TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovino* industrijo in obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za K leta 90 Din, za 54 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. ' V Ljubljani, v soboto, dne 29. septembra 1934. štev. 110. I/el i/acčevoH^a v dcžovhi upccu/i 1 l vseh krajev države se vedno bolj množe protesti proti preostri davčni praksi in prevelikim davčnim terjatvam. Ni treba 'nobene posebne uvidevnosti, da so spozna upravičenost teh protestov. Tako je splošno znano, kar potrjujejo tudi vse državne statistike, da je število vseli poslov siilno nazadovalo in da je kupna moč vsega prebivalstva 'padla za več ko polovico. Kadar pa nazadujejo posli, kadar nimajo ljudje denarja za nakup stvari, takrat cS Industrijska skupina > 1 bc > a Čt ( |! % .5, 31 I: ^ c S + + 686 447 Tekstilna industrija 12.910 +2248 +103 Gozdno-žagarska ln dustrija Trgovina Industrija kamenja in zemlje Kemična industrija Občinski obrati Oblačilna industrija in čiščenje Hišna služinčad Papirna industrija Gradnja železnic, oest in vodnih zgradb Gostilne, kavarne in krčme 689S 3819 4476 1814 1587 3947 8189 1969 + 279 + 249 + 204 + 150 + 147 + 181 —200 — 9 + 5 — 73 + 22 —112 — 55 + 8 2931 + 129 +238 Industrija kože in 3624 + 113 +123 gume 1674 + 75 + 24 Gradnja prevoznih sredstev 332 + 73 + 4 Higiena 1842 + 71 + 49 Industrija hrane in pijače 3629 + 70 + 47 Javni promet 593 + 63 - 6 Gledališča, svob. po- klici in razno 1129 + 27 — 15 Grafična industrija 1128 + 21 + 3 Centrale za proizv. sile in presk. z vodo 492 — 12 — 7 Denar, in zavar. za- vodi in samost, pis. 516 — 15 + 5* Industr. za predel. lesa in rezbarstvo 3424 — 41 + 27 Industrija tobaka 887 — 58 — 5 Gradnje nad zemljo (visoke gradnje) 5172 — 88 + 16 Zasebna prometna podjetja 740 — 98 + 5 Predelovanje kože in njenih surogatov 2739 — 207 + 43 Kovinska Industrija 6046 — 242 — 15 Poljedelstvo 549 — 368 - 4 Skupaj 83.059 +4060 +224 Vpisalo so se izprcmembe in dodatki pri naslednjih firmah: Automatični bife v Mariboru, družba z o. z. Izpremenila se je družbena pogodba v tem smislu, da zastopajo družbo poslovodje, in sicer oni, ki so družabniki tvrdke, samostojno, poslovodje nedružab-niki pa kolektivno s še enim družabnikom. »Lolk, družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: izdelava in prodaja obutev vsake vrste. Po sklepu občnega zbora z dne 19. IX. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Franc Rožman, čevljarski mojster v Pobrežju. Splošna stavbna družba, d. d. v Mariboru. Izbriše se prokura inž. Friderika Menzi, vpiše pa prokura podeljena inž. Sergeju Milosavljeviču, uradniku družbe. Ivan Žuraj, lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki, Slovenska Bistrica. — Izbriše se dosedanji imetnik Ivan Žuraj, vpiše pa se dosedanja imetnica Marija Žuraj, trgovka v Slov. Bistrici. Josip Kopinč, trgovina z mešanim blagom v Dobovi. Izbriše se imetnik Josip Kopinč in se vpiše Josipina Kopinč. »Avtomatični buffek, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se poslovodja Josip Rakun, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Jugostroj, družba z o. z. v Ljubljani. Sedež družbe odslej v Kranju. I. Knez, Ljubljana. Izbrišeta se osebno jamčeča družabnika Aleksander Knez in Mira Beneš, roj. Knez. Naša gruda, nakup in prodaja rudnin, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 22. avgusta se je izpremenila družbena pogodba v več točkah. Besedilo tvrdke odslej: »Gruda, nakup in prodaja rudnine, družba z o. z. — če ima družba dva poslovodji, podpisujeta ta kolektivno ali pa en poslovodja skupno z ev. prokuristom, če pa ima družba le enega poslovodjo, podpisuje ta samostojno ali pa ev. prokurist s pristavkom pp. Izbriše se poslovodkinja Majda Borštnik, vpišeta pa poslovodji Jernej Pinter, bančni ravnatelj v p. in Kazimir Budna, podjetnik v Ljubljani. Izbrisale so so nastopne tvrdke: Brata Stenovec, lesna trgovina v Sv. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu. Društvena oblika: Javna trgovska družba. — Zaradi opusta obrata. Mimi Černelč, trgovina z mešanim blagom, Sv. Peter pod Sv. gorami. J. N. Kegl, trgovina z mešanim blagom, Sv. Tomaž pri Ormožu — zbog prestanka obrata. < F. Vrečko, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj. Josip Reberšak, trgovina z vinom in poljskimi pridelki, Verače. Stoinschegg Avgust, trgovina z vinom, deželnimi pridelki in lesom na debelo v Rogaški Slatini. C. Lorber, trgovina z mešanim blagom in žganjem na drobno v Spodnjem Dravogradu — zbog opusta obrata. Trgovinske zveze s Turčijo Tvrdka Andre Borcic-Istanbul, Galata 1114, želi prevzeti zastopstvo naših tvrdk v Turčiji. Tvrdka ima najboljše zveze na turškem trgu in prevzema posle vseh vrst. Tvrdka, katere lastnik je naš državljan, rodom iz Sušaka, poseduje tu tri najboljše bančne reference. Tekom svojega poslovanja v Istanbulu je že za več naših tvrdk uspešno posredovala in pripomogla do rentabilnih zaključkov. Tvrdka se priporoča vsem, ki iščejo ali ki že imajo zveze s Turčijo. Udeležba naše države na svetovni razstavi v Brisi ju (1935). Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da je kr. vlada sklenila, da se naša država oficialno udeleži svetovne razstave v Bris-Iju (Belgija), ki bo otvorjena aprila meseca 1935 in bo trajala šest mesecev. Ureditev jugoslovanskega oddelka in vse organizacije našega nastopa na tej razstavi, je poverjena ministrstvu za trgovino in industrijo, odnosno trgovinskemu muzeju. Po načrtu muzeja se bo moralo razstaviti prvi vrsti: rudarstvo, gozdarstvo, vodne sile in javna dela, tedaj stroke, ki največ zanimajo belgijski in ostali zapadno-evrop-ski kapital. Vzorci in podatki teh panog bodo razstavljeni v reprezentativnem oddelku razstavnih prostorov, dočim bodo proizvodi ostalih strok razstavljeni v posebnem oddelku, ki bo v zvezi z reprezentativnim oddelkom. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri Trgovinskem muzeju, Beograd, Miloša Velikog 29. Gradbena delavnost v Sarajevu pada Objavljeni so bili podatki o gradbeni delavnosti v Sarajevu v zadnjih treh letih. Iz teh podatkov se vidi, da gradbena delavnost stalno in občutno pada. Tako je bilo 1. 1931. izdanih za nove stavbe približno 37 milijonov, 1. 1932. 32, 1. 1933 13, a letos ne bo izdanih niti 5 milijonov Din. Svetovna produkcija nekaterih kovin je po podatkih »Metallgesellschaft« zna- šala: baker kositer svinec cink v milijonih ton 1929 1.894 195 1.742 1.457 1930 1.577 177 1.646 1.400 1931 1.367 150 1.362 1.000 1932 922 98 1.138 782 1933 1.131 87 1.178 1.000 Tudi produkcija skoraj vseh drugih kovin je v 1. 1933. narasla. Nemčija nakupuje na debelo bombažne odpadke v Angliji Vodilni angleški trgovski list »Financial News« poroča, da Nemčija neprestano na debelo nakupuje v Lancashiru bombažne odpadke. Ti nakupi so zlasti sumljivi, ker Nemčija kljub vzdihovanju o pomanjkanju deviz in denarja plačuje vse te nakupe v gotovini. Samo v zadnjih 10 dneh je nakupila Nemčija direktno ali čez Nizozemsko okoli 4000 ton odpadkov. Ti bombažni odpadki se uporabljajo le pri izdelavi preprog, obvez in kopalnih brisač — ter strelne bombaževine. Ker je izključeno, da bi mogla Nemčija nakrat potrebovati tako veliko množino bombažnih odpadkov za izdelovanje preprog in podobno, je jasno, da jih potrebuje le za izdelovanje strelne bombaževine. Zato se v angleških uradnih krogih že razpravlja o možnosti uradne preiskave o. teh nakupih. »Službeni list« kr. banska uprava Dravske banovine z dne 29. septembra objavlja med drugim: Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov ministrstva za telesno vzgojo — Dopolnitve v pravilih o opravljanju drž. strokovnega izpita v trgovinskem ministrstvu — Pravilnik o kontroli cepiv zoper osepnice — Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Objavo o priznanju izgube med prevozom pri plinovem olju in olju za mazanje po zakonu o drž. trošarini — Odredbo banske uprave glede določanja odškodnine za režijo in delo zastavljalnic — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. %4velu Bolgarski zunanji minister Batolov je dejal o pomenu obiska naše kraljevske dvojice med drugim tole: Zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko je stvarnost, ki se opira na zavest obeh narodov, da je to, kar jih druži, močnejše od vsega, kar jih loči... Zamisel bolgarsko-jugoslovanskega zbližanja je predvsem zamisel miru in mirnega kulturnega dela. Italijanski gen. konzul v Carigradu je po nalogu svoje vlade odklonil Vanči Mihaj-lovu vizum za Italijo. Italija se je torej Vanče Mihajlova odrekla. Rumunski trgovinski minister Teodo-rescu je odstopil. Zelo se komentira v političnih krogih vest, dla je kralj Karol po-vabil na lov voditelja kmetske opozi-cionalne stranke dr. Lupo. Skupščina Društva narodov je soglasno sprejela A-fganistan v Društvo narodov. S tem je bilo 15. zasedanje skupščine končano. Gliede avstrijskega vprašanja se ni dosegel noben dokončen sporazum. Velesile so samo ponovile svojo prejšnjo izjavo, da so za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Na seji Sveta Društva narodov je predložil delegat Šviee Motta zahtevo, da se razpravlja o odškodnini 50 milijonov zlatih frankov, ki jih zahteva Švica od Francije, Anglije