»MUHH.ruinii.-a Velja v Ljubljani in po pošti: :clo leto pol teta . letri let* , ta Ricsec K 350-» 189 ■ n 90'. 30'- C8loletno polletno . četrtletno. Za inozemstvo: V leto ... K 4C3--pol vftfi .... ?riri Uta yorom regenta. Na četrtkovi seji se določi dnevni jed ter izvolijo ustav *"• imunitetni ten administrativni ča. da morajo poslanci priseči kralju, sicer izgube mandat, in določba-, da ie za sprejem ustave zadostna navadna večina. S tem bi se ustava usilila, ne pa stvorila v medsebojnem sporazumu. Zastopniki so sklenili več resolucij, ki jih bodo poslali vsem političnim strankam v konstituanto. V prvi resoluciji tolmačijo državno-pravdno stališče stranke ter se sklicujejo na sklepe velike skupščine dne 8 decembra v Zagrebu. V drugi resoluciji dokazujejo, kako bi mogla konstituanta ščititi seljačke interese. Nato so sledila poročila onih poslancev stranke, ki so bili v Beogradu. Poročila so se vzela z odobravanjem na znanje. odbor ter odbor za poslovnik. V petek se bo razpravljalo o poročilu verifikacijskega odbora. Po debati o tem poročilu se seje odgode naj-brže za mesec dni. Beoorad. 10. fon. (Izvrno poro-ci.c.) Odbor za ustavo bo mogel končati svoje delo v 15 do 20 dneh. Potem se prične v konstitunnti prvo čitanie ustave. ODSTOP POSLANCA DR. TAVČARJA. V včerajšnji izdaji „Slov. Naroda" objavlja posl. in ljubljanski Zupan dr. Ivan Tavčar svojim volilcem oklic, v katerem pojasnuje svoje stališče do poslanskega mandata v ustavotvorni skupščini- V oklicu izjavlja. da mu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi vršil poslansko dolžnost tako, kakor bi bilo treba in da so mu zdravniki v interesu njegovega zdravja nasvetovali. _ naj odstopi od poslanske dolžnosti. Najhujše, pravi dr. Tavčar, ga ovira pri iz* vrševanju poslanske dolžnost) železniška vožnja v Beograd in iz Beograda. Ker pa noče biti poslanec samo na videz, so svojim volilcem zahvaljuje za zaupanje ip prijateljstvo, s katerim so ga počastili ;za časa volitev, ln prosi, da v bodoče zaupajo njegovemu nasledniku, prof. Reisncrju, kateremu predaja mandat. KONSTITUANTA IN KOMUNISTI. Beograd, 10. ten. (Izvirno poročilo.) Po vsem izgleda. da se lcon-slituanfa otvori 12. t. m. s prestolnim govorom regenta. Danes so poselili komunistični poslanci dr. Simo Markovič, Filip’ Filipovič n Pavle Pavlovič prededmka dr. Ribarja. Izgloda, da; komunisti prihodnji seji kmistituanti; ne bodo omostvovtlli. PROTIČ NI IZSTOPIL IZ RADIKALNEGA KLUBA? IJDU Zagreb, 10. jan. Današnja „Ri}eč“ demenKra um podlagi informacij iz verodostojnega vira vest, da je Stojan Protič izstopih iz radikalne stranke. D'ANNUNZI.IEVC! PREGNANI S KRKA. Bakar. 10. ian. (Izvirno poročilo.) Od včeraj zopet Dosiuje direktna brzojavna zveza z otokom Krkom. Otočani so itak že skoro popolnoma iztrebili d’ Annunzijeve zalege. Pregnali so ardite iz vseli niotraniih naselbin in jih potisnili na Krk. kjer so jih v>eli v zaščito regularni italijanski voiaški oddelki, ki so se med tem izkrcali. Arditi se preoelleio s Krka deloma na Reko, deloma v Opatijo. EVAKUACIJA REKE. LDU Opatija, 10. jan. Z Reke Je odšel nadaljuj transport legionarjev. Doslej Jc odpotovalo z Reke nad 2000 legionarjev. Tudi vse vojne ladjo so zapustile luko. Nekaj legionarjev, ki niso Rečani In ki niso podvrženi voJa?k| dolžnosti jo zaprosilo za dovoljenje, da ostanejo v mestu. Potrjuje so- vest, da zapusti D’Au:iuuz!o Reko šele po odhoda vseh legionarjev. Dalje se Javlja, da se legionarji, ki so Imeli zasedena otoka Krk ln Rab, na podlagi dogovora prepeljejo v Reko. KOMANUDI — NOVI FINANČNI MINISTER. Beograd, 