Ali ni tako? (Kmetovalcem v premišljevanje.) Po celem svetu in v posameznih državah se godijo važne reči, ki bodo za nas vse velikega pomena za bodočnost. VeCina stanov in narodov se tega tudi prav dobro zaveda, le pri naših kmetovalcih s skrbjo in žalostjo opazujemo, da nimajo potrebnega zanimanja za svojo bodočnost in tako se mnogo sklepa in izvršuje brez njih. Domači vzgledi! Že tedne in mesece se vodijo na zborovanjih in v časopisju razprave med tovarnarji in podjetniki ter njihovimi organizacijami na eni strani, ter delavci in delavskimi organizacijami na drugi strani zaradi delovnega časa, zaradi nezgodnega in bolniškega zavarovanja, sploh zaradi naših socijalnih zakonov. Zborujejo tovarnarji in podjetniki, zborujejo povBod takoj delavci, sklepa zveza industrijcev, takoj se oglasijo delavske strokovne organizacije! Vlagajo spomenice In prošnje prvi, takoj jim odgovarjajo na najvišjih mestih drugi. Ko se je razpravljalo o naČrtu zakona o ljudskih šolah, so ga obravnavali na neštetih okrajnih in krajevnih seBtankih učitelji ter svoje sklepe in — opombe dali v vednost vladi. Ko se je eačelo govoriti o lovskem zakonu, so se zbirali in sklepali takoj lovci, k zakonu o ribarstvu ribiči, k zakonu o Brednjih šolah profesorji,. k zakonu o uradnikih vse uradništvo in tako dalje in tako dalje. Samo tako dalje ne, da bi se o zakonih, ki zadevajo kmetijstvo, njegovo sedanjost in bodočnost, oglasili kmetovalci. Zakaj ne? Ker ni močne stanovske organizacije, ki bi jo vlada lahko potem vprašala in če bi bila tako zavedna in močna, kakor bi lahko bila, bi jo tudi gotovo vprašala. — Kmetovalec je kakor infanterist v vojski: najšvetilnejši je, vse se naslanja na njega in vse se njemu nalaga. Razni zakoni nalagajo kmetovalcu nova bremena in nove dajatve. Tako zakoni o cestah, o občinah, o lovu, šolBki zakon, zakon o kmetijstvu, o zdravstvu. Tičejo se v prvi vrsti kmetovalca in njegove denarnice. Ako bi imeii kmetoyalci svoje stanovske organizacije po okraiih in v državi. bi o teh stvareh mogli povedati svoje težave in svoje ickušnj«. Strokovnjakl zbomjejol Papravijo: ali ne vidite, kako se zbiajo naši kmetijski strokovnjaki in sklepajo. Res je: vsa čast tem našim trokovnjakom, posebno še onim, ki res praktično delajo. Toda pridjati moramo, v vsej hvaležnosti in v spoštovanju sledeče: Zdravniki so tudi strokovnjaki, pa študirajo in zdravijo bolezni, vsakega bolnika obvestijo, kaj je potrebno, toda vsakega tudi vprašajo ali smejo napraviti na njem svojo strokovnjaško operacijo, ker dobro vedo, da gre za bolnikove ude, za bolnikovo zdravje ali — smrtl Tega bi se morali zavedati tudi vsi, ki zdravijo naše — kmetovalstvo in našo ¦ gospodarsko krizo. Po vsej Evropi se govori in razpravlja o carinskih tarifah, carinskih zakonih sploh. Bije se najtežji gospodarski boj med državami in narodi, a v okvirju držav med pokrajinami, gospodarskimi skupinami, med stanovi in poklici. V javnost prodirajo vesti o izpremembah carinske tarife in izpre-. membah trgovinskih pogodb. Zbirajo se spet industrijalci, ti'govci, izvozničarji, bankirji itd., toda kmetijske stanovske organizacije ne, ker jih ni in vlada jih ne more ne sklicati ne vp.rašati. Ali razumete sedaj, zakaj se poraja »Kmetska zveza«? Je potrebna ali ne tudi kmetovalčeva strokovna in stanovska organizacija?! Slepim je težko govoriti o svetlobi in o barvah, gluhim o glasu. Toda naši kmetovalci niso ne gluhi ne slepi, pač pa ponekod še pra-. cej — zadremani. Zato pa kmetje, več smisla za vašo stanovsko organizacijo! Za vaše dobro gre, za obrambo vaših pravic, za prospeh vaših stanovskih koristi, za napredek vašega stanu!