeh gospoda Kristana. Gospod Kristan je poskrbel, da bo žid dr. Kranz s kapitalom judovskih bank prišel v Jugoslavijo ter »odrešil« vsa še ostala jugoslovanska podjetja. S tem bo naša industrija prišla v odvisnost nemških judov, nage delavstvo pa v judovsko ^užnjost. To je nekaj najlepsih uspehov ministrskega. potovanja te socialistične ekscelence, ki je na državne stroške potovala, po svetu, V svojem prostem času pa je gospod Kristan tudi minister za šume in rude. To domačo nalogo pa opravlja tako dobro, da je premoga vedno manj in da ga bo še manj. Kot minister jo gospod Kristan tudi socialni demokrat. Kot tak pa udej-.-svoj in Marxo« i&Mmtm na *» način, da pomaga srbskim bankirjemn jemati našemu ljudstvu tri četrtine do narja s tem, da rešuje valuto 1:4. Kot demokrat se je proslavil s teta, da je sodeloval pri volilnem načrtu, ki je ženske delavke oropal volilne pravice. .. To so njegovi uspehi doma. Zato ne vemo, ali so večji njegovi uspehi na. potovanju, ko kupuje lokomotive In baranta, z judi, ali so večji doma, ko »rešuje« valuto bankirjem. Naše delavstvo pa naj se zaveda, da socialno - demokraška stranka še vedno drži po koncu tega svojega voditelja ter da je odgovorna za vsa njegova dela. t Delavski kcm&umi. Petindvajset let je prclek'o. odkac ie Janez Krek zaklical slovenskemu delavcu: Ustanovi si gospodarsko organizacijo! Sam je šel na delo in v/, majhne delavske prodajalne se je razvila močna delavska konsumno organizacija, ki preprega danes velik del industrijskih krajev v naši dom« < vini. Tiho in resno so skozi četrt stoletja delali krščansl.i proletarci in danes ulivajo desettisoči sadove lega delo. Nifco iskali hvale za to trdo in vztrajno delo. edino plačilo jim jc bila zavest, da pomagajo svojim tovarišem do boljšega življenja. Na dvojen način izrablja kagntaliaem delavca. Ko prodaja svojo delavno itjoč, mu daje nizko plačo, izrabi mu vse moči in ga na starost vrže ne cesto. A tudi ko delavec kupuje živila, obleko, pohištvo itd., čuti, da se hoče kapital povečati s tem, da delavcu drago zaračuni vse. Če delavcu danes zviša tovarna plačo, takoj so bolj visoko skočijo cene vsem potrebščinam. Kar kapital da z desno roko delavcu v žep kot plačilo za delo, mu z levo zopef: vzame iz žepa, ko kupuje delavec hraao, obleko, stanovanje. Glaven vzrok temu je dejstvo, da gre blago skozi deset rok. predno pride iz tovarne ali od kmeta do delavca. In na vsaki roki ostane masten dobiček, in končno mora delavec plakati vsem prekupcem visoke cene, od katerih imajo prav lep profit. Delavstvo je uvidelo, da si mora samo pomagati in razumelo je klic: Vsi za enega, eden za vse! Šlo je na delo in z velikimi žrtvami si je zgradilo svoje gospodarske postojanke — konsume. Žal da če danes ne razumejo vsi delavci, kaj je pravzaprav konsum. Konsum je last vseh deležnikov, vsak ima pri njem enake pravice. To ni navadna prodajalna, kjer se dobi koncem leta nekaj denarja nazaj ali par kilogramov kave. Konsum je vse aj drugega: To je podjetje, ki so ga delavci s svojim denarjem ustanovili, ki ga v s i člani po svojem načelstvu vodijo. Vsi člani imajo enake pravice. Imajo pa tudi svoje dolžnosti. Prva dolžnost je, da se zavedajo, da je konsum njihova last ki ijo. Kako malo zmisla za konsumno misel kažejo oni, ki leti ta« da se po tem ravnat* koj v drugo prodajalno, če so žveplenke tam za dva vinarja cenejše! Mesto da bi se potrudili, da bo konsum, ki je njihova! last, v katerem imajo naložen del svojega premoženja, napredoval, mu izpodkopuie-jo tla! In s tem rušijo močno gospodarska organizacijo, ki je krščanskemu proletari« jato rešila £e marsikak tisočak. V vojni in po vojni je pomen delavsldK konsumov silno narastek Medtem, ke se je velik del zasebnih trgovcev spustil Vi nečedne kupčije in strahovito navijal ce« ne, so naši konsumi po svojih močeh pomagali delavstvu. Pod Krekovim vodstvom je delavstvo ustanovilo »Vojno zvezd«, k! je prinesla delavcem marsikako olajšavo« Ko so se je pa polastili socijalni demo-kratje in izrinili iz nje krščanskosocialno delavstvo, »Vojna zveza« ni služila več splošnodelavskim, ampak strankarskim interesom. In tako je prišlo do velikih po-1 neverb, izginile so v socialnodemokraški »Vojni zvezi« velike vsote, ki jih bo delavstvo moralo nositi. Pokazalo se je, da morejo konsumi, predvsem delavski, obstojati le tart, kjer vlads popolna -»itenost. Delavski kon- Stran 2 »Vežeta! Maž«, dne '2Š. januarja 1920, Jic«. 