Političen list za slovenski narod.
Pa pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfl: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati") se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne.
Štev. 78.	V Ljubljani, v četrtek 5. aprila 1888.	Letnik XVI.
V Ljubljani, 4. aprila.
Nekega duuajskega lista budimpeštanski dopisnik zvedel je od znanega politika, ki je osebno znan grofu Kalnoky-ju, te-le zanimivosti o vuanjem položaji:
^Ministerstvo vnanjih zadev dobiva vsak dan jedenkrat ali dvakrat poročila o bolezni cesarja Friderika. Ta poročila niso tako vznemirljiva, kakor so zadnje dni trdili mnogi listi. Cesar ni bil že pet mesecev tako trden, kakor ravno sedaj, kar pa še ne izključuje, da more v kratkem časi nastopiti katastrofa. Dokler bo vladal cesar Friderik, moral bi človek biti jako lahkoveren, ki bi trdil, da se bo unela vojska z Rusijo. Nemški cesar poznii svoje stanje in se bo z vsemi močmi upiral vojski; in tudi knez Bismarek dela le na to, da ohrani mir državi in svojemu bolnemu vladarju. Mogoče, da se bo premenil položaj, ako nastopi vladarstvo sedanji prestolonaslednik. Ta je nagel človek, in vplivni možje bi ga lahko pregovorili do odločilnih korakov. Tej stranki se sedaj upira še knez Bismarek z vso svojo veljavo. Znano je, da sta si bila sedanji cesar kot prestolonaslednik in knez Bismarek velika nasprotnika; nasprotno pa sedanji cesarjevič spoštuje Bismarcka, in zato je mogoče, da bo knez odstranil ono stranko, ki vpliva na Viljema. Ako računi ne varajo, ne bo se unela vojska med Avstrijo in Rusijo, dokler še živi cesar Friderik, zato pa Rusija tudi ne bo iskala povoda vojski s zasedenjem Bolgarije. Zasedenje Bolgarije bi ne bil le casus belli za Avstrijo, marveč bi se ustavljala tudi Nemčija in pomagala Avstriji, da se prepreči splošna evropska vojska. Rusija poznii položaj in si je v svesti posledic prenagljenosti, in zato se car na vse moči upira stranki, ki želi vojsko. Koliko časa se bo car ustavljal tej stranki, nikdo no more določiti. V Rusiji vrč in kipi t vseh krogih, in zato nekateri iščejo pomoči v vojski. To pa je nepremišljeno, ker Rusija ničesa ne pridobi, če tudi zmaga; če pa podleže, ne bo vstala od tal 50 let. Stališče kneza Ferdinanda v Bolgariji ni trdno, in vendar bi Bolgarija v vojski stala na strani Avstrije; tudi Ru-munija bi se popolnoma ne vdala Rusiji. Kralj Karol je zadnjič v Berolinu dobil važne svete. Tudi
LISTEK.
Ce je človek nestrpljiv.
Humoreska. Češki napisal Oldrlch S. Kostelecky.
I.
Namestniški svetovalec gospod Valerij Vobornik, bivši c. kr. okrajni glavar, sprehaja se počasi po sobi: na glavi črna žametasta kapica zlatom vezena; lepo, impozantno telo — starosti že nekoliko naprej nagnjeno — zagrneno s sivo, prav ukusuo suknjo; na nogah pisane sukneue trepke; roke malomarno zadej sklenene; v ustih pa navadna sa-drovka z.dolgo cevjo.
Na naslonjači pri oknu pripravno sedi gospA Klara Vobornikova, soproga gospoda svetovalca: na glavi elegantna domača čepica; na nosu manj elegantne očale s široko črno oblogo, in urni prsti pleto z neko koketnostjo nogovico.
A propos! Domovina gospoda svetovalca je jedno izmed večjih okrajnih mest jugo-vzhodue Češke.
Turčija je pokazala, da je previdnejša in se ne bo prenaglila iz ljubezni do Rusije. Vse to ne straši ruske bojne stranke, pač pa carja, ki vidi pred saboj vojsko v črnih barvah in bi jo rad še dolgo odlašal."
Prihodnjost bo pokazala, ali knez Bismarek res ljubi mir, in kdo bo plačal račun.
Srbija.
Pri zadnjih volitvah v skupštino zmagali so z ogromno večino radikalci; opozicija je primeroma jako slabo zastopana. Vlada je bila sicer strogo ukazala, da se njeni organi ne smejo mešati v volitve, vendar zdi se marsikomu čudno, da je liberalna stranka tako propala. Vzrok je ta, ker se je volitev vdeležila komaj tretjina volilcev, in ti so bili večinoma uradniki. Narod sam v večini ne zna ceniti svoje volilne pravice, in delovala so sredstva, ki so že v navadi pri narodih na Balkanu. Ma-djarski in nekateri nemški listi so se veselili zmage radikalcev, ker ne poznajo dobro razmer v deželi. Ristič sicer ni prijatelj Madjarom, vendar ima toliko razuma, da podreduje svoje osebno nagnjenje blagru države in ve, da je Srbija odvisna od avstrijske naklonjenosti. Risticu so že mnogo očitali, toda o njegovem srbskem rodoljubji še nikdo ni dvomil.
Drugače je z radikalci. Večina te stranke so malo izobraženi ljudje, ki sami ne vedo, kaj hočejo. Plašč navadno obračajo po vetru. Zvezali so se z Garašaninom. kojega so malo prej postavili na zatožno klop. V volilnem boji so prezrli svoj prvotni program. Dunajski in madjarski krogi bodo kmalu spoznali, da so podpirali radikalno stranko. Rističa imenujejo prijatelja Rusiji, toda srbski radikalci so bližje Rusiji nego liberalci, in poleg tega nimajo državniške izkušenosti.
Pred nekojimi dnevi se je odprla srbska skup-ština. Izuenadilo je v mnogih krogih, da ni kralj s prestolnim govorom odprl skupštine, marveč ministerski predsednik z ukazom, kar ni v navadi v ustavnih državah. Zato so mnogi listi Gruičevemu
Gospod svetovalec stopi pred soprogo svojo, na lahko izpusti mogočen kolobar dima iz ust ter pravi:
„No vidiš, mamica: vendar je dal gospod Bog, da dočakava vnučka."
Gospii svetovalčeva je prenehala za trenotek vrveti s prsti in drže pletenje pred seboj popolnoma nepremakljivo, vendar z elegantnostjo, posebno pri starejših višjih damah navadno, pogledala je neskončno dobrotljivo čez oblogo očal na svojega soproga ter rekla:
„Še se, očka, ni narodilo, še se ni narodilo."
„No seveda, seveda, pa kako dolgo more to trajati?"
„Pet, šest tednov."
