DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 53 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 6TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Cermak se Dejanja, ne besede, so sedaj potrebne, pravi Roosevelt Roosevelt je obupno bori s smrtjo Chicago, 6. aprila. Zdravniki Župana mesta Chicago so danes zjutraj ob treji uri zgubili vsako upanje za življenje Anton Germaka. Zdravniki so izjavili, ^a se nahaja Cermak v nezavesti, in da se iz te nezavesi ne bo v"eč zbudil. Prisodili so mu sa-še par ur življenja. Zdravniški buletin poroča, da življenje urno odhaja iz telesa župana Cermaka. V poskusu rešiti življenje župana so zdravniki tekom nedelje trikrat mu vbrizgali zdrave krvi v telo, toda °čividno je bila vsaka pomoč zaman. Sinoči ob 11. uri so poklicali v bolniško sobo družino Nesrečnega župana, kateri Washington, 4. marca. S sijajnim glasom, silno odločnostjo in bojevito energijo se je v 'soboto popoldne predstavil novi predsednik Franklin D. Roosevelt ameriškemu narodu takoj j potem ko je bil zaprisežen od predsednika najvišje sodni je j Zedinjenih držav. Z glasno in jasno besedo je prvi vodja demokratov v Ameriki povedal, da bo branil in čuval Zedinjene države, potem pa je začel z govorom, kot najbrž od časov Lin-colna še ni bilo slišati v Zedinjenih državah. Roosevelt kliče na vojno Roosevelt je bil bojevit v svojem gpvoru. Klical je ameriški narod v 20 minut trajajočem govoru na vojno v času, ko ves narod trepeta, zdihuje in se nahaja v silni potrebi. Tako.j ko je bil zaprisežen, se ni pokazal niti najmanjši nasmehljaj na njegovem licu. Obrnil se je proti sto-tisočim, ki so stali okoli njega začel govoriti resne in po- so I in dovolili ostati v bolniški sobi.! membne besede narodu. Sleher-Ko so se mudili tam eno uro, soj ni izmed 300,000 ljudi zbranih Prišli vsi člani družine objoka- na ogromnem prostoru okoli Kanih oči iz bolniške sobe. Župa-1 pitola ga je lahko slišal, in glas nu so se vnela desna pljuča, ki j Roosevelta je šel po vseh Zedi- njenih državah, kot tudi po vsem poznanem svetu. "Menjalci denarja" Kot nekdaj Krist v tempelnu je Roosevelt udaril po finančnih so bila zadeta 15. februarja od Morilčeve kroglje Italijana Giuseppe Zangara. Kroglja je bi-la namenjena novemu predsedniku Rooseveltu, pa jo je presegel župan Cermak, ki bo ^oral sedaj s svojim življenjem jih primerjal s skrajno zlorabo Mačati, da je lahko ostal živ1 naroda v najsilnejši krizi, ime-lovi predsednik. noval jih je "barantače z denar---0--jem, ki špekulirajo s tujim de- Izredno stanie ! 'iarje1m Y1 grozil-da ne b0 dolgo J j trajalo, ko jih bo pognal iz na- Trgovska zbornica v Cleve- i rodnega tempelna tja, kamor landu je izdala izredne odredbe .padajo — v pozabljivost. v ravnanje voditeljem industri- Gromeč glas je in trgovine v teh dnevih, dok-j Roosevelt je prevzel predsed-zvezna vlada ne reši krize. poslovanje svojih bank, in ko je li v strahu, kaj bodo jedli jutri, no resnico, ker če ne bomo za- narod postal vznemirjen. Toda gromeč glas Roosevelta je vsakomur vlil zaupanje, ko je dejal: "Nič se ne bojte! Amerika ni še propadla, nasprotno, preživela je vse krize, in preživela ker danes ničesar >n6 zaslužijo. Kako dobiti delo za ljudi? Z javno kontrolo bančnih in investicijskih interesov, s kontrolo javnega denarja, da finančnim mogotcem v bodoče ne bo več bo tudi to silno krizo, ker je j možno napovedati umetne krize ameriški narod premočan, pre-pameten in preveč značajen, da bi se dal poraziti od nekaj izkoriščevalcev, ki so pozabili, da so Amerikanci." Izkoriščevalci bežijo Z besedo, ki je donela kot novo vlit zvon je Roosevelt povdar-jal, da že bežijo nasprotniki naroda iz sredine in se skrivajo v kotih, boječ se jeze in maščevanja. "Tempel narodne kulture bo ponovno vrnjen narodu," je rekel Roosevelt. Amerika ne sme biti samo denar in denarno vprašanje. Mi moramo začeti spoštovati človeka, priprostega človeka, da bomo znali ceniti vrednost vsakega posameznika, ne pa samo vrednost denarnih mogotcev." Strah mora zginiti Na prvem mestu je Roosevelt povdarjal, da je največji sovražnik naroda — strah, bojazen, boječnost, ki povzroča, da t~c ljudje bojijo "kaj pride." Nič se ne bati, je grmel Roosevelt. Oni, ki vas strašijo, sami nimajo nobene moči, dokler je nad in špekulirati z ljudskim denarjem. Dežela mora dobiti zdrav denar in zdravo denarno podlago, dežela ne sme biti nikdar več odvisna od volje nekaj sto- upali inteligenci naroda, da si sam sebi pomaga, ako ima voljno vlado, da mu stoji ob strani, kdo drugi more narodu pomagati. Iz javnega 'življenja, zlasti i7 javnega finančnega sveta mora zginiti vsaka sebičnost, naroda in javni zavodi morajo biti med narodom samo za narod. Načrti Roosevelta Da doseže svoj namen je novi predsednik Roosevelt obljubil tin špekulantov v denarnih sre- strogo ekonomsko vlado, da ne diščih, ki zapravijo s špekula-jbo več izdatkov kot je dohod-cijo ljudski denar, potem pa, ko kov, ker če država kaže slab Ustanovil se je posebni odbor Meščanov, katerega častno predsedstvo. je prevzel sam župan T. Miller, ki se popolnoma brinja s proklamacijo predsed-j »•ika. Med člani tega odbora se nahaja tudi A. V. Cannon, na-felnik podporne akcije v Cleve- „ a«^ ^jf • * i i w, Berlin, 6. marca. Sedemnajst dndu. Odbor je sel nemudoma . .. mogotcih borze in Wall Streets, vami čuječa vlada, ki bo držala z narodom. Strah povzroča krizo, paniko in depresijo. Prepodite strah od sebe, mi smo z vami, in ostanemo z vami do konca! Delo je potrebno Drugi vzrok strašne depresije je brezposelnnost. Naša poglavitna naloga mora biti, da vrnemo ljudem delo, in sicer stalno delo, da bodo ljudje gotovi svojega, zaslužka, da ne bodo žive- ništvo ameriškega naroda v trenutku, ko je 48 držav omejilo so slekli narod do nagega, napovedo svoj lastni bankrot. Kongres na pomoč Novi predsednik Roosevelt je obljubil, da bo sklical nemudoma zasedanje novega kongresa, kateremu bo podal smernice, kako se naj deželi in narodu pomaga. Pri tem bo računal novi predsednik na pomoč posameznih držav. Povabil je governer-je držav v Belo hišo, da se nemudoma posvetujejo z njim glede narodnega blagostanja. Delati, ne govoriti Jako značilne so bile besede novega predsednika Roosevelta, ko je rekel: "Zadnja leta se je večinoma priporočalo, debatiralo in govoričilo. Govori in govori, nasveti in debate, toda nobenega dela. Moja vlada bo dela akcije, ne pa. govorov." Kako se je Hoover ju zdelo pri srcu, ko je mislil na dva avtomobila v garaži in pečeno kokoš na mizi, kar je Hoover pred štirimi leti cbljubil Amerikancem! Hoover je bil prisiljen poslušati inavgu-racijski govor Roosevelta. Dajte narodu resnico Ponovno je povdarjal Franklin Roosevelt, cla danes niso časi. ko bi se narod vodilo za nos. Narod mora zvedeti čisto in pol- Ustava je priprosta • Ameriška ustava je tako jasna in priprosta, da se vedno lahko prilagodi 1 potrehlam vsega naroda. "In," je povdarjal Roosevelt proti koncu svojega go-1 vora, "če kongres ne bo pri volji slediti voditeljstvu, in bo nastala skrajna potreba, potem se ne bom pomišljal, da ne bi pre vzel skrajne oblasti v svoje ro dal zapreti vse banke ko ogromna večina ameriškega vzgled v knjigovodstvu, ostali narod nima nobenega vzgleda, kako naj vodi svoje posle. Vsi nepotrebni izdatki morajo od-pasti. Zvezna vlada zgubiva pod sedanjo upravo en tisoč milijonov dolarjev vsako leto, in slabo gospodarstvo je, ki ne zna urediti svojih računov. Prijateljstvo z narodi Z napačnimi idejami, deloma s sovraštvom, deloma v krivični konkurenci je Amerika zgubila naklonjenost in podporo ter trgovino ostalih narodov sveta. Dolžnost nove vlade bo gledati, da se zopet dobi ta trgovina, da s tem ameriške tovarne zopet začnejo s poslovanjem in da živimo z drugimi narodi v prijateljstvu, namesto v sporu in tek-[katerem se danes nahaja, mi. Nobenih nasipih prodaj Sramota je za Ameriko, da se nasilnim potom prodajajo farme in domove malih posestnikov. Ena prvih nalog nove vlade bo odpraviti enake razprodaje, ki ubijajo individualizem povprečnega Amerikanca. In dokler se razmere ne spremenijo, moramo gledati, da dobijo potrebni dovolj no podporo, in delovanje pomožnih akcij se mora osredotočiti. Washington, 5. marca. Pred-' sednik Roosevelt je nocoj večer ukazal, da se zaprejo vse banke in denarni zavodi v Zedinjenih državah in ostanejo zaprte do četrtka zvečer. Malo poprej je pa izdal proklamacijo, glasom bil skrajno demokratičen, to je,jkfltere se mora sniti izvanredno razumljiv, priprost, jasen, brez sedanje kongresa v četrtek ke in naredil za narod gotove reforme, ki so absolutno potrebne v teh časih. Demokratičen govor Govor novega predsednika je i dopoldne, i v Prva zadeva na vrsti vsakih pavijan j in nejasnosti. Roosevelt je neprestano povdar- v novem kongresu bo rešitev fi" jal, da v teh resnih časih je po- učnega vprašanja v deželi. trebna aktivnost, dejanja, ne pa!Komaj Je Poteldo 30 ur> l5otem prazne besede. V tem zatrjeva-jk0 Je bl1 Ro°sevelt zaprisežen, je nju je postal predsednik skoro!že Prakti™o izvršil, kar je ob-st rasten, ko je povdarjal akcijo! 1;!ubl1 v mavguracijskem govo-in akcijo! Povdarjal je, da je!ru- ko je Plavil vse banke pod duh ameriškega naroda Še ved-1 kontrol° Zedinjenih držav. Pred- no pionirski duh, še vedno poln sedmk ->e odredil> da se tekom aktivnosti, ako mu kdo pokaže1 Prihodnjih štirih dni ne sme pot. In Roosevelt je izjavil, da I <*sportirati nobenega zlata, sre-ie pripravljen kazati to pot, ker bra ali Papirnatega denarja, in je prepričan, da ga ni zaman ta>!ti ene*a dolar->a se ne 8Tne vze" ti iz bank. Namen te odločitve naroda pri zadnjih volitvah po- -1c' da se dovoli doba Plitka, da oblastila, da kaže (ameriškemu |P^preci nadaljno skrivanje narodu pet iz silnega blata, v i denarja, da se prepreči špekulacija z denarjem in da se da via- Hoover je odpotoval di,čas poviti gotove odredbe Kakor hitro je Roosevelt go- v k°nst,fem vložnikom denar-vor končal, se je bivši predsed-!ja' Ljudje 90 zadnje <:'aae P°" nik Hoover odstranil in se od- te^nili silnc svote denar-'il iz peljtal z avtomobilom* ldirektno i bank> tako da ie nastala nevar" na železniško postajo. Skoro vsi:llost za vse- Tekom Prihodnjih člani njegovega kabineta so is- «lllih dni Pa Predsednik lahko točasno odšli. Na kolodvoru jVcdcbri- na Priporočilo zakladni-Ilooverja pozdravilo nekaj sto- '~kcg"a tajnika, da odpre ta ali tir žensk, ki so mu podarile can- cna banka- ako & v solidnem dy in cvetlice, nakar je vlak od-; ptanJu- Nadalje se bodo lahko peljal Hoover j a proti New Yor- i^ajali certifikati ali scrip de- kli. Postal ljan! je navaden držav- Adolf Hitler, vodja nemških fašistov je deloma zmagal pri volitvah delo. Demokrati razdelili vodstvo bodoče senatne in poslanske zbornice onov glasov izmed 38,000,- __000 je bilo oddanih pri nedelj- T. .... " 73 . iskih volitvah za Adolpha Hitler-Deputljl oproščeni ja, in s tem so nemški volivci Petersburg Illinois, 5. marca, nekako dokazali, da imajo za-0ba •šerifova deputija, Skinner spanje v predsednika Hinden-'n Fleming, ki sta bila obtožena, ,burga ,ki je poveril načelniku °a sta v ječi zaprtega rojaka; fašistov vodstvo nemške vlade. Martina,Viranta tako mučila, da Kot Posledica nedeljske volitve na posledicah mučenja umrl,|bc, da bo Nemčija kmalu dobila sta bila oproščena obtožbe umo-1 diktaturo fašistov. Hitler bo v l'a tretje vrste. Porotniki so se j kratkem odpravil zadnjo sled Zc Par ur potem, ko je bila ob- i demokracije v nemški republi-J^vnava gotova, zedinili na ne-j ki, ker je prepričan, da je ne-krivdo. Državni pravdnik bo varna državi. Fašisti bodo v no- Governer zahteva, da dr- Japonci zmagoslavno pro žava garantira denar v bankah do 70 odstotkov 1,£ljbrž tožil naprej. -o_ Smrtna kosa Kot smo poročali na kratko v pboto, je umrla mlada rojakinja auline Seručar, rojena Mahne, '^a šele 27 let. Ranjka je bila ?Itla iz vasi Goričica pri Cerkvi- V Clevelandu zapušča so-j °&a in enega sina, štiri brate n dve sestri ter več sorodnikov, stare starše, tri v --«iem kraju pa in eno sestro. Ranjka je članica društva Collinvvood-"ke Slovenke št. 22 S. D. Z. in vem nemškem parlamentu kontrolirali 44 procentov vseh poslancev. Komunističnim poslancem se niti dovolilo ne bo, da zasedejo svoje sedeže. Hitlerjevi fašisti in njih zavezniki nacionalisti so dobili 51.7 odstot-j Kov vseh oddanih glasov in so torej v popolni kontroli parlamenta. Fašisti so dobili 17,246,-000 glasov, ali za 6 milijonov več kot pri zadnjih volitvah. Nacionalisti so dobili 3,131,000 glasov. Katoliška stranka je dobila 4,289,000 glasov, socialisti 7,- Cif. v ........- i 176,000 in komunisti pa 4,476,- l,rtva Napredne Slovenke st.|()00 glagoy Zgubm so od zad- P. J. Pogreb se vrši v njih yolitev dya milijona glasov_ l37 S- N" zjutraj iz hiše žalosti na Holmes Ave pod vodstvom j.^k Zakrajšek. Naj bo ranj- ž niladi ženi rahla ameriška >'oi Preostali družini in so- v. r^ikom pa izrekamo naše glo- b«ko sožalje! Odlikovanec Mr. August Prijatelj, ki je bil te dni odlikovan na Hiram kolegiju, je sin Mr. Frank Prijatelja, 1100 E. 64th St., Cleveland. Washington, 4. marca. Bodoči predsednik poslanske zbornice kongresa bo kongresman H. T. Rainey, iz Illinoisa, ki se nahaja že 26 let v kongresu. Rainey je bil izvoljen včeraj na zborovanju demokratskih kongreš-manov v tem mestu. Rainey je bil izvoljen pri prvem glasovanju z 166 glasovi napram 112, ki so bili oddani za kongresma-na McDuffie iz Alabame. Brez vprašanja je, da bo kongresman Rainey potrjen tudi pri prvem zasedanju poslanske zbornice, kajti demokrati imajo ogromno večino v poslanski zbornici napram republikancem. V bodočem kongresu, kar se tiče poslanske zbornice, se bo nahajalo 313 demokratov in samo 117 republikancev. Tako ogromne večine demokrati še nikdar niso imeli v kongresu. Demokrati imajo več kot dvetretinsko večino. Dočim bo Rainey predsednik poslanske zbornice kongresa, pa bo Joseph W. Byrns, kongresman iz Tennessee, vodja večine. Kdo bo za voditelji v senatni zbornici, se do danes še ne more vedeti. Tudi v senatni zbornici imajo demokrati večino, dasi ne tako veliko kot v poslanski zbornici. In dejstvo, da je tudi predsednik demokrat, goma vrnila, naklada demokratski stranki v Ameriki silno odgovornost za prihodnja štiri leta. Columbus, Ohio, 4. marca. — Governer države Ohio, ki je odpotoval v Washington, kjer je navzoč ipri izaprisegi novega predsednika Roosevelta, je sporočil po svojem prihodu v Washington, da bi morala država Ohio s svojim premoženjem garantirati vloge v državnih banr isah v državi Ohio. White je izjavil, da že izdeluje načrt, katerega bo predložil prihodnjo sredo državni postavodaji v vpo-•števanje. Ko je White dospel v Washington, so ga takoj obiskali številni drugi governer j i, ki so prišli tja k zaprisegi Roosevelta. Vsi se zanimajo za novo bančno postavo države Ohio, ki je bila zadnji teden sprejeta. Governer j a White so naprosili, da naredi govor pred zbranimi governerji in pojasni poslovanje ohijske postave .glede bank. Governer White se je tudi izjavil, da bi morali dobiti zvezno garancijo za denar v bankah, namreč da zvezna vlada garantira do 70 procentov vse vloge v vseh bankah, a za 30 procentov bi pa garantirala država, tako da nikdar nihče, ki ima denar v banki, ne bi mogel zgubiti enega samega dolarja. Ako se to naredi, tedaj bi se vrnilo ljudsko zaupanje, skriti denar bi prišel v promet, in prosperiteta bi se pola- * Ljudje raje verjamejo prijetni laži kot grenki resnici. dirajo v notranjost kitajske province Džehol Tokio, 5. marca. Japonska armada je končno zasedla skoro vso Džehol provinco, ko je padlo glavno mesto, Džehol, ali kot se kitajsko imenuje Čengte-Fu. Kitajske čete so v divjem begu bežale proti jugu v glavno mesto Peiping. Japonske čete so vzorno korakale po bojišču, dasi je zunaj vladal oster blizard. 16. japonska brigada pod vodstvom generala Karahava, je zasedla mesto Džehol. Vojaški opazovalci na bojišču so mnenja, da bodo Japonci najbrž korakali še naprej proti jugu in da nameravajo zasesti glavno mesto kitajske republike, Peiping. Slednje mesto je samo 50 milj oddaljeno od Džehola. Vojaški opazovalci na licu mesta pripovedujejo o strašnem obupu kitajske armade. Najprvo so pobegnili voditelji iz vojnih vrst, za njimi jo je pa udrla vsa ostala armada. Japonci niso imeli skoro nobenih zgub z zavzetjem Džehola. -o- Volitev delegatinje Podružnica št. 32 S. ž. Zve-zc v Euclidu ima mesečno sejo 7. marca, ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Volilo se bo delegatinjo za prihodnjo konvencijo Zveze, ki se vrši maja meseca. Pridejo naj vse članice. Po seji bo malo zabave. Vstopnina je samo 15 centov. nar tekom teh štirih dni na podlagi vlog v bankah. Predsednik tudi lahko odredi, da začnejo banke sprejemati nove vloge v sake vrste, in da se mora te nove vloge voditi v posebnih raču-nih in da so nove vloge vsak čas izplačljive. V četrtek se vrši izvanredno zasedanje kongresa Paris, 4. marca. Tu se na- j in od njega se pri{akuje; da bo znanja, da so evropske municij-jv najkrajSem času izgotovil go-ske tovarne zaposljene čez glavo. tove odredbe za banke) ki bodo z izdelovanjem orožja, ki se po-1 vrnile zaupanje jn imele trajno tem v naglici razpošilja v goto- vrednost v bančnem sistemu va središča, kjer se pričakuje Amerike. Milnicijske tovarne v Evropi poslujejo z vso paro. Tajinstveno orožje -0- Banke v Clevelandu napada. Na sled skrivnostnim pošiljatvam so prišli, ko so delavci v mestu Hirtenberg, v A v-J siriji, odprli slučajno neki že-j Tekom nočnega posvetovanja lezniški voz in dobili v njem naj-j od strani bankirjev v Cleve-novejše puške in strojne puške, landu, se je sklenilo, da bodo Pošiljatev je bila označena kot vse banke ostale danes zaprte, staro železo. Nadalje se je do- Ako katera želi narediti proš-gnalo, da so odposlali iz mesta njo, da odpre, se bo prošnja na-Verona, Italija, 50,000 vojaških;menoma zavlekla. Bankirji še pušk in 200 strojnih pušk in si- niso na jasnem, kako bodo po-eer v mesto Hirtenberg. Ta ma- slovali v teh dnevih krize. Ban-terial je bil poslan po motornih kirji še ne vedo, ali bodo imeli trukih. Pariško časopisje na- banke popolnoma zaprte, ali pa dalje poroča, da je Italija po-;bodo odprle vrata in vršile take s I al a Ogrski 32 najnovejših vo- posle, ki niso v nasprotju s pro-jaških zrakoplovov, kot .na ra- klamacijo predsednika Roose-čun pogodbe, v kateri se Italija velta, seveda če prej dobijo do-zaveže, da preskrbi Ogrski 48 voljenje od zvezne vlade. vojaških zrakoplovov. Včeraj -——o-- tudi češko časopisje prinaša v f^aŠl nOVi narOCIliM javnost vest, da municijske to varne v Duesseldorfu, Nemčija, j pošiljajo tajne pošiljatve orož-| ja Ogrski in Avstriji. Poleg te-1 ga je Rusija naročila silne množine vojnega materiala, in sicer v Hotchkiss tovarni v Franciji, dcčim je Japonska naročila za več milijonov dolarjev orožja v Belgiji. -o- Nadaljne mestne vesti dobite na 