22. sumi postajajo dan na dan močnejši. Kr* ščansko delavno ljudstvo, ne čakaj na obljube socialnih demokratov, samo zgrabi za delo, samo si snuj svoje konsume in tisoči delavcev-zadružnikov, ki so člani krščanskih konsumnih organizacij, te bodo podpirali pri delu. Polltlin« novice. -f- Vlada in opozicija. Zadnje dni so se vršila v Belemgradu pogajanja med vlado in opozicijo. Opozicija je zahtevala, naj vlada skliče parlament, ki naj reši novo ustavo. Sklicanje parlamenta pa bi bilo potrebno tudi z ozirom na naš zunanji položaj, ki nam grozi, da izgubimo Reko. Vlada pa se je zopet zbala parlamenta, Izjavila jc, da ga skliče le, če opozicija stopi v vlado in sprejme vae dosedanje sklepe vlade, n, pr, rešitev valute 1 : 4. Ker pa tega Slovenci in Hrvati ne bodo storili, naj ostane demokratska - socialistična vlada sama in naj gleda, kako se reši iz zadreg. .+ Novi občinski volilni red, ki ga je Izdelal dr. Žerjav, še ni objavljen. Vendar smo doznali, da je ženske delavke izključil od volilne pravice^* Prav tako so od volilne pravice izključeni vsi katoliški redovniki in redovnice, četudi imajo potrebno izobrazbo. — Volilni red dr. Žerjav skriva, da bi presenetil našo stranko. Le svojim pristašem ga je dal na razpolago. Tu se vidi vsa demokratičnost teh mogotcev v pašaluku, ki se zove Slovenija. -j- Dvojna struna. »Naprej« je včeraj napel novo struno na svojih marksističnih goslih. Prav milo svira in gode, naj se revolucijonarni proletari-[jat vendar usmili socialdemokraške blagajne, ki ni še do vrha polna, ker ni nikoli sita. »Volitve so pred nami, treba je denarja, denarja, ker za denar se vse dobi.« Tako so socialni demokrati navili svoj davčni vijak in skušajo iztisniti iz svojih pristašev še kako krono. — To je ena pot, da se pride do denarja; drugo, lažjo pot pa je ubral g. minister Kristan. Pogaja se s kapitalističnimi velebankami v Belgradu. Mi vemo še tretjo pot: Kristan naj se žrtvuje, naj da lep zgled. Proda naj svojo belo vilo in daruje izkupiček volilnemu fondu socialnih demokratov. Potem bo blagajna polna in on morda državni poslanec. + Valutna reforma In »Naprej«. »Naprej« se je včeraj strahovito razjezil nad »klerikalci«, češ, da očitajo Kristanu, da je tudi on kriv, da bo ljudstvo tako zahrbtno osleparjeno z rešitvijo valutnega vprašanja. »Kristan itega ni storil! On za to ni nič vedel « bi rad dokazal »Naprej«. In vendar sedi ta ^jdeča ekscelenca v vladi in silno prijeten se mu zdi. žametni ministrski stolček. Vsak minister jo odgovoren za skupne sklepe ministrskega sveta, dragi »Naprej«! Če tega ne veste, pojdite se učit k našim delavcem, Jji vam bodo vse natanko razložili. Če pa minister noče biti odgovoren za kak sklep skupne vlade, potem odstopi. Zopet in zopet bomo pribili čisto resnico: Korač, Bugšek in Kristan, social-demokraški ministri, so sokrivi, da se krona zamenja z dinarjem v razmerju 1:4! Oni so sokrivi, da raditega v zadnjih tednih strahovito rastejo cene! Žal nam bo, če se bo »Naprej« zopet razjaril, ker to škoduje zdravju njegovih urednikov. A resnico je treba povedati, tudi če »Napreja« v oči bode! LISTEK. Človek. Prizori. Spisal Karl Feigl. L (Mrzla zimska noč je. Ob zidu, ki meji cesto od vrla, sloni ubog, razcapan mož m spi. Sanja, da hodi y noči zmrzujoč po cesti gori in