S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE O NEKI KRITIKI V drugi številki revije Zgodovina za vse za leto 2003 je izšel prikaz zbornika o Splošnem ženskem društvu 1901-1945, ki ga je izdal Arhiv Republike Slovenije. Avtor zapisa Aleksander Žižek ima zelo rad pregovore in rekla, ki jih v naši dnevni politiki ne manjka, rad pa jih tudi obrača na glavo. Tako je najbrž pod vplivom fra- ze Le čevlje sodi naj kopitar, vse raziskovalke, ki so sodelovale pri omenjenem projektu, proglasil za feministke. Dokaj nenavadno je, da nek izob- raženec enači temo raziskovanja z vedenjem raz- iskovalca. Sprašujem se, kakšna asociacija se mu bo porodila, če bo prebiral dela o dvornih norcih ali vampirjih. No, vsekakor pa lahko na podlagi te splošne ocene, ki jo daje, sklepamo, da knjige ni preveč pozorno prebral. Članice društva nika- kor niso bile feministke, z današnjo predstavo o njih pa imajo kaj malo skupnega. Zanimivo je Žižkovo rangiranje člankov v ome- njeni pubilkaciji, le tri označuje kot razprave, a med njimi dvema doda prilastek »politični«. Žal ni jasno, kaj s tem misli, sta povezani z današnjo politiko ali je hotel zapisati, da posegata na poli- tično področje. Ostala poglavja pa razvršča med prispevke in še nižjo stopnjo - zapise. Moti ga veliko število biografskih prispevkov in dodaja, da lahko najdeš tako koncentracijo biografij le še v biografskem leksikonu. Moški zgodovinarji (zapisal je moška zgodovina!) so tako pisanje že prerasli. Najprej moramo ugotoviti, da življenje- pisov članic SŽD v Slovenskem biografskem lek- sikonu razen nekaterih izjem ni. In ker predvide- vam, da je imel Žižek v mislih prav ta leksikon, poglejmo, kdo je vanj pisal - večinoma moški, raziskovalci, akademiki prejšnjih generacij slo- venskih zgodovinarjev, literarnih zgodovinarjev in eminentni storkovnjaki z drugih področij. Je hotel avtor kritike na hitro pomesti z njihovim delom, ga je prerasel? Na koncu sicer izvemo, da je njegov odnos do knjige izrazito pozitiven, žal pa tega ne utemelji niti z enim stavkom, trditev ostaja kot zapis ne- kega subjektivnega občutka. Vsiljuje se misel, da bi razlaga tega stališča Žižka najbrž pripeljala do razkoraka z njegovo pavšalno, skoraj minimizi- rajočo kritiko. Zakaj se mi je zdelo potrebno tole zapisati? Lahko ugotovimo, da je v današnjem sloven- skem zgodovinopisju relativno malo kritike, pri- kazi knjig so večinoma le povzetki vsebine, kar je razumljivo, saj pisanje pravih kritik zahtevajo pogosto ne le študij dela, ki ga predstavljamo, ampak tudi poznavanje širše problematike. Taka konstruktivna kritika bi bila vsekakor zelo do- brodošla. Naj se na koncu obregnem še ob tale stavek iz Žižkovega prispevka: »Urednici sta k pisanju povabili 30 pisk (!) in piscev...« Klicaja nisem dodala, naredil ga je avtor. Priznam, da bi ga na- pisala tudi jaz, kajti ta beseda naj bi bila očitno rodilnik množine samostalnika 'piska'. Besede piska v slovarjih slovenskega knjižnega jezika ni. Morda je avtor dobil asociacijo v pogovorni frazi, da je nekdo zadnja piska, kar izrečemo, če hočemo povedati, da ima majhen vpliv v družbi. Avtorice prispevkov v omenjenem zborniku to zagotovo niso! Anja Dular 1. PISMO BRALKI Najprej moram povedati, da v pretekli številki revije Zgodovina za vse pod naslovom Od do- brih deklet do feministk ni bila napisana kritika, kaj šele recenzija zbornika o Splošnem ženskem društvu - to, kar napišem za Zgodovino za vse, namreč sam