„Ali kje! Vidiš, mamica, jaz bi mislil, da bi Emiliji pisala raje preje nego pozneje. Piši jej, da bi nama precej naznanila, kakor hitro bo treba tvoje pričujočnosti, samo prav malo — da pojdeš nemudoma tje. Raje preje nego pozneje."
GospA svetovalčeva je odgovorila že zopet vrveča s koketnimi prsti:
ministerstvu prorokovali kratko življenje. Priznamo radi tudi radikalni stranki rodoljubje in dobro voljo, a manjka ji politične zrelosti. Ko bi radikalci hoteli izvršiti svoj program, ostati bi morali v zvezi z liberalci. Mogoče je, da se sedanja radikalna večina obdrži na krmilu, ali nastopiti bodo morali pot oportunstva in se zadovoljiti s polovičarskim vspehom.
Poroča se že iz Srbije, da se je že ohladila ljubezen mej kraljem in radikalci. Do 60 članov skupštine je neki prestopilo v opozicijo, in kralj Milan je baje obiskal Garašanina in se ž njim posvetoval dve uri. To so dogodki, ki ne bodo izne-nadili nobenega, kdor pozni ondašnje razmere. Velik del radikalcev hoče potegniti z obraza krinko, kojo so nosili pri volitvah, in izvršiti svoj radikalni program. S koliko srečo in vspehom, kdo ve? Vlada doslej še ni storila nobenega poskusa, da olajša davčno breme in popravi državni stroj. Pri volitvah so radikalci obljubovali hribe in doline, da bodo zmanjšali davke in skrčili število uradnikov, ki so, kakor so trdili, le trotje v bučelnjaku. Narod pa že vidi, da vlada omahuje in išče pomoči na levi in desni.
V ponedeljek je kralj Milan sprejel člane skupštine in corpore v svojem konaku. Na govor predsednikov je odgovoril kralj, da se strogo drži pogodbe, kojo je sklenil lani z voditelji radikalcev. V okviru te pogodbe računati sme skupština na kraljevo naklonjenost. V prvi vrsti je iinančno vprašanje, koje mora skupština rešiti. Dalje je kralj izrazil željo, da radikalno časopisje ne draži inozemstva. Konečno je kralj rekel, da se naprednjaški stranki ne more odreči sposobnost in volja služiti kralju in domovini, akoravno so jo pobijali radikalci. To je jasno znamenje, da radikalci ne morejo pričakovati najboljše prihodnosti. Sploh v Srbiji ne bodo boljše razmere, dokler se ne zjedini vsa inteli-gencija, da skrbi za naroda čast in blagor. V Srbiji se ne morejo izvrševati strankarski programi, kakor je kralj sam rekel v svojem odgovoru. Radikalci bodo morali več ali manj držati se politike Gara-šaninove, ali pa jih bo kralj poslal domov, kakor je storil s zjedinjeno liberalno-radikalno stranko. Iu pri novih volitvah bo moral narod pokazati, ali odobrava politiko kralja Milana.
„Radi mene! Jaz jej napišem pismo, ali spomnil se boš na-me, da do pet tednov ne boš stari očka."
„No, bodi Bogu priporočeno; ali dvomim, močno dvomim."
„Ne smeš biti tako nestrpljiv."
„Jaz ti nisem nestrpljiv, ali bi že prav rad imei vnučka. Mislim, mamica, da bi pisala Emiliji še danes. Raje prej nego pozneje."
„Ivakor misliš, očka."
II.
Hči gospoda svetovalca Vobornika, kaj srečno omožena z gospodom Bretislavom Pokornim, c. kr. adjunktom pri deželnem sodišči v Pragi, pozdravila je danes opoludne svojega moža, ko se je povrnil iz pisarne, prav veselo:
„Ugani, ljubi, kdo nama je pisal?"
»Kdo?'
„Podaš se?"
»Podam, draga, podam. To veš."
„Mamica je nama pisala! Glej! ... Pa ugani, 6oprog, kaj nana piše?"
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. aprila.
Notranje dežele*
Dne 10. t. m. se bo vršilo na Dunaji sfeujmo ministersko posvetovanje, o izvauredni vojni potrebščini, ki je navstala vsled vojaških naredeb minole mesece, ne pa vsled novih naprav.
Liechtensteinov šolski predlog se bo v državnem zboru prvi pot čital med specijalno debato o proračunu, in sicer pred točko »pouk".
Gališki deželni odbor je izročil predsedstvu ministerskega sveta obširno spomenico v zadevi davka na špirit.
Dne 18. t. m. vršila se bo pred državnim sodiščem obravnava o pritožbi profesor jev-po-slancev zoper znano naredbo naučnega ministra. Pritožba naglaša, da napominani ukaz ruši ustavo, ki dovoljuje vsakemu državljanu prosto volilno pravico, ter torej državno poslaništvo nikakor ni v nasprotji s službo javnega profesorja.
Vnanje države.
Kako velikanska je udeležba papeževe petdesetletnice še sedaj, razvidi se iz vsporeda, po kojem bo sprejemal sv. Oče meseca aprila v Rim došle romarske vlake. Sprejel bo: Romarje iz Malte dne 7. aprila; velik romarski vlak iz Francije dne 11. t. m.; avstrijski dne 15. t. m.; bosanski in rumunski pod vodstvom biskupa Strossmayera dne 17. t. m., belgijski dne 19. t. m., romarje iz Barcelone dne 22. t. m., portugiško dne 25. in ho-landske dne 29. t. m. Meseca maja bo sprejel papež dne 5. romarje iz Bergama, Jesija, Zagarola in druzih italijanskih mest, dne 10. drugi romarski vlak iz Nemčije in dne 17. romarje iz Bologue. Meseca maja bo razven tega došel v Rim splošen vlak Marijancev. — Kot nov dokaz o »prostosti" papeževi pod »jamstvenim zakonom" Italije opisuje nam »Voce della Verita" nastopni dogodek: Kakor znano, prepustili so sv. Očetu razven Rima tudi še neko vilo »Castel Gandolfo", s kojo sme razpolagati kot gospodar. Pred nekolikim časom prodal je ta-mošuji uradnik z dovoljenjem papeževim stare dragocene posode od porcelana. Italijanska vlada je to poizvedela ter hitro v dokaz, koliko spoštuje jamstvene zakone, proglasila navedeno prodajo kot neveljavno. V svoji hiši torej ni sv. Oče več lastni gospodar, in vendar se vedno piše in oznanuje svetu, da je papež prost in popolnoma neodvisen.