doli. Medtem, ko si mane od mraza premrle roke, zagleda v tesno uniformo oblečenega človeka, ki se mu je bližal z umerjenimi vojaškimi koraki.) Mo ž s Kdo ste Vi? Kaj delate tu tako pozno v noči? Tujec: Kdo da sem? Jaz? Jaz sem oko, ki nikoli ne počiva, jaz sem Zakon, M o ž : In kaj delate, na koga pazite? Zakon: ,Kaj, Vi me ne poznate? Ali še niste nikoli slišali o meni? Mož (razmišlja): Da, spominjam »e. V svoji mladosti sem že slišal o Vas. Tedaj so mojega prijatelja zasačili pri tatvini. Morda sem bil nezavedno tudi jaz Vaš. Toda sedaj sem podložnik onegale tam. Ali vidite sivega moža z srditimi očmi, kako preži pa svoje žrtve? Zakon: Kdo pa je ta mož? Mož: Glad! Zakon: Da, tega poznam! Državi nevaren človek je to, ki iih ie že mnogo »puntal proti meflk LH Duše kupujejo. Novosadska »Zastava« poroča: »V Sremu so od vladne strani nekemu našemu radikalcu ponudili službo v ministrstvu. Čim bo imenovan, mu bo minister takoj dal tri mesece dopusta »radi bolezni«; a za te tri mesece mora iti v Bosno in tamkaj agitirati za socialno-demokratično stranko. — Nekemu prostovoljcu so ponudili 20.000 K, da gre v neko mestece v Sremu agitirat za demokrate. Človeku se vsiljuje vprašanje: Odkod jim toliki denar? Na to je težko odgovoriti sedaj, ko nimamo parlamenta. Demokratski bogataši so vsekakor polni denarja, ki so ga zgulili s hrbta ljudstva, pa sedaj sedeči na foteljih — razsipljejo.« — Po^bno sipljejo kapitalisti in socialisti denar tudi pri nas. -j- škandal s šomami v Bosni. Sarajevsko socialistično »Zvono« poroča: Naše narodne pijavke, ki jim niso bile dosti izvoznice, razne sinekure, trafike, trgovina s soljo, so našle nov, neizčrpen vir bogastva v vaških, občinskih in eraričnih šumah, ki so v naših zemljiških knjigah in posestnih izkazih vpisane kot begovske. Te pijavke so s pomočjo svojih znancev stopile v stik z merodajnimi činitelji, dobile od njih dovoljenje za eksploatacijo vseh šum in kupile za jako neznaten denar velike komplekse šum. Merodajni faktorji so sicer stavili pogoj, da je treba za izsekavanje vsake posamezne šume dobiti dovoljenje okoli stanujočih kmetov, ki imajo v šumi servitutne pravice. Temu pogoju so se pa znali ljudski krvosesi izogniti na ta način, da so poslali po vaseh svoje in državne geometre, da izmerijo zasebne kmetske šume in podajo dokaz, da kmetom begovske šume sploh niso potrebne. Zdi se, da so ti špekulanti našli dobro podporo v nekom, da se drznejo spuščati v tako nevarne eksperimente. A četudi s to nakano pri vladi in drugih merodajnih činiteljih ne uspejo, jim ne bo težko izpolniti prvotnega pogoja in s pomočjo podkupovanja dobiti dovoljenje vaških predstojnikov in najbližjih kmetov. Nezavednost in beda ljudstva ter alkohol jim bodo pri tem najboljši zavezniki. In lepega dne se bo ljudstvo zbudilo kot berač — izgubivši v svojih šumah vse svoje premoženje in srečo. Zato je dolžnost vsakega poštenega človeka, da opozarja in pojas-nujc prizadetemu ljudstvu te satanske nakane ljudskih pijavk. Čas je pa tudi, da merodajni činitelji napravijo konec tej umazani trgovini. — Tako »Zvono«, ki zoblje iz vladnih jasli. Tako nam vsak dan odkriva nove škandale, ki se gode pod plaščem sedanje vlade in ki jih skuša vlada z dementiji prikriti. Kdaj bo konec te škandalozne vlade? -j- Tržiški msvobodomislecem. Tržič: Naši duhoviti in vseskozi strokovnjaško naobraženi modrijani so dvignili svoje glasove proti versko-nravni vzgoji. Slišali smo zadnjič, kako uničujoče vpliva versko-nravna vzgoja na zgodovino človeštva. Kdo bi si mislil, da so v našem kotu tako bistre glave! Vrlo zanimivo konštatirajo, da žalostna dejstva še niso prodrla v trde delavske glave. No, pa luč svobodne misli in brezmejne ignorance je že zažarela v dvorani meščanske šole. Le vkup, uboga delavska gmajna, da čuješ resnico, ki je bila dosedaj prikrita tvojim očem, iz ust modrijanov — rojenih v