10. Jan (Izlvrno poročilo.) V političnih krogih menijo, da prevzame II-nančno ministrstvo prot. Kosla Koinanu.1L Voja Velfiiovlč Je definitivno odklonil vstop v vlado. TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Rim, 10. jan. (Izvirno poročilo.) Rimski listi prinašajo članke o pogajanjih za trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. „!dea Nazio-nale“ objavlja, kar pišejo o tem jugoslovanski listi. ŠVICARSKI ČRKOSTAVCI PROTI KOMUNISTOM. LDU Curih, 9. jan. Pri številno obiskani generalni skupščini socialdemokratskih tiskovnih organizacij v curiškem kantonu Je blio oddanih za socialdemokratsko tendenco 350 In za komunistično 125 glasov ZDRUŽITEV ČEŠKIH IN NEMŠKIH KO-MUNISTOV NA ČEŠKEM. LDU Praga, 9. jan. »Pravo I.ldn« javlja, da zborujejo danes v Llbercu zasico-nikl nemških ln čeških komunistov In da so bodo pogajali glede ustanovitve skuoiic komunistično stranke. Dolžnost pozitivnega dela. Opozorili smo te dol že ponovno vladno kroge, da naj nastopajo dalekovklno v najnovejšl borbi začeti proti komunizmu. Vlada jo s svojim nastopom proti komunizmu sprejela moralno obveznost, bojevati boj proti destrukciji ne le z brahijaina sito, marveč tudi s konstruktivnim poseganjem v socUaluo gospodarske probleme, od katerih razrešitve zavlsl ozdravljenje našo družbe In konec občne nezadovoljnosti. Borba proti komunizmu jo danes mednaroden pojav, k) se vrši v vseh državab. En del* borbe se Jo vršil na bojnih poljanah Poljske; ta je prenehal v korist proti-boljševizmu.. Drug del se vrši na nasilen notranji m;čln, danes v Jugoslaviji, včeraj na Češkem, predvčerajšnjim v Nemčiji, v Italiji in drugod. Ml ne mislimo delati naši državni oblasti nlkake krivice, zato odo. h. a varno, da Je nastopila energično, ako se jo bilo res bat) prevratnih poskusov. Saj so zavedamo, da se ekstremni komunistični elementi niso pripravljali, da bi ravno z rokavicami ravnali c drugače mislečimi sodržavljan). Važno za naše stališče je zlasti uver-jenje, da bi pomenili pri današnji mednarodni konstelaciji komunistični prevrati, posrečen? aU ponesrečeni, za nas nepopravljivo narodno nesrečo. Zato komunistično načrte tudi mi odklanjamo. Toda pri vsem tem se Jasno zavedamo, da obstoja še tretjo bojlštjp proti komunizmu, In da Je to tretje bojišče najodločllncj- še. To bojišče Je ozdravijenj« družabnega zla sedanje dobe. Tu se mora država potruditi z uajvcčjiin naporom, da obvlada položaj ln da zboljša socljalni In gmotni položaj delavstva. Le takrat, ako bo šlo *o socijalao delo vsporedno z ostrimi upravnimi odredbami, bi imela vladna akcija trajen uspeh. Prevdamejšl in zmernejši delavski krogi so bodo potem preoriJenthali v smeri na desno In se združili v zmernejših ln evolucijskih socijallstlčntli organizacijah. Ravno to kroge pa mora vlada podpreti s tem, da jim pomaga tam, kjer so pomoči najbolj potrebni hi zato za njo najbolj dovzetni, v vprašanju materijalnlb življenskij pogojev. Zavedamo se, da Je kriza naše dob svetovna. Ne rešuje sa samo pri nas. atn< pak v celem svetovnem gospodarskem Pt-Iožajo. In m rešuje se skokoma In me n; -silno, umpak postopno. Toda politike fcaiur So — trboveljska pogajanja In zlasti radarski predlog, da se vpeljejo premijo n zvišano produkcijo, so moment!, ki bi lita vlada ne smela zamuditi. Priznavamo možnost, da nastopi potreba, da vlada s silo varuje svojo avtoriteto, a to le takrat, kadar so vsa druga sredstva Izčrpana In kadar je ta potreba stvarna, ne samo formalna. A vedno Je treba skrbeti za ravnovesja z delom za -na-terljelno ozdravljenje. Le v te-- s-lečaj« more