Papež Leon XIII. in mski car sta
sprejela točke dogovora mej Vatikanom in Rusijo, koji sta sklenila apostolski nuncij in ruski veleposlanik ua Duuaji. Treba bo dognati le še nekaj podrobnejših vprašanj, po kojih bo Rusija imenovala svojega veleposlanika pri Vatikanu. Skoraj gotovo bo doletela ta čast pl. Buteneva. kojega oče je opravljal enako službo pri Gregorju XVI. in Piju IX.
Srbska, vlada je najnovejše ponudbe »liinder-banke" v vprašanji o samoprodaji tobaka odločno odbila, akoravno jih je najtopleje priporočal in podpiral avstro-ogerski poslanik.
Bolgarski vojni minister je ukazal, da se bo morala vršiti pravda zoper Popova javno v sobra-njski dvorani. Javno zatožbo zastopal bo prokurator Markov, ki je znan iz lanske pravde zoper ruščuške vstajnike.
Francosko novo ministerstvo se je sestavilo dne 2. t. m.: Floquet notranje zadeve, Goblet zunanje zadeve, Freycinet vojna, Krautz mornarica, Ricard pravosodje, Peytral finance, Lockroy pouk, Loubet javna dela, Viette poljedelstvo, Legrand trgovino. Dne 3. t. m. pa sta odstopila oportunca Ricard in Loubet ter je prevzel Ferrouillot pravosodje in Deluns-Montaud javna dela. — Ker je prevzel Floquet predsedstvo ministerstva, treba je bilo zbornici novega predsednika. V torek vršila se je do-
»Kaj?"
»Piše — piše ... Na, Bretislav, preberi si sam, kar piše mamica."
Bretislav je bral sedaj sam, čim dalje je pa bral, tem blaženejšega in ljubezni polnejšega izraza je postajal njegov obraz. Ko je pa na zadnje prebral, tu sta oba zakonska nespregovorivša niti besedice najprej neskončno nežno uprla v sebe oči, po tem ob jeduem hrepeneče stegnola roke proti sebi in . . .
* ' *
Pri obedu je rekla mlada soproga :
»Veš, dragi kaj lahko napraviva?"
»Kaj V"
»Mamici lahko piševa raje prej kakor pozneje, kakor pravi očka. Bila je pri nama še - le samo jedenkrat in ko bi prišla še le kedar — kedar . . . bi je ne potrebovala. Konči se bo tudi malo razveselila. Kaj praviš, možek?"
»Vjemam se popolnoma s teboj, zlato moje. Pi-šiva mamici, da bi prišla kakor najprej mogoče. Piševa jej pa lahko tudi še danes, to je vse jedno."
tična volitev. Izmed oddanih 390 glasov so dobili: Brisson 156, Clemeuce&u 116 in Andrieux 113 glasov. Treba je bilo z oov.a voliti, in tii eo bili glasovi, še bolj razcepljeni,,dobil je Cleo^nceau 169, Brissop.151, Develje 37 in Andrieux 10 glasov. Kakov izid je imela tretja volitev, ni še znano. — „Wr. Allg. Ztg." objavlja smešen in dovtipeu dopis iz pariških finančnih krogov, ki jako dobro označuje današnje razmere v Franciji in posebno, tudi ono zbornično večino, ki je našim.liberalnim listom vzgled »napred-njaštva" in »prosvete": »Sic transit gloria Tirardi! Postal minister, ker ni bilo ravno druge žrtve, da predloži proračun za leto 1888, propade 20 minut potem, ko je bil proračun konečno sprejet. Se enega samega tedna m a niso dovolili iz milosti. Tirard je storil svojo dolžnost, Tirard sme iti. Floquet bo sedaj vse mogoče poskusil, da bi vladal z večino, ki uiti ne ve, kaj hoče, niti ne bi mogla izvesti svoje volje, ko bi sploh kakošno imela. Onih 360 poslancev, ki so večina zbornična, razvrščuje se nastopno: 50 jih je, ki so bili ministri; 50 jih je, ki bi radi postali ministri; 250 je tacib, ki vsled svoje grandijozne puhlosti nikdar ne morejo postati ministri in ki so kar zeleni same nevoščljivosti, da doleti ta sreča druge njihovih tovarišev, in slednjič je deset znamenitih in duhovitih mož, ki se prašajo, kaj jim je početi v tej norišnici. V najboljem slučaji vzdržalo se bo Floquetovo ministerstvo na krmilu tri mesece; pri prvem načelnem vprašanji si bodo zmerni in radikalni zopet v laseh, konservativci pa bodo odločevali . . . Kaj pa potem? Bojim se, da si bom kmalu moral reči: ,Upam, da smo zreli za diktaturo!' O krasni časi republikanizma, kje sto?"
Turški sodniki hoteli so morilce očetov je-zuitev ua vsak način rešiti. Oprostili so jih v odsotnosti avstrijskega in italijanskega zastopnika, ki sta se pa vsled tega pritožila pri turški vladi. Slednja je torej ukrenila, da se bo z nova vršila kazenska obravnava v Carjigradu. Morilce so vojaki že odpeljali v prestolnico.
Novo rnmunsko ministerstvo je sestavljeno: Rosetti predsedstvo in notranje zadeve, Carp zunanje zadeve, Ghermani finance, princ Stirbey javna dela, Aleksander Marghiloman pravosodje, general Barozzi vojna, Majorescu pouk in začasno ob enem tudi trgovina. ,Mlada' stranka — juninisti — ima večinoma med seboj učenjake, pisatelje in lepoznance. Najboljši govornik med njimi je sedanji minister zunanjih zadev Carp; Majorescuja imenujejo velicega učenjaka. Kako srečo bo imelo novo ministerstvo s svojo vlado, treba je počakati; poglavitni nalog njegov bo, da najprvo pomiri razdražene duhove.
Iz Adena je dobila »Agenzia Štefani" dne 3. t. m. nastopno brzojavko: Kakor se poroča iz Takonde in Adove, biva sedaj Menelik šoaški v Magdali; poprej je večkrat planil s svojimi krdeli v ozemlje Volo-Galasov ter ropal. Abesinski neguš Janez mu je zapovedal, naj se povrne v Soo. Menelik pa ni ubogal, ostal je marveč v Magdali, in to posebno tudi zaradi tega, ker mu ni kralj dovolil, da bi se šel bojevat zoper Sudance. Poglavarji Avhare so se bali Menelikovih napadov ter so prosili kralja Janeza, naj ne pritrdi Menelikovemu zahte-vanju. — Neguševo pismo generalu San Maržami je le nekov »ultimatum", v kojem zahteva kralj abesinski, da se popoluoma umaknej o Italijani. Italijansko časopisje, ki se klanja Crispiju, seveda to odločno zanikava ter se raduje, da se je stvar v Afriki obrnila na bolje. »Tribuna" imenuje to najlepše piruhe. »Opiniono" pravi, da bo mir trden, ker bodo imeli Abesinci mnogo koristi od njega. Obravnave vrše se tajno. Neguš bo neki dovolil, da zasedejo Italijani svoja lanska stališča, odstopil bo Bogos in Keren, ako bo Italija preprečila, da ne bodo prodirali derviši skozi Kassala-ozemlje. Italija posebno zahteva poleten tabor svojim vojakom in prognanstvo rasa Alule.