deželi Bedakov. Z umom opice Suzi ti preženemo srednjeveško temo. .Vero pripremo v cecjtev, njene osebne zastopnike in branitelje pa v žagrad. Kaj bi se vtikal duhoven v politiko! Za samo zgago je! Iz zakristije naj kukajo skozi linico v božji svet in čakajo, kdaj pride Gospod z neba, da bo svojo stvar sam zastopal in branil. Mi bomo pa kot »pravi kristjani živeli kot vera uči« in farbali ljudstvo z Vodiško Johanco. — Saj veš, kako! — Hvala Bogu, da nam je poslal tako vnete duhovnike, polne močne vere in vnetega ognja; ob njihovi strani se bomb borili za čast katoliškega imena in za naša načela! — Katoličan. Boljševiška Rusija in sosedje. Glasom vesti iz Helsingforsa je konferenca zastopnikov baltskih držav m Poljske, ki je dne 23. zaključila svoje poslovanje, predlagala, naj nobena imenovanih držav ne sklene s sovjetsko Rusijo posebnega rai*u. Finska, Poljska in Latiška so glasovale za predlog, Litva se je glasovanja vzdržala, Estonska pa je bila proti. Kakor pa se javlia iz Hevala, so pogajanja med Estonsko in sovjetsko Rusijo skoro končana. Sporazum se je dosegel skoro v vseh ioč-kah. Boljšviki so opustili svojo zahtevo, naj se estonske utrdbe na nevtralnem ozemlju porušijo. -j- Konferenca nemških škofov. Tridnevna konferenca nemških škofov v Fuldi je bila ctvorjena pod predsedstvom kne-zoškofa dr. Bertrama iz Vratislave. Dnevne novice. — Umrl tovariš. Maribor: V ponedeljek, 19. januarja je umrl na domu svojih staršev v Rušah član tukajšnje skupine tov. Namestnik Alojz, čevljarski pomočnik. Rajni je bil eden izmed prvih, ki je pristopil k tukajšnj skupini, ko se je ista ustanovila. Značajnemu in zvestemu tovarišu naj sveti večna luč! — Dobava jekla. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago ca i do 5 vagonov jekla. Jeklo bomo skušali oddajati v večjih množinah. Interesenti naj se zglase pri našem uradu do 7. februarja. — »Državna posredovalnica za delo« objavlja: Pri vseh podružnicah »Drž. po-sredov. za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je iskalo v preteklem tednu od 19. do 24. januarja 1920 dela 204 moških in 80 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 91 moških in 70 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 123. Promet od 1. januarja do 27. januarja 1920 izkazuje 1806 strank in sicer 599 delodajalcev in 1207 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 420. Dela iščejo: dninarji in dninarice (247), pis. moči (131), rudarji (120), mesarji, peki, mlinarji, (118), služkinje, kuharice, trgov, sotrudniki (ce), natakarji, natakarice, vajenci razne stroke, ekonomi, oskrbniki, slugi, vratarji itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, mizarji, služkinje, kuharice, hlapci, dekle, težaki, pletarji, vajenci razne stroke, pis. moči, blagajničarka itd. — Pot v Kropo. Ko sem pretekli teden šel v Kropo, sc mi je dogodil slučaj, katerega se mi zdi vredno popisati. V soboto zvečer izstopim na kolodvoru Pod-nart-Kropa iz vlaka. Ker sem bil prvič na tem kolodvoru, se seveda kot neznanec nekoliko ogledujem. Tema je bila kot v rogu. Pristopi k meni nekdo in me vpraša: »Ste li iz Ljubljane?« — »Da!« Na vprašanje, imam li mogoče shod, sem zopet odgovoril: Da! Tedaj pravi neznanec: »Imam nalogo, da Vas peljem, oziroma »a8 vzamem s seboj na voz v ‘Kropo!« se je to nekoliko čudno zdelo in s®® r vprašal: »Po katerem naročilu?« Ker ®l pa ni nič vedel povedati in ko ud r' do drugi reče naj sedem, sem ubofcJ odpeljal. Po poti sva debatirala s IMI' kom. Kakor sem na poti spoznal, j* lastnik voza. Pri poznal mi ie„ da demokrat. Jaz sem se držal , rezerviramo. Ko se pripeljemo se ustavimo pri gostilni Jan češ: pripravljeno stanovanje. Ja* M debelo pogledal, posebno pa še šanje g. gostilničarke, če sera bi Seveda sem zanikal in sem in kje imam shod. To je tu«. , takoj smo se peljali še nekoliko aalv kjer sem se poslovil in plačal vozniflO^ pridem v društvo, povem ves kako sem se vozil. Povedo mi ime darja, mojega sopotnika, ki je ba 05 ničar in prejšnji ravnatelj zadruge Šolar, ki je bil svojčas na zunaj 0*1 F stal, sedaj pa seveda, ko ni več m8®' telj in ima najbrž tudi druge koristiiJJ spremenil svoje prepričanje. Pravza?