vlada računati na uspeh tvojega na-| stopa proti komunistom. NOVA PODRAŽENJA V AVSTRIJI. Dunaj, 10. Jan. (Izvirno poročilo.) Jutri ob štirih popoldne se sestane glavni odbor narodne skupščine. Državni, občinski in poštni: nameščenci ter železničarji In na-moščcnl tehnične unije so stavili vladi nove zahteve, Vlada pa stoji na stališču, da brez kritja izdatkov ne more ugoditi novim zahtevam. Kakor se doznava Iz političnih krogov, bo vlada predložna glavnemu odboru predloge gledo zvišanja ne samo brzojavnih, telefonskih In poštnih pristojbin, ampak tudi osebnih železniških tariiov, cen tobačnih Izdelkov, ter vseh državnih monopolov. To zvišanje bo precejšnje, da se dobi kritje za povišanje plač nameščencev. Dunaj, 10. jan. (Izvirno poročilo.) No-coj se vrši seja ministrskega sveta, ki so bavl z zahtevami glede plač poštnih ln drugih nameščencev. REGENT MED BOSANSKIM NA-DOM. Sarajevo, 10. Jan- (Izvirno poročilo.) Regent Aleksander in kneginja Jelena sta danes obiskala frančiškanski samostan v Fojnici, kjer ga je^ pričakovala velika množica hr-vatskega naroda. Fojnica in okolica sta namreč popolnoma hrvatski. V sarajevskih političnih krogih pripisujejo temu posetu poseben pomen. V samostanu si je regent ogledal znamenito knjižnico, ki ima več originalnih važnih rokopisov. Pri tej priliki ie regent odlikoval gvardiana samostana Fra Bujiniča in pisatelja Fra Miju Batiniča, ki mu je poklonil svojo knjigo o zgodovini svetovne vojne. V samostanski cerkvi se je nato vršil svečan ,.Te deum" RAZDOR MED ZAGREBŠKIM SOXOLSTVOM. Novo sokolsko društvo. LDU Zagreb, 10. jan. Včeraj so ie vršila ustanovna skupščina novega sokolskega društva v Zagrebu, ki so ga osnovali člani, kateri so izstopili iz sedanjega sokolskega društva radi političnega nesoglasja. Za starešino novega sokolskega društva ie bil izvoljen vscnčiiiški profesor- dr, Lazar Čar. MILAN PRIBIČEVIČ TEŽKO OBOLEL- LDU Zagreb, '10. jan. Poslance Milan Pribičevič je težko obolel tako, da bo moral potovati na Dunaj v svrho preiskave po zdravnikih — specialistih. BIVŠI CESAR KAROL OBOLEL- Dunaj, 10. Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja današnja »Montags Zcltunz«, Ja bivši cesar Karol na Izletu v Graitbundcnu obolel za težko Julleuco, LIKVIDACIJSKA KOMISIJA A. O. BANKE. Dunaj, 10. Jati. (Izvirno poročilo.) Kon-iercnca o likvidaciji Avstro-ogrske banke, ki se vrši 13. tm., se ne'bo bavila samo z mortalitetami likvidacije, temveč tudi c droglml vprašanji avstrijskega finančnega gospodarstva. Konferenca bo sklepata o končnoveljavnem sporazumu glede načina likvidacije. Konferenci bodo prisostvovali zastopniki narodnostnih držav in reparaclj-ske komisije, V tukajšnjih finančnih krogih krožijo vznemirljive vesti o sklepih kon-ference, ki zelo neugodno vplivajo na 11. nančnl položaj. RUSKA POGAJANJA Z JAPONCI IN KITAJCL Berlin, 10. Jan. (Izvirno poročilo.) »Pravda« Javila Iz Moskve, da Je kltaTsk| zunanji minister sporočil sovjetski republiki daljnega vzhoda, da Je Kitajska priprav« lična, takoj vpostavitl trgovske odnošare s sovjetsko republiko daljnega vzhoda. Isti list javlja Iz Vladivostoka, da se vrše med sovjetsko republiko ln Japonsko pogajanja za vzpostavitev trgovinskih odno. šajev med obema državama. PASIC VABI PONOVNO ZEMLJORAD-NIKE. Beograd, 10. Jan. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne Je Pašlč povabil predsednika zemljoradnlškesa kluba Laziča k sebi, j Ker pa g. Laziča ni v Beogradu, ga Jo po-; setll posl, Fraelč. Pašlč Je zettiljorerhdke ponovno pozval, naj vstopijo v vlado, to i sicer v interesu dela v konstltuaptl hi v i interesu ustave. G. Eranič mu Je Izjavil, da bo vse predložil svojemu klubu ln nato sporočil g. Pašiču klubov sklep. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 10. januarja. Valute in devize. Praga: dinarji 221, marke 221.23, i švlc. franki 1353 50, lire 392.50, Iranc. Iran-ki 525.50,, funti 3 K50, dolarji 87, avstrijsko krone 12.62'/s, poljske marke 10. Dunaj: dinarji 1748—1768, dobsrjl 673—677, franc. Iranki 4040—1080. švicarski Iranki 10.450—10.500, češke krone 771 -777, madž. krono 117—119, lire 2325 — 2345, cemško marke 953.5 —959.50, poljske marko 91.75—93.75, iuntl 2470—2490. Curih: Berlin 8.95, New York 651, j London 23.63, Pariz 38.60, Milan 2? 40, Praga 7.35, Budimpešta 1.071/«. Zagreb 4.20, Varšava 0.95, D upaj 1.40, avstrij. krone L Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1040— 1 ICO, Jadranska 1800—0. Jugoslovanska 598—601, ljubljanska kreditna 900—915, Praštcdlona 9150—9200, RUečka ptičk« 52» -528,. Ob zasedanju logaškega ozemlja. Javnosti; se doseda* uradno Se ni Drav nič SDoročilo o DriDravah za zasedbo lo?aškeea ozemlia in zasedanju samem, ki se vrši te dni. In vendar imaio naši državliani velik interes na tem. kako se stvar rešuje, da ne bomo z izvršitvijo rapallskc oosrodbe zonet še boli udarjeni. — Poroča se namreč, da Italiiani že nostavliaio meinike in določalo tako nicio. ki kosa in reže naša posestva tako krivično, da bodo posamezni posestniki, na tudi cele občine oropane svoiih nosestev in eozdov. Nekateri naši liudie ne bodo imeli niti polena za oveni in se bodo morali radi oomanfomia neobliodno potrebnega lesa izseljevati. Tudi se čiiie. da namerava vlada prestaviti vse naše tranzitne urade onkrrd mele! Veliko vorašanle le. ali bodo tnovll naši uradi ca tuli zemiii svobodno in v našo korist vršiti svivo službo. Kako se te vodilo našim uradom »n našim državlianora pod italijansko upravo, smo videli v okupiranem Logatcu. Tisti, ki delajo nato. da se nal vse preseli v oodročlo Italiiansk uprave (v Postoino) nal pomislilo, če bo to našemu narodu v prid ali v v škodo? Ce bodo naša uradi res prestavjieni na Italijansko ozcmlie. bo to koristilo same Italijanskemu »zavezniku«:. Mi oa bomo pri celi zadevi z morebitno trgovsko ali druge vrste zvezo igrali zelo podrejeno vlogo. Odločuiočeea pomena bo samo italiiansk! velekapital. Kapital le mednaroden, zato ga podpiralo v_et!aki povsod vzajemno. Opozarjamo merodaine činitelie na ! spletkarstvo planinskega kneza Wln- j dischgr£tza. Id se na vse pretege trudi, da dobi Itaiiia čimveč ozemlia z gozdovi in posestvi jugoslovanskih državljanov. Naloga naše vlade mora biti stremltenie za izbolišame stania našega ljudstva, še ie čas. da se zamujeno popravi v zadniem trenotku. Odločujoči faktorii nal poležal prav dobro premislilo in uvažuieto dejanske potrebe našeca naroda. Upoštevalo in uvažuielo nal držvnr koristi, sicer bodo deležni nrav istega oro-kle-is'tva. s katerim ni štedil Italili Izročen jugoslovanski narod pri naših delevatih. ki so sklenili sporazum v Siniti Marhceriti. — Notranlec. Položaj v Beogradu. Beograd. 8. lan. 6.. 