in Itailije v povračilo škode, ki' so jo ulirpeli švicarski državljani v svetovni vojni. Delegati Francije, Italije in Anglije so se odločno uprli tej zahtevi in bo Švica po vsej verjetnosti s svojo zahtevo pogorela. Mussolinijev predlog, da bi smele le Italija in Češkoslovaška intervenirati, če bi bila ogrožena neodvisnost Avstrije, so države Male antante odklonile. Predlog je s tem pokopan. Množe se vesti, da se bo Nemčija vrnila v DruStvo narodov. Hitler so namreč boji, da bi mogla biti Nemčija popolnoma izolirana, če ostane izven Društva narodov. Tudi pripravljena vojaška zveza med Francijo in Rusijo sili Nemčijo, da se reši osamljenosti. Barthou je v izjavi dopisniku »Pravde< dejal med drugim: Francija želi, da je v dobrih odnošajih z Italijo, kar je tudi že dostikrat dokazala, vendar pa se ne sme pozabiti, da postopa francoska vlada le v soglasnosti z vsem francoskim narodom, če noče na noben način zavoljo prijateljstva z Italijo žrtvovati svojih dobrih odno-šajev z Jugoslavijo. Med Francijo in sovjetsko Rusijo se nadaljujejo pogajanja zaradi sklenitve rusko-francoske zvezne pogodbe. Angleška vlada demantira vest nekaterih listov, da bi bila nasprotna siklenitvi rusko-francoske zveze. O reformi ustave, ki naj bi povečala pravice predsednika ministrskega sveta, bo razpravljalo francosko predstavništvo proti koncu leta na skupni seji senata in parlamenta. Desničarski krogi so za reformo, kakor jo predlaga Doumergue. Francoski levičarji so začeli ostro kampanjo proti nameravani reformi ustave, kakor jo propagira Doumergue. Zlasti protestirajo proti depolitizaciji uradništva, ki jo hoče izvesti vlada. Madjarska vlada demantira, da bi bila sklenila z Nemčijo tajno pogodbo. Tudi Gomibosov položaj je zaradi neuspeha madjarske revizionistične politike zelo omajan. V političnih krogih govore o možnosti demisije Gombosove vlade. Papen obišče v kratkem Budapešto, kjer bo imel daljšo konferenco z Gombo-setm. Drž. tajnik MeiBner, ki je bil vsa leta politični tajnik Hindenburga, bo moral svoje mesto zapustiti. Hitlerju pač ni dovolj zanesljiv. Vseh volilcev v Posaarju je 530.000, kakor je razvidno iz volilnih seznamov, ki so bili objavljeni te dni. Predsednik poljske republike bo v kratkem pomilostil v Brest-Libovskem obsojene poslance kmetske in soc. demokratične stranke. Združene države Sev. Amerike so začele utrjevati Aleute in Alasko, ki jo nameravajo izgraditi v močno pomorsko in zračno bazo. Japonci so zaradi tega precej vznemirjeni. Kongres Kominterne je bil zopet preložen in bo šele prihodnje leto. Pa se to ni čisto gotovo, ker se sploh opaža, da je delovanje komunistične internacionale v zadnjem času zello popustilo. Sovjetsko bombno letalo, ki je imelo na krovu bombe Ln strojnice, je blizu Harbi-na pristalo in bilo zaplenjeno od mandžur-skih! oblasti. denaestvo Pred devalvacijo rumunskega leja? Uradno ni niti govora o tem, da bi padel rumunski lej in finančni minister je še pred kratkim izjavil, da je stabilnost leja zagotovljena in da ima tudi sredstva to stabilnost ohraniti. Notranje politična konstelacija pa je manj ugodna za ohranitev dosedanje veljave leja. Vsa opozicija je za devalvacijo leja. Ker je sedaj stopil v narodno kmetsko stranko dr. Lupa, ki je bil vedno za devalvacijo leja, je tudi stranko pridobil za svoje stališče. To potrjujejo tudi izjave bivšega finančnega ministra Madgearuja, ki je valutni strokovnjak kmetske stranke in ki se je izjavil za devalvacijo. Tudi predsednik stranke Mihalake < je za razvrednotenje leja in kakor pravijo nekateri, naj bi se znižala vrednost leja tudi za 75%. Pa tudi poslovno življenje dokazuje, da je padec leja zelo verjeten. Tako znaša disagio med oficialnim lejem in onim na črni borzi tudi do 50%. Sicer pa vse že računa s padcem leja. Da tudi vlada se vidi iz njenih premij za izvoz in za kompenzacijske kupčije. Tako obstojajo v Ru-muniji eksportne premije za les in tudi za ječmen in koruzo. Rumunska narodna banka se sicer vsem predlogom za znižanje tečaja leja krepko upira, vprašanje pa je, če se bo mogla še dolgo upirati, ker se vse poslovno življenje vedno bolj prilagaja na padec leja. Pri tej priliki bodi še omenjeno, da vlada v vsej Rumuniji silno nezadovoljstvo z izvoznimi premijami, ker se te brezobzirno zlorabljajo. Ljudje z dobrimi zvezami dobivajo te premije, morejo na to uvažati iz tujine blago, mesto tega pa prodajajo izvozne kompenzacijske kupčije proti oderuškim obrestim naprej. Zaradi tega je bila čisto ob stran potisnjena zunanja trgovina z državami, s katerimi so dovoljene te kompenzacijske kupčije. Zlasti trgovina Češkoslovaške