®, mu prepričanja ni bilo treba spreč>^a ■ ampak le barvo, ker prepričanja d** imel. Samo to mi je žal, ako ni mog*'.i vež spati, ko se je tako varal, da j® «r ^ da vozi soc. demokrata, a je vozil socialca. A. Cvik* — Jesenice. »Ako služite na J nicah, morate znati slovensko!« *' je rekel g. nadsvetnik pri neki dNjv navi. Tako bi g. nadsvetnik še komu na Jesenicah lahko po1 Taki ljudje se po pisarnah in P® tovarne šopirijo in napihujejo kot ba. Pravijo, da je v Nemški AvS*®J dobro in vse bolj v redu in ds W slavija ne more biti brez Nemške * strije. Sedaj bi bil zopet čas, da N j tern nemškim hujskačem malo PerL postrigle, ker so pozabili, da so v % slaviji. Eden pristnih brezdoxnovi»c je to gospod Hoinl. Silvestrov se prvič zbrali v kazini kot »geseb1^ sene Gesellschaft«. Kakšne nakl0P®,d (tam kovali? — Delavci! Pozori h®,, zagrizen Mihel je predstavljal 90C.«fl demokrata, kako se revež jezi in ob mizo, pa nič ne doseže. Potem kalca, kako pobožno moli in pr®9* j& svoj obstanek. Nato pa kmeta, kako ^ je zarukan in se neolikano obnaša-Delavci! Kaj pravite na to? Ali w bilo dobro ene nove metle za t® ^ v domovince? Tako se godi večkrat tem nemškem zavetišču. Enkrat n*gJJ] vseeno završati pred tem zavetise: akoravno stoji policija pred vrati- & spodom, ki mrzijo slovenščino, jedo slovenski kruh, je treba Pr beti vagon, da čim hitreje odriD®^ obljubljeno deželo stradat.. .t — V dneh pomanjkanj« in štrajkov. Kakor poroča Lloyd«, si skušajo mnogi tr£oVC* JILgi dustrijska podjetja spričo nered® ^ železniškega prometa zagotoviti jj prevoz blaga na lastno pest, V 5 prišli zopet nr vadili 1 tovorni ‘ konjsko vprego. Tako se razvija Ogulinom, Karlovcem in Z znaten promet na vozovih. Drug®-jetja si pa sama kupujejo v inozefli9 v cele nove tovorne vlake z lokom®**^ mi. Neka tvrdka je med drugim t čila posebne vrste vagone za žitom, pri katerih je tatvina izkU® ■— Zaradi nakupa sumljivega . < sta bila dne 5. januarja t, 1. obsoj® Mož: Povejte mi, ali ne morete mene šibkega vsaj enkrat ščititi nasproti močnemu? Danes sem ukradel neki bogati ženski jajce iz torbe, ko je šla s trga! Oni tamle me je prisilil v to! Zakon: Kaj? Vi ste se polastili tujega blaga? In jaz Vas naj ščitim in zagovarjam? Moja dolžnost je, da Vas kaznujem pri ti priči. Toda to pot bom zatisnil eno oko, ker nimam časa, da bi se tu dalje zadrževal; izslediti moram neko perico, ki hoče ukrasti svoji gospodi par nogavic za svojega bolnega, zmrzujočega o-troka. Mož: Ali mi ne morete poslati koga drugega, ki bi mi lahko pomagal? Zakon: Poslal Vam bom neko znano damo, ki Vam bo gotovo pomagala. (Odide.) II. (Čez nekaj časa se prikaže elegantna, v kožuhovino oblečena dama; zavojček lipovega cvetja drži v roki.) Mož: Milostljiva gospa! Zakon mi je obljubili, da mi pošlje koga, ki mi bo pomagal. Ali ste Vi ta nekdo? Dama v kožuhu: Jaz sem — »Javna Dobrodelnost«. Mož; Zdi sc mi, da '»em že slišal o Vas. Spočetka so bili vsi navdušeni za Vas, pozneje pa je bilo razočaranje tem večje. Osebno nisem imel časti, da Vas bi bil spoznal. Ali mi ne morete povedati, kakšoo je Vaše opravilo? Dama v kožuhu: Z velikim veseljem. Moje opravilo je, (pri tem zapre eno oko), da lajšam bedo ubogih, kjer je mogoče. Prirejam plese, koncerte in otroške veselice v korist ubogim. Oh, ti ubogi, mali, bosopetnl otroci z ulice, kako morajo zavidati bogato deco za bonbončke in druge sladčice! Tu pa tam jim darujem zato tudi kako sladčico in jih opominjam, naj pridno molijo za svoje dobrotnike, ki žanje bolj skrbijo kot pa njih zanikrni sta-riši, ki itak