najraje imenujem poročila o knji- gah. Tvori jih približno 70 % 'pravega' ('objektiv- nega') poročila o knjigi (avtor(ji), povzetek vse- bine) in okrog 30 % ubeseditve mojih občutkov ob branju. Pri tej komponenti poročila je odloči- len vtis, ki ga dobim ob prebiranju celote (rdeča nit, način podajanja tematike, pri zbornikih tudi kompatibilnost prispevkov ...). Moja poročila so tako vedno subjektivna - če jih kdo prebe- re, prebere poleg osnovnih informacij o knjigi tudi moje videnje nekega dela. (Tudi) na temelju moje informacije se lahko odloči za branje ali pa ne, ko (če) stvar prebere pa ima seveda popolno pravico, da si o delu ustvari svoje mnenje, ki je lahko diametralno drugačno od mojega. Delo vedno presojam skozi oči povprečnega, pa ven- darle dokaj razvajenega bralca, ki mu je večina tovrstnih del tudi namenjena. Všeč mi je, če zmo- rejo avtorji strokovno (znanstveno) korektnost in natančnost kombinirati in podajati s tekočo, zanimivo pripovedjo, kar pa seveda ni pogoj za moje 'dobro' mnenje o delu, čeprav je po drugi strani res, da dolgoveznost in suhoparnost zame nista sinonim za znanstvenost. Moja ciljna pu- blika so ljudje, ki so jim taka dela v resnici na- VSEZA ZGODOVINO 103 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 menjena (študenti, družboslovci in zgodovinarji različnih poklicev ter ljubitelji zgodovine). Bra- lec dobi v mojem poročilu osnovno informacijo o delu, 'za povrh' pa še popolnoma subjektiven namig o tem, kaj ga čaka, ko bo knjigo odprl. Z avtorji knjige se ukvarjam zgolj v 'objektivnem' delu (ime in priimek, včasih področje delova- nja), saj jih običajno niti ne poznam dovolj, da bi si jih drznil predalčkati in analizirati. Natisnje- no in podpisano delo pa je dostopno vsem in dano v presojo vsakomur, ki ga odpre in prebe- re. Resda je pisanje o vsebini malce zamudnejše kot pisanje psiholoških profilov in 'branje' misli avtorjev, vendar moram to kajpak vzeti v zakup. Zbornik sem seveda prebral, kar je več, kot si je po mnenju Anje Dular zaslužil moj zapis. V nje- nem odzivu je namreč precej stvari, ki jih v mo- jem poročilu ni najti: 1. »Tako je najbrž pod vplivom fraze Le čevlje sodi naj kopitar, vse raziskovalke, ki so sodelo- vale pri omenjenem projektu, proglasil za femi- nistke.« Besedi feministka, feministke se v različnih sklonih pojavijo v zapisu natančno petkrat (tri- krat kot citati iz zbornika), niti enkrat pa jih ni mogoče navezati na raziskovalke, ki so sodelo- vale pri omenjenem projektu. Skratka - avtoric nisem proglasil za feministke. 2. »Sprašujem se, kakšna asociacija se mu bo porodila, če bo prebiral dela o dvornih norcih ali vampirjih.« Le kdo ve, čudni so labirinti človeškega duha - dokaz je prejšnji stavek. 3. »Članice društva nikakor niso bile feminist- ke, z današnjo predstavo o njih pa imajo kaj malo skupnega.« Pa smo spet pri feministkah, seveda spet ne v zvezi z mojim poročilom, saj o članicah SŽD vem samo to, kar so mi 'povedali' avtorji zbor- nika, a vseeno ... Po SSKJ je feministka »(v meš- čanski družbi) ženska, ki si prizadeva za ena- kopravnost z moškimi«, v najnovejšem Slovarju tujk pa »aktivistka feminističnega gibanja«, ki je »gibanje, ki zagovarja družbeno in ekonomsko enakopravnost med spoloma v javnem in zaseb- nem življenju«. Na 74. strani zbornika o SŽD re- cimo preberemo: »Prvo slovensko feministično društvo Slovensko splošno žensko društvo je bilo ustanovljeno 6. julija 1901,« ta pridevnik pa je avtorica (in urednica) gotovo uporabila zato, da bi bralstvo speljala na led. Ali pa kdo drug ni pre- bral zbornika? 4. »Zanimivo je Žižkovo rangiranje člankov v omenjenipubilkaciji, le tri označuje kot razpra- ve, a med njimi dvema doda prilastek »politični«. Žal ni jasno, kaj s tem misli, sta povezani z da- našnjo politiko ali je hotel zapisati, da posegata na politično področje. Ostala poglavja pa razvr- šča med prispevke in še nižjo stopnjo - zapise.« Raba različnih izrazov za tekst v mojem poro- čilu nikakor ni rangiranje člankov. Tudi moj tekst v odzivu Anje Dular mutira od prikaza preko za- pisa in kritike do končne stopnje prispevek, pa si ne domišljam, da sem napisal štiri tekste raz- ličnega ranga. Z uporabo približnih sopomenk sem se želel izogniti sedemkratni ponovitvi be- sede razprava (ali katerekoli druge sorodne) v štirih odstavkih. Seveda bi lahko bil 'korekten' in bi se iskanju sorodnih pojmov tudi odrekel - bi se pa kdo obregnil ob moj reven besedni zaklad. Pridevnik 'politični' se nanaša na dejstvo, da se razpravi ukvarjata s političnim področjem. Zgo- dovine in dnevne politike ne mešam. Nikoli. 5. »Najprej moramo ugotoviti, da življenjepisov članic SŽD v Slovenskem biografskem leksikonu razen nekaterih izjem ni. In ker predvidevam, daje imel Žižek v mislih prav ta leksikon, poglej- mo, kdo je vanj pisal - večinoma moški, razisko- valci, akademiki prejšnjih generacij slovenskih zgodovinarjev, literarnih zgodovinarjev in emi- nentni storkovnjaki z drugih področij, fe hotel avtor kritike na hitro pomesti z njihovim delom, ga je prerasel?« Tudi biografski del zbornika je pomemben. Pomemben je kot dobrodošel priročnik za vse nadaljevalce raziskav in študij o 'ženski' zgodo- vini. Dejstvo, da biografij članic SŽD v SBL ni, to samo potrjuje. Kljub koristnosti in nepogreš- Ijivosti tovrstnih podatkovnikov pa jih lahko ko- maj kdo vzame kot najljubše čtivo, polno novih in vznemirljivih odkritij. Biografske beležke tako doleti usoda številnih drugih z mukotrpnim in drobnjakarskim delom priodobljenih podatkov - brez truda so na voljo raziskovalcem, ki z njiho- vo pomočjo pripravljajo 'velike' stvari. Zato sem pri biografijah omenil njihovo koristnost, njihov delež v primerjavi z bolj problemsko zastavljeni- mi prispevki pa se mi je zdel (pre)visok. SBL, Leto svetnikov in življenjepisi narodnih herojev so bili omenjeni kot (koristne) publikacije, ki temeljijo na biografijah. Med omeniti in na hitro pomesti z nečim pa je vendarle razlika. Avtorji omenjenih del me zanimajo zgolj kot bibliografski podatek in ne kot objekti preraščanja ali zdravljenja last- nega ega (svoje 'kariere' ne gradim na sesuvanju drugih in bom temu zvest tudi v prihodnje). Še 104 VSE ZA ZGODOVINO S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE vedno izhajam iz idealistične predpostavke, da je avtor hotel narediti najboljše in da je njegovo delo vredno vsega spoštovanja, pa če se bralec strinja z njegovim pisanjem ali ne. Pri preraščanju je bilo govora o razvoju zgodovine od 'objektiv- nega' podajanja suhih, preverljivih podatkov do zgodovine, ki se 'vživi' v obravnavano obdobje s pomočjo najrazličnejših pričevanj in podatkov, ki si jih upa tudi argumentirano interpretirati. 6. »Na koncu sicer izvemo, daje njegov odnos do knjige izrazito pozitiven, žal pa tega ne ute- melji niti z enim stavkom, trditev ostaja kot za- pis nekega subjektivnega občutka.« Seveda je to zapis nekega subjektivnega občut- ka (kakšen bi bil pa objektiven?)! Na točki, ko za- pišemo zdi se mi, všeč mije, ni mi všeč, menim, sodim, zapustimo varen pristan 'objektivnega' in sprejmemo tveganje, da se nekdo z našim občut- kom ne bo strinjal. Do tega ima vso pravico, mi pa do razčlenitve naše presoje (kar sem v poročilu že storil, v svojem pojasnilu danes pa nekaj vrstic nazaj tudi že (vsakokrat v več kot enem stavku). 7. »Naj se na koncu obregnem še ob tale stavek iz Žižkovega prispevka: »Urednici sta k pisanju povabili 30pisk (!) in piscev...« Klicaja nisem do- dala, naredil ga je avtor. Priznam, da biga na- pisala tudi jaz, kajti ta beseda naj bi bila očitno rodilnik množine samostalnika piska'. Besede piska v slovarjih slovenskega knjižnega jezika ni. Morda je avtor dobil asociacijo v pogovorni frazi, daje nekdo zadnja piska, kar izrečemo, če hočemo povedati, da ima majhen vpliv v druž- bi. Avtorice prispevkov v omenjenem zborniku to zagotovo niso!« Asociacija ZupiskoQ) je seveda peška (ta pa je v SSKJ, in sicer kot redko uporabljana beseda - ženska, ki hodi peš), v isti niz pa bi dodal še kupkoQ), ki je tudi (še) ni v SSKJ, utegne pa se tam prav kmalu znajti. Zadnje podtikanje o meni sicer neznani pogo- vorni frazi je malo ceneno viktimiziranje avtoric in je primerljivo z vstopnim nesmislom o tem, kako sem iz raziskovalk delal feministke. Aleksander Žižek »KRITIKI SO LAHKO LE LJUDJE, KI IMAJO DRUGAČNO ZGODBO O ISTEM DOGODKU«* Odgovor urednic zbornika Splošno žensko društvo 1901-1945 na oceno mag. Aleksandra Žižka v Zgodovini za vse. Po uvodni vsebinski predstavitvi zbornika Splošno žensko društvol901-1945, ki ga je v dru- gi številki Zgodovine za vse pripravil mag. Alek- sander Žižek, se je v nadaljevanju (oziroma bolj proti koncu) lotil tudi metodološkega in vsebin- skega ustroja zbornika. Avtorja kritike moti (pre)obsežen hagiografski del zbornika, namreč biografske zgodbe žensk, ki so delovale v Splošnem ženskem društvu. Urednici sva ravno zato, ker se nama je zdelo pomanjkanje biografskih podatkov o pomemb- nih tvorkah slovenske preteklosti že sramotno, aktivirali tako veliko število sodelavk in sodelav- cev, ki so pisali prav zgodbe o ženskah. Poleg tega pa postajajo življenjepisi v novejšem času, ko stopajo v ospredje zgodbe malih, prezrtih lju- di, pomembna podlaga za znanstveno delo, ki naj bi podalo realnejšo podobo preteklosti. Sou- stvarjale so jo tudi ženske. Ob tem je treba dodati še, da življenjepisi, na primer, Josipine Vidmar, Minke Gašperlin, Ane Zalokar, Eleonore Groyer, Terezije Jenko, Romane Vasic niso objavljeni še v nobeni strokovni literaturi in da v Letu svetnikov najdemo precej več svetnic kot v Slovenskem biografskem leksikonu pomembnih Slovenk. Žižek meni, da ženske kakor tudi moške zgo- dovine ni in da nista ločeni. Čestitava! Kajti na- sprotnega v zborniku o Splošnem ženskem dru- štvu ni mogel prebrati. Očitno pa je že na pod- lagi tega, da so v zborniku glavne junakinje - za spremembo - ženske in da govorimo v glavnem o njihovi preteklosti, povzel, da gre za 'žensko' zgodovino. In takoj sledi primerjava z 'moško' zgodovino, ki se ji kaj podobnega, kot je ome- njeni zbornik, ne bi moglo več zgoditi. A zgodi- le so se ji Slovenske kronike 19. in 20. stoletja, v katerih je o ženskah bore malo napisanega. Za- vedava se, da bi morali kritiko tega eminentnega LESKOŠEK, Vesna: Zavrnjena tradicija, CF. : Ljubljana 2001, 16. VSE ZA ZGODOVINO 105