je zaradi tega zelo trpela. — Končno treba še omeniti, da se je položaj rumunske devizne centrale tako zelo poslabšal, da dostikrat ne more dodeliti niti skromnih zneskov tujih deviz. Tudi to govori za uvedbo znižane veljave leja. * Bolgarska je izdala poostrene devizne predpise. Deviz« s« smejo v bodoče dodeljevati le proti dokazu o plačilu vseh zapadlih davkov. Konferenca držav z zlato valuto bo dne 20. oktobra v Bruslju, da se doseže sodelovanje teh držav na trgovinsko političnem in turističnem polju. Rusija je prodala v prvih 8 letošnjih mesecih Nemčiji zlata za 187 milijonov mairk, lani v istem' času le za 140 milijonov. Po izkazu čsl. Narodne banke (vse v milijonih Kč) z dne 20. septembra se je zlata podloga povečala za 0-6 na 2.266,3, devizna pa za 13*9 na 74'6, druga gotovina pa za 8'5 na 219*8. Obtok bankovcev se je znižal za 210'8 na 5.259. Kritje se je dvignilo od 41-7 na 42-6%. Tujim lastnikom podjetij, katerih centrale so v tujini, je prepovedala turška vlada izplačati njih dividende v gotovini. Te tuje družbe morajo za znesek dividend nakupiti v Turčiji blaga, ali pa ostanejo dividende neizplačane. Banque Belge pour L’Etranger v Bruslju izplača za letos 5 odstotno dividendo, kakor lani. Občni zbori Ustanovni občni zbor d. d. »Industrija platnenih izdelkov v Jaršah« bo dne 6. oktobra ob 10. v palači Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Sklicatelji ustanovnega občnega zbora so: Anica Robič, Milena Juvančič in Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljub- il. obrtna razstava v Kranju bo slovesno otvorjena v soboto, dne 30. septembra. Razstavo priredi obrtniško društvo v Kranju pod pokroviteljstvom sreskega načelnika dr. Ogrina. TEDEN: 1ANSKHB0RZ1 Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 5,973.413*45 Nalik prejšnjemu tednu je tudi v tem borznem tednu posredovala Narodna banka v višini dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta in dala na razpolago Cu-riha za Din 75.000'—, Amsterdama za Din 25.000 in isto toliko Pariza. Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen ta dnevni devizni promet: 24. sept. 1934 Din 1,619.626*33 Dunaj—Curih 25. sept. 1934 Din 2,253.351*86 Curih—Pariz 26. sept. 1934 Din 145.662*77 Dunaj 27. sept. 1934 Din 1,727.625*52 London—Newyork 28. sept. 1934 Din 227.146*97 Dunaj V primeri s preteklim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 5,376 tisoč dinarjev, znaša porast toteden-skega deviznega prometa 597 tisoč dinarjev. Totalni devizni promet v mesecu septembru (17.508 tisoč dinarjev), je presegel za 3,473 tisoč dinarjev promet prejšnjega meseca in za 5,488 promet v mesecu septembru 1933. Tako je zaključila ljubljanska borza v času od 1. januarja do 30. septembra 1934 z deviznim prometom 117 milijonov 898 tisoč dinarjev ter znaša porast prometa napram lani že celih 26 milijonov 690 tisoč dinarjev. V posameznih devizah pa so bili v tekočem borznem tednu perfektuirani največji zaključki zopet potom privatnih kli-ringov, kakor nam predočuje spodnja tabela: Devize: Amsterdam (minuli teden 112), tekoči teden (vse v tisočih dinarjev) 157; Berlin (3) 12; Budimpešta (—) 149 priv. kliring; Bruselj (—) 1; Din (495) 240 avstrijski priv. kliring; Curih (1.447) 1.625; London (1.184) 1.130 inkl. priv. kliring; Newyork (196) 454; Madrid (—) 275 priv. kliring; Pariz (393) 511; Solun (73) 30 boni; Trst (50) 99; Stockholm (—) 3; Varšava (19) —; Dunaj (1.193) 1.287 privatni kliring. Privatnoklirinški promet je nazadoval v primeri s prejšnjim tednom le v Din-de-vizi za 255 tisoč dinarjev in Londonu za 54 tisoč dinarjev, dočim je na novo per-fektuirano nekaj večjih zaključkov v Budimpešti in Madridu, skupno za 424 tisoč dinarjev. Notice privatnih kliringov so izostale razen avstrijskega šilinga, ki je beležil od ponedeljka po 8*50—8*60, nato v naslednjih dneh padel na 8*45—8*55 in zaključil dne 18. septembra s tečajem po 8*42 do 8 52. Tečaji ostalih deviz so v tem tednu močneje oscilirali pri Newyorku, Berlinu in Bruslju, ki so tekom tega tedna dosegli naslednjo razliko: Berlin in Newyork 4*44, oziroma 9*72 točke tečajnega porasta, Bruselj pa 3*89 poena padca, Amsterdam, Pariz in Trst so na včerajšnjem borznem sestanku beležili ob ponedeljkovih tečajih, medtem ko je bil Curih še nadalje trgovan po Din 1108*35 (za denar) in Din 1113*85 za blago. 24. sept. 1934. 28. sept. 1934. Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2302*63 2313*99 2302*63 2313*99 Berlin 1353*47 1364*27 1357*91 1368*71 Bruselj 797*46 801*40 793*57 797*51 Curih 1108*35 1113*85 1108*35 1113*85 London 167*19 168*79 166*80 168*40 Newyork 3327*72 3355*98 3337*44 3365*70 Pariz 223*93 225*05 223*93 225*05 Praga 141*34 142*20 141*45 142*31 Trst 290*79 293*19 290*79 293*19 Efektno tržišče Tendenca še vedno stalna Tudi v tekočem tednu ni bilo opaziti na tukajšnjem efektnem tržišču nobenih posebnih izprememb. Bančni in industrijski papirji niso beležili, dočim so tečaji drž. efektov za malenkost popustili ter beležili koncem tedna: Dne 29. septembra: 7% inv. posojilo 71 do 72; 8% Blair 64—66; 7% Blair 56—57; Seligm. obv. 68—69; 4% agrar. obv. 40 do 41; Begi. obv. 58—59; Vojna škoda 354 do 356. Nazadovali so tečaji 8% Blaira za tri točke v povpraševanju in za dve točki v ponudbi, a 7% Blaira za poldrugo točko ter Begi. obveznic za eno točko v ponudbi in povpraševanju. Edinole Vojna škoda je tekom tega tedna okrepila svoj tečaj in sicer za štiri točke v povpraševanju, za tri točke pa v ponudbi, medtem ko so ostali na tukajšnji borzi trgovani državni papirji beležili ob nespremenjenih tečajih. Žitno tržišče Cene žita in moke so ostale ves tekoči teden nespremenjene; zaključkov ni bilo. Notice so bile naslednje: Žito: (Cene za 100 kg franko vagon slov. postaja.) Koruza: Din Din suha, stara, za mletev sposobna, za promptno in nav. voznino, slovenska postaja, plačilo 30 dni 150 — 152-50 umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, franko vagon slovenska postaja, plačilo 30 dni 122-50 125 — Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 162 50 165-— bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni, banatska, nularica. slov. postaja, plačilo 30 dni 165*- 167*50 260-— 265— 265 — 270 — Lemo tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna Zaloge tesanega lesa, kar se tiče tramov in tramičev od 8/8—5/7, so popolnoma izčrpane. Ker so producenti oddajali blago večinoma 11/11 in 11/13, katera mera se je vedno iskala in oddala, jim blago ostalih dimenzij preostaja. Potrebno je torej, da skušajo producenti že pri prodaji oddati blago sorazmerno po dimenzijah, če hočejo, da se ne dissortirajo. Velikokrat zapelje cena, da se posamezne dimenzije oddajo, vendar pa ta način prodaje po večini le skvari celo partijo blaga. Tesan les debelejših dimenzij, kakor tudi bordonali se zelo težko oddajo. Zelo velika pogreška naših trgovcev je tudi, da se spuste v prodajo tesanega lesa v znatno reduciranih merah. Kajti če se pri meri le enkrat popusti, že zahtevajo vedno večje bonifikacije in tolerance. Tako se n. pr. sedaj mesto 11/11 zahteva celo 10/10 in mesto 13/16 pa 12/15, kar pa je seveda naravnost škodljivo, posebno v tej produkciji tesanega lesa!, ki jo smatramo za nekakšno specialno produkcijo Slovenije. Kakor že vedno in neprenehoma poudarjamo, je že skrajno potrebna smo-trena organizacija naših lesnih producentov, ki bi ta v živo zadevajoča in pereča vprašanja končnoveljavno uredila. Seveda Pa bi morala biti deležna popolnega zaupanja in podpore tako s strani naših trgovcev, kakor s strani odločilnih faktorjev in oblasti. Povpraševanja: 1_. Bukove cepanice, izdelane pred 6—7 meseci, Jepo zdravo blago. .2. Ca. 20 m’ parjenih, neobrobljenih orehovih plohov, I., II., od 40—100 mm debeline, ca. 15 odstotkov 27 mm, dolžine od 2 m naprej, do 15 odstotkov od 1*50 m do 1*90 m. 3. Večjo količino neobrobljenih lipovih plohov, 40—100, od 2 m naprej; 70 odstotkov prima, 30 odstotkov sekunda. 4. Javorjevih plohov, neobrobljenih, 40—100, °d 2 m dalje; 70 odstotkov I., 30 odstotkov II. kvalitete. 5. Orehovih neobrobljenih plohov, 40—100 mm od 2 m naprej; 70 odstotkov prve, 30 odstotkov druge kakovosti. 6. 1 vagon bukovih metlišč, 27X27, od 1 m naprej. 19. Jelove deske in podmere III. 20. Bukovina I., II. in III., 58 mm, nepar-jena, suha, obrobljena, kursoni. — Ista v normalnih dolžinah, 48, 58, 68, 78, 98 mm. CIKORI1A Naš pravi domači izdelek 1 DOBAVA - PRODAJA Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra ponudbe o dobavi 150 kg rdeče litine, 16 lamel in ploščatega železa, 64 kosov kotnega železa, 31 plošč železne pločevine, 264 kg zakovic, 1350 zakovic, 300 sodarskih zakovic, 210 kg matičnih vijakov, 30 kg žice, 10 kg žične vrvi in 90.000 kg negašenega apna. Prometno-komercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. oktobra ponudbe o dobavi 10.000 lesenih podložkov za sode. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 4. oktobra ponudbe o dobavi 50 kg kompozicij za ležaje; do 11. oktobra pa o dobavi prometnega materiala (žice, žeblji, podložne ploščice, sveče, sidol, vreče itd.). Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 11. oktobra ponudbe o dobavi pisarniškega materiala, 50 kg špirita, 50 kg rumene barve, 100 kg svetle barve, 100 plošč železne pločevine, 1000 držajev za rudarska železa, 200 lopat za premog, 800 m žice, raznega električnega materiala, strokovnih knjig in 4000 kg tračnikov. Dobava smučarske opreme. Dne 2. oktobra bo pri III. oddelku Zavoda za iz-radu vojne odeče v Zagrebu ustna licitacija za dobavo 450 parov smučk, 250 kompletnih vezi, 450 parov smučarskih palic, 250 vrvi, 150 cepinov in 1300 parov planinskih volnenih nogavic. Dobava živil. Dne 5. oktobra bo pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustna pogodba za dobavo 84.000 kg fižola, 52.000 kg riža, 25.000 kg ješprenj-čka, 25.000 kg zdroba, 25.000 kg testenin, 10.000 kg masti, 1600 kg kave, 900 kg ka-vinih konzerv, 10.000 kg olja, 1940 kg praženega ječmena, 630 kg paprike, 3200 kg kisa, 260 kg čaja, 37.000 kg zelja in 32.000 kg repe; dne 8. oktobra pa pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki za dobavo 8950 kg masti, 3300 kg olja, 2900 kg kisa, 80 kg paprike, 121 kg čaja, 3200 kg zelja, 2600 kg čebule in 5800 kg krompirja. Dobava kruha se odda na ustni licitaciji dne 8. oktobra pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi in Novem mestu.. Oddaja del. Dne 5. oktobra se bo sklepala pri Trgovinsko-industrijski komori v Skoplju direktna pogodba za prevzem del na zgradbi Doma zbornice, in sicer se oddajo ta dela: električna instalacija, izolacija strešnih teras, keramična dela (obloga stopnic in zidov ter izdelava tal), izdelava marmornatih stopnic in obloga zidov, parketiranje tal ter dobava in instalacija dvigala. (Natančnejši pogoji so interesentom na razpolago pri omenjeni zbornici v Skoplju, Hartvigova ulica 8.) Občna drž. bolnišnica v Ljubljani razpisuje 3. ofertno licitacijo za dobavo sveže svinjine in slanine ter moke in mlevskih izdelkov na dan 8. oktobra ter prvo ofertno licitacijo za dobavo premoga na dan 20. oktobra. Obe licitaciji bosta ob 11. v pisarni upravnika bolnišnice. Dr. Pirčev« sladna ie prvovrsten domač izdelek, % katerim pripravite zdravo, izdateo, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše olrolte. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijeteega okusa in jo pijo odrasli kol oiroci z užitkom. Zunanja Izvoz našega svežega sadja Po statističnih podatkih trgovinskega ministrstva je bilo od začetka letošnje izvozne sezone pa do 20. septembra iz Jugoslavije izvoženo svežih češpelj: v Avstrijo 1.030 vagonov, v Češkoslovaško 530 vagonov, v Poljsko 210 vagonov; grozdja je bilo izvoženo v Avstrijo 140, v Češkoslovaško 90, v Poljsko 40 in v Nemčijo 75 vagonov; jabolk pa je bilo izvoženih v Avstrijo 70, v Češkoslovaško 215 in v Nemčijo 40 vagonov. Izvoz suhih češpelj se je začel dne 12. septembra in je bilo do 19. septembra izvoženih v Nemčijo 450 vagonov. Francija povišala češkoslovaški uvozne kontingente Kakor poročajo iz Prage, je dosegla češkoslovaška delegacija pri trgovinskih pogajanjih s Francijo znatno povečanje uvoznih kontingentov. To pa le za 4. četrtletje in bodo za 1. 1935 potrebna nova pogajanja. Najmanj je dosegla čsl. delegacija za uvoz tekstilnega blaga, ker je tu francoska industrija nasprotovala. Za nekatere vrste blaga je dosegla čsl. delegacija odpust 4% dodatne carinske takse, tako zlasti za hmelj in čevlje. Poleg tega je Francija pristala, da prizna Češkoslovaški iste ugodnosti, kakor jih imata Nemčija in Anglija. Ta teden bodo še na plenarni seji obeh delegacij določene podrobnosti glede novih kontingentov. * Uvozno carino na tujsko-prometni propagandni material iz Bolgarske je finančni minister odpravil. Neka japonska trgovinska misija pravi v svojem poročilu, da so najbolj ugodne države za plasiranje japonskega blaga Jugoslavija in vse balkanske države, Palestina, Turčija, Irak, Perzija in Sirija. Uvoz tekstilnega blaga je v Rumuniji padeil od 8.524 milijonov lejev v 1. 1924 na 1.665 milijonov v 1. 1933. V letu bo s pomočjo češkoslovaškega, italijanskega in francoskega kapitala ustanovljena domača tekstilna industrija v še večji meri krila vse potrebščine dežele. Aktivni saldo Češkoslovaške je v zunanji trgovini z Nemčijo narastel že na. 200 milijonov Kč. V U. S. A. se ouaža med trgovskimi krogi vedno večja \znemirjenost vsled uspešnega prodiranja japonske trgovine v države srednje Amerike. Japonski avtomobilski dumipiiig bo skoraj občutila Evropa. Japonci so namreč začeli prodajati štiri-cilinderske avtomobile po cer^ 12.000 Din. Barve nameravajo izdelovati iz kave'. Prvi takšni poizikusi v Braziliji so se že posrečili. Proizvodnja niklja v Kanadi, ki proizvaja največ niklja, je n ara s tl a v letošnjem prvem polletju v primeri z lanskim od 22-76 na 65-30 milijonov funtov. Proizvod1-nja se je povečala skoraj za trikrat. Ker se nikelj uporablja zlasti v vojni industriji, je jasno, zakaj je proizvodnja tako zelo narasla. Produkcija sladkorja v Nemčiji se je dvignila od 10'91 milijonov metrskih stotov v 1. 