ničesar nimaio.. Mož: In zakaj delate vse to? Dama v kožuhu: Prvič zato, ker spada v modo in drugič zato, ker moramo pokazati, da smo bogati Mož: Tega ne razumem; toda razumem, da pomagate in sicer ne kot »Zakon«, samo bogatim, ampak tudi ubogim. Pomagajte tedaj tudi meni! Moja žena je bolna, moji otroci vpijejo po kruhu, jaa sem brez službe. Bodite tako dobri in poiščite mi službo! Dama v kožuhu: Službo? To ni mogoče. Toda, čajte; jutri bom priredila dobrodelni ples in od njegovega sku-pička Vam bom podarila vsotico. Naravno, da bom ta velikodušni dar objavila v časopisju. Ali niste morda kak obubožan plemenitaš, pozabljen veleum ali umeitnik brez kruha? To bi mi bilo dobrodošlo. Mož: Ne, to nisem. Jaz sem čisto navaden, ubogi mož, ki je danes zjutraj celo ukradel eno jajce. Dama v kožuhu: Ukradel^Jjjii Vi ste ukradli? Naravno, da na b z mojim velikodušnim darom ne ® ^ računati. Toda objavila bom to »Dober namen je toliko vreden, ko1* . dejanje«, je dejal Bog. Vi vidite j>i' ne morem ničesar storiti za Va«! J** sem kriva, če ste Vi kradli! -0 Mož: Vi mi tedaj ne mor®te magati? Dama v kožuhu: Kakov p te, ne! Obrnite se na SocializeO1, ^ pomaga ljudem Vaše vrste. Posla19 bom k Vam. (Odide.) lM' : (Čez nekaj trenutkov s« P 1 kakih 35 let star mož, golobrad ohlapno ovratnico.) e skvari vse! Na pogajanja bi se nC P* spuščati! Generalna stavka "j gt8®c učinkovala. Zelo dolga stavka- (Cln; shiar mnogo — mnogi stradajo ! toda kaj jo lakota, če gre za v f stvari, za katere ni no’ velika. Pomislite na to, če pr' •odre®10 zahtevo po šestumem delavn: ikti! &*v. 22. Hsta, 3ne tt. im STrao 3 Konjski gori na 10 kron globe vodilna uradnika Kranjske industrije -inž. Karel oachmann in inž. dr, Viktor Steger, ker 1 . za Kranjsko industrijsko družbo na oavi kupila aprila in maja od Bohincev Urha m Bertonclja žico iz alumnija. Urh in Bertoncelj sta rekla, da sta žico kupila jS- aaianskih vojakov ob demarkacijski .*«. državni pravdnik Bežek je pri V*7 5°* razpravi pred ljubljansko deželno povdarjal, da sta bila gospoda ne-VCfl®tn° n'z^° kaznovana. Prvomestnik ▼zk ličnega senata podpredsednik Regally faz., sodbo, s katero se je vzklic *avrnil in v razlogih navajal, da je šel prvi sodnik v odmeri kazni veliko prenizko. “7 Vojvodina za dalmatinsko deco. vojvodini se je na poziv v »Zastavi« «^edla živahna akcija za zbiranje ži-2“ za prehrano dece na otoku Braču. 0 VseQi soditi, bo uspeh obilen. ~~ ®00 svinj zaplenili so v Subotici nekemu dalmatinskemu trgovcu, ki jih J® kupil po 22 K 50 vin., namesto po maksimalni ceni 17 K 50 vin. . ~~ Proračun mesta Snbotice izka-*«je 10 milijonov kron dohodkov in 11 milijonov kron izdatkov. — Oplenjen vagon. Na belgrajskem v« v Voru i® oplenjen vagon, ki je vseboval potrebščine za ministrstvo in je došel iz Soluna. Škode je za več sto-usoč dinarjev. .. . 7- Žrtev alkohola. V ljubljanski oko-__a je umrl žalostne smrti 52 letni berač ~*.?c5u£®|ann, beračil je okoli in strastno žganje; ker se je s svojo ženo večkrat Prepiral in pretepal, so se raznesle med Wdmi flavze, vsled katerih se je po sod-®*!j zapovedalo raztelesenje umrlega Hoe-ij*®lanna, Mož se je namreč zvečer napil _ niSevca, ponoči je pa umrl. Pri raztele-°JU so zdravniki dognali, da sta degene-j a,a notranjih organov in otrpnenje mo-iV(lv vsled nezmernega vživanja alko- 1. . Povzročili njegovo smrt. Zdravnik, ni!*6 *az^c^es^ umrlega berača, je vzklik-m ’ “šolski otroci bi morali videti tega gj Veka, da bi vedeli, kako alkohol uni-Srce, pljuča in druge notranje organe oveškega telesa.« J' železničarska stavka v Srbiji, ki ^ ',° zanetili komunisti, je končana. Vla-a J® železnice zasedla z vojaštvom. w — Španska bolezen na Mažarskem. ■J?® 26. t. m. so pripeljali v bolnico 200 ^♦»ilistov in 771 vojakov, obolelih na ri"n®ki bolezni. Tekom včerajšnjega owT\ma*° Kot »Zakon« in »Javna o ost<<- Toda nekoč sem slišal »ošini- ?slii Ljubezni. Ali jo morete k meni? j&hkrL°CialiZem>: T° U^tUk0 Vam ho*T?.