3. in 4. strani Pretekli teden so se sledeči naši ljudje naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": Mrs. Mary Turk, Indianapolis, Mrs. Mary Mihevc, Greensburg, Pa., Frank Perko, Bedford, Ohio, Jos. Jakopič, Amherstburg, Ontario, Kanada, Frank Urankar, Frances Skočaj, Anthony Snyder, vsi v Clevelandu. Iskrena hvala vsem novim naročnikom, in se priporočam še vsem ostalim rojakom. "AMERMA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 53, Mno., Mar. 6th, 1933 X Času primerne Poštne hranilnice so jako varni finančni zavodi za hranitev denarja. Toda davek se mora plačati od vlog, hočeš ali nočeš. i'fi Jje «jc Med "skebskimi" oglasi se razume tudi take oglase, za katere se poteguje časopis, toda jih ne more dobiti, ker ni ma kredita, dasi ponudi nižjo ceno za "skebski" oglas. In marsikdo bo hvaležen v nekaj mesecih, ker so banke omejile izplačila vlog. V šestih mesecih od danes bodo ljudje še vedno imeli denar v banki in ga tudi lahko dobili dočim bi zginil veliko prej, če ne bi bjilo omejitve. Bolje je en dolar na banki, kot pa dva v roki. Dokler je dolar v banki, je vaš, kakor hitro je pa v vaših rokah je zapravljen ali ga pa roparji vzamejo. * * "Kupujte samo ameriško blago!" Če bi se to geslo v resnici spolnjevalo, bi vseh dvanajst milijonov ameriških brezposelnih delavcev bilo zaposljenih, zaeno z ostalimi, dvanajst mesecev v letu, dvanajst ur na dan. Toda vrag je, ker je premalo Amerikancev in preveč ameriških izdelkov za same Amerikance. « * * In Henry Ford ponovno naznanja, da imamo pravzaprav v Ameriki sijajne čase. Verjamemo. Nam ni treba skrbetj, kaj bomo naredili z 800,000,000 dolarji, ki jih poseduje Ford. Ruski sovjeti so nas naučili, da vsak ignorant lahko vlada deželo, toda potrebni so pa Amerikanci, da so Rusijo potegnili iz blata. 6,000 ameriških inženirjev in ekspertnih mehanikov uči Rusijo že šest let, kako se naredi iz dobrih časov — depresija. Če bi boljševiki pustili ameriške inženirje in tehnike, kjer so bili, in bi razvijali napredek naravnim potom, brez strojev, tedaj bi bila Rusiji prizanešena depresija, ki ji preti v kratkem. :,'« jI« Višek trme je pokazal neki Nelson O'Bryen iz Nebra-ske, ki je tožil davčno oblast, da bi dobil vrnjena dva centa, katera je baje preveč plačal v davkih. Odvetniku je plačai za tožbo $276.00. :'ti Pomembna notica Japonski: Oni, ki se živijo od meča. bodo umrli radi davkov! Laški diktator Mussolini je izjavil, da se ne boji nikogar, niti Boga, ker čuti, da je Italija v svoji pravici. Naše skromno mnenje jo, da tako-le en par regimentov Krašev-cev in Ličanov bi kmalu spremenilo mnenje Mussolinija. In policija bi imela veliko več uspeha pri lovu na ponarejevalce dvajset dolarskih bankovcev, če bi občinstvu naj-prvo opisala, kako pravzaprav zgleda dvajset dolarski bankovec! Ali ga še kdo danes pozna? 55 "slavnih" Amerikancev je bilo povabljenih v Washington pred senatni odbor, da razložijo senatu vzroke depresije. Ni čuda, da imamo še depresijo, če postavodajalci še danes ne vedo za njo. In kar nam ne gre v glavo je kričanje republikancev, da se morajo cene blagu zvišati, ako hočemo dobiti prospe-riteto. Zakaj pa ne zvišajo najprvo zaslužka, da bi se lahko kupovalo? :]c Žalostna zgodba pretekle depresije je, da bi že zdavnej prej minula, če bi jo pustil Herbert Hoover v miru in se ne bil podil za njo okoli vogala! si til "E" in njenemu uredniku. No, sedaj so pa zopet največji prijatelji, ker je šla "E" zopet nazaj v socialistični tabor. Bar-bič je Grila lepo za ušesa prijel in ga pripeljal k sodrugom kot izgubljeno ovčico. Ja, ja, principe pa imajo pri "E." Radoveden sem, kam bo skočil urednik "E," ko se bo naveličal Bar-bičeve druščine. Po mojem mnenju, mu je odprta samo ena pot in ta je, da skoči v demokratsko stranko, ker pri drugih je že povsod bil. Ne verjamem .pa, da bi demokratska stranka sprejela v svoje vrste take karakterje. Za Barbiča bi bilo pa tudi priporočljivo, ako bi nekoliko pogledal okrog sebe in nekoliko pometel pred svojim pragom. Ravno tako je s Prosveto. Vedno pišejo, da nimajo dovolj prostora za dopise drugih, tudi kar se društvenih reči tiče, za Bar-bičeve in Jontezove prismodari-je je pa vedno dosti prostora. Nekje mora biti nekaj narobe. Barbič se vedno podpiše "predsednik dr. št. 53." Res je bil izvoljen predsednikom, pa ne more reči, da ga je izvolilo članstvo po svojem hotenju ali iz dobre volje. Izvolila ga je pač njegova mašina. Enako tudi delegatom za konvencijo SNPJ. Toliko mu je bilo za to čast, da je hodil od hiše do hiše in prosil člane, da pridejo na sejo in volijo zanj. V nekatere hiše je šla celo njegova žena. No, na tako izvolitev bi se jaz požvižgal. Veselica je tudi prav dobro izpadla. Pilo se je, jedlo in ple salo. Pa tudi počilo je, pa ne iz flinte, ampak po Barbičevi glavi, da se je kar zavrtel, kot pijana putka. Morda bo takega žegnanja odslej še večkrat dele žen. Jaz mu nisem prav nič ne-vošljiv: kar kdo išče, vedno tudi najde. Barbič, nikar se ne praskaj tam, kjer te ne srbi Kam se je pa skrila ongava nama? Rad bi jo osebno poznal. Povedala je Barbiču nekaj prav gorkih, da mu je kar sapo zapiralo. Le škoda, da ne "e vsega tistega, kar mi vemo, na primer, kako je hodil Barbič vedrit pod drevo pri luninem svitu. O tem njegovem vedre-nju bi se lahko precej pisalo in morda še bom pri priliki. Ako ne boste vrgli tega dopi-v koš, se bom še oglasil. Ne smem pozabiti čestitati Ameriški Domovini za nedeljski radio program na 26. februarja Ves teden smo se pogovarjali da na to nedeljo ne pojdemo ni-kernor, ampak bomo doma poslušali radio program. Gotovo nismo mi Slovenci še slišali ta ki ga radio programa. Vse toč l>i no bo več naročil na "E," ker Zarjo. Kar je mogel Barbič dopi inaša tiste Barbiceve neslano-1 biti najgrših imen, "jih je napr- Harberton, O. — Ko m a j so malo kresove pogasili od zadnj tarške vojne, ki se je vršila Barbertonu med kristjani in krvoločnimi Turki, pa se že čuje, da so začeli Turki že zopet napadati tukajšnjo okolico. Glavna bitka da se bo vršila dne 11. marca v dvorani društva Domovina na 14. cesti, ko se bo ponovila igra "Turški križ" in sicer za društvo Domovina oziroma za izboljšanje odra. Prvič je igro "Turški križ" z vso natančnostjo uprizorilo društvo Srca Marije št. Ill KSKJ i?a 11- decembra ob veliki udeležbi občinstva, tako da je bila dvorana nabito polna, da smo že mislili iti po Ribničane, da bi nam dvorano razrinili. Igrana je bila tako izvrstno, da smo gledalci mislili, da gledamo resnično vojno med kristjani in turškimi krvoloki ter smo bili vsak čas pripravljeni kristjanom pomagat, posebno še, ko smo slišali Urško, kako je navduševala svoje bojevnike za boj. To nas je tako navdušilo, da smo se ko- Cleveland (Collinwood), O.— TranspOrtacija ali prevoz mate-rijala je v zadnjem stoletju doživel večji razvoj, kakor v vseh dobah, odkar človeka poskuša vladati sebe in naravne elemente zemeljske oble. Naravnost epohalen je ta razvoj v primeri samo nekaj desetletij nazaj. Ravno sedaj, ko depresija objema ves svet, vseeno in neovirano delujejo veleumi na pospešitvi še večje brzine. Saj je težko slediti vsem novim iznajdbam, katera čakajo prilike, da se ska-žejo vredne biti v službi za dobrobit človeštva. Razume se, da je telefon in brzojav enako velike ali še večje vrednosti za ves svet. Saj je vsa zemeljska obla omrežena s temi napravami. Toda krona vsemu temu pa je najnovejša iznajdba — brezžični brzojav ali radio. Seveda, saj je komaj nekaj čez deset let, kar je v popularni rabi. Radio je prinesel v naša stanovanja pesmi in godbo vseh narodov sveta; seznanil je narode med seboj bolj, kakor vsaka druga svetovna iznajdba do sedaj. Kompozicije slavnih skladateljev danes donijo v navadnih stanovanjih, katerih glas bi sicer nikdar ne blažil sentimentalnih čuvstev revnega človeka. Radio služi, da se pošilja torej glas človeka ali godbe ali kar že pospeši tresenje zraka, skozi električne transmiterje v določeno visočino zračnih plasti, kjer vjamejo to akcijo aparati, ki jih imamo po hišah. V Clevelandu imamo štiri oddajne postaje, od katerih je samo ena zmožna producirati dovolj godbe v enem dnevu, da se vsako uho naveliča poslušat. I, j udje imamo vsak svoj čut do glasbe, še nikoli pa se ni poslušalo toliko sladko in tudi kislo uglasbenih melodij, kakor sedaj. Resnica je, da je tudi poceni, kar je pa žal prineslo šili' bratskih slovanskih naro dov. Tu imam prve v mislih Ruse in Čehe. Saj smo mislili, da imajo Nemci v Berlinu zače tek in konec vsega lepega in dobrega, kar ima ta svet. Svetov na vojna je razrahljala trdo pritrjene zmožnosti. Glasbena kul tura je udarila v svet iz vseh krajev. Znano nam je, da je Američanom zelo po všeč karak ti-ristika vsakega posameznega naroda. V tej idealni razliki pa sejo svoje radovedno zanimanje ter jim je v veliko radost zaznati vzroke v sentimentalnih melodijah izražujoče pesmi. Vse to najdejo v skoro neizčrpljivem bogastvu ruskih komponistov. Kakor nizkotno je držal stari ruski režim svojo maso, toliko višji se zdi kontrast med njih iiterati in glasbeniki. Ne samo zato, ker nam slučajno radio prinaša na uho to visoko donečo glasbo naših severnih bratov, ampak zato, ker predstavlja tudi nas kot člane slovanske veje. Priliko imamo slišati- Čehe, ki se dobro predstavljajo s svojo domačo godbo, katera je svetovno znana. Oddajne postaje so zvezane s stroški, zato se med petjem in godbo oglašajo podjetja in trgovci, ki denarno omogočijo programe, če pomislimo, da bi Slovaki, ki imajo tudi svojo radio uro, oznanjevali s Čehi, bi si s tem prihranili delo in imeli bolj popularen uspeh. Dasi nas vse. pritiska depresija, vendar ne mara nihče upoštevati ekonomije, katero je imel na programu svoje vlade- ravno preminuli Calvin Coolidge, predsednik Zed. držav. žal je človeku, da na radio včasih slišimo produciranje lepih komadov različnih narodov z napačnimi godali ali pa v odurnem, neprijaznem ritmu, ki ne imponira ušesu. Prepričan sem, da imamo ravno Slovani zelo prikladne skladbe za radio; tudi protiuspeh onim, ki so pro-!treba je le poiskati dobre volje ducirali godbo. Radio je torej revolucijoniral staro zvezo med poslušalcem in igralcem godbe. Do tukaj sem imel v mislih glasbo kot splošno. Oziraje se pa na naslov tega članka, želim omeniti svoje mnenje slovanskih, oziroma jugoslovanskih oddajnih postaj, odnos- j izraza sijajne no slovenskih. znani čez ves in razumevanje. Velikokrat si mislim, da podpiralci programa cclo dosežejo protiuspeh svojega namena. Znano je, da glas in izraz oznanjevalca ni vsak prikladen v to svrho. Imamo le malo srečno rojenih ljudi, ki imajo zaradi svojega glasu in plače ter so po-kontinent. Med- Predno smo vedeli za radio,item ko se pri nas ne brigamo smo navadni zemljani zelo malo ali nič poznali velike talente na- tiosti za to. Znano je, da imamo Slovenci in Hrvatje tudi svoj program na WJAY postaji. Kakor če-hoslovaki, tako je baje tudi nam potrebno, da oglašajo eni in isti trgovci na vseh programih. In dvomim, če bi ne bilo bolj praK-tično delati skupno. Naši bratje Hrvatje imajo svojo tambu-rico in lepo doneče melodije, ki vežejo valovito izražanje rodnih melodij, katere dosežejo najlepši vtis v pianisimu, ki ga upoštevajo zelo mojstrsko "Balkan Serenaders" iz New Yorka. Kakor se nanaša naša slovenska domovina na ustju jugovzhodne Evrope, taka ismo .tudi 'Slovenci ostali z našo glasbo. Slišimo vse Jugoslovane in Nemce in Italijane. V svoji indife-rentnosti pa sami ne vemo kam bi zavili. Italija ima svojo glasbo, katera je udarjala na ušesa primorskih Slovencev. Od se-vtra so nam prihajale nemške melodije. Hrvatske nam niso pri j ale, Srbe še docela še danes ne poznamo. Zato je žalostno, da prehajamo meje svojega slovanskega čuvstvovanja ter zajemamo nekaj, kar ni našega. Resnica je, da smo majhen narod. Resnica je, da imamo zelo malo doslednih narodnih delavcev. Resnica je, da imamo ignorante, ki razbijajo na levo in desno, ker jih je sram reči, da so Slovenci. Opazil sem nedavno, da je poskusil neki dopisnik zamenjati izraz "domačnost" za "narodnost." Vsa ta plitva čuvstva nam spodjedajo f u n d amentalni pogoj našega obstoja. Slovenci v Clevelandu bi morali izbrati vse najbolje iz najboljšega za svoj radio program. Krasno zalogo imamo melodičnih pesmi, ki se tudi izlivajo v serenade ter krasne melodije. Imamo pevska društva, katerih Člani žrtvujejo tedensko po dva ali tri večere, a se jih ne sliši. Ne bom trdil, da ni dober naš program, trdim pa, da bi bil lahko boljši. Pomisliti moramo, da radio nosi našo pesem na ušesa stotiso-če ljudi, ki gotovo precenjujejo, kaj imamo fn koliko imamo svojega domačega, originalno slo-\enskega. Zato je moja skromna želja, izčrpati vse najboljše iz dobrega. V kompozicijah godbenih komadov imamo, resnici na ljubo povedano, revščino. Posegati moramo v tuje zelnike. Obžalovanja vredno pa je, da imamo menda samo en tam-buraški zbor, kateri lahko zajema skladbe brez pomisleka iz jugoslovanskih melodij. Z ozirom na slabe čase in množino slovenske mladine, bi lahko' imeli več tamburaških klubov. Našo pesem, v mislih imam naše klasične skladbe, smo pa do seclaj skoro prezirali. K srečnemu naključju ravno sedaj či-tam, da se bo vendar enkrat združilo naše zbore. Ali ni ravno tukaj prilika, da se aranžira te moči, po možnosti ter jim (Dalje na 3. strani) Kdo prvi pokušal in pil je kofe, nam zgodbena knjiga prav nič ne pove; to lahko pa vendar si mislimo vsi: da Eva ga Adamu kuhala ni. In naj ga uvede že ta, ali drug, za to mu gre čast vsa, in dosti zaslug; spominek postavit' bi moral mu svet, ker danes brez kave ni možno živet'. Kaj vendar m 1 a d i n a, dekleta sploh ve, in ljube ženice počele bi le, če kave na svetu bi danes ne b'lo? Bi pile le ckorjo in čisto vodo. Za zajtrk, kosilo in malco —■ kofe, in tud' za večerjo vas najbolj podpre; če k'tero pa včasih mal' trga po glav, kofe jo potrošta in kmalu oz-drav'. Nam, moškim bolj tekne pa vino in "pir" in malo rakije — al' to je hu-dir ker ni več salonov, pijača je preč, tako, da ga piti ne moremo več ?t če mož pač v pondeljkih 'ma težko glavo, in mačka preganja, se spomni na to: da črna mu kava možgane zbistri. Tedaj jo pa pijemo radi tud' mi-- A Mnogo jagrovskih sem slišal od preteče ne sezone, ampak najlepša je bila pa ta, ki se je pripetila nekemu barbertonske-mu lovcu (ime zaradi osebne varnosti zamolčim). Odpeljali i.o se na lov: Prijatelj, Lekšan. Bombač, Brunsky, Putz in žu-pec. Lovijo ves dan in sicer' vsak zase, da ne bo kake pomote pri streljanju. Avtomobil z municijo so pustili pri nekem larmerju. Zmenili so se, da se po tretji uri zbero vsi skupaj pri dotičnem farmer ju. Res jih pride pet, a enega pa manjka, čakajo ga in čakajo, pa ga !e ni. Znočilo se je že, tovariša pa ni od nikoder. Kam naj ga gredo iskat ponoči? Najbrže se je izgubil in bo prenočeval pri kakem farmerju. Ne kaže drugega, kot da gredo domov in pridejo drugi dan nazaj po svojega prijatelja. Res pridejo drugi dan na isti prostor in potem se napotijo v švarmliniji P° gmajni, da najdejo izgubljenega lovca. Res je bila enemu sreča mila, da zagleda svojega tovariša, ki je sedel ob precej globoki in še dosti široki vodi. "Ja, kaj pa delaš tukaj? Zakaj pa nisi prišel včeraj nazaj?" se začudi iskalec. "Kaj misliš da rad sedim tukaj? Ampak pomagati si ne morem. Le poslušaj. Ko sem se včeraj naveličal jagat in me je tudi v grlu že opominjalo, naj bi šel k rnašini, se res napotim proti strani, kjer sem mislil, da je prostor, kjer smo pustili avtomobil. Hotel sem si prihraniti nekaj pota, pa sem jo ubral kar naravnost. Pridem do te vode in sem si mislil, da bi J° kar čez udaril. Bil sem gotov, da bom vodico lahko preskočil' samo če bi mi ne bila puška napoti. Torej ne pomišljam clolg0' pa zaženem najprej puško na ono stran. Potem pa grem, pogledam, kje bi bila strug*1 i ajožja. Toda po temelji^ preiskovanju sem uvidel, da Je struga preširoka, da bi jo Pre" skočil in pregloboka, da bi .1° prebredel. Kaj naj storim? sem na tej strani, puška pa 'J" oni. Ako grem domov, bo k< 0 prišel in mi odnesel puško. T0' rej sem se lepo vsedel in šte 0 včeraj tukaj pazim na pušk0' da mi jo kdo ne odnese." Kdo je bil tisti lovec, se P' kar sami zmenite v Barbertonu- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JAVNI OKLIC člani Ameriško - jugoslovan- ume, ter njih besedo širiti v glo- MARC —Gay Fellows Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 12—Clevelandska federacija društev SNPJ, popoldne pro-8ram jn plesna veselica zvečer ^obeh dvoranah S. N. Doma na St- Clair Ave. 12.-—St. Joseph Sports "min-strel show" v Slovenskem Do-mu na Holmes Ave. 15.—Društvo Svobodomisel-lle Slovenke, card party v spod- 17.-—32d Ward Democratic Club, ples v S. D. Domu. 18.—Klub Ljubljana, zaba-v Slovenskem Društvenem Recher Ave. 18—Društvo Napredne Slo-^erike, ples v spodnji dvorani S' N. Doma. 19—Društvo Prijatelj št. 215 ^PZ, zabava in igra v Slovencem društvenem domu na Re-c!ler Ave. 19—Socialistična stranka, hazar v spodnji dvorani S. N. °oma. , 22—Društvo Slovenski Dom 6 SDZ, zabava v Slovenskem yUstvenem domu na Recher v 25.-—Društvo Složne Sestre ^ 120 SSPZ, veselica v spodnji %ani S. N. Doma na St. Clair Ave. 29..—ženski klub fare sv. Vi-a priredi card party. APRIL , 2.-—Društvo Blejsko Jezero ^ 27 SDZ, 10-letnica obstanka, Slovenskem Delavskem Domu "j Waterloo Rd. Jugoslovanski Pasijonski ub, predstava v S. N. Domu. 9—Društvo Verovšek, igra i D. Domu. *6.—A. D. K. društvo priredi esno veselico v Grdinovi dvo- V 16—Samostojna Zarja, kon-Cert v S. N. Domu. 20—Društvo Martha Wash-Mon št. 38 SDZ, ples v S. N. Ki, na St. Clair Ave. 22.-23.—Društvo Strugglers, '°slava 6. obletnice ustanovit-r. društva, prireditev in ples v Domu. 22.—Društvo Collinwoodske °Venke št. 22 SDZ priredi esno veselico v Slovenskem °mu na Holmes Ave. .22-—Društvo Pioneers HBZ, ■ 6s v spodnji dvorani S. N. °ma. —Dvor Baraga, C. O. F., lredi plesno veselico v Grdili dvorani. —Altarno društvo fare sv. j'da priredi na Belo nedeljo J:itlket v novi šoli. 26.—.ženski klub fare sv. Vi-4 Priredi card party. „ 29.—Društvo Orel Baseball ub> plesna zabava v Grdinovi '°rani. 29-—Klever Kids Klub, ples I). Domu. t Jolly Boys, ples v avdi- S. N. Doma. —Društvo Jadran, kon- v S. D. Domu. ], Q—-Društvo Blaue Donau, v0tiCert v avditoriju S. N. Do-S. . 30 pri Matt Gorišku v Noble, O. 21.—Podružnica št. 41 S. Ž. Zveze priredi razvitje zastave v Slovenskem Delavskem Domu. 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 28.—Jugoslovanski Pasijonski Klub, predstava v S. N. Domu. JUNIJ 4.—Peta obletnica "Ljubljane," skupna društva v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah. 11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. 11.—Pevsko društvo Zvon, piknik pri Anton Gorišku na Green Rd. 18.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 14.—Društvo Dom, št. 25 S. D. Z. praznuje 10-letnico obstanka v Maple Gardens 25.—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. JULIJ 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. 16.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah. 23—S. P. P. S. društvo Cvet priredi piknik na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 23.—Piknik Zveze Collin-woodskih društev na Močilnikarjevi farmi. AVGUST 6.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah. 13.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na Goriškovih prostorih na Green Rd. OKTOBER 21.—Društvo Orel priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29.—Društvo Danica št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico obstanka z veliko veselico v S. N. Domu. NOVEMBER 29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. -Or- JUGOSLOVANSKA GLASBA skega kluba, zbrani na letni seji (občnem zboru), smo odobrili spomenico, katera se ima pu-blicirati v razjasnitev obstoječe organizacije radi morebitnega napačnega razumevanja od strani jugoslovanskega življa, živečega v kolonijah ameriškega teritorija. Spomenica Ameriško-jugoslovanski klub s sedežem v Clevelandu, Ohio, zbira okrog sebe vse narodno zavedne Jugoslovane, katerih namen je gojiti prijateljsko soseščino neglede na versko ali politično prepričanje. Moralno in finančno se podpirati posamezno ali v skupini, kulturno, prosvetno, socijalno, finančno in gospodarsko v vseh panogah našega narodnega življenja. Braniti pravice posamezniku kot tudi skupini v soglasju z obstoječimi zakoni Zedinjenih držav. Kulturno združevati vse edi-nice v skupno narodno enoto, ter v njej gojiti spoštovanje lepe jugoslovanske besede, katera je izrečena v pesmi, igri, literaturi ali kje drugod na javni po-zornici. Podpirati moralno in finančno vse kulturne enote, ki goje iskreno jugoslovansko čuv-stvo ter ljubezen do svojega naroda. Nuditi vsa razpoložljiva moralna in finančna sredstva našim kulturnim umetnikom, da se dvignejo in uveljavijo pri tujih narodih. Iskati tesno kulturno vez med našo novo in staro domovino. Vsestransko podpirati našo jugoslovansko časopisje, katero stoji na principu nedeljene jugoslovanske misli. Strogo spoštovati skupine ali edinca ter njih versko ali politično prepričanje. Moralno in finančno podpirati šole jugoslovanskega porekla, kjer se goji v njej ljubezen do našega naroda. Podpirati naše duševne vele- bino našega in tujega naroda. Obdrževati predavanja in izkoristiti vsa čuvstva naših globoko zamišljenih narodnih mož. Moralno jim stati ob strani in z besedo braniti čast njih idealnega čuta. Socijalno, moralno, gmotno ali finančno podpirati eden drugega, ter skrbeti, da nam je vedno prvi pred očmi naš narodni brat, ki išče dela, prosi pomoči, ali če rabi zaščito pred nedolžnim preganjanjem. Finančno podpirati vse gospodarske ustanove, podjetja in profesije, katere lastujejo Jugoslovani, ter v besedi in dejanju jim nuditi pomoč k napredku in razvoju. Vsestransko se posluževati naših podjetij, ter zagovarjati njih dobro ime. Po danih razmera'h vsestransko podpirati naše narodne domove, narodne organizacije, ter dobrodelne in človekoljubne ustanove. Oskrbovati Jugoslovanski narodni vrt, ter na njem uposta-viti zajemno kulturno ognjišče jugoslovanske misli. Kulturno ga dvigniti pred tujerodci v ve-ičini civilizacije in ljubezni do rodne zemlje. Združevati na tej emlji vsa naša hotenja in želje, ter iskreno zahtevati v soglasju državnih zakonov povrnitev pravic našim zasužnjenim bratom, ki ječe v robstvu na narodni grudi pod peto tujčevo. Boriti se za njih pravico, ki jim pripada po naravnih in prosvetnih zakonih. V tej smernici je vse naše hotenje in delo, ter se s polnim zali pan jem obračamo na jugoslovanski narod, da nas vsestransko podpira v razumevanju narodno plemenite ideje. Z pooblastilom, za Ameriško-jugoslovanski klub: Michael Lah, predsednik, Joško Penko, tajnik George Vojnovjč, kor. ta j. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše A. BAVETZ ^jK/kaStiisJ^iiii ^ Društvo Kistusa Kralja, 80.226 KSKJ, veselica v Knau-1 dvorani. MAJ Hj, "~~-Slovenska šola S. I). Do- koncert v S. D. Domu. i;^'-—Društvo sv. Ane št. 4 slovesno blagoslovljenje Ijl ^zvjtje društvene zastave. j,0 ^°slov]jenje zastave ob 2. dJJ°ldne v novi cerkvi sv. Vi-t^ 'a^vitje zastave v S. N. Do-ii|)(' "i zvečer plesna veselica v jS'i dvorani S. N. Doma. Ijj —Dekliško društvo Kra-h'i tajnika in podružnica št. si • Ž. Z., proslava Materih- sf*ano v S< N- Domu na 80-18 —Piknik društva "Kranj" (Nadaljevanje iz 2. strani) da prilika prinašati našo pesem v javnost? Radio uro naj bi oznanjevala oseba v najlepšem slovenskem jeziku, brez najmanjšega dialekta, v sami slovenščini ali pa v sami angleščini. Prvi pogoj naj bi bil, da bo slovenska ura na radio nam vsem v ponos in kredit, potem šele profit, katerega itak naši trgovci ne iščejo. Mr. Charles Zorman, ki ima glasbene programe v področju, gotovo stori vse, kar mu je mogoče. Manjka pa najbrže kooperacija mase, za kar naj storijo oglaševalci korake. S tem dopisom sem imel namen izboljšati, nikakor pa ne škodovati, kar že imamo. Kot Slovenec imam pa pravico priporočati, da izboljšamo naš program, da damo svetu slišati našo domačo jugoslovansko glasbo. M. I. L. Saj pravim, ti naši fantje ga vedno kaj polomijo. Enkrat se zmislijo na zimski piknik v gozdu v največjem mrazu, drugič spet kaj drugega takega. No, zadnji torek so pa še tega božjega pusta obhajali. Pa jaz ne bi nič rekel, ako bi vsak sam sebi masko na obraz privezal, ampak ta naš solovec in advokat in prosekutor John J. Prince, je spravil skupaj naše novopristo-ple člane: John Rožanca, Anton Gubanca, John Janca, Valentin Flešeca, Frank Dolšeka, Anton Tcmažiča, Joseph Lipovca in Charles Lesjaka in jih začel ma-skirati po običaju Euclid Rifle & Hunting kluba. (Da ne bo bralec mislil, da smo mačkare igrali ali kak ploh vlekli). Ampak to je bil glavni sprejem naših novih članov ali "rekrutab-rihtenga." Naj vam tu opišem, kako težko je postati član Euclid Rifle .kluba. Najprej se je spravil naš Prince s pomočjo Dr. Jim Mal- vega. Molčal bom in nikdar ne izdal nobeni-h skrivnosti tega kluba. Dodati moram, d a ne bom vložil nobene tožbe proti temu klubu, ako se mi kaj hudega naredi. Če pa ne prestanem teh obredov, se avtomatično izbrišem kot član. Obljubljam, da ne bom nikdar zabavljal proti klubu ali posameznemu članu tega kluba. Skušal bom vedno ostati zvest in dober clan tej obljubi." In pri tem jih naš nadlovec opozori in pripomni: "Ali ste slišali, kar je čital tukaj? Ali ste vsi novi kandidatje zadovoljni sprejeti to, kar vam veleva tukaj naš paragraf?" In odgovor je bil navdušen: da! No, potem pa pristavi naš nadlovec: "Slišali ste, razumeli ste, zato se pa podpišite na tisto listino, da ne bo kake zapreke." In 'Mr. Rožanc vsem dobro prebere in raztolmači, kake stvar obstoji. Pa so se vsi podpisali. Listino potem izroče lyja na novega kandidata John tajniku kluba, katero on še en-Rožanca. Temu sta dala v roko | krat dobro pregleda in preštu listino ali takozvana pravila, da jih prečita sam sebi in svojimi e'ira, ako je vse v dobrem stanju in v redu, da potem predloži novim sokandidatom, da se bo-1 glavnemu odboru za sprejem, do gotovo ravnali po navodilih, kot jih zahteva ustava našega In glej, kaj vse ne pronajde naš tajnik! Ko vpraša predsed-kluba. In v resnici je začel bra- nik tajnika, če je vse v redu, ti na glas, tako da so se pri so-j kar so ti kandidatje obljubili in sedovih veje pri jablanah do tal j podpisali, pravi, da je tukaj ne-pripogibale in da ni mogel no-j kaj narobe. ben kandidatov ugovarjat, da ni' "Pa ti prečitaj še enkrat," mu slišal ali razumel. # ukaže predsednik. Takole je bral: Spodaj pod- Tajnik začne čitat sledeče: pisani s tem častno obljublja-1"Spodaj podpisani stem častno rao sledeče: Jaz s tem slavno j obljubljamo sledeče: Jaz s tem priglašam, da sem pripravljen j slavno proglašam, da nisem spo-sprejeti vse obrede Euclid Rifle!soben, da bi pristopil k Euclid & Hunting kluba, pa naj se sto-i Rifle & Hunting klubu, obenem ri kar hoče. Če med tem obredom sem na katerikoli način pohabljen ali ponesrečen ali uža-Hen, tukaj častno obljubljam, pa emfatično javljam, da nisem prostovoljno pristopil, temveč me je skoro dejansko pri moral do tega eden izmed članov in ta da ne bom držal kluba ali kake-j dotična oseba se šteje za prija-ga posameznega člana kluba kri- telja. Siguren pa sem, da ta (hudič) prav nič ne mara zame, kakor tudi meni ni nič za takega vraga. Obljubljam, da bom ostal član le tako dolgo, dokler ne odstopim in če prej odstopim, temboljše bo za klub. Dodati moram še, da bom pri vsakih iprilikah škandalno govoril o tem klubu in članih, katere poznam za neprijatelje. Vse to pričam na mojo lastno izmišljotino, pa naj me vrag po-citra, če ni res." Spodaj slede vsi podpisi novih kandidatov. Seve, to je bilo grozno za vse navzoče, kako je mogel Mr. Rožanc kaj takega poneveriti in še več, da se je on in vsi drugi kandidati na to listino podpisal. Kaj smo hoteli napravit s tako izjavo? Predlog je bil, da se ga dene na zatožno klop. Mahoma je bilo vse potrebno napravljeno. In ko se je vršila obravnava radi listine, ki jo je poneve-ril, so prišle še druge pritožbe proti temu kandidatu. Vsi veste, da ima Rožanc modno trgovino na Waterloo Rd. in pritožba je bila, da je on prodal nekemu odjemalcu ženske spodnje hlače z eno samo hlačnico. Druga je bila, da je eden naših so-lovcev in dober prijatelj tej družini, podaril osem ducatov bane-nusov in je vse sam pojedel in nič dal svoji družini. Tretja je bila zopet, da kadar on marja-sa in napravi dosti pomot ali ta-kezvanih renons in bi moral kot tak vse sam plačat, pa tega ne stori. In tako je imel veliko število grehov nad seboj. Takega kandidata se ne more sprejeti v našo sredino. Izvoljen je bil porotni odbor 5 dobrih lovcev in so ga spoznali krivim po prvem redu. Toda Rožanc, ki ima hrabro srce, se temu ni podal, ampak je zahteval zagovornika. Seveda, tč'ko pravico ima pa vsak, pa naj bo največji zločinec. Za zagovornika je bil postavljen naš solovec John Breskvar. Ko ga naš nadlovec kot sodnik vpraša, kaj bi bil zagovor v prvi točki, ko se obtoženca dolži, da je prodal take hlače, ki so imele samo eno hlačnico, se zagovornik odreže: "Dotična oseba, ki je take hlače kupila ne rabi dveh hlačnic in zakaj da ne, zato, ker ima samo eno nogo, drugo ji je pa ajzen-pon proč odrezal. To je bil jako dober zagovor in obtoženčeva zadeva je postajala jasnejša. Ko naš predsednik zagovornika vpraša, zakaj da .je obtoženec vse banane sam pojedel, je rekel zagovornik: "Kaj je pa hotel ž njimi? Ko jih je pogledal, je videl, da so napol gnili, jih je pa kar pojedel, da se ne spridi-i'i." In na vprašanje, zakaj ne plača renonsov pri marjašanju, je zagovornik rekel: "Zakaj bo plačeval, saj tudi drugi ne plačajo." Potem je bilo vprašanje, kako moremo mi takega kandidata sprejet, ki se podpiše, da bo delal in govoril proti klubu. Zagovornik ga vpraša, če je res podpisal tisto listino. Obtoženec pravi, da podpis je njegov, za listino pa da ni siguren če je ista. Tukaj je bil pa tudi zagovornik v zadregi, ker kar človek podpiše, to tudi drži. Zagovornik nekaj časa premišlja, potem pa modro poduči svojega klijen-ta: "Drugič bodi previden, kadar ti bodo dajali kaj za podpi-savat. Nikar se ne podpiši, ampak križ napravi, pa ti ne bodo nič mogli." Tako, vidite, je zagovornik dobro izmazal svojega klijenta. Potem je vzel naš Prince Mr. Gubanca v roko. Zavezal mu je oči in ga postavil pred tarčo. Postavil mu je na glavo pomarančo, nato pa vprašal, kdo je najboljši strelec pri našem klubu. Predsednik mu pove, da najboljši strelec je Stanko Dolenc. Da se ne bi kaj hudega pripetilo Mr. Gubancu, je Stanko najprej poskusil puško na tarči, če namreč dobro in pravilno nese. Ustreli v tarčo in zadene prav v sredo črne pike. "Vse v redu," reče Stanko, "puška dobro nese. Postavite Mr. Gubanca pred tarčo in garantiram, da mu bom zbil pomarančo z glave." In že je stal naš kandidat pred tarčo. Pomi slite, kaj bi napravili vi v takem slučaju. Dobro vem, da si je Mr. Gubane ravno isto mislil Ampak tolažbo je še imel, češ, zdaj ko banke ne dajo več kot 5% ven, tudi on ne bo mogel svoje modne trgovine vzdržavat, pa je stisnil zobe in rekel: naj bo kar hoče. Morda so se mu pričele hlače tresti in morda mu je mrzel znoj oblil čelo, ampak to se ne more reči za gotovo, ker nismo pogledali od blizu. Ampak puška poči in pomaranča je bila preluknjana, Mr. Gubane je pa stal kot neustrašen vojak kadar pride zadnja ura. Zdaj pristopi Mr. Prince, mu odveže robec izpred oči in mu pokaže pomarančo, rekoč: "Vidiš, kako blizu si bil svoje smrti. Samo malo naj bi bil naš Stanko mignil s puško, pa ne bi bil ti več prodajal nogavic, oblek in drugih potrebščin na Waterloo Rd. Pojdi in spij nekaj ohajčana, da boš splaknil strah, potem boš pa dober lovec za naš klub." Potem se spravi navihanec Prince na ostale kandidate. Zaveže jim oči, jih položi na tla in da vsakemu v roko palico, potem pa zapove, naj vsak udriha kolikor more, češ, saj ti ni noben brat. Ako bi ti, cenjeni bralec, videl, kakšna vojska je bila med kandidati, rekel bi, da takrat, ko je šel Napoleon nad Ruse, ni bilo nič proti temu. In da ni prišla naša stara rezerva in fante pomirila, bi najbrže še danes udrihali s palicami. Potem je vzel Prince dva najmočnejša kandidata, jima zaveže oči in jima da v roke boksarske rokavice. Postavi ju na sredo dvorane, zvelže jima desno roko, ju zavrti parkrat okrog in zapove, da se udarita. In začneta se boksat, ampak noben ni vedel kam je udaril, ker nasprotnika videl ni. Ko je bilo te zabave dovolj, so se naši fantje in njih boljše polovice usedle za lepo obloženo mizo in začela se je splošna zabava. Mr. Plešec, naš novi kandidat, ki vodi gasolinsko postajo na Waterloo Rd. nam je pa zaigral lepe melodije na citre, kot znajo le Oberštajerci. Tako smo imeli lep pustni večer, kot ga ne more nobena depresija. In ko je že začelo vse pojenjavati, smo se pa še organizirali v kvartetu, v katerem so bili zastopani: naš predsednik Bruse, blagajnik Jerič, novi kandidat Dolšak in jaz. Ako-ravno Dolšak mleko prodaja na 158. cesti in hvali da je mleko najbolj zdrava pijača na svetu, pa se, sam nič ne strinja s temi besedami. In vam to lahko dokažem. Ko nam je že ohajčan pri ušesih ven gledal, smo šli še v kuhinjo na kavo. Dolšak je prinesel kvort smetane, blagajnik pa kvort špage. Ko smo šli iz kuhinje, je bil kvort s smetano še cel, kvort s špago je bil pa prazen. Potem je prišel pa čas, da še malo pepelnico počastimo in smo šli vsi štirje, da tisti ploh povle-čomo od hiše do hiše. In tako dolgo smo ga vlekli, da smo se znašli v Madisonu, O. Kako smo tje prišli, ne vem, ampak to pa vem, da ko pridemo na sredo mesta, sem vprašal Jeriča, če ve za kak restavrant. On pa pravi, da tukaj ni nobenega re-stavranta; eden da je bil, pa je šel bankrot. Povedal sem mu, da bi rad kruha kupil in Frank je bil takoj pri volji, da gre pogledat v lekarno za kruh. Mislil sem si, da Jerič obhaja že 1. aprila, ker hodi v lekarno po kruh. Res gre, a pride kmalu nazaj, prazen seveda. Pokažem mu na neko kovačijo in mu rečem naj gre tje, morda bo tam dobil kruh. France res uboga m kmalu prinese kar šest štruc kruha. Vprašam ga, če je dobil kruh v kovačiji, on mi pa raztolmači, da v kovačiji ga ni dobil, ampak takoj zraven v neki mali pekariji. Ko ga vprašam, zakaj je kupil kar šest štruc kruha, mi pove, da je ženska v pekariji tožila, da je slab biznes, je pa kar vse kupil, kar je imela pečenega. No, končno smo pa vseeno prišli o pravem času domov, da ni bilo treba čez metlo skakat. Na 12. marca, to je v nedeljo popoldne ob dveh, bomo imeli strelsko tekmo z Rainbow Hunting klubom in Barbertonskim lovskim klubom in sicer na našem strelišču na Holmes Ave. Zato naj se vsi člani udeleže streljanja v torek 7. marca, ko bomo imeli tudi redno mesečno sejo in več važnih stvari bo na dnevnem redu. Ker je bil zadnji torek pustni torek, nismo nič streljali v tarčo. Pozdrav vsem lovcem! MESTNEVESTI Pet obtoženih Velika porota v Clevelandu je preteklo soboto obtožila pet oseb zločina požiga Ellington poslopja, kjer je lanskega junija 13 oseb našlo smrt v plamenih. Obtoženi so: Ray Turk, lastnik brivnice, v kateri je začelo goreti, Samuel Neamans, bivši lekarnar v Pittsburghu. Louis J. Kamons, bivši odvetnik v Pittsburghu. Jack Hirsch, lastnik trgovine 'z železnino v Pittsburghu. Paul Childs, zavaroval-ninski agent. Vseh pet se jih nahaja v zaporih. Je šel v Washington Danes zjutraj se vrne iz Wa-shingtona 12 letni Walter Hr-vatin, sin Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 18620 Chicasaw Ave. V Washington je brihtnega slovenskega fantiča poslal časopis "Press," ker je dobil za "Press" 34 novih naročnikov. Mladi Walter je bil seveda navzoč, ko so zaprisegli novega predsednika, pa tudi zanimivosti mesta si je lahko ogledal, vse na stroške "Press." Prav žal nam je, da te notice nismo priobčili že zadnjo soboto, ampak prepričani pa smo, da bo mladi Walter enkrat te dni nam povedal, kako je bilo v predsedniškem mestu Washington u. Mirni komunisti V soboto so imeli komunisti na Public Square protestni shod proti Rooseveltu. Zbralo se jih je iz vseh strani mesta kakih 1500 in tem se je pridružilo skoro enako število radovednežev. Na Public Square so imeli nekaj govorov in protestnih besed, nakar jih je par sto odkorakalo proti City Hall. Tu so pa dobili zaprta vrata in celo armado policistov. Komunisti so nato mirno in redno se razšli proti svojim domovom. Huje je pa bilo v Pittsburghu, kjer so policisti aretirali 16 komunistov, 7 jih je pa moralo v bolnišnice. Znižane plače Vodstvo družbe cestne železnice naznanja, da od dne 16. marca naprej se vsem uslužbencem železnice, od predsednika pa do zadnjega čistilca, znižajo plače za 10 odstotkov. Dočim je to znižanje za uradnike že tretje, je znižanje pri uslužbencih drugo. Prosijo pomoči Najnovejša odredba bank, da omejijo izplačila, je povzročila, da je nekoliko več ljudi zaprosilo za javno podporo kot prej. Približno se .je oglasilo za podporo nekako 2000 nadaljnih oseb. Bolan na domu Bolan se nahaja na svojem domu Mr. Ignac Stepic, 1225 Norwood Rd. Mr. Stepic je bivši večletni blagajnik društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Prijatelji ga lahko obiščejo. * Veliki knez Aleksander, nečak bivšega ruskega carja, je včeraj umrl v Franciji. MALI OGLASI Odda se soba jako čedna, prazna, za moškega ali žensko (lahko tudi z enim otrokom); gorka voda in kopališče. Na razpolago je lahko tudi kuhinja." Naslov se izve v uradu tega lista. (Mar. 1.4.6.) Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. "Kako se imenuje? Kaj jaz vem! Kako se že imenuje? Deklica. Vranji otrok je. Vranja mati in vranji oče . . . in . . . Martin napravi otroka in zbeži v svet---in mati . . . moja hči naj še bo? Lepe hčere imam, lepe hčere ... mi vzame življenjsko vodico in jo vrže skozi okno!" Apoloniji je bilo, kakor bi strela udarila vanjo. Sklonila se je nad čevlje in, medtem, ko je razvezovala jermene, se ji je zdelo, da mora leči na pod, udre-ti se v tla. Odločno pa se je dvignila, prijela očeta za roke, ga tresla in skušala ga spravitt, da bi govoril trezneje. "Sedaj mi povejte: Martin . . . naš Martin, mlinarski pomočnik je oče?" Nestrpno jo je sunil od sebe: "Kdo pa naj bi bil drug . . . sedaj vemo ... v mesto se je bila vmaknila zato.!" "Pri nas, v naši hiši se je bilo zgodilo?" "Kje pa drugje? ... I, seveda! Jaz ne morem imeti povsod oči in, ko tudi matere ni!" Apolonij i se je zaletela slina tako, da je morala kašljati. Naglo je sezula, medtem ko so ji debele solze tekle po licih, očetu čevlje, nato je skočila, nalila mleka, nekaj komilic je še priliki, in dala stekleničico otroči-čku, ki je poželjivo pričel piti. Val nežnosti jo je objel. "Jaz sem kriva, da si tu . . . jaz sem grešila ... o, črviček mali, ker nimaš očeta ... so te poslali stran!" Pa niti vranji materi se ni mogla sedaj srditi. Kajti če je otrokova mati, nje sestra prišla v nesrečo, jaz je nisem čuvala, pač pa imela oči le za lonce in kožice ... in pa za rožni venec in — resnično, tako poniževalno nepopolna sem bila!" Otrok je poželjivo sesal, tako da mu je mleko teklo iz ustec. Pri tem je ležal zaprtih oči in stisnjenih pestic. In celo zgr-bančeni obrazček se je gladil. Nenadoma pa je stopila Apo-lonija k očetu, ki se je nekoliko nagnil in si zaspano podpiral glavo. "Pripeljati bi bil moral tudi Lucijo, ko je že otrok tu in ga je treba vzrediti, da . . . — ali resnično ni poročila — Martina?" Sedaj je planil Mlinar pokon-cu in na njegovem obrazu so žarele rudeče podplutovine. "Lucija?" je zavpil zaslepljen besa." . . . njo naj bi bil tudi pripeljal? Proklel sem jo in le enega se kesam na večnost: da ga nisem zaklal. Kaj naj bi se mi bilo zgodilo? Vsak sodnik bi bil moral uvedeti, da je zaslužil tako!" "Ali vas je Martin razžalil? Saj je bil vedno tako . . ." Očetove oči so krožile kakor oči pobesnele zverine. "Martin? Kdo pa govori o Martinu? Kje je Martin? Jaz govorim o Luci-jinem možu, o Dolinarju. Apo-knija . . . mlin bom zapalil in stran — ali še bolje, vsi zgori-mo . . . Lovrenc in Agatka . . . ali pa stran k fantoma, v Ameriko! Nikomur se ne smemo več pokazati! Na mlin pade kuga!" Hropel je, nosnice so se napihovale in sapa mu je žvižgala. Bes ga je stresal, prsti so se zagre-bli v blazino, katero je trgal in praskal. "Zaklati bi ga bil moral, Dolinarja, zahrbtnega pri-liznjenca. V zasedo me je bil speljal: poštenjak da je, sočutje da ima z Lucijo, da ne pozna predsodkov. Gobezdač zasmeh-ljivi . . . O tako na veliko, tako po velemestno ... In sedaj — A polonija tega ne prenesem, ako mu ne zasadim noža v goltanec. O, saj vem: računal je z boga- je zahotelo. To je bila njegova velikodušnost in vsa ljubezen!" "In sedaj — kaj se je zgodilo?" je silila Apolonija. "Kaj se je zgodilo? Raje ne vprašuj. Nikjer se ne smeš več pokazati. Zgodilo —" Zopet se je ozrl in poškilil na prazno čašico. "Vzela si mi tolažbo . . . zato boš morala sedaj čuti vse. Prav ti je. Otroka, tisto košaro — prinese — Doli-nar, krivoprisežni Lucij in mož — v gostilno, ga postavi pred me na mizo in pravi ... v gostilniški sobi, pomisli, "pri Roži" . . ." Zastrmel se je pred se, zajedljiv zasmeh in temen bes je pačil njegov obraz. Kakor bi ga z nožem sunil je skočil: "Vaša hči je najbrž po pomoti prinesla preveč bale. P r e m a r 1 j i v o je predla. To tukaj je bilo v mlinu narejeno, pa naj v mlinu ostane. Nočem tujega imetka! Razumeš, Apolonija, vsi mlinar-)i pa sede v krogu okolo mene. Jaz sem predsednik. Samostanski mlinar sedi poleg, tisti, ki je tedaj dejal: V hišo k nam je treba pogledati, ako hočeš videti dober vzgled! Apolonija, čuješ! In Kamenar sedi poleg, žlahto-vec takorekoč, tisti, ki se je tedaj smejal in glasoval proti meni. Povabili so ga bili k zborovanju, ker sem jaz tako predlagaj. In dolgega časa in vsled slabega vremena so bili po kakega zvrnili. In naj še povem, kak krohot je nastal? Tedaj pa vstane Kamenar: "Tako da se moram še, jaz sramovati! Pes pri Mlinarju se mora sramovati !" . . . In Dolinar je izginil. Nisem ga mogel več zaklati, v tla .se nisem mogel udreti in črvička nisem mogel zadaviti . . . Prisilili so me ... s silo, da sem vzel otroka s seboj. Boga in svet sem preklel in prisegel sem, da vržem malo v obcestni jarek. Nisem storil tega, ker sem imel ze-lenko pri sebi . . . zelenko. Ali nimaš kaj pijače? Piti moram. In Lucija je vse to dopustila. Kdo je Lucija? Ali jo nismo odpravili, kakor se je spodobilo? . . . pravi potepuh: Tujega imetka nočem, a svojega pa zahtevam v celoti, sicer ti pripeljem še hčer nazaj. In Kamenar vpije: "Celo tvoji psi bi se morali sramovati in pobegniti, ko bi vedeli." Glej, Apolonija, bodi usmiljena, daj mi piti, daj mi kaj zoper bol. Tega ne vzdržim! Tega ne prenesem!" In nenadoma je pričel vpiti: "žganja mi prinesi, sicer boš ču-la še drugih stvari! Teci, prinesi mi, sicer — greni m ležem ven v sneg! Ta me lepo pokrije, da mi ne bo nikdar več treba gledati takih obrazov. Prav ima on, Kamenar — in celo njega je minil smeh!" "Oče, ničesar nimam, a tudi mlin ne morem radi tega budit!" Vstal je,.stopil par korakov, dvignil roko, se obotavljal, a nato pomočil roko v škropilnik, po-križal se samega sebe, tako skrbno kaokr še nikdar, in nato še Apolonijo, kakor nekdaj, ko je bila še otrok, in konečno še par kapljic na tla proti peči, kjer je ležal otrok. Nato je oddrsal V Svojo kamro, ki je ležala na nasprotni strani. Apolonija mu je sledila do vrat, želela mu lahko noč in dejala še par tolažilnih besed ter se vrnila v izbo. In videla je spečega otročička in z istim pogledom odprto knjigo. Trenutek je postala kakor brez-uma, nato je sedla, zaprla knjigo počasi, položila čelo na usnja-to vez, ovila roke okolo glave ter pričela jokati. Ves vihar in bes, ki je divjal tam zunaj, se je zgr- jr.jem nad njo. Ni imela več strehe nad seboj, nič več čumnate, nič več dežele solnca •— v neskončni daljavi so tonila svetišča. Blažene žene, ki so že izza starih časov romale tjakaj, je niso hotele v svojo družbo, suvale jo od sebe, rinile jo k zibelki in k ubogemu očetu, k ubogemu, ubogemu očetu! Vsa žalost jiad sramoto v družini, sramoto, ki jo je povzročil nepojmljivi, surovi čin zeta in Lucije, vse je utonilo v usmiljenju z očetom. Izraz brezdne žalosti ob vratih, ko ga je zapustil tolažnik hudič, ter je segel v blagoslovljeno vodo, je izpodrinil vsa druga lica in vse tožbe! Ubogi, ubogi oče! Pri njem je vihar izbruhnil šele v jeseni, njegova mladost je bilo eno samo lepo uspevanje. Angelj spremeni vsako neurje v lepo vreme. On pa je šele pričel pustoloviti, ko se drugi že vesele mirne jeseni. Ubogi oče! Konečno je dvignila glavo. Glava in oči so jo pekle. Vihar zunaj v noči je postal še glasne-,]i. Premišljala je, kako bi sedaj vse uredila. Na ka'šči v mlinu je bila zibka. Če bo Agata dovolila ... ne, Lovrenc lahko pripelje novo iz mesta. Pogledala je malo, katere ime ni vedela, v obrazček in znova je • pričela inteti, ko je pomislila, kako dolgo jo bo pač otrok vezal. Nje kamra je bila za izbo. Odprla je vrata, da spusti nekaj toplote iz izbe tjakaj, čudno, kako vleče! Tudi peč že pojema. Sklenila je, na novo zakuriti. Ko pa je stopila v vežo, je bila ta polna snega — vežna vrata odprta <— a tudi vrata očetove kamre. Korak — njegova postelja je prazna, prazna kamra. Klicala ga je. V prvem trenutku jo je popadla jeza: "Najbrž se je vlekel v mlin k pomočniku, ki bdi. žganja mora imeti! In pri tem tulenju!" Snežilo je v veži, kakor bi bila na prostem. Hotela je po metlo, ker ni mogla zapreti vrat. Tedaj pa jo je prevzel strah. Tiste besede . . . Stekla je ven, proti mlinu. Videla je luč, se krepko pognala proti viharju ter stekla preko vrta. Odprla je vratica, skozi katera so hodili mlinarji k zatvornicam, vstopila in ga našla ob stopah spečega. "Nikar se ne ustraši, Miha, ali je bil oče tu?" Zdrznil se je: "Oče, kaj naj bi . . ." "Po še nekaj je hotel. A potem se je moralo nekaj zgoditi — pridi, za božje usmiljenje, pomagaj mi iskati!" Miha .je imel posebne misli. Obotavljajo se je sledil Apoloni-ji. Ona pa je tekla in tipala okolo sebe. Oči so se bile privadile teme. Mlinar ji je sledil. "Ali je Mlinar doma?" je tminminiiniiimiimiiinmmiiiiimiimi MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman iiiniiiiiiiuiiiimiiniiiiiiimiiiimiuiiimiii Namesto tega se je notar Oko-licky zasmejal in rekel: Kmalu bo tega leto dni, Jano, ko je na tej zofi. . ." Gledal ga je z razpaljenimi očmi, kajti Kurnjavu je priprl veke, skozi pa je blisnil pretkan, oster pogled. "Vem, vem, blagorodni gospod," je rekel z veselim obrazom. Pa je takoj prestal, ker je notar Okolicky skočil pokonci, ga zgrabil za rame in stresel. "Kaj veš? Povej, kaj veš?" je sikal z zamolklim, hudim glasom. "Kaj veš? Povej!" In si je mislil: 'Imam ga; ujel sem ga, ptička!' Toda Kuriljava se je nekam utrujeno zasmejal in s tistim naravnim glasom, ki se ne da zmešati, odgovoril: "No, vem, da radi na nji poležite. Jaz pa tudi pravim: Kaj bi človek ne poležal, če more?!" "Toda ne sam," je motal Okolicky besede in se mu zopet sre-po zazrl v obraz. "No, seve . . . Tudi jaz ne bi sam ležal, če ne bi moral. Pa celo jaz tuintam včasih, veste . . . V Lazuhah imam eno . . . Mariša ji pravijo . . . He-he-he . .." se je smejal. 'Vrag!' je mrmral v duhu Okolicky, 'ali ve ali ne ve?' In udaril je- s pestjo ob mizo in zavpil: "Povej, kaj veš!" 'Kaj bi ti pravil,' je mislil Kurnjava. 'Ti mi tudi ne poveš. To pa, kar vem, mi lahko še prav pride. Kdo ve, kakšni čsisi še pridejo?' Obema so se že svetile oči. V zatohli sobi so bile misli gladke kakor kače: motale so se, zvijale se, toda vprav radi tega ni bilo mogoče ž njimi ničesar doseči. Komaj so bile izrečene, že so izgubile smisel ali pa so se iz-prevrgle in dobile čisto drug pomen, ki je Okolickega skoraj do besnosti razburjal. "No, jaz namreč vem, blagorodni gospod, vse mogoče. Ojoj! Toda vas bi to ne zanimalo! Tace vaške spletke . . ." je govoril Kurnjava, Okolicky pa se je kar tresel od jeze. Ali ve ali ne ve?' ga je mučilo vprašanje, toda do skrivnostne duše Kurnja-ve ni mogel prodreti. Stala je pred njim kakor nedostopna zakladnica, zaklenjena s ključav- stvom, sladkega lenuštva se mu nil s svojim stokanjem in ihte- vprašal, a nje predpasnik ga je udaril v obraz. "Še enkrat je šel ven — o, Bog!" Vila je roke in napenjala oči. "če je tako, potem bi bilo treba odpeti pse, a nato sklicati ljudi!" "Pse, Miha, pse!" Stekel je proti pasjim kočam, kjer so uboge živali pričele lajati, ker so ugledale Apolonijo. Tedaj pa se ji je zazdelo, da vidi blizu plota nekaj temnega, vihrati konec suknje, roko, ki štrli iz snega. Priklicala je Miho nazaj, kajti prepričana je bila, da ji bo srce prenehalo biti. Ni mogla dalje. Miha, ki je imel na nogah le cokle, je tekel skozi žamete in izgubil drugo za drugo. Sedaj pa je zagrabil v beli zamet in privlekel ven Mlinarja. Zadel si ga je na ramo ter tekel z njim proti hišici, kajti zdelo se je, da le spi ali pa, da je omedlel. Tudi Apolonija je pričela teči, pretekla Miho, pograbila v predalu nekaj odej, jih položila na peč ter še prosila Miho, naj zadrgne očetu s snegom roke in noge. Ona pa je porinila veliko opeko v žerjavico. Nato sta šele nesla starca v gorko postelj. "In sedaj, Miha, zbudi ljudi, naj gredo po zdravnika!" Miha se je upiral: "Nak, pri tem vremenu ne spravite nobenega zdravnika iz mesta. Prvič nic.o preproste kmečke nezaup-nosti in prebrisanosti. Notar (Okolicky je bil brez moči pred to ključavnico. Vsi ključi so mu odpovedali. 'Govedo!' ga je zmerjal v duhu. Hotel je ravno vstati, da bi ga odpravil, ko se je zaslišalo trkanje in je v sobo stopil vahtmaj-ster Angyal. "Dober dan!" je rekel. Ko je zagledal Kurnjavo, steklenico in kozarčke, se je nekoliko začudil. Prišlo mu je na jezik nekaj dovtipnega, pa je pogoltnil, ker je prišel z važno novico. "Ubežnika imamo," je dejal. "Ubežnika?" se je začudil Okolicky. "Da. Pravkar je prišlo sporočilo." "Koga?" je vprašal Okolicky resen in vstal z divana. Vzel je pravkar pipo v roke, da si jo natlači in prižge, kakor navadno, kadar je. bilo treba uradno govoriti. "Imenuje se Adam Hlavaj," je poročal Angyal, "mož tiste, ki se je utopila . . ." Notar Okolicky je dvignil obrvi. To je bil znak, da napeto razmišlja, da si kliče nekaj v spomin. Takrat pa so se mu naenkrat zatresle roke, obraz mu je začel rdeti, zalivati se s krvjo, ko da bo počil. Postajalo mu je vroče in zatohlo, da bi znorel; moral je sesti, nasloniti roke in nekaj časa sedeti mirno, brez besede. Moral je čutiti, kako so se oči Kurnjave in Angyala začudeno uprle vanj, kako ga opazujejo in iščejo v njem vzrok tega nenadnega napada, čutil je, kako se izdaja z vsakim trenotkom. Za-11 je skočil pokonci in — da bi zabrisal, kar je ta čas vstalo v dušah teh dveh — zaklical: "Ujeti ga!" Nečloveški, hripavi krik ga je zabolel. Ustrašil se ga je sam, ker je čutil, da se z njim še bolj izdaja, pada še globlje, v neki strašen prepad, odkoder se bo težko rešil. "Nikar se ne razburjajte, gospod notar," ga je miril Angyal. "Kako bi ga mogli ujeti, če v RaztOke sploh ni prišel?" je dodal z nekoliko užaljenim glasom. "Še ni prišel?" "Prišlo je samo sporočilo, to pa še nič ne pomeni. Bog ve, kam neki je izginil? Ni to edini primer; v tej zmedi je že mnogo ljudi izginilo. In če bi bil tudi res zbežal, so Raztoke daleč od bojišča . . ." 5,000 žensk se je oglasilo za delo z malo plačo New York, 4. marca. Jasno sliko današnjih razmer vidimo v oglasu, katerega je priobčila v tukajšnih časopisih American Book Bindery, knjigoveznica. Firma je hotela imeti 25 žensk, katerim bi plačevala $8.00 na teden. Zglasiti bi se imele ob 8. uri včeraj, že pred 6. uro zjutraj se je nabralo pred poslopjem knjigoveznice stotine žensk, in do 8. ure jih je bilo nad 5000. Posredovati je morala policija. Namesto 25 žensk jih je kom-panija pozvala na delo 50. -o- Avstrija se pripravlja na politične nemire Dunaj, 4. marca. Avstrija je preskrbela pretekle dni za dovolj no obrambo na nemško-av-strijski meji, da prepreči poboje tekom volitev, ki se vršijo po vsej Nemčiji v nedeljo 5. marca. Zlasti skuša Avstrija preprečiti dostop nemškim komunistem. Policija .je že zaplenila cel železniški voz nemške komunistične literature. Debeli prešiči mm naravnost z dežele S m Vseh velikosti, živi ali osnaže- - ni, pregledani od mesta in ,i'h S pripeljemo kamor želite. Meso K v kosih, šunke, plečeta, loins in s vse druge stvari se dobe vsak s torek in petek, koljemo pa vsak S pondcljek in četrtek. Pridite in S izberite si sami. S H. F. HEINZ I Vine St., Willoughby, O. | Tel. Wickliffe 110-J-2 1 m* m* ftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiimiiiv ZA SELITEV IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM JOHN KOPRIVEC 1143 Addison Rd. (zadej) HEnderson 1920 Dobra postrežba, in zmerne cene Tudi češki komunisti postajajo nemirni Praga, 4. marca. Komunisti so skušali vprizoriti včeraj svoj "Rdeči dan," katerega je pa češka vlada preprečila. Pri nemirih, ki so nastali, je bil en komunist ubit in 96 jih je policija aretirala. Komunisti so nameravali zbrati brezposelne in z njih pomočjo prirediti ta-kozvano "korakanje lakote." Policija je vse demonstrante raz-podila. -o- Žena, ki je rešila Roose- velta, v Washingtonu Washington, 5. marca. Mrs. William Cross, ženska, ki je zgrabila za roko, ki je držala morilno orožje naperjeno proti Kooseveltu, je dospela včeraj v Washington in je bila navzoča pri zaprisegi Roosevelta. Mrs. Cross je soproga nekega zdravnika v Miami. Roosevelt ji je preskrbel sedež tik poleg sebe. ne more noben voz v mesto, drugič pa tudi ne iz mesta, ako divja tako nekaj časa naprej." "Tedaj pusti jih spati, a jutri' zjutraj jim takoj sporoči." "Da, bom," je pristal mlinar in že so njegova pleča zapolnjevala podboje. Pa še je zavpila za njim: 'Miha, nikomur ne pravi, nikomur, da si ga našel tako, niti mojemu bratu ne." "Ne bom," je vpil Miha. "Niti s kleščami ne spravijo iz mene!" je še pristavil ter stekel, da najde svoje cokle. OSEMNAJSTO POGLAVJE Ko se je danilo, so prihajali hlapci zaspani v hleve, so dekle v kuhinji zaspano zehale ter šklepetale z zobmi, dokler niso zakurile na ognjišču z dračjem ognja, je dobil Miha zameno. On pa ni legel, pač pa je šel z velikim hlapcem h kolesom in zatvornicam. Vse je bilo zasneženo in le eno kolo se je vrtelo. Struga je bila zamašena, že so silili iz nje stranski odtoki. "Sedaj mora sem vse, kar le more gibati z rokama," je dejal premišljeno, "sicer bodo vsi v mlinu potonili, predno se še dobro dan naredi. Ven morajo vsi hlapci in dekle in radi mene tudi gospodar in gospodinja." "Tima dvema pa le sam povej." "I, seveda, čemu naj bi se bal?" (Dalje prihodnjič.) (Dalje prihodnjič.) DNEVNE VESTI McGreal umrl Dobro poznani councilman v 2. distriktu, John P. McGreal je sinoči umrl. Pred tednom dni se je močno prehladih Mož je bil demokrat in dobro poznan pri Slovencih. Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu TRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA % £ O % Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 O o o o o J JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bid g. Mala 412« Roosevelt je začel prvi dan z molitvijo Washington, 4. marca. Predno se je podal novi predsednik Roosevelt, k slovesni zaprisegi, je obiskal z vsemi člani svojega kabineta službo božjo v cerkvi. Službo božjo je vršil Rev. Pea-body, ki je pred 28. leti Roosevelta poročil. -o- Državna zbornica v Berlinu ni bila zavarovana Berlin, 4. marca. Škoda, ki jo je povzročil ogenj na poslopju parlamenta, znaša nekako 6,000,000 mark. Ogenj so pod-netili komunisti, kot so sami priznali. Poslopje ni bilo zavarovano, ker se ni dobila nobena zavarovalna družba, ki bi hotela prevzeti riziko. --o- Banke v Michiganu bodo odprle drugi teden Detroit, 4. marca. 530 bank v državi Michigan, ki so bile zaprte tekom zadnjih štirinajstih dni, oziroma so omejile izplačila svojim vložnikom, bo zopet odprlo vrata prihodnji teden. Načrt Henry Forda, da sam odpre svoje lastne banke, se je zavrgel. Banke bodo prihodnji teden normalno poslovale. Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom i« aluminija in slavnim Maytag roller iz-žcmalcem vode. ZNIŽAN '26 oo MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd" KEnmore 12»2 časopis za ameriške Slovence, Hrvate in Srbe ki prinaša SVETOVNE IN LOKALNE NOVICE IN ZANIMIVE ČLANKE ameriško-jugoslovanski tednik Journal and Observer Pošljemo ga vam na ogled za en mesec, ako nam pošljete spodnji kupon na naslov: 6221 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na urad Ameriške Domovine. Pošljite mi na ogled ameriško-jugoslovanski tednik brez kake obveznosti od' moje strani. Ime Naslov (Pišite razločno)