1932/33 na 14'29 milijonov metrskih stotov v 1. 1933/34. Kemični trust Montecatini v Italiji poviša svojo glavnico od 500 na 600 milijonov lir. Že v 24 urah 'SZ klobuke itd. Skrobl to BTetlolika srajce, ovratnike in manSete. I’ere. -niši. monga in lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—fl. Selehorgora ni. 8. Telefon 8t. 23-73. Uradni dan Zbornicc za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 2. oktobra 1934 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljen je konkurz Športnega kluba Bled, ker ni pokritja za stroške postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Viktorja Ličena v Sodražici. Poravnalni sodnik dr. Tschinkel, poravnalni upravitelj Franc Fajdiga ml. — Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Ribnici dne 2. novembra ob pol 11, rok za oglasitev do 15. oktobra. Potrjena je prisilna poravnava lastnika pletilne industrije v Ljubljani Martina Mahkote. Končano je poravnalno postopanje Jerneja in Frančiške Kušlana, posestnikov in trgovcev v Kranju. Odobrena je poravnava trgovca Franceta Žmitka v Boh. Bistrici. Mednarodni borzni indeks Mednarodni borzni indeks se je v preteklem tednu razvijal mirno. Na evropskih borzah je bila tendenca gibanja tečajev neenotna, v Newyorku pa so se tečaji okrepili, kakor kažejo naslednje številke: koncem 1927 25. 8. 1.9. 8. 9. 15. 9. 22. 9. = 100% 1934 London 78,3 79,9 77,8 78,8 78,3 Pariz 53,6 53,4 52,8 51,9 51,3 Milan 87,7 87,0 87,0 89,1 88,7 Berlin 32,2 32,5 32,4 32,5 32,3 Praga 57,1 58,7 58,2 58,7 57,7 Bruselj 27,2 25,3 24,7 23,7 22,9 Amsterdam 32,8 33,5 32,8 32,5 32,5 Dunaj 30,0 30,2 30,4 30,6 31,1 Curih 38,6 38,1 37,7 37,8 38,3 Stockholm 12,0 11,9 11,8 11,8 11,8 New York 55,0 52,8 51,4 49,0 51,8 Mednarodni borzni indeks se je v preteklem tednu okrepil in je napredoval od 45,1 na 45,2%. RAZNO V proslavo 40 letnice prve srbske zadruge je bil v četrtek kongres Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. Kongresa se je udeležilo do 25.000 srbskih zadružnikov. Kongres se je zaključil z velikim sprevodom po mestu. Na kongresu se je posebno navdušeno manifestiralo za bol-garsko-jugoslovansko bratstvo. Bivši predsednik zemljoradniške stranke Voja Lazič je prebral zadružno prisego, ki jo je za njim govorilo vseh 25.000 zadružnikov. Železarna v Zenici je začela po trimesečnem počivanju zopet obratovati. Belgrajska borza se vseli dne 1. novembra v svojo novo palačo, ki je veljala 15 milijonov dinarjev. Litovski milijonar Sindin namerava zgraditi v Dubrovniku velik moderen hotel in 'tudi igralnico. Vprašanje pa je, če mu bodo oblasti igralnico dovolile. »Jugoslovenski oniks«, d. d. z osnovnim kapitalom 2 milijonov Din, je bila ustanovljena v Beogradu. Družba bo pridobivala oniks iz ruidlnika iLešak pri Tetovu. Občina Slavonski Brod bo kupila odv Prve hrv. štedionice tamošnjo opekarno za poldrug milijon Din. Plačala bo opekarno s svojo vložno knjižico pri Prešteti ioni. Kemal paša se poroči z eno sester kralja Zoga. V proslavo rojstva Merke italijanskega prestolonaslednika je izdal italijanski kralj dva dekreta o amnestiji, ki pa velja le za manjše prestopke. Politični kaznjenci amnestije niso deležni. Voditelj Slovakov, prelat Hlinka praznuje te dni svojo 70 letnico. Slovaki pri-rede svojemu voditelju velike svečanosti, na katere pride tudi posebna delegacija ameriških Slovakov. Cela vrsta nemških intelektualcev je podpisala oklic, da naj Posaarje še nadalje ostane samostojno. V Franciji je zaposlenih okoli 1,070.000 tujih delavcev, ki jih namerava francoska vlada polagoma odpraviti domov. Francoskih delavcev je v tujini komaj nekaj de-settisoč. Bivšomu predsedniku NIKe, gen. Johnsonu, ponujajo v filmski industriji službo proti letni plači 100.000 dolarjev. Same nesreče. Na severnem morju se je zaradi visokih valov prevrnila ribiška ladja. Vseh pet ribičev je utonilo. — Pri Tomagu blizu Kiela je zavozil avto v ob cestno drevo. 3 potniki so bili ubiti. — V okolici Bergama v Italiji je zadel tovorni vlak v avtobus. Šofer in pet potnikov je biio na mestu ubitih, trije so umrli kmalu nato v bolnišnici, 10 pa je bilo težko ranjenih. — V Mehiki so že od 15. septembra naprej neprestano potresi. 