7. In 8. jan. se politični poloZal v Beogradu ni izpremenil. Demokratski klub le glede vprašanja port-felia finančnega ministra ostal pri istem stališču, kakor se ie ugotovilo na seii dne 5. t. m. Milorad Draško-vič bi imel zasesti finančno ministrstvo a na njegovo mesto bi stopil kot minister za notrania dela Svetozar Pribičevič. Nekateri trdilo. da bi postal Liuba Davidovič minister za Doliciio. če bi postal Draškovič finančni minister. Če pa bi Draškovič odklonil, bi se nonud.il resort Kosti Kttmanudiju. Ni gotovo, da bo Draškovič soreiel finančno ministrstvo. Politični krogi z napetostlo pričakujejo odloka klnbove seie. na kateri se to vorašanle reši. Danes se le do-ziialo iz merodalrah krogov, da bi v primeru, da se vorašanle glede kan- dldata za finančnega ministra ne bi moeJo rešiti v demokriškem klubu, demokrati stavili radikalcem predlog. nai se zamenjata dva resorta tako. da se radikalcem odstopi nort-felj finančnega ministra za ministrstvo za agrarno reformo, katero so imeli demokrati v rokah do nastopa Pašičeve vlade. V vprašaniu finančnega ministrstva so radikalci do svoiih listih izrazili želfo. da bi to mesto prevzel g. Draškovič. nieeov resort pa da bi prevzel Liuba Davidovič. Demokrati se bodo o tem izjavili, ko prldeio vsi poslanci v Beograd. 9. t. m. zvečer ie bila sela ministrskega sveta, ki ie traiala dve uri. Obravnavali so tekoče državne posle posebno, kar se tiče položaia v iužni Srb lil. V političnih krogih se trdi. da bodo klubi 10. t. m. začeli delati, ker čaka stranko mnogo posla. Čuie se, da narneravaio komunisti obstruirati d do v skupščini. Vlada ie odločena, da stori potrebno, da se uduši vsak nered. _________ Madžari in Prekmurje. Ob Muri. 8. lan. 1921. Sredi novembra le izšla v Budimpešti 1. številka »Domovine«. — m&szecsne novine za slovenski nd-rod. List ima namen, da vzbula med prekmurskimi Slovenci razpoloženje za Madžare in lih navaia k sovraštvu zoper Slovence in Jugoslavijo. Urednik te brezdomovinske »Domovine« ie prof. Šandior Mikola. Mož le bil svoičas ori madžarski mirovni delegaciji ekspert za Prekmurje. — Fnkrat se mu le posrečilo, da le spravil v »Neue Ziiricher Zeitung« članek o malem norodu Vendov med Muro in Rabo. katerega hočeio Jugoslovani podiarmitl in ki hrepeni Ie ood Madžarsko krono. To je bil menda ves nieeov uspeh. Vrnil se le z dolgim nosom v Budimpešto. Mi niegove osebe ne bi vlačili v iavnost. ker se ni pred prevratom niti zmenil za svoie rolake ter le napravil naši narodni stvar nrav tako malo škode kakor koristi. Po prevratu na ie postal orodie v rokah madžarske vlade in ga sedai plačuie madžarsko zuttanie ministrstvo, ki ima — kakor znano — bogato subvencioniran odsek za propagando v osvobojenih pokrajinah nasledstvenih držav. Z denariem budhnpeštan-ske vlade hoče e. Mikola ustvariti nov »vendski« ali starostov, narod, nasproti kateremu so dosedanii Slovenci — Kratiici. Štajerci itd. Iz-naldba ni nova. ker te Ime »Vend« po zaslugi madžarskih oblasti v Prekmurju že precej popularno. Prof. Mikola orihaia vendar že prepozno, ker se Prekmurski Slovenci vedno boli otresajo madžarskega vpliva in SDOznanla. da je to in onstran Mure enako stari — »szlovenszki narod«. Čudimo sc da niso v Budimpešti vporabili teoriie prekmurskega župnika Košiča, ki jc v šestdesetih letih dokazoval, da so ogrski Slovenci ostanek — Vandalov. Uverleni smo. da renegat Mikola s svoiim ščuvanJom na »Kranjce« | ne bo uspel. Kolo časa se neusmilte-j no vrti — in orekmurski Slovenci J so danes zgorai. renegatl oa spodai! Opozarjamo vlado na ta list. Id ga bodo skušali Madžari vtihotapljati čez meio. Na roko iim gredo tudi ob-meini Nemci, ki razprodajalo list v vseh kraiih. kamor zahaiato naši Prekmurci. Za znižanje cen. Dunaj. 10. ian. Danes se ie v navzočnosti muo-g;h članov vlade pričela e ničeta o ziržaniu cen. za katero ie dala iniciativo zvezna vlada. Zvezni lcancelar dr Mavr ie v svojih izvajanjih poudarjal. da morato samo izdatni inozemski krediti pripeliati Avstriio na pot do okrevania. Poleg teh kreditov se mora še vse storiti, da se državni prejemki izravnajo z izdatki. Potrebne so kar naiostreiše naredbe proti tihotapstvu, verižništvu in naviianiu cen. Na naslednji seil narodnega sveta bo stavben na olasovanie zakonski načrt ki zahteva zoper imenovane delikte denarno kazen v znesku do petih milijonov kron in zapor do 10 let ieče. Razmerje med produkcijo in obrabo se mora znatno urediti in izbolišati. Delavske moči se morajo dvigniti. V meritorni debati 1e izjavil zastopnik nameščenrev lužne železnice in tehnične unije, da so nameščenci sklenili 20. t. m. pričeti stavkati. če se vlada resno ne. prične pečati z naredbami za znižanje cen. Govornik le zahteval, da se za navi-falce cen. tihotapce in verižnike uvede smrtna kazen in kazen z batinami. Če se zahtevam nameščencev ne bi uogodilo. se bosta obe imenovani skupini iziavili. da stojita izven vsega sodstva in bosta lastnoročno in na svoio nest pričeli obešati pri borzi. Nameščenci južne železnice in tehnična uni?a zahtevata upeliavo cenzure za telefon in brzoiav. Če vlada niihnvmi zahtevam do 20. t. m. ne ugodi, bodo nameščene' južnee železnice in tehnične uniie samolastno vpe]?ali cenzuro. Masarykova jugoslovanska promocija. Prača. 9. lan. Danes dopoldne so dospeli v Prago triie zastopniki zagrebškega vseučilišča. rektor dr. Karlo Radoničič s soprogo, prorektor orof. Ferdo ši-šič s seprovo in dr Jurai Maicen. tatnik zagrebške akademije, zastopajoč deklina modroslovnc fakultete. V predsedniškem salonu na kolodvoru so iih prisrčno pozdravili nrof. Riha j in tainik Skracli zastonaioč predsednika. nadalie dr. Chvalkovskv in lc-gaciiski svetnik Šimek, zastopajoč ministra za zunanje posle, potem profesor Spisek, rektor Maroš in dekan modroslovnc fakultete Janko in prof. t Nicclerle ter za Jugoslavijo Dragotin Prochazka. Popoldne so v predsednikovi loži prisostvovali predstavi v narodnem gledališču. V pondelid. ob desetih iih spreime poslanik SHS Hribar in ob ennistih predsednik Ma-saryk. V sredo bodo predsednika Masarvka promovirali za častnega doktoria zagrebške modroslovne fakultete. _____ Volitve v franc, senat. Pariz. 9. jan. »Havas« poroča: Do poju sedemnajstih ie bil znan izid senatnih voK- „Narodna Galerija," Pred dvemi leti ie bilo ustanov-lieno v Liubliaui društvo »Narodna Galeriia« z namesom. zbrati dela upodabljajočih umetnikov slovenskega pokol »enia preteklih dob in iih rešiti popolne nogube: dalie zbirati in nakupovati dela živečih umetnikov in tako ustvariti temelj za Umetno Galeriio! Društvu se le naročilo tekom enega leta otvoritl stalno galeriio. pristopno javnosti: a prva zelo izbmna zbirka sicer ni veoia kot k c>.na privatna zbirka, vendar le že v tem obsecu dosegla dvoie: prvič izrazilo kaže tip slovenske moderne umetnosti in drugič priča, da ie bilo društvo potrebno: ker z malimi žrtvami bi se dala ustvariti historična In umetniška caleriia narodu v nesmrtnost in vzpodbudo. Saj umetnostne galerije so bile in so naldra-goceneSi draeuli v gloriii vsake kulture! Društvo ie v svrho pridobitve novih članov priložilo mesečnikoma »LUtblianskerau Zvonu« in »Dom in Svetu« letna poročila prvega poslovnega leta s čeki ln prošnjo za malenkostni letni prispevek tridesetih kr»n: okrog 4000 takih vlog je prišlo naši inteligenci v roke in v teku nfitih mesecev sc ie priglasilo 25 Članov! To ie eno: drugo le temu enako. »Galerija« je odprta dvakrat J tedensko zdai že deset mesecev: v j sredi Ljubljane, na vidnem prostoru ima tablo. . In v teh desetih mesecih jo te Dosetilo od 70.000 mestnih prebivalcev okrog 600! Zdi se nam potrebno. da konstatrramo ti