®aPravim. Toda ne pozabite pri %te- (Odid0)*^*1 glasovati 281 ®°ciaU‘ IV v Črn ^-kratkem presledku nastopi v *oki) ogrnjen okostnjak s koso v be2en«?Ž: Ali ste Vi »Krščanska Lju- Ljnhf a j K a : Ne, nisem. »Krščanska pred ri°n<< Je m°ja se9tra> Ki je prišla Pet vim-f tiso2 leti na svet’ a se jo zo-Med 11,,^ tja g°ri (pokaže proti nebu), teljev 1 dandanes ni našla prija- T u ste* ®ei N i a: Jaz sem Smrt. Ne bojte *hi besedi-^as nadIegovala s prazni-I501** z dni!?1 • * drugi, pomagala Vam Ktuitr, »jnvtnj<^Q- Jaz ni8em Kot »Za-k^na D°brodelnost« in »Socia-•82 'cm \a na videz v Korist ubogih, hdelje ‘ bogate in za uboge, za pri-°jdite 7 m sovražnike, za vse enako! Slave m 0tli-f (Dotakne se njegove (Svetlo jutro je. Truplo zmrzlega moža sloni ob zidu. Ljudje prihajajo mimo. Po dolgem času pride mimo stražnik.) Stražnik: Kaj, že zopet je nekdo zmrznil? To je že šesti slučaj, ki sem ga naletel danes. Koliko dela mi napravijo ti potepuhi! Že zopet moram telefonirati po rešilni avtomobil. (Odide mrmraje v brado.) (Elegantna dama v svili stoplclja mimo. Mrtveca zapazi žele, ko se ga z obleko skoro dotakne.) Dama: Ah, ubogi človek! Zmrznil! Kupila bom par cvetic za njegov grob! Toda, stoj, ali ni to oni nepridiprav, ki mi je včeraj ukradel jajce iz torbe? Da, da. Vse se maščuje na svetu. (Pokliče psa.) Fuj, Boberl; tš, ta! (Odide.) (Nekaj delavcev gre mimo in pojejo. Zapazijo truplo.) 1. delavec: Poglejte, zopet je nekdo zmrznil! 2. delavec: Gotovo nova žrtev kapitalizma. 3. delavec: Pokvaril se je vsled prenapornega dela. 4. d e 1 a v e c : Ta slučaj moramo omeniti, ko bomo zahtevali šesturno delo. 5. delavec: Tako smo zopet izgubili en glas pri bodočih volitvah. 6. delavec: Gotovo je le eden iz zalege stavkokazov...« okraj; na št. 732 do 800 pri Zorčič, Dunajska cesta, na št. 631 do 731 pri Kugov-niku, Udmat. — Prodaja petroleja na B izkaznice. Na vsak prvi odrezek petrolejske B izkaznice se dobi pol litra petroleja v sledečih trgovinah: za I. okraj: na št. 280 do 320 pri Zirkelbachu; za II, okraj: na št. 398 do 418 pri Miheliču; za III. okraj: na t. 272 do 312 pri Kranjcu, na št. 313 do 432 pri Tušarju, Sp. Šiška; za IV, okraj: na št. 520 do 600 pri Ješetu, — Prodaja petroleja na C izkaznice za obrtnike. Na vsak prvi odrezek C izkaznice za petrolej se dobi jeden in pol litra petroleja v sledečih trgovinah; za J. okraj: št. 132 do 216 pri Mehle-Vrečarju; za II. okraj: št. 73 do 113 pri Jerančiču; za III. okraj: št. 136 do 158 pri Sokliču; za V. okraj: št. 131 do 185 pri Zorcu. — S tem je zaloga petroleja začasno izčrpana, a »Samopomoč« v Ljubljani ra zdeluje svojo zalogo od danes naprej do 1.. februarja in ne od 1. februarja, kot je bilo včeraj pomotoma zapisano. Delavsko ghanfe na Koroškem. Ako pišemo o delavskem gibanju nu bivšem Koroškem, tedaj imamo v mislih seveda samo slovensko krščan-sko-socialno gibanje. Kakor povsod drugod, so tudi na Koroškem vzbudile dr. Krekove ideje delavski proletarijat. Tako imamo v Prevaljah eno najstarejših delavskih društev, katero je bilo ustanovljeno že leta 1896. in ki deluje, z malim presledkom med vojsko, jako dobro. Precej let je obstojalo to edino društvo kat. delavstva. Pozneje je bilo ustanovljeno kršč.-social-no društvo v Celovcu, katero je zbiralo zlasti mlade delavce, preskrbovalo jim jo stanovanja, ceno hrano in je tudi preskrbovalo potrebno zabavo, da jih tako obvaruje ponemčenja v tem Slovencem sovražnem mestu. Par let pozneje je ustanovil za vse dobro vn«>ti župnik Janko Arnoš Podljubeljem slično društvo, katero je sezidalo tudi svoj lastni »Dom«. V istem času se je ustanovilo pevsko in delavsko društvo za Bistrico, Podsinjovas in okolico s sedežem v Podsinjivasi, katera ustanovitev je tedaj dala povod, da so se nemčurski liberalni duhovi do skrajnosti razburili. Delavci so imeli takrat hude boje s tovarniškimi uradniki, katerim je stal na čelu ravnatelj tovarne. Ta je zagrozil svojim delavcem, da bo brez usmiljenja odpustil vse delavce, ki bi se vpisali v kako slovensko društvo, kar je tudi storil. To preganjanje delavstva je pa imelo ta uspeh, da so se trdneje organizirali in ustanovili s pomočjo jeseniških delavcev krajevno strokovno organizacijo, katera je tedaj združevala vse pravo delavstvo. Ravnatelj, uradniki in moj-stri, kateri so se združevali v nemško-nacijonalnem društvu »Šulverein«, so kar besneli, a začeli so se bati združenega delavstva. Videli so, da jim bo odklenkalo, ako se ne razbije delavska organizacija. Začeli so iskati pomoči drugod, zlasti pri svojih somišljenikih po Spodnjem Rožu. Organizirati so hoteli svoje ljudi in razbijati ž njimi naše shode in so enega tudi res razbili, ali takoj so izprevideli, da z razbijanjem shodov ne bo nič. Velika škoda je bila, da se delavci tedaj še niso bili uživeli v strokovno organizacijo in so se spustili v štrajk, kateremu niso bili kos. Ko je namreč ravnatelj odpustil zopet tri delavce, iz samega sovraštva do SloVencev, so stopili v štrajk. Neizkušenost pri vodstvu štrajka pa je bila vzrok, da ta ni uspel. Prišlo je sicer do dogovorov in so stavku j oči vse dosegli, kar šo zahtevali, ali ravnatelj je svojo besedo snedel in Jfi ni držal. Ko so po dogovoru šli delavci na delo, je ravnatelj dal takoj razglasiti, da on besede ne bo držal, odpuščenih delavcev ne bo sprejel nazaj, in da je pokazal vso svojo mogočnost, je znižal plače. Delavci so bili tedaj zbegani, posebno voditelji štrajka niso bili več kos nalogi Organizacija ja bila razbita, zmaga nemških nacio-nalcev dobljena. Bila je to tedaj velika škoda, ne samo za kršč.-socialno gibanje, ampak tudi v narodnem oziru; Skoda, katere ni bilo mogoče popraviti do danes. Tudi Podljubeljem so se delavci skušali strokovno organizirati in ®o ustanovili skupino nemškega kršč. strokovnega društva »Metallarbeiter-Verband«, katero pa ni uspevalo. Med nagimi delavci tedaj žalibog še ni bilo dovolj razvite strokovne zavesti, manjkalo je zavednih in izkušenih delavcev voditeljev, ki bi bili zmožni držati strokovno organizacijo na površju. Pa (udi socialna demokracija, katera je imela že močne korenine, zlasti med puškarji v Borovljah, je že tedaj strast- nasprotovala vsemu, kar ni bilo so-cialnodemokraško. Strokovne organi- zacije torej niso imele sreče, tet-bolj pa so .delovala nepolitična delavska in izobraževalna društva. Da se dandanes na bivšem Koroškem J. S. Z. tako lepo razvija, je glavna zasluga kršč.-social-nih izobraževalnih društev, ki so pripravljala tla in vztrajno izobraževala delavce za.sedanje delo. Upamo, da se vztrajnemu delu J. S. Z. posreči združiti vse dobro misleče delavce v tvojem taboru. Rutar. Socialfio-fleinolcra-ško nasilje. Maribor. 23 jan. V torek dne 20. prosinca t. 1. se je vršila v tukajšnji delavnici južne železnice obravnava ob navzočnosti vladnega zastopnika in drugih funkcionarjev. Obravnava se je sklicala vsled neštevilnih pritožb slovenskih železničariev nad nevzdržnimi razmerami, ki vladajo v delavnici južne železnice in nad terorizmom soci alnih demokratov ter pristranskim postopanjem načelnika delavnice g. Ogrinca, Zastopniki obeh strank so se sporazumelk da se med delom v delavnici opusti vsaka pc liti k a in agitacija in da neha hujskanje in napadanje slovenskih železničarjev od strani socialdemokraških tovarišev, S tem se ie zadovoljil tudi vodja sociaidemokra-ških in nemčurskih železničarjev Nachti-£al, Id >e poleg načelnika Ogrinca glavni krivec, da slovenskim železničarje n m obstanka A že drugi dan so socialni de-mokratje ta dogovor prelomili. Železničarja Ivana Gajšek, ki je šel md delom iz svojega cddMka v oddelek II. po službenem opravku, so surovo napadli, čjš da r