50 ljudi je bilo ubitih, več ko 4000 pa ranjenih. — Strahovit ciklon je divjal v južni Kaliforniji. Skoda je velikanska, 200.000 ljudi je brez hrane... Mariborski trg Na sejem z dne 25. septembra je bilo prignanih 8 konj, 12 bikov, 90 volov, 348 krav in 14 telet, skupaj 472 glav živine. Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3‘50 do Din 4‘—, poldebeli voli 2‘— do 2’75, plemenski voli 3’— do 3‘75, biki za klanje 3‘— do 3‘50, klavne krave debele 2'50 do 3‘50, plemenske krave 2'— do 2'50, krave za klobasarje 2'— do 2'25, molzne krave 2‘50 do 3‘—, breje krave 2‘50 do 3'—, mlada živina 3'— do 4'—, teleta 4'— do 4'50 Prodanih je bilo 324 komadov. M e s n e cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8; meso od bikov, krav, telic 5—6; telečje meso I. vrste 8—12, II. vrste 6—8; svinjsko meso sveže 10—15. Zagrebški tedenski sejem Dogon živine je bil na zadnjem tedenskem sejmu nekoliko slabši ko prejšnji teden. Po živini se je povpraševalo le za domače potrebe in nekaj povpraševanja je bilo iz Slovenije po klavni živini. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Dogon: 10 bikov, 311 krav, 11 junic, 113 volov, 10 juncev, 73 telet, 355 konj in žrebet, 2 kozi, 514 prašičev in 502 pujska. Cene: biki po 3 do 4, krave za klanje po 2-60 do 3-25, za klobase po 2 do 2-15, junice za klanje po 3 do 4, junice za rejo po 700 do 850 Din (za žival), voli 1. vrste po 4-50 do 5, II. vrste po 3-75, bosanski po 2-75 do 3, junci po 3, živa teleta po 5-50 do 7, zaklana po 8-50 do 9, pitani prašiči po 8 do 8-75, nepitani po 6 do 6-50, prašički do 1 leta po 10'75 do 11, koze po 6-50 do 7-50. lahki konji po 4 do 5 tisoč, srednji po 5 do 6 in težki po 6 do 7 tisoč dinarjev par, žrebeta po 1200 do 1500, težka tudi do 2000 Din za žival. Konji za klanje po 1’25 do 1'50 Din. Detelja po 35 do 40, otava po 35 do 40, seno po 30 do 35, slama za krmo po 25 do 30, za steljo po 25 Din za sto kil. Krompir po 0-50 do 0-60, zelje pa po 0-25 do 0-50 Din za kg. Program ljubljanske radijske postaje Nedelja, dne 80. septembra. 7.30: Hej trubaču! (Vojaške godbe na ploščah). — 7.45: Telovadba (Pustišek Ivko). — 8.15: Poročila. — 8.25: Jazz orkestri Iz raznih dežel na ploščah. — 8.55: Harmonika solo, g. Stanko. — 9.40: Versko predavanje (dr. Regalat Čebulj). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Samospevi ge. Bernot-Golobove, vmes Radijski orkester. 11.40: Otroška ura (Manca Romanova)* — 12.00: Čas, Radijski orkester. — 16.00: Desinfekcija kot obrambno sredstvo proti nalezljivim kužnim boleznim (dr. Hribar Leopold). — 16.30: Kako se je ženil Smuk Vrban — šaljivi prizori. — 20.00: Svoji k svojim. — 20.20: Vijolinski koncert gdč. Ornik Francke. — 21.00: Radijski orkester vmes: čas in poročila, jedilni list. Ponedeljek, dne 1. oktobra. 12.15: Z otoka zlatih sanj (koncert havajskih kitar na ploščah). - 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, Josephine Bakerjeva na ploščah. — 18.00: Ob 60 letnici Fr. Ks. Meška (Vera Dosta-lova). — 18.20: Radijski orkester. — 19.30: Narodno gospodarstvo v oktobru. — 19'50: Čas, jedilni list, program za torek. — 20.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.20: Uvod v opero. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: čas in poročila. Torek, dne 2. oktobra. 11 '00: Šolska ura: Uvodna beseda: preds. JUU Dimnik Ivan, nato: Ob 100 letnici Fr. Erjavca prof. Kolarič. — 12.15: Ob Zili in Dravi (slov. narodne na ploščah). — 12.50: Poročila. — 13.00: Čas, saksofon in ksilofon solo (plošče). — 18.00: Taras Ševčenko (dr. Pre-obraženskij). — 18.20: Radijski orkester. — 19.00: Otroška ura (ga. Medvedova). — 19.20: Ga. Herta Kralj poje otroške pesmi. — 19.50: Čas, jedilni list, program za sredo. — 20.00: dr. Janko Šavarik. — 20.20: Dramatični prizor: Univerzalni genij (gg. Mirko Jelačin in Danilo). — 21.00: Radijski orkester, vmes: Čas in poročila. — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 29. septembra: Orlič. — Premiera. Izven. Nedelja, dne 30. septembra: Gugalnica. Premiera. Izven. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 29. septembra: ob 15. uri: Manon. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja, dne 30. septembra: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Veletv&cvina | A.ŠAHABOM v Ejubljuni priporoča špeccri/sfe© blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rmEniniko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telelon it. 26-06 Ceniki na razpolago! TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tiska knjige, časopise, tfa- ’ Račun Poštne hranilnice bele, naročilnice, plakate, 13.108. Telefon 25-52 lepake, cenike, vizNke ira. Gregorčičeva 25 Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana