pUfeu r (»tcrinl. IZHAJA VSAE TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. TRGOVSKI Časopis sa trgovino, industrijo In obrt LIST M«uočnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XTTT. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 20. maja 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 60. Dr. Alojzij Rant: Ljubljanske občinske doklade. Gospod ing. Milan Šuklje je priobčil v št. 55 Vašega cenj. lista z dne 8. maja 1080 članek pod gornjim naslovim, v katerem se podrobno peča z občinskimi dokladami, >v splošnem pa tudi s proračunskim problemom mestne občine ljubljanske. Na njegova izvajanja si dovoljujem pripomniti sledeče: Občinska uprava si. je bila pri sestavljanju proračuna za leto 1030. v «veeti težke naloge, ki jo mora rešiti tako, da ne bi spravila občinskih financ [pred položaj kakor v letih >1917., 1919., 1922., 1924., ko je morala kriti proračunski primanjkljaj s posojili — nenaraven položarj, ki ga perhorescirajo tako teoretiki kot praktiki. Prav tako se je zavedala, da bo treba vsestransko šte-diti in po možnosti znižati davčna bremena občanov v onih imejah, ki ne ogrožajo proračunskega ravnovesja. Proračun se je z vso temeljitostjo obravnaval v 17 sejah finančnega odseka, predno se je spravil v ono formo, v kateri je bil občinskemu svetu predložen in od njega sprejet. Proračun se giblje v mejah avtomatično do skrajnosti okrnjenega proračuna za leto 192i9., ki je znaša! Din 43,386.788'— povišanje proračuna za leto 1930. na vsoto Din 48,468.198 — pa je utemeljeno s sledečimi novimi izdatki: Din 1. Za anuitetno službo posojil ■ v ' . . . . . . 500:000 2. Za posojilo za regulacijo Ljubljanice (polletna anuiteta) ...... 700.000 .*>. Za ceste, ‘kanale iitd. . 1,700.000 4. Za Socijalno skrbstvo . 182.000 f>. Stanarine za učiteljstvo 1,060.000 6. Za defevsko zavarovanje 30.000 7. Regulacija plač za licejske profesorje .... 120.000 8! Prostovoljno gasilstvo . 300.000 9. Za izvedbo nove službene pragmatike . . . . 300.000 10. Za ojačenje proračunsko rezerve ...... 140.000 lil. Razno (prenesen delokrog) itd. . . . . . . 50.000 Vsota , .''. 5,082.000 Izdatki ad 5., 6. in 7. (Din 1,210.000) basirajo na 1 zakonskih predpisih, za ceste in kanale je bilo itreba poskrbeti za primeren kredit v rednem proračunu, ker za te svrhe občina ne bo mogla in smela več najemati posojil. Dela na cestah, kanalih in vodnih zgradbah so morala leta 1929. skoraj popolnoma prenehati, ker so bili v proračunu za to svrho predvideni krediti skoraj docela črtani. Izdatek pod 8. je enkraten in se ne •bo ponavljal. Ker se pojavlja želja po reformi Službene pragmatike, ki bo predvidno že letos uveljavljena, je bilo potrebno, da se tudi za izvedbo pragmatike zagotovi primeren kredit. Mislim, da se pri objektivni presoji gori navedenih dejstev ne bo unoglo očitati občinski upravi razsipnosti ali celo zapravljivosti. Tudi idejo znižanja davščin je'občinska uprava anticipirala in vzela pri Tazipravi proračuna v resen pretres. Previdnost in štedljivotst igri proračunava-nju izdatkov, je omogočila občinski upravi, da vkljub težkemu finančnemu položaju zniža nekatere davščine odnosno jih popolnoma odpravi. Tako je že za leto 1930. znižana gostaščina od 8% na 6%, vodarina od 10% na 9%, davščina na vozne listke cestne železnice od 10% na 5%; ukinjena je dav- ščina na ročni obisk gostiln in ikavarn ter davščina na igre v gostilnah in kavarnah. Po sklepu finančnega odseka ipa se pripravlja že za proračunsko leto 1931. predvsem revizija vodarine in če bo dana možnost tudi ponovna' revizija ostalih občinskih davščin. Važno postavko pri preračunavanju dohodkov tvorijo doklade na državne direktne davke. Javnosti — v koJikor se ni sama za to zanimala —>so bile servirane le delne davčne osnove. Zato ne bo odveč, ako na tem mestu objavim vse davčne osnove, ki pridejo za odmero avtonomnih doklad v poštev. Dayčne osnove za to odmero so v letu 1930. za mesto Ljubljano sledeče: Din 1. Zemljarina . . . . . 186.463 2. Zgradarina . . . . . -3,778.863 3. Pridobnina . . . . . 3,881.928 4. Družbeni davek . . ! 1,871.608 5. Rentnina ...... 223.936 6. Uslužbenski davek po čl.' £7 zakona o neposred- , nih davkih...................... 218.932 Skupaj * .10,161.620 Gornje podatke je sporočila davčna uiprava za mesto Ljubljana uradno mestni občini pod št. 4288 a dne 29. novembra 1929. Izvirni pregled je na razpolago v vj»ogled v moji pisarni med uradnimi urami. : ... i?i> ,1 • S temi podatki je operirala mestna uprava, ko je sestavljala proračun za leto 1930. in predlagala občinskemu svetu diferenciacijo kakor sl Mi: 1. 135% na zemljarino . 251.712 2. 35% na zgradarino . 1,322.602 3. 40% na pridobnino . . 1,552.771 4. 165% na družbeni davek 3,087.988 5. 135% na rentnino . . .302.314 6. % na službeni davek Skupaj . -. . 6,517387 Naprsni proračunu za .leto 1929. se je predpis v proračunu za leto 1930. zvišal pri: 0(1 ina torej za Din : Din Din 1. Zemljarina . ‘23.166 251.712 228:540 2. Zgradarini . 1,070.107 1,322.602 252.495 3. Pridobnini . 457.677 1,552.771 1,095.094 4. Rentnini 21.904 302.314 . 280.410 Skupaj 1,572.854 3,429.399 1,856.545 Nasprotno pa se je napram proračunu za leto 1929. ^redjpis v proračunli za leto 1930. znižal ipri: 1. družbenem davku od Din 3,415.500 na Din 3,097.988, torej za Din 327.512. V tej formi je bil proračun, kar se tiče avtonomnih doklad na drž. direktne j davke od občinskega sveta' sprejet. O unifikaciji občinskih doklad bom zapisal kasneje nekaj besed. Na tem mestu naj mi bo dovoljeno navesti še — poledice, ki bi jih izzvala unifikacija doklad na 40%. Efekt bi izgledal v tem primeru tako-le: | Davčna oblika Predpis davčne uprave za odmero avtonom. doklad v 1.1930 Prorač in za 1. 1930 Občinske doklade na direktne davke bi znaSale v primeru odmere z °/ /o Vsota 40 ?/, Napram proračunu vefi manj Zemljarina Zgradarina .... Pridobnina Družbeni davek . . . Rentnina . . . . . Uslužbenski davek po 61. 97 zakona o neposrednih davkih . . . 186.453 3,778.863 3,881.928 1,871.508 223.936 218.932 135 35 40 165 135 251.712 1 322.602 1.5.">2.771 3,087.988 302.314 74.581 1,511.545 1,552.771 748.603 89 574 87.572 188.943 87.572 177.131 2,339.385 212.740 Vsota . . 10,161.620 6,517.387 4 064.646 276.515 2,729.256 2,452.741 Proračunski primankljaj od Din 1,4:i8.317-— bi se zvišal za 2,452.741'— ter narasel na Din 3,891.058'—. Iz te situacije pri najboljši volji ne bi bilo najti izhoda, če se upoštevajo moja uvodna izvajanja in tam navedena nova bremena, ki jih inora občina po zakonih nositi Kar so pa tiče porazdelitve brainen na posamezne davčne - vsote, pa naj govore številko, ker sem mnenja, da bi bila tu vsaka kritična, beseda odveč,. Javno mnenje pa jo odjeknilo elementarno na teadnji seji občinskega sveta, ki je .soglasno izrazil željo po diferenciaciji avtonomnih doklad. Zavedam se, da je to vprašanje skrajno delikatno, ugotoviti pa.moram tudi, da se je po mojem mnenju, v javnost* tretiralo dokaj enostransko, kar stvari gotovo ni bilo v prid. • «De lege lata> -seiu mnenja, da ie po § 41. občinskega reda diferenciacija doklad še vedno dopustna, d;i unifikacije ne predvideva ni fr Čleiv 163 zakona o neposrednih-davkih (ki .določa zgolj meje,.- do katerih morajo podrejena finančna oblastva odobravati samoupravne doklade in preko katerih si je ministrstvo za finance, pridržalo pravico odobritve), niti zakon o podaljšava veljavnosti o izpremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa. Radi popolnosti naj še omenim, da je bilo občinski upravi letos v januarju od merodajnega mesta sporočeno, naj sestavi in predloži proračun z diferenciranimi dokladami z izčrpno utemeljitvijo, kar je tudi storila. Zakaj mestna občina ni uspela, ni nobena tajnost, dasi se o tem v javnosti ni skoraj nič pisalo. (Konec prihodnjič.) RAZSODBE UPRAVNEGA SODIŠČA V CELJU. • N aše čitatelje opozarjamo prav posebno na judikate upravnega sodišča p Celju, ki jih. objavljamo v našem listu, že v zadnji številki smo začeli s priobčitvijo, judikatov iz zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. So to izvlečki iz vseh razsodb iz te materije. Vsega je 35 judikatov. V resnici čudno, da se je vlpžilo tako mOjlq tožb, dasi je ta zakon že 1 in pol leta v veljavi! Letna konferenca jugoslov. trgovskih zbornic se bo vršila 25. in 26. t. m. v Dubrovniku; Po konferenci bodo obiskali udeleženci najmlajšo zbornico, ono: v Podgorici. J*g Opozarjamo na novo nared-boo odpiranju in zapiranju. Glej stran 3! Gospodarski položaj v Jugoslaviji. ‘ • * , * / ■ f f • ■ ■ » G. >l..Eisen iz Zagreba piše: Najvažnejša vprašanje jugoslovanskega gospodarskega življenja ostane vprašanje poljedelstva. Cena pšenice in koruze je močno padla, in tudi začasne utrditve ne morejo splošnega položaja nič spremeniti. Gena pšenice se giblje nekako med 160 do 180 Din za stot, cena koruze okoli 100 dinarjev, a dogajajo se tudi slabše notacije. Posebne važnosti je, kako bi se še obstoječe zaloge mogle oddati po še sprejemljivih cenah. Naloga nove državne izvozne družbe bo skub za boljše prodajne možnosti in pogoje. Poleg močnega državnega sodelovanja za pospeševanje prodaje bo treba za slučaj potrebe računiti -najbrž tydi z nakupi žita od strani države. Preko tega hoče poljedelsko ministrstvo izdati zakonodajne in administrativne odredbe za intenziviranje poljedelstva in za boljšo njegovo prilagoditev ha potrebe in zahteve izvozne trgovine. Nakupna moč kmečkega prebivalstva jo vsled razmer v cenah naravno zmanjšana. Vobče. zaznamuje gospodarsko življenje depresijske znalce, proti katerim pa moramo navesti tudi vrsto ugodnejših momentov. Tako je skupno število konkurzov v prvem letošnjem četrtletju v primeri s prvim lanskim četrtletjem močno padlo. — Morski trgovski promet Je v znamenju stalnega dviganja. Tempo javnih del se poživlja. Ni še dolgo, ko je bila med državo in tvrdkama Battignoles in Gute Hoffnungshiiftc sklenjena pogodba glede gradbe Aleksandrovega mostu česz Savo pri Beogradu ih glede ceste Beograd—Zemun. Gre za veliko vsoto 180 milijonov dinarjev, od katere odpade 5 milijonov mark na železno konstrukcijo, ki bo dobavljena na nemški reparacijski račun. Ostanek bo^ plačan v treh ali štirih letih od Državne Hipotekarne banke v Beogradu ali pa ostane odprta možnost spremembe kratkoročnega posojila v dolgoročno, če bo namreč Hipotekarna banka do aprila 1931 najela inozemsko posojilo ah če ga ne bo najela. Poleg naraščajočih državnih investicij moramo omeniti tudi ojačene komunalne investicije, zlasti na polju elektrifikacije. Brezposelnost,je v Jugoslaviji zelo majhna. Od industrijskih panog zaznamuje tekstilna industrija tudi še nadalje dobro kupčijo. Izvoz lesa se je poslabšal, močno se pozna ruska konkurenca.. Mlinska industrija iz svoje stare krize ne more ven. V Trbovljah so obrat začasno omejili, ker se vršijo pogajanja z državnimi železnicami. Banko so izkazale za, preteklo leto 1929 vseskoz dobre zaključke. Na mrtvo točko je prispelo vprašanje obrestne mere. Iz občinstva, 'iz trgovine in iz industrije so se zmeraj slišale tožbe o draga obrestni meri. — Banke zopet so pa dejale, da na znižanje debetne ‘Obrestne mere toliko ■časa ni možno misliti, dokler ostane vložna obrestna mera na dosedanji višini, ki gre do 8 odstotkov. Sedaj je napravila Narodna banka sklepe, ki znajo imeti precejšen upliv na kreditni položaj. Ona razdeljuje redne kredite po novem ključu in pomno-žuje tudi možnosti kreditne dobave. V Zagrebu so banke obrestno mero precej znižale; in pisali smo že, da je Narodna banka znižala ofioielno obrestno mero od 6 na 5Ms %. KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA OBRTNIKE v kaplji pri vranskem: Znvo^i; za 'posipavanje obrti pri Zbornici «a TOl v LjuLjjani priredi v meaečU,-jgniju v Kapjji pri, Vimusketm. knjigovodski tečaj za obrtnike in po-nnočnlike. Pouk se bo vršil ob nedeljah (pričetek 1. junija) dopoldne od 9. do 13. ure ter 1 dan med tednom od 14. do 17. ure. Pozivamo obrtnike in po-bHHjniki}. t/egg okoliša, 'ki, bi želeji plpj-skovati tečaj, da se, pemuflonia s polili m naslovom prijavijo neposredno imenovanemu ■zavodu ■ter -'obenem pošljejo pristojbino, ki znaša za niojptre 50 Din, za. (pomočnike 25 Dip. Prijave je poslati najkasneje do 26. t. m. Pri-javljenpi ibt^do, dobili podrobnejša pojasnila 'pismeno. * * * KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA TRGOVCE IN TRGOVSKE POMOČNIKE V MARIBORU. Zavod za ipospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi v Mariboru v 'mesecu juniju knjigovodski tečaj za trgovce in trgovske pomočnike predvsem mariborskega okoliša. Tečaj se bo vršil dni dni v tednu (od 14. do 17. ure). Pristojbine za trgovce po 50 Din, za ipomočnike po 25 Din. Prijave je poslati neposredno Zavodu za PO pri Zl>omic,i za TOI v Ljubljani najkasneje do 24. t. in. Podrobnejše podatke in obvestilo o pričetku pouka bodo iprijavljenci dobili pismeno. Ljubljanski jubilejni velesejem. Šolska vodstva pozor! Letošnji ljubljanski jubilejni velesejem se vrši od 29. maja do 9. junija. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. 'Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati 'tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um, — Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v najveČjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče g. učiteljstvo je vstopnine prosto. LMtinzlu Um Iz raznih inozemskih lesnih tržišč. pobitost izgineva na avstrijskem, lesnem trgu, odkar se upa, da bodo pogajanja zveznega kanclerja za zunanje posojilo uspela. (F 32/30-9,) " 36. Odbitki pri rentnini. (ČL 68. odst. 4. točka 1.) Pri presoji odbitnošti amortizacije glavnice1, Investirane v gostilniške lokale in gostilniški inventar, ni uporabljati gornjega določili, ker pri dohodku iz zakupnega razmerja i)e gre predvsem za rente in podobne prejemke in ker amortizacij tudi mi smatrati za bremena, ki so s prejemki v neposredni zvezi ter «e opirajo na privatnopravno podstavo. (F 121/29.) 37. Odbitki pri rentnini. (Čl. 68. odst. 4. t. 2.) Amortizacija gostilniškega inventarja ni navedena med taksativno naštetimi odbitki člena 68, in se tedaj ne sme odbiti od rentnini zavezane zakupnine za gostilno. Amortizacije tudi ni mogoče subsu-mirati pod stroške za »upravo in vzdrževanje predmetov«, ker ista ni noben efektiven izdatek, nego pomeni le računsko znižanje vrednosti vsled obrabe, zmanjšanja substance in raz-vredbe, glede katerih zakon pa ničesar ne določa. (F 121/29.) NEMČIJA PREKOSILA U. S. A. NA FRANCOSKEM TRGU. Statistika francoske zunanje trgovine v prvem letošnjem četrtletju izkazuje senzacionalno spremembo. Prvič po vojski vidimo Nemčijo na prvem mestu med dobavitelji Francije; izvozila je v tem četrtletju' v Francijo blaga v vrednosti 1940 milijonov (leto prej 1328). U. S. A. ki so bile'doslej ha prvem mestu, kažejo vsled carinskega konflikta padec od 2091 na 1916 milijonov. Na tretjem mestu je Anglija s 1469 milijoni (1478). &4ydu Pridelek bombaža v Južni Srbiji kaže dobre zaključke. Računijo, da ga bo za GO vagonov. Vise polno novih telefonskih zve* r inozemstvom je dobila Jugoslavija; omenimo Zagreb—Jihlava, Zagreb—Opava, Ljubljana—Zlin, Sušak—Fešta, Središče ob Savi—Gradec in Dunaj, Novo mesto—'firajcc in Dunaj, Zagreb—Postojna, Sušak—Milan, Beograd in Subotica—Frankfurt a/M. ' ! T- 1 Oinkova cena se ije v prav zadnjih dneh zopet nekoliko dvignila, kar pripisujejo novim kartelnim pogajanjem ■/. Ainerikanci; če se bodo pogajanja z Ainerikanci ugodno zaključila, se bodo pričeli razgovori z azijskimi in avstralskimi skupinami. Kot zaključek bi prišel v poštev svetovni.kartel. Upravni svet Privil. Agrarne banke je v svoji zadnji seji dovolil sledeča posojila: 325 hipotekarnih posojil v znesku 10,158.000 Din, 1937 zadružnih posojil v znesku 8,165.000 Din in 2 menični posojili v znesku 36.000 Din. Nove zakonske določbe glede vinogradništva in vinske trgovine je izdelala strokovna komisija poljedelskega ministrstva in jih bodo poslali interesnim organizacijam v izjavo. Občinski proračun mesta Split je določen z 42-8 milijoni Din izdatkov in 41:2 milijoni Din dohodkov. Deficit bodo pokrili s posojilom, če ne bodo mogli tega zneska privarčevati. Z ugotovitvijo državnega načrta za automobilme takse se bavi posebna strokovna komisija v finančnem ministrstvu. Pravila bodo po inozemskih vzorcih sestavili tako, da se bodo v svrho pospeševanja tujskega prometa takse deloma znižale. «Krivaja>, gozdna industrija d. d., izkazuje ob osnovni gavnici 90 milijonov Din G‘!( milijonov čistega dobička. Reparacijsko posojilo pride hajprvo na vrsto, potom šete ogrsko itd. Tako poročajo «Tiuiie&>. Pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo sjlede sklepa trgovske pogodbe so ua vidiku. Kumanudi upa na uspešen zaključek pogajanj. Za producente opija v Južni Srbiji od Privil. Agr. banke na razpolago stavljeni znesek 20 milijonov Din bodo tedni razdelili. Obstoji tudi zanimanje za ustanovitev opijevih zadrug, ki bi poaneje razdeljevale kredite. Sedaj se dovoljujejo krediti posameznim osebam. Izvozna in uvozna tvrdka Abd ul Azis v Smirni (Ismir) hoče prirediti vzorčno razstavo jugoslovanske industrije in se je v ta namen obrnila na jugoslovansko industrijsko organizacijo, da ji do-pošlje vzorce. Prodaja automobilncga podjetja Cry-slcr je padla od 99.8 milijonov dolarjev v prvem lanskem četrtltju na 60 milijonov v prvem letošnjem četrtletju. Tovarne fezov d. d. v Strakonieah (Češka) bodo razdelile za preteklo leto nespremenjeno dividendo 29 Kč ali 7%. Nemške linolejske tovarne d. d. bodo razdelile za pteteklo leto zopet 15 odstotno dividendo. Tovarne so tudi v tekočem letu dobro zaposlene, bilanca je likvidna. Fordova družba je napravila v prvem letošnjem četrtletju 400.000 automobilov, tned njimi 346.000 doma v U. S. A., druge v inozemskih Fordovih tovarnah. Standard Oil Co. je imela v preteklem letu 120-9 milijonov dolarjev čistega dobička (leto prej 1095) in zvišuje kvoto dobička od 4-3 na 4-75 dolarjev na delnico. Trgovska bilanca Nemčije v aprilu izkazuje uvoz v vrednosti 888 2 milijonov mark dtt izvoz 976-7 milijonov mark; je toTej aktivna, a ne toliko kot v marcu, ko je aktivnost znašala 220-4 milijonov mark. Zunanja trgovina Češkoslovaške izkazuje za april 1453 milijonov Kč uvoza in 1415 milijonov Kč izvoza, za prve štiri letošnje mesece pa 5396 in 5719 milijonov' Kč, je v celoti torej še zmeraj za 323 milijonov Kč aktivna. Mannesmann-Rbhrenwerke razdeljujejo letos 7 odstotno dividendo, toliko kot lani; dobiček je bil letos sicer za par milijonov mark večji kot lani, a so mnogo porabili za odpise. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini. Na podstavi 81. 47 .ministrske naredbe o 'odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929, -Službene novine z dne 19. junija 1929 št. Ml/LfX.» ter po zaslišanju .pristojnih zboruje, določam čas, ko smejo biti v poedinib krajih dravske banovine trgovinske in obrtne obratovalnice odprte, tako-le: A. O b delavnikih. Trgovinske obratovalnice. člen 1. Trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v .naslednjih tipnih določeno drugače, biti odprte: 1. v okolišu policijske uprave ljubljanske poleti in pozimi od 5*8. do K-13. in od 14. do 19. ure. 2. v ljubljanskem okoliškem srezu poleti od 7. do 34 13. in od 54 15. do 20. ure, pozi-3>>j od 548. do 54 13. in od 54J.4. do 19. ure. 3. v brežiškem srezu poleti :jn pozimi od lii. do 13. in od.l >. do 20. ure; v krajih Brežice in Sevnica poleti od 7. do /413. in od 14. do 18. ure, pbzinii od ‘A8. do 5413. in -od 14. do 18, ure. 4. v kamniškem »rezu poleti od 6. do K’13. in od. 'A 14. do 20, ure, pozimi od 7. do 'A 13. in od 14. do 20. ure; v mestu Kamnik poleti od 7. do 13. in od 14. do '5319. ure, .pozinii od 8. do 54 13, in od 5414. do 18. ure, ob ■sobotah poleti in pozimi od 7. do 'A 13. in od 3414. dp 5419. ure, 5. v kočevskem srezu poleti in pozi\ni od 147. do 12: in'od 13. do" 3$20. ure; vmesiti Kočevje poleti od 7. do 12/ure in od 3414. -do 19. ure, pozimi od 'A 8. do 12. in od 13. ,-do 18. ure, v sobotah eno uro dalje, to je -poleti do 20. in pozimi do 1& ute. (i. v kranjskem srezu: a) sodni okoliš Kranj: poleti od 548. do 12. in od 14. do 5419. ure, pozimi od 8. do 3413. in od 54 14. do 18. ure, b) sodni okoliš Trži*: poleti in pozimi od 7. do 13. in od 14, do 19. ure, 7. v krškem srezu: poleti od 6. do 3413. in od H14. do 19. ure, pozimi od 7. do 'A 13. In od /414. do 19. ure; v inestu Krško poleti lin pozimi od 7. do 54 13. in od 54 14. do 19. ure. 8. v laškem srezu: poleti in pozimi od 7. do 'A 13. in od K-14. do 18. ure; v trboveljski in dolski občini poleti od 7. do 12. in od H14. do 5419. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 18. ure; v občdnali Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in Trbovlje 3niejo biti trgovinske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za eno uro dalje odprte. 9. v litijskem srezu: poleti od 6. do K>13. in od . 1414. do 19. ure, pozimi od 7. do 3413. ;in od K-14. do 19. ure. 10. v logaškem srezu: poleti od 347. do 'A 13. in od 14. do 19. ure, pozimi od 7. do 12. in 13, do 18. ure. 11. v novomeškem srezu: poleti od 548. do 5415. in 63 14. 3o ISTuTe, ipSzimi 6d~8: do 5413. in od 14. do 19. ure. 12. v radovljiškem srezu: poleti od 6. do 12. iin od 14. do 20. ure, pozimi Od 7;*do 12. in od 13. do 19. ure. 13.' ▼ področji Škofjeloške sreske izpostave: poleti od 7. do 12. in od Vi 14. do 3419. ure, pozimi od 348. do 12. in od 3^ 14. do 3419. ure. 14. v celjskem srezu: poleti od 347. do 5413. in od 5414. do 3420. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 3414. do 18. ure, v mestu •Celju in občini celjska okolica celoletno od .54'*; doil2. in od 14.vdo 19;'ure. VH” ’■ r 15. v gornjegrajskem srezu: poleti od 347. do 3413. in od 3414. do 3420. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 3414. do 19. ure. 16. v konjiškem in ljutomerskem srezu: ■celoletno od 6. do 12. ure, v Občinah Konjice trg, Loče, Oplotnica, Vitanje in Žice celoletno od 347. do 5413. in od 14. do 19. ure, v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej poleti od 347. do 3413. in od 3414. -do 19. ure, pozimi od 347. do 3413. in od 3414. do 18. ure. 17. ▼ dolnje-lendav&kem in murskosoboškem srezu: celoletno od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. 18. v srezih Maribor,. desni in Maribor, levi breg:, poleti od 6. do 3413. in od 3414. do 20. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 3414. *do 19. ure •,'v mestu Maribor celoletno od ■>AH. do i}41S. in od 14. do 3419. ure. 19. v prevaljskem srezu: ipoleti”od 347. 414. do 5420. ure. Člen 2. Trgovine z 'mešaim blagom, špecerijskim in kolonijalnim blagom, delika- tesne trgovine, kramarske obratovalnice in branjarije,smejo biti odprte: 1. v okoiišu policijske uprave ljubljanske: poleti in pozinii Od 7. do 13. in od 14. do 19. ure. 2. v sodnem okolišu Kranj: poleti od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, pozimi od 348. do 'A 13. in od 5414. do 3419. ure. 3. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. 4. v čabarskem srezu: poleti od 6. do 12. in od 14. do 20. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 20. ure. Člen 3. Trgovine s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti, kakor tudi knjigarne smejo biti odprte: 1. v bivši ljubljanski oblasti: celoletno od 348. do 3413. in od 3414. do 19. ure. 2. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 348. do 12. in od 3414. do 5419. ure Člen 4. V okolišu policijske uprave ljubljanske smejo biti odprte: a) trgovine z manufakturnim, galanterijskim in modnim blagom poleti in pozimi od 8. do 5413. in od 14. do 3419. ure. b) trgovine z železnino poleti od 548. do 3413. in od 14. do 19. ure, ■pozimi od 8. do 3413. in od 14. do 19. ure. Člen 5. Cvetličarne smejo biti odprte: celoletno od 348. do 5413. in od 5414. do 20. ure. Člen 6. Pekarske prodajalnice smejo biti odprte: celoletno od S. do 20. ure. V čabar-»kem srezu: celoletno od 5. do 21. ure; trgovine kruha in peciva od 7. do 20. ure. Člen 7. Slaščičarne smejo biti odprte poleti od 5. do 22. -ure, pozimi od 6: do 21. ure, neglede na to, so li v zvezi ali ne 8 prodajanjem alkoholnih ali nealkoholnih pijač. V čabarskem srezu: celoletno od 8. do 20. ure brez prOstanka. Člen 8. Mesnice in prekajevalnice (prodajalni lokali) smejo biti odprte: 1. v bivši ljubljanski oblasti: a) stalne prodajalne celoletno od 5. do 3413. in od 17. do 19. ure, b) mesarske stojnice in baraike smejo obratovati celoletno od 5. do 14. ure. 2. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 5. do 11. in od 16. do 20. ure. 3. v čabarskem srezu: celoletno od 0. do 12. in od 14. do 20. ure. Člen 9. Mlekarne smejo biti odprte: poleti od 5. do 22. ure, pozinii od 6. do 21. ure. One mlekarne, ki prodajajo poleg mleka in mlečnih izdelkov tudi druga živila, imajo obratovalni čas odmerjen po členu 2. Clen 10. Poslovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, po vežah, hodnikih in barakah ni dopustno ob času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago. Izjemoma se dovoljuje trgovcem, ki se bavijo ;iridjučno s prodajo presnega sadja in presne zelenjave ter trgovcem a slaščicami, obratovanje na stojnicah jn drugih zgoraj navedenih prostorih poleti in 'pozimi od ti. do 20. ilire. oe proddjajo1 poleg navedenih Se druge predmete,7 velja .za njihove obratovalnice Easj kakršen je določen za vse druge trgovinske obratovalnice. Člen 11. Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah in hišah je po 18. uri prepovedano. Navzlic temu je dopustno prodajanje novjn, revij in časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač/ alve ln sladoleda, presnega m posušenega sadja in kuhanih klobas po ulicah do 22. ure. Po javnih lokalih se smejo prav takoi do 24. Are prodajati' novine, revije in časopisi,-* kočevski predmeti, cvetlice, podelano1 sadje in presno sadje Ves 'čas, dokler, so javni lokali odprti. f Člen 12. Okrepčevalnice, vinarne in žga-njarue in sploh obratovalnice,; v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzla jedila izključno za konsuin v lokalu, smejo biti odprte od 7. do 21. ure. če pa se točenje izvršuje v obratovalnicah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala, velja za te obratovalnico v člen« 1., odnosno 2. določeni obratovalni čas. člen 13. Točilnice brezalkoholnih pijač, javne kuhinje, mlečne okrepčevalnice smejo biti odprte poleti od 5. do 22. ure, pozimi od"T8. do-21. -ure. ....... Člen 14. Bančni zavodi, posojilnice in zavarovalnice smejo biti odprti celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure; če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno neprestano obratovanje, pa celoletno od 348. do 14 ure. V čabarskem si«' zu: celoletno od 7.'do 20, ure. Člen l'5i Pisarne industrijskih podjetij, veletrgovine brez nadrobne prodaje, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin in blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za posamezna teh strok ali posamezno podjetje uvedeno neprestano poslovanje, celoletnoi od 348. do 14. ure. V ča barskem srezu: celoletno od 7. do 20. ure s poldnevnim odmorom, nepretrgano poslovanje celoletno-' od 548. do 14. ure. Člen 16. Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga smejo obratovati poleti od 5. do 20. ure, pozimi od 6. do 19. ure. V čabarskem srezu: celoletno od 7. do 20. ure, pri osemurnem delavniku pisarniškega osebja. Zunanji posli teh podjetij se morejo vršiti 12 ur dnevno brez prestanka, za primer potrebe pa more biti poslovanje podaljšano do 22 ure. Člen 17. V času, določenem za opoldanski odmor, je v krajih, v katerih to ni dopust- no že po predidočih določilih te naredbe, obratovanje dovoljeno: 1. za odprte stojnice in krošnjarje, 2. za slaščičarske prodajalnice, če so združene s slaščičarskimi obrtnimi delavnicami, 3. Za ostale obratovalnice: a) ob dneh letnih in mesečnih sejmov, b) ob dneh tedenskih sejmov, toda največ trikrat tedensko, c) na soboto pred Veliko nočjo in binkoštmi in na dan pred božičem, d) na veliki četrtek v srezu murskosoboškem in e) z dovoljenjem pristojnega prvostopnega občeupravnega oblastva, kadar je to potrebno, da se prepreči kvarjenje blaga zbog atmosferskih vplivov. Obrtne obratovalnico. člen 18. Obrtne obratovalnice smejo, v kolikor ni določeno v naslednjih členih drugače, biti odprte in sicer: 1. v bivši 1 j ubij anski oblasti: celoletno od 7. do 12 in od 13. do 18. uro. Obratovalnice strok, navedenih v členu 23. odst. 1. uvodoma navedene ministrske uredbe od 7. do 12. in od 13 do 16. ure. Obratovalnice strok, navedenih v členu 23., odst. 2., iste uredbe od 7. do 12. in o.d 13. do 17. ure. 2. v bivši mariborski oblasti:'v vseh mestih in trških občinah oblasti, vštevši Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto ter predmestne občine Krčevina, Lajtersberg, Po-trešje, Studenci, Tezno iz mariborskih srezov, kraji: Breg, Gaber je, Leve in Zavodno iz celjskega in občina Breg iz ptujskega sreza celoletno od 7. do 12. in od 13. do 18. ure 3. v čabarskem srezu: od 7. do 12. in od 5414. do 34 21.. Obrtne obratovalnice v vaseh cele banovine smejo biti odprte neomejeno in zanje ne. veljajo določila te uredbe glede odpiranja in zapiranja obratovalnic ob delavnikih. člen 19. Brivske, frizerske, lasuljar3ke in kozmetične obrtne obratovalnice smejo biti odprte; 1. v bivši 1 j ub 1 j-a n s-k.i oblasti: a) v mestu Ljubljana od 348. ; do 12. in od 3414. do 19. ure, ob sobotah ic | dnevih pred prazniki pa eno uro dalj; t. j. j do 20. ure. b) na. periferiji ljubljanski, t. j, i v občinah Moste, Vič in Zgornja šiška ! tako, Zkakor v Ljubljani; le ob sobotah in dnevih'pred praznikih nepretrgoma od.548. do 21. ure. c) povsod in drugje od 7. do 20. ure, ob sobotah in dnevih pred prazni: ki pa od 7. do 21. ure. 2, v' bivši mariborski oblasti: poleti od 7. do 5413. in od 14. do 19. ure, pozimi od 348. do 5413. in od 14. do 19, ure, s pristavkom, da smejo obratovati: a) ob sobotah in dnevih pred sobotnimi prazniki do 21. ure brez opoldanskega odmora, izvzemši obratovalnice v mariborskih predmestnih občinah Krčevina, Lajtersberg, Pobrežje, Studenci in Tezno, kjer so zapirajo ob 20. uri. b) ob dnevih pred ostalimi prazniki do 20. ure brez opoldanskega odmora in c) nd veliki petek, petek pred binkoštmi. prez&dnji dan pred božičem in no Silvestrovo do 21. ure. 3. v čabarskem srezu: celoletno od 7. do 13. in od 14. do 20. ure. V sobotah in dan pred prazniki-smejo -poslor vati do 21. ure, a pred božičem, Veliko nočjo in binkoštmi do 22. ure. Poldnevni odmor ni predpisan v sobotah in na dan pred cerkvenimi prazniki, ua -katere morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. Člen 20. Čistilnice in likalnice Obleke in perila smejo obratovati obsobortah in pred prazniki, ob katerih morajo biti ves dan zaprte, do 22. ure. V čabarskem srezu smejo obratovati v istem času kot brivnice Člen 21. Fotografske obratovalnice smejo biti odprte od 8^ do 13. in od K14.- do 19, ure. 4 <*• -v:;, .•...% , .i* Člen 22. Kovaške in kolarske delavnice smejo obratovati celoletno od 6. do‘12. in od 14. do 18. ure. Podkovanje konj in živine je dopustno obvs&kem dnevnem času od 6. do 20. ure. člen 23. Opravljanje obhodnih obrtov (brusaSkega, dežnikarskega, steklarskega, vezenja loncev in drugo) je po l&.ura ps*-povedano. - t ■*p jr J člen 24.- Preko določene meje, in sicer največ za dve uri zvečer, v nobenem primeru pa preko 22. ure, smejo biti vse trgovine in obrtne obratgvaloioe odprta; a) dan pred sv. Kralji, pred, f božičem, velikonočno nedeljo in ob dneh letnih in mesečnih sejmov, b) z dovoljenjem prvostopnega obče-upravnega oblastva po dneh pred velikimi narodnimi shodi. ,■ ,.. Člen 25r 'V kopališčih in letoviščnih krajih: na Bledu, Boh. Bistrici in ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Dovjem, Mojstarpi, .v^Dol. Toplicah in Laškem* Rogaški Slatini in Dobrni smejo biti trgovske, in obrtne obratovalnice odprte poleti za čas, dokler traja sezona, od 7. do 21. ure in kolikor niso določene s to naredbo posebne ujame. mm m B. Ob nedeljah. člen 26. Vsg 'trgovine'in- obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, le kolikor niso dovoljene s to naredbo izjeme. člen 27. Kljub predpisu predhodnega člena smejo ob nedeljah .biti odprt« a) ves delovni ča a: 1. kavarniške, restavracijske, gostilničarske, krčmarske in hotelske obratovalnice, 2. .obratovalnice, ki se bavijo izključno a točenjem brezalkoholnih pijač. 8. slaščičarne.: v, arvezi ali ne v zvezi s prodajanjem alkoholnih/in nealkoholnih pU*& 4. javne kuhinje, točjlnice brezalkoholnih pijač, obrati, kjer se prodajajo čevabčiči, mlekarne. 5, prodajalnice časopisov in re^ vij, 6. fotografska podjetja. 7. obratovsiF nice za pogrebno oprano. V krajih, kjer ni takih posebnih obratovalnic, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pOgre#-no opremo. 8. barake in šotpri pri cerkvah zaradi prodajanja nabožnih sliki knjig hi drugih nabožnih predmetov, igrač, metiičar-skih izdelkov sladoleda, kruha, jedi in Pijače, hladilnih brezalkoholnih pijač ob vedskih proslavah, ko se ljudstvo v izrednem številu zbira iz daljne Okolice. V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebival«! smejo biti ob teh dneh odprte vobče vse trgovinske in obrtne obratovalnice. 9. vife trgovine in obrtne obratovalnice: a) če je ob teh dneh letni sejem, b) poslednjo ntj-deljo pred božičem-, c) če je praznik, ko morejo biti obratovalnice zaprte ves daa, na soboto ali ponedeljek, d) ob višji siti, e) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih občinah stanovalci selijo in je nadel j a na poslednja dva dneva ali na prv«i tri dni v me3ecu. 10, na božji poti na Brezje je prodajanje svetinj, odpustkov in medičarskih izdelkov dovoljeno od 7. do lTj,’ ure, b) do 14. ure obratovalnice',' i# katerih se - prodajajo gostom za takojšnji kpnsum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne pijače * omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo zunaj obratovalnice prepovedana. c) dopoldne. 1. podjetje za natovarjenje in raztovarjenje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga z vozovi. 2. prodajalnice pekarskih izdelkov. 3. mesnice in prekajevalnice, mesarske stojnice in barake, in sicer od 5. do 10. ure. 4. prodajalnice, v, katerih se prodajajo izključno lahko pokvarljiva živila, kakor: presna zelepjava, presno meso, presne ribe, zakla-n$- perutnina in divjačina, in sicer, od ■$, do 12, ure. '5, cvetličarski obrati, d) s a m o dve uri, t. j. od: 8, do 10. ob nedeljah dopoldne: trgovinske in obrtne obratovalnice. Izvzeti so nastopni kraji, za katere je odrejen popoln nedeljski počitek: a) ve« okoliš policijske uprave ljubljanske, izvzemši vas Dravlje, občina Zgornja; šiška, b)< očine v srezu ljubljanska okolica: Dev. Marija v Polju, Dobranja vas, Kozarje, občina Do^ brovska, občini Ježica in Rudnik, c) mesto KmnjHuv njega okolica v razdalji .6 hm, 4) Maribor in;' občine Krčevina, LajterS-berg, Pobrežje, Studenci in Tezno. Izjem« ne velja za božično, velikonočno in binkošt-no nedeljo in tudi ne za nedelje, na katere se praznuje državni ali. verski praznik, če morajo biti obratovalnice ves dan zaprte^ Člen 28. Brivske, frizerske in kosmetične obrtno obratovalnice* sinejo biti odprte; ob nedeljah do 12. urar kolikor ni4 z določilom predidoČMra člena, točka = a) 9. dovoljeno daljše obratovanje. V primerih izkazane potrebe, posebno v predpustnem času, smejo biti te obratovalnice-v poedinih krajih bivjte .Bjaribprgke oblasti odprte tudi ob nedeljskih popoldnevih od 17. do 19. ure, toda le na prijavo, ki jo vloži pristojna delodajaV ska organizacija najkesneje tri dni popraj pri pirstojnem > prvostopnem občeupravnert* oblastvu, katero prepove tako izjemno obratovanje, če smatra, da-za to ni. tehnih razlogov. U ~v čleh 29. Ob nedeljah je dovoljeno izdeloi-vanje pekarskega peciva, toda samo; I, pekarnam za bolnice, sanatorije; ter pekarnam v zdraviližčihj kopališčih in letovišči!*. 2. pekarskim delavnicam' v krajih, kjer se določa tedenski odmor, ko morajo te obratovalnice biti zaprte,--z» čas od 12. ure v nedeljo do 24. ure v ponedeljek. 3. v^em pekarskim delavnicam zadnji'dan pred božičem. - %- .... ► Clen 30. Ob nedeljah se sme v času, kadar je dovoljeno prodajanje, raznašati pecivo, meso, slaščice in mlečni izdelki it delavnic in prodajalnic po hišah, dočim je ves dan, dovoljeno dovažanje piva, ledu, s«r davice, mineralnih vod, brezalkoholnih pijač in sličnih proizvodov. vČlen $1. V3atfo krošnjarjenje je ob ne-deljah prepovedano. Izjemoma se dovoljuj« tudi,ob teh dn«h ,v*s diyi do 22. ure-,prodar jati po ulicah ia po javnih lokalih cvetice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posuleno sadje, kakor tudi kuhane klobase, in sicer če se omejuje to prodajanj? samo na te predmete, poleti pa ob istih ppgojih ge l?rezalkohovlne pijače, alvo, sladoled in ostale medjijarske izdelke. Prod*-jati po ulicah in javnih lokalih novine, re- vi je in časopise je dovoljeno *ob teh dneh do 23. ure. Člen 32; Kolikor ne navaja naredba v tem pogledu posebnih določb, veljajo glede odpiranja in zapiranja ob nedeljah za obratovalnice, ki smejo v nedeljo biti od prte, isti predpisi, kakor za delavnike. C. O b praznikih. Člen 33. Ob državnih praznikih mora pozvati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah: a) ves dan:.l, na dan ujedinje-nja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra). 2. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. decembra), b) v času. med slovesno Službo božjo, a največ 2 uri, po odredbi prvostopnega obče-upravnega oblastna. 1. na Vidov dan (28. junija). 2. na dan vseslo-va»«kib.;apostolov CirAla in Metoda. člen 34. Prav tdko morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte ob teh RALDA-KONTB 8TRACS JU URN ALK ŠOLSKE ZVEZKE-MAFE i IZ0ELU3E SOLIDNO = m V5EHVRSTP0F0T06RRFI3RH ALIR15BRHV-EMIAUVEČBARVAH = KONKURENČNE CENE = SMŠŠHR verskih pravnikih, v loetfkor iriso ddk>6ene izjeme s to naredbo, in sicer: a) ves dan v bivši ljubljanski in mariborski oblasti: 1. na Novega leta dan (1. januarja). 2. na dan sv. Treh Kraljev (6. januarja). 3. na vel. petek v srezu murskosoboškem. 4. na dan sv. Rešnjega Telesa. 5. na dan Vseh svetnikov (1. novembra). 6. na božični dan (25. decembra), v čabarskem srezu: a) za katolike: \. na prvi dan božiča. 2. na novega leta dan, 3. na Telovo. 4. na dan Vseh svetih, b) za pravoslavne.: 1. na prvi dan božiča. 2. na bogojavljanje. 3. na dan sv. Save. 4. na vel. petek. 5. na spasov dan b) popoldne — za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast: 1. na praznik sv. Jožefa (19. marca) z omejitvijo, da to ne velja za Prekmurje. 2. na praznik jmebohoda. 3.. na da« sv. Petra in Pavla (29. junija). 4. na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta). 5. na praznik Marijinega brezm. (spočetja (8. decembra). ;— v čabarskem srezu: a) za katolike: 1. na Spasovo. 2. na dan sv. Petra in Pavla. 3. na. veliko Gospojnico. 4. na brezni, spočetje Marijino. 5. drugi dan božiča, <5. drugi dan Vel. noči. 7. drugi dan binkošti. Člen 35. Določbe, čl. 27, 28, 30, 31, in 32 veljajo analogno tudi za praznike, izvzem-4i božični dan. člen 36. Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in praznikih, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, vsako klanje živali in perutnine v času, dokler so obratovalnice odprte, razen če gre za zakol v sili. č. Obče odredbe. Člen 37. V času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Stranke, ki so v tem času 3e v obratovalnici, morajo biti postrežene. Lastniku obratovalnic in njegovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati in delati y obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta. Člen 38. če se opravljajo v enem lokalu alj v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, posli različnih vrst, za katere je s to uredbo določen različen delovni čas, ver Ijajo za take obratovalnice strožji predpisi. Isto velja tudi za primer, da je katerikoli v čl. 37. in 38. navedenih praznikov v nedeljo. člen 39. Za trgovinske obratovalnice se smatrajo po tej naredbi tudi zadružne obrtne in industrijske obratovalnice. Člen 40. Glede delovnega časa pomožnega osobja v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah veljajo določbe v čl. 22. do 36. min. uredbe. Člen 41. Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra; za zimo čas Od 1. oktobra do 31. marca. Člen 42. Predpisov te naredbe ni uporabljati: 1. na gostilne, kavarne, restavracije •in hotele, za katere urejajo otvarjanje in zatvarjanje posebni predpisi občih upravnih oblastev. 2. na samostalne male prodajal-nice tobaka (trafike), če se razen tobačnih izdelkov, kadilskih potrebščin, kolkov, taksnih papirjev, poštnih znamk, dopisnic in razglednic, srečk razrednih loterij, časopisov in revij ne prodaja v njih nobeno drugo blago; .zanje veljajo predpisi mono-polske uprave, če pa se te prodajalnice ba-vijo tudi s prodajanjem drugih potrebščin, ne smejo prodajati teh predmetov v času, ko so zaprte trgovinske obratovalnice v do-tičnem kraju. 3. na mlekarne. 4. obratovalnice v zgradbi železniških postaj in na iz.-letnižkih ladijah. f». na podjetja za prevažanje oseb in javno potrežništvo. (!. na pot-niško-turistovske biroje za prodajo kart, garaže in lokale, kjer sc prodajajo avtomobili. 7. na dela ob prevažanju lahko pokvarljivega blaga in živih živali. 8. na prodajo čaja, čokolade, kolačev, slaščic in sličnega blaga v bioskopih, koncertnih dvoranah, gledališčah, zabaviščih in podobnih lokalih, kamor smejo prihajati samo osebe, ki so plačale vstopnino. !). na popravljanje motornih vozil in avijonov ob nonadni pokvari in na njih. oskrbovanje s potrebnim materialom. 10. na čiščenje obratovalnic, nameščenje izložb in posle v višji sili. 11. na delo ob inventariziranju, to le z dovoljenjem pristojnega prvostopnega upravnega oblastna. Za prodajanje na trgih ob sejmih jn ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pirstojnih oblastev za urejanje tržnega prometa. rim poročila D. Kazenske odredbe. člen 43. Lastniki obratovalnic, ki P motivno predpisom te naredbe obratujejo izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo od Din 50 do 3000 sorazmerno z obsegom obratovalnice. Prekrške predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna obča upravna oblastva. Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh po priobčitvi na kraljevo bansko upravo dravske banovine, koje odločba je izvršilna. V primeru neizterljivosti se denarna globa aprenreni v zaporno kazen analogno predpisom veljavnega obrtnega reda. Pravica, naznaniti pre-kršitev predpisov te naredbe gre vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. Člen 44. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri kraljevski banski upravi dravske banovine. K. Končne odredbe. Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Z njo^se nadomesti naredba bivšega velikega župana ljubljanske oblasti z dne 21. decembra 1928, O. br. 2316/175, in naredba bivšega velikega župana v Mariboru od 31. julija 1928, O. br. 2060/1, in izgubi veljavnost ‘ža čabar-ski srez naredba bivšega velikega župana primorsko-krajiške obalsti z dne 14. oktobra 1929, br. 36.843. t Ban: Sernec Dušan s..r. Tržne cone v Ljubljani, dne 15. maja 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22 Din, ,11. ‘20. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18—20 Din, II. 16 do 18, ITI. 12—16, jezika 17—20, vampov '10, pljuč.6—,8, jeter 16—20, ledic 18 do 24, možganov 20—-25, loja 5—12. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24 d>> 25 f)iu, II. 20—22, jeter 25—ISO, pljuč 20—22. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. 25 Din, II. 22—24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—40, parkljev 6, slanine trebušne 19—20, ribe in sala 24, slanine domačih prašičev 21—(22, mešane 22—23, na debelo 23, •masti 24—25, sunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25—28, parkljev 8—10, glave 10—12, jezika 30. — Drobnica: 1 kg košt Timovega 14—15 Din. jagnjetine 18 — 20, kozi ičevine 25. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. ,10 Diin, II. 8. — Klobase: 1 kg krakovskih 42 Din, debrecinskih 42, hrenovk 80—34, safalad 30—34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25. — Perutnina: Piščanec majhen 47—20 Din, večji 25—30, kokoš 30—45, petelin 30 ME»KUR< kot leteli« Ib U.karj.: O M1CBALEK, Ljubija - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 DL NADSTR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CRN AH: ODJEMALKE KNJIŽICE RISALNE BLOKE I T. D. ‘■Al Olu •"'* . MARIJA KRENNER, vdova ravnatelja. VELCtROOVINA kolonijam« In ipocorljsfco rob« IV A, N LJUBLJANA postroSba! MERKUR LJUBLJANA-GREG0RCICRIA23 ,_____-Telefon 2552--------- KniiaB« čaoosise, ra.ua 9, viziKie, raemorando4