III.
Gosp. svetovalec Vobornik je pravil svojej ženi:
»No vidiš, mamica, to je že tukaj."
Gospa svetovalčeva je pa odvrnila resno:
»Se ne to tukaj, očka. Emilija samo piše, da bi prišla raje prej kakor pozneje, kakor neki praviš ti."
»No, ne vem, no vem. Sicer bodeva videla. Ali mislim, da bi šla tedaj že zajutra."
»Tedaj pojdem že zajutra, če misliš."
* *
Gospa svetovalčeva je odšla k svojej hčeri v Prago. Še pred samim odhodom vlaka jej je ponavljal skrbljivi gospod svetovalec morebiti šest-desetič :
»A to ti povem, da mi telegrafujete na mah. Slišiš: na mah!"
»Bodemo, očka, bodemo , samo bodi brez skrbi."	(Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
Z Goriškega, 2. aprila,
Kdor rosnico ljubi, ušes jej ne maši;
Kdor so je pa brani, zaveže še oči.
Levstik.
Pravijo, da ima dobro kri oni, katerega nadlegujejo komarji. Ravno taka je s Teboj, dragi »Slovenec". Kolikokrat so te že napadali, celo prej tvoja sestra »Soča" — brala ti je že večkrat levite. Še veliki petek, ko obhajamo spomin, kako je odpustil naš Vzveličar vsem svojim trinogom in sovražnikom, ni ti mogla izbrisati one pregrehe zoper »Sočo". Ob ti priliki vprašam, ako »Soča" ni učiteljska, ali je morda duhovska? Torej čegava je? Pa čemu vprašati po tem? Samo spomniti se je treba, kako je »Soča" javila o svojem časi, katere kandidatinje so lani izvršile in katere so istikrat prestopile v četrto leto na pripravnici (žensk, izobraž.), koliko uvodnih člankov je imela o učiteljstvu in kolikokrat kavsanje in ravsauje med učitelji, kolikokrat je že objavila posameznih učiteljskih društev proteste zoper Liechtensteinov načrt (recte zoper versko šolo), in če hočemo biti natančni, v zadnji številki vidimo v član-čiču z naslovom: »Radodarni doneski" pred imenom in priimkom še »g. učitelj", med tem, ko se ne vč, ali so oni dobrotniki kaki kmetje ali morda kaj druzega — za našo škofijo jako važne stvari kar meni nič, tebi nič prezira.
Torej Ti »Slovenec" si edini slovenski list, ki je napovedal sedanji »Soči", moderni šoli iu učiteljstvu boj, boj do skrajnosti, ko Ti daje naša »Soča" eklatanten dokaz, da se ni treba nikomur razgrevati za premembo sedanje šole. Zdaj pa kar na gromado s tabo, ker uničuješ šolo in ki dolžiš naše miroljubno učiteljstvo brezvere in kaj vem česa, kakor berejo iz tvojih predalov s svojimi naočniki. Kdor seje veter, naj pazi, da ne bode žel viharja. Zatorej Te lepo prosim, dragi »Slovenec", ki se mi že smiliš, ne črhni več niti besedice o sedanji šoli, kajti s tem bi neizrečeno žalil rahločutno »Sočo" in učitelje, ker dobro veš, da žrtvuje naše ljudstvo rado vse za obstoječe šole, katere so ustanovljene skoraj edino za to, da bodo mogli narodni učitelji živeti. Pa saj ima, kakor pravi »Soča", učiteljstvo in duhovščina vedno jeden in isti smoter, dasi je med duhovščino in učiteljstvom — razlika v načelih in sredstvih. Saj ti pišejo v »Soči", da se mila mladina v sedanjih šolah ne vzgoja brez-versko; ako se je pa kdo izrazil v nasprotnem zmislu, obrekuje sedanje šole in učitelje in vse to so Io prepirna jabolka, katera se mečejo med slogo, ki obstoji med učitelji in med duhovščino vkljub principijelnim nasprotjem.
Ti, »Slovenec", si pa res čuden, ko hočeš pod krinko »verske šole" zaduševati le vsaka nasprotstva v nešolskih zadevah, ko veš, da je jeden in isti smoter duhovščine in učiteljstva v sedanji šoli, torej bi se Ti imel držati sedaj živeče šole; pa kaj hočemo takim ljudem, kakor si Ti, ki rušijo tako lepo slogo v tako veliki napredek in blagor naroda. Mimogrede bodi omenjeno, da je sloga med učitelji popolua in vzorna; kajti, če so med duhovščino in učitelji le malenkostna načelna nasprotstva, ni med učitelji niti sledu kakega nasprotstva! Tebi »Slov." je mar le šola zunaj šole, ne pa šola v šoli. S teboj se vendar ne more izhajati; po eni strani kričiš le za slogo med duhovniki iu učitelji, po drugi strani pa osmajaš in udrihaš tako nepremišljeno in brezobzirno po peticijah učiteljskih društev; kaj ne veš še, da imamo v šoli isti smoter, dasi je med načeli posameznih stanov razlika in sicer malenkostna? Oe imaš Ti nekoliko različna načela od načel učiteljev, molči, ker na tem ni nič ležeče, saj zadostuje isti smoter. Kaj klepetaš zmirom o trdnih načelih in o stalni podlagi, vsaj velja le jeden in isti smoter.
Pa da bi se Ti kdaj hudoval nad izjavo v zadnjem »Popotniku": »Ako mislijo gg. Liechten-steinovci potisniti s tem našo ljudsko šolo v vezi bivšega konkordata ter nam učiteljem zopet postaviti na vrat jarem takratne zavisnosti, potem moramo mi ljudski učitelji zoper take namere
slovesno protestovati.--Sedaj naj bi
prišla še ta hlapčevska zavisnost!" itd. (vse to in drugo je tam v obliki dopisa iz našega Primorja) — Bog ne daj, ker to je le malenkostna principi-jelna razlika, ki ni bistvena. Ako pa ne odpošlje peticije v zmislu središča družbe sv. Cirila in Metoda katera podružnica iste družbe, ne sme se človek ničesa pritoževati, ker ima v tem polno oblast odbor dotične podružnice. Da simpatizujejo učiteljski krogi
z onim znanim vprašanjem: „So li v resnici naše gole tako brezverske, da je potrebno čisto novo versko šolo vpeljati?" — bi si človek ne mogel misliti, ker trdijo učitelji v zadnji „Soči" : »Zagotovimo si sami (v obstoječi slogi) versko šolo, vsaj gorimo vsi za isti smoter". S kratka, Ti »Slovenec" nisi za slogo prijateljsko. Te prosim torej, da ne boš od zdaj naprej pulil na obstoječi slogi ter da boš radi tega prezrl vse izreke raznih mož za versko šolo, oziroma vzgojo. Zato, ako bi kdaj čital letošnjo okrožnico škofa Strossmayerja, kar preskoči odstavek, ki slove: »Učitelj jo pravi sejavec besede božje in večne resnice; 011 je drugi oče in mati mladini, od njega je večidel odvisno, da mladina ostane zmirom zvesta Bogu, sveti veri, resnici in pravici in da spoštuje v zavesti iu v prepričanji glas sv. Duha tako, da raje pretrpi vse na svetu, da celo raje umrje, kakor pa biti gluha glasu sv. Duha. To je svet sad pravega učiteljstva; ali postavimo, da pozabi učitelj na svetost in vzvišenost svojega poklica in da ne more s slabim darom svojega uma in s šibkim trudom svoje volje dospeti do ugleda in slave prave učenosti, trudi se isto nadomestiti s predrznimi in revolucionarnimi nauki, katere pobira — Bog mi prizauesi — kakor gnjile in strupene pljunce po tujih smetiščih; glej! za mladino, stariše in za cel narod gotova nesreča". Tudi za pastirski list francoskega škofa Dupanloupa, kateri ima med drugim tudi stavek : »Vera in narod imata ene in iste sovražnike", ne zmeni se nič, če hočeš, da ti dobro pojde na zemlji.
Tudi škofa Ketteler-ja pusti pri miru, ker pravi: »Najresnejši vprašanji sta o šolstvu in o novinarstvu".
Eavno tako izogibaj se staremu pruskemu pravilu: »Odnošaj (ratio) ljudskih šol je le v zvezi med vero in vzgojo".
Ako je govoril angleški predsednik lord Salis-bury pred štirimi leti na zboru v Newfortu: »Verska vzgoja je naša najdražja pravica. Jaz bi dovolil v tem obziru popolno prostost", ne zmeni se, dragi »Slovenec", za to, ker se je tako govorilo le v protestantski Angliji.
Kaj nas učitelje briga VIII. člen konkordata iz leta 1855., ki slove: »Ves nauk katoliške mladine se mora v vseh bodisi javnih ali nejavnih šolah nauku katoliške vere podvreči in njemu primeren biti; škofje vodijo versko vzgojo. Nič ne sme v šoli nasprotovati katoliški veri in katoliški morali" itd.
Cesar je tudi le tirolski deputaciji rekel: »Dobro vem, da so katoliška načela najkrepkejše podpore Moje države in vladajoče rodovine". Dunajski »Vaterland" pa je prestrasten. Lani pisal je. celo preveč, n. pr. v št. 68.: »Naši otroci se ua-mesto poboljšajo, v novodobni šoli pohujšajo. Vsako leto so surovejši, predrznejši in trdovratnejši. Kakor gobe rastejo šole in učitelji. Občina, t. j. kmet, plačaj! napredek, svobodomiselnost in duh časa
zahtevajo to in tako. In Bog, kje je?--
Kaj papež, kaj \Vindhorst. kaj cesar, kaj mesto Praga, kaj svetoevangeljske besede: »Kdor ni z mano, je proti meni". In ono takozvano pravilo: »Kdor hoče smoter, mora hoteti tudi dotična-primerna sredstva, nima za to aplikacije". Eavno tako ne: »Pobirajo se fige z osata". Misliti ne smeš na pregovor: »Vsak cigan svojega konja hvali".
Naša narodna učiteljska društva zapišemo v kratkem v zlato knjigo. Radi medsebojnega miru nočemo poslušati več svojih škofov v verskem oziru, in v šolskem ubogali bomo „Popotnika", in potem poidemo vsi skupaj v šolo k »Soči".
Iz Gradca, 4. aprila. Nesramna brez primere je trditev graškega velikonemškega lista v uvodnem članku z dne 3. aprila, češ, da Slovenci niso za druzega, kakor da jih Nemci pohrustajo. »Tages-pošta" omenja namreč, kako se slabejšim narodom, t. j. tistim, ki so v manjšini v kaki deželi, navadno po celem svetu godi, kjer imajo povsod eno in isto osodo, da jih večina skuša zatreti. To je načelo graške velikonemke. »Ni krivica, če so Prancozje Baske, če so Nemci Vende zatirali, pač pa je zgodovinska brezbožnost ali zlodejstvo, če Eusija po Livlandiji Nemce porusuje". Ce bi se Slovenci po naših južnih krajih ponemčili, bila bi to velika dobrota; če bi pa erdeljske Nemce pomadjarili, bila bi to vnebovpijoča krivica, kajti nič se ne da težje prenašati, kakor nasilstvo manj izobraženega človeka, kakor jo ima njegov podjarmljenec. Kulturo imajo toraj edino le Nemci v zakupu, vsi drugi smo še barbari 1 Bil je čas, ko sem tako šviganje z otrinki že obrabljenih fraz smatral res za pravo bliskanje
duha in duhovitosti. Odkar pa sam med Nemci živim, naravnost rečem, da tako besedičenje ni druzega nego gola fraza. Navadno razumništvo ne znil več, kakor le golo svojo nemščino, kaj več je med njimi že težavno najti. Pri nas govori vsak le na pol izobražen po dva jezika, mnogi po tri, nekateri tudi še po več! Kje je torej kultura? Ako pa trdite o nemškem kmetu, da bi bil ta bolje omikan mimo slovenskega, moram reči, da ni res! Jaz poznam tega in onega in reči moram, ko bi imel jaz pokloniti jabolko razumuištva, oziroma kulture skupinam, ki bi bile sostavljene iz nemških in slovenskih kmetov, podaril bi ga v sto slučajih slovenskemu oratarju, ker je bolj prebrisane glave ter čedne in trdne postave.
Književnost. „Spolok svateho Adalberta."
Naši severni bratje ob Karpatah, Slovaki, imeli so dva književna družtva. Jedno delovalo je na polju znanstva in se je imenovalo: »Matica Slovenska". Osoda, ki je zadela to vstanovo, ni neznana. Sedaj s premoženjem rečene »Matice" gospodari madjari-zujoče „kulturho družtvo" ter izdaja knjige in spise sicer v jeziku (slovaško)-slovenskem, a v duhu ma-djarskem. Drugo ognjišče, okoli katerega še se danes zbirajo domoljubi tamošnji, je družtvo ali »Spolok sv. Adalberta". Prve stopinje za vstanovitev istega so napravili že leta 1857, ali brezvspešno. Mirovali niso. Trkali in prosili so tako dolgo, dokler se jim vroča želja ni izpolnila. Trajalo je to celih 13 let. Iu še le dne 14. septembra 1870 se je moglo vsta-noviti imenovano družtvo, namenjeno v omikanje nižih slojev ljudstva, podobno našej »Družbi sv. Mohora".
»Kdor želi postati družtvenikom, mora plačati 10 gold. enkrat za vselej, ali pa skoz 10 let vsako leto po 1 gld. 20 kr., a zakladatelji ali vstanovniki 100 gold. enok, ali pa za deset let vsako leto po 12 gold. Pravni udje: občine, rodbine, šole, ustavi itd. plačajo, dvogubo, namreč 20 goldinarjev, oziroma 200 goldinarjev.
Družtveno leto se začne s 1. dnevom julija. Navadni udje dobivajo po jeden izvod vseh knjig, kar jih družtvo izdaja, zakladatelji pa po dva iztisa. Letos na pr. je družtvo izdalo tri knjige. Prve vrste udje torej dobijo po tri knjige, a druge vrste člani po šest knjig. Iste razpošiljajo se jeseni. Ako, recimo, kdo pristopi danes, dobi pravico do družtvenih knjig še le dne 1. julija 1888. če kdo s peneznim delom izostane, ne dobi knjig v dotičnem letu ; ako primerni del dolguješ tri leta, dokazuješ, da si iz družtva izstopil. Udje ostanejo udje tudi po smrti. Knjig jim vodstvo sicer ne pošilja, pač pa po pravilih „každy kiiaz, jako zakladatel' alebo ud spolku, je povinny (dolžen) sv omšu odslužit', svetskym za-kladateFom a udom ale (pa) sa odponiča, modlit' sa bud'to v samy den alebo pod oktilvou sv. Adalberta (Vojtecha), biskupa a mučedlnika, za živych a mrt-vych ochrancov (pokrovitelji, to so vsi episkopi po Ogerskem), zakladatefov, udov a dobrodincov spolku a za rozširenie Cirkve sv. katolickej".
Letošnje knjige so tiskali: prvi dve v 5000, a tretjo v 6000 izvodih. Iz izvestja število vseh udov ni razvidno. Tiskana so le imena tistih členov, ki so priposlali svoje doplatke; naštel sem jih 1511. Lani pač so tiskali vse ude, bilo jih je 4458 (živih iu razveu teh še 517 vmrlih).
Družtvo ima glavnice 44.198 gold. 70 kr. Vrh tega še razne kujige v vrednosti 25.791 gl.; semkaj spadajo šolske knjige, u. pr. „Prva čitanka", kojo so letos tiskali v 10.000 izvodih, potem »Druga čitanka", Katekizem (veči in manjši), Biblika (velika in mala) itd. Za svetopeterski groš, ki so ga romarji z Oger-skega dne 30. novembra v Bimu izročili sv. Očetu, je »Spolok sv. Vojtecha" priložil 100 gold. Skupno premoženje družtveno je izkazano s 71.255 gold. 56 kr. čedna številka! Samo: če le ne bode danes ali jutri zopet »državna ideja" dokazala, da »jači — tlači", kakor se je to bilo pripetilo glede družtva »Matica Slovenska".
Sedaj še nekoliko o knjigah, ki so jih letos razdelili med članove. Naslovi so jim sledeči:
a) »Legenda čili čitanie o Sviitych a Vyvole-nych Božich. Čast; III. Spracoval Martin KoMr, kapliin Krupanskv, redaktor »Katolickych Novin". Nakladom Spolku sv. Adalberta (Vojtecha). Čislo 37
podiel'ovych knih. S odobrenim najdost. ordinaridtu Ostrihomskeho. V Trnave, 1887. Tlačou Žigmunda Wintera". Kakor 6e že iz naslova razbere, je to nadaljevanje tvarine »občne zanimljivosti", kakor bi (ne) rekel neki slovenski časopis, obsega opisovanje zitja svetnikov, katerih spomin obhajamo od dne 26.. marcija do dne 22. aprila. Za kratkim životo-pisom sledi »poučenie" in za tem »modlitba". Na primer: Na dan 26. marcija slavimo spomin izvoljenca Božjega, ki sluje na ime »Sv. Vazul (Basi-lius)", ki je »korunu sliivy nebeskej obdržal" leta 952. Med pristavljenim naukom je sledeči za naše razmere zanimivi stavek: »Ravno tako nevstrašeno kakor sv. Vazul, opominjaj tudi ti, dragi čitatelj, pred vsem tiste, ki so tvojej skrbi izročeni. Mlač-nost ... v veri gospoduje imenito dandanes v mnogih hišah. Poznaš li torej človeka, ki ... se zanaša na samovoljnost sveta ter šunta zoper glavarja cerkvenega, . . . povej, kakor sv. Vazul Sero-nitu, brez obotavljanja tudi ti sovražniku Cerkve: Zakaj srce tvoje misli zlobno proti pravej, Bogom vstanovljenej vladi? Ni tebe Bog izvolil, da bi se ti postavljal na mesto Cerkve iu njenih službenikov! Odstopi od tvojega slabega smotra, sicer te zaseže roka Božja ter prideš še tudi ob to, kar sedaj imaš". — Knjiga je od kraja do konca tiskana s takozvano »švabahovko", to pa, sodim, zavoljo tega, da jo laglje berejo starejši ljudje, ki so se po šolah še učili samo imenovane črke. Oblika knjigi je osmerka, strani je 160, deset pol.
b) »Jubilejnia kniha. Z priležitosti zlatej omše Jeho Sviitosti Leva XIII. rimskeho papeža vydal Spolok sv. Adalberta (Vojtecha) v uhorskej Trnave. Vo Viedni, 1887. Tlačou kongregacie Mechitaristov (V. Heinricha)". Knjiga ima v sebi a) pastirski list Nj. Eminence kardinala Simorja, ki govori o tvarnih in duhovnih dobrotah, kar jih je Ogersko dobivalo iz Rima, v zahvalo za to priporoča se molitev in milodari; [3) okrožnica Njih Svetosti, Leona XIII. o ss. apostolih slovenskih, Cirilu in Metodiju, in 7) priložnostni spisek: „EimskyOtec a sviitopetersky groš". Pred prvi del knjige vložena je podoba, predstavljajoča sv. Očeta, pred drugi ss. apostola - brata, pred tretji pa velehram svetopeterski s palačo Vatikan. Oblika knjigi je osmerka, strani je XL + 53. Tudi ta je tiskana s švabahovko, le naslovi in dva uvoda, to je povedano z latinico.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Deželni odbor kranjski) je pogorelcem na Vinici, Podklanjcem in v Goleku dovolil iz deželnega zaklada 1200 gold., katero bo tamošnji gosp. župan po dogovoru s č. g. župnikom in g. okr. glavarjem primerno razdelil.
(Državnim pravdnikoin v Ljubljani) je imenovan g. dr. G a 11 e, svetnik pri okrožnem sodišči v Celji.
(Vladika Strossmayer) peljal se je danes popoludne o polu dveh s poštnim vlakom skozi Ljubljano v Eim, kjer bo hrvatske potnike peljal pred sv. Očeta. Na južnem kolodvoru se je zbrala velika množica ljubljanskega občinstva, ki je vladiko pozdravila z burnimi „živio"-klici. Pevci so zapeli hrvatsko »Lepa naša domovina" in »Zvezno". Biskup Strossmayer se je občinstvu prijazno zahvalil.
(Kranjskih potnikov v Rim) odpeljalo se je včeraj 64; voditelj jim je preč. gosp. dekan dr. J. S t r b e n e c.
(Vabilo) k b e s e d i , ki jo priredi narodna čitalnica ljubljanska v nedeljo , dne 8. aprila 1888. 1. v društveni dvorani. Vspored: 1. S. Gregorčič: »Znamenje"; deklamacija. — 2. A. Nedvecl: »Ljubezen in spomlad"; poje moški zbor. — 3. B. Mendelssohn: »Pozdrav"; dvospev, pojeta gg. Eazinger in Dečmau. — 4. A. Forster: »Naše gore"; poje mešani zbor. — Začetek ob poluosmi uri zvečer.	Odbor.
(Uspeli volitev v trgovinsko in obrtniško zbornico.) Zadnjič smo poročali, da so v trgovinsko zbornico bili izvoljeni prejšnji zbornični svetniki; danes pa podajemo častitim Čitateljeni statistiške podatke o volitvah, ker upamo, da s tem ustrežemo ne samo obrtnikom in trgovcem, ampak tudi širšemu občinstvu, ki so zanimiva za trgovinske in obrtniške razmere na Kranjskem. Volilnih razredov je pet.
I.	Od 522 volilcev, imajočih volilno pravico v I. in
II.	volilskem razredu trgovinskega odseka, došlo je 170 glasovnic, od katerih je bilo 25 neveljavnih,,
torej veljavnih le 145. Izvoljeni so bili gg. Fran Hren s 145, Ivan Perdan s 141 in Fran Ks. Souvan s 138 glasovi. II. Od 2695 volilcev, ima-jočih volilno pravico v III. volilskem razredu trgovinskega odseka, došlo je 1103 glasovnice. Od teh je bilo neveljavnih 324, torej veljavnih le 779. Izvoljena sta bila gospoda Josip Ribič s 749 in T. Pavšler s 746 glasovi. III. Od 21 volilcev, ima-jočih volilno pravico v I. volilskem razredu obrtnega odseka (veliki obrtniki), došlo je 11 glasovnic, ki so vse veljavne. Izvoljen je bil Makso Krenner z 11 glasovi. IV. Od 8734 volilcev, imajočih volilno pravico v II. volilskem razredu obrtnega odseka, došlo je 2984 glasovnic, od katerih je bilo 459 spoznanih za neveljavne, torej veljavnih glasovnic je bilo 2525. Izvoljeni so bili gospodje: Oroslav Dolenec z 2525, Vekoslav Jenko z 2521, Filip Zupančič z 2518, Janko Kersnik z 2514 in Jernej Žitnik z 2503 glasovi. V. Od 28 volilcev, imajočih volilno pravico v III. volilskem razredu obrtnega odseka, došlo je 18 glasovnic, od katerih je bilo neveljavnih 5, torej veljavnih 13. Izvoljen je bil Ljudevit Wriesnig z 11 glasovi.
(Stavbena dela v Ljubljani.) Južna železnica zida troje poslopij ob Reseljevi cesti za železnične služabnike, strojevodje in sprevodnike. Stavbo je prevzela tvrdka Toennies. — Tobačna tovarna se bo letos razširila.
(Premembe pri učiteijstvu.) Podučiteljica na tukajšnji šestrazredni dekliški šoli gdč. Emilija Gusl je imenovana učiteljico; na njeno mesto pride gdč. Marija Wessner, učiteljica na krški ljudski šoli.
(Zlato) zasledili so v vodi iz Karlovih kopeli na Češkem. Strokovnjaki trdijo, da je podzemski vrelec zadel na žilo zlatonosnih skladov.
(Osepnice.) Dne 3. t. m. je zbolel 1 otrok. Ozdravele so 4 ženske. Umrl 1 otrok. Bolnih 30 oseb.
(Zaradi pogozdovanja Krasa) v Istriji imela je dotična komisija te dni v Poreču prvo sejo. Predsedoval je predsednik ondašnje ces. kr. kmetijske družbe.
(Potres), o katerem smo pisali, da so ga čutili v Djakovu, čutili so ob enem po vsi Slavoniji več ali manj. Ne posebno močan je bil na velikonočno nedeljo ob 11. uri dopoludne v Oseku, ki je trajal tri sekunde. Hujši je bil oni dne 30. marca dopoludne ob 10. uri 21 minut v Našičah, ki je trajal več sekund in ga je spremljalo podzemsko bučanje. V marsikojem stanovanji počilo je zidovje. V Budim-cih podrl je potres v ravno tistem času več dimnikov.
(„Marburger Zeitnng") piše, da je sedmero graških vseučiliščnikov, ki so se meseca novembra vdeležili tistega veleizdajskega komersa, obsojenih na izgubo častniškega dostojanstva; bili so namreč rezervni poročniki.
(Na sadjarski in vinarski šoli na Grnm) imenovan je od deželnega odbora tretjim učiteljem g. Jernej Čeme, učitelj na Vrhniki.
(Tatvina.) Na velikonočni ponedeljek zvečer ukrali so tatovi tukajšnjemu mesarju g. S 1 o v š i nekaj nad 1000 gld. Redarji so prijeli nekega sumljivega človeka, ki pa taji tatvino.
(Vojaške oddelke) misli vojni minister za kakih 2000 mož in 110 častnikov pomnožiti. Do sedaj so namreč vojaški gojenci po kadetskih šolah v oskrbovalnem stanu vsak pri svojem polku, če prav samo na papirji, dejanjski pa je pri dotični stotniji prostor vendar-le prazen. To misli vojni minister na ta način odpraviti, da bo postavil vojaške kadetske šole na lastne noge, kakor so drugi vojaški učni zavodi, recimo: realke in akademije. Vsled tega pri pododdelkih ne bo nič manj mož, kakor jih je določenih, in to znaša 2000 mož in 110 častnikov.
Telegrami.
Zagreb, 4. aprila. Deželnemu poslancu in umirovljenemu majorju Rasiču vzelo je vojaško častno sodišče značaj častnika.
Pariz, 4. aprila. Zbornica je oddala pri tretji volitvi za Melinea 1G8 glasov ter ga s tem imenovala svojim predsednikom. Cle-menceau je dobil tudi 168, Bris s on 62 glasov. Pri izvolitvi Melinea jo odločila starost. — Zbornica in senat sta preložila svoje zborovanje do dne 19. aprila.
Pariz, 4. aprila. Govori se, da oportunci pripravljajo takojšnjo interpelacijo o splošni
politiki ministerstva. — Samo radikalni listi odobravajo izjavo, kojo je včeraj oddalo ministerstvo v zbornici.
Sofija, 4. aprila. Zaradi neke baje nalezljive bolezni, ki se je pokazala v vasi Kiprulu priBurgasu, nastavil soje obvsbodno-rumelijski meji vojaški kordon vsled sultanovega povelja.
Masava, 4. aprila. Abesinci so pričeli včeraj razdirati tabor ter se pomikati proti Ghindi in Asmari. Danes zjutraj je bila planjava pri Sabargumi popolnoma izpraznjena.
Umrli so:
2.	aprila. Franc Rozman, posestnikov sin, 13 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
3.	aprila. Marija Pezdirec, družnica, 24 lot, Nunske ulice št. 3, jetika. — Helena Eržen, delavka, 72 let, Poljanska cesta št. 57, spridenje možgan.
V bolnišnici:
31. marca. Jožefa Hribernik, dekla, 30 let, Variola. — Janez Wizjak, lončar, 67 let, kap.
1. aprila. Kolman Miglar, črevljar, 74 let, Marasmus.
T n j c i.
3. aprila.
Pri Maliiu: O. Anton, tajnik, iz Gradca. — M. Ogo-revc, posestnik, iz Konjic. — A. Jeriseh, zasebniea, s hčerjo, iz Kočevja. — J. Schmitt, trgovec, s soprogo, iz Zagorja. — Mulley, zasebnik, z Vrhnike. — Miklič, zasebnik, iz Eeke. — F. Stanek, inženir, iz Pulja.
Pri Slonu: J. Spasman, trgovec, iz Nemčije. — Zenari, častnik, z Dunaja. — Ogrinz, uradnik, iz Maribora. — Višnikar, deželni poslanec, iz Ribnice. — Globočnik, potovalec, iz Kranja. — Merčon, kapelan, iz Tržiča. — Kagnus, zasebnik, iz Ljubljane. — Kamur, inženir, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Zearo, Faleschini, Tessi, Kordmaro, zasebniki, iz Furlanije. — Vilhar, potovalec, iz z Trsta. — Gissmann, oskrbnik, od št. Petra.
Pri Virantu: Zavodnik, vikarij, iz Rudolfovega. — Hočevar, pravnik, iz Predloga. — Dereani, trgovec, iz Žužemberka. — Žnidaršič, Berdaus, posestnika, iz Dobrepolja. — Križman, posestnik, iz Ribnice. — Žislawsky, logarski pristav, s Koroškega. — Tomšič, nadučitelj, iz Starega loga. — Lav-renčič, trgovec, iz Sodražic-e.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrakomera
7266 725-4 724-7
toplomera po Celziju
4-6 9-4 7-2
Veter
si. szap. si. svzh.
Vreme
oblačno
dež oblačno
'C „ S
OW s
3-70 dež
Oblačno in deževno. Srednja temperatura 71° C., za 1-2° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 5. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „	80	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„
Pap:rna renta, davka prosta......92	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	859	„
Kreditne akcije ....................270	„
London.............126	„
Srebro ..........................—	„
Francoski napoleond....................10	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemške marke ..........62	„
15 kr. 50 „ 40 „
8o „
n
70 „ 60 „
02 */i» 97 „ 25 „
Na prodaj je
2000 stotov gnoja
pri
(i)
Karolu Kalischeggu
K
rajevfli in potovalni mm
(Orts- und Reise-Lexikon) ^vstro-Ogerske,
i	izdelala
I Josip pl. Kondler in Leop. Siller.
Krajevni in potovalni leksikon
obseza vse avstro-ogerske kraje ter železnične, poštne, parobrodske In brzojavne i	postaje s zaznamovanjem železničnih in paro-
brodnih podjetij; zaradi tega je za vsacega I neobhodno potrebna knjiga.
Krajevni in potovalni leksikon
sestavljen na podlagi današnjih prometnih razmer, je visoke pomenljivosti za c. kr. vojake in vojaške uradnike, ker je v njem navedena liataujčna lega vsacega kraja v Avstro-Ogerski. — Dalje je tudi važen za poštne, železniške iu brzojavne uradnike.
Krajevni in potovalni leksikon
je posebne vrednosti za vsacega odvetnika, biležnikn, sodnijskega uradnika itd., ker je pri vsacem kraji povedano politiško in sodnijsko uvrščenje, kakor tudi za vsakega graščinskega oskrbnika, tovarnarja, potovalca, iz-vožuika in uvožnika itd., in to zaradi tega, ker je pri vsakem kraji navedena pošta, železnica, oziroma bližuja pošta in železnična postaja.
K1
f \ izide v 30 zvezkih po 30 kr. ali sub-skripeijska cena za celo delo a. v. gld. I7/,— ter se dobiva v vseh knjigotržnicah ali pa pri založniku	(2)
mm in notovalni Msi
Leop. Siller-ju, Dunaj I., Grunangergasse I.
OTOAEA1VB,
no pozamenterijo,
blaga, izdeluje po — solidno narejene
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-to je s čopi i 11 dolgimi franžami iz 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in.
liiton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Itlj udar site ulice štev. 3,
(pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem-najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO jyl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za-htevanje.
Janez Dogan,
K mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
K priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
* politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela.
Ir*oštiie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago-in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob x/27 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob >/,7 zjutraj..
V	Kamnik vsak dan ob l,',5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek,,, sredo, petek in soboto ob a/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob '/j5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno.
Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo,, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
| Brata Ebcrl,
; izdcloralca oljnatih barv, flrncžcT, lakov
>	in napisov.
; Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
tij ai H p iJ
>	za Frančiškansko cerkvijo v g. J, Vilharja hiši št. 4.
>	priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse J v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot , znano reelno fino delo in najnižje cene.
>	Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve J v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem , lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše ' nego vse te vrste v prodajalnah.
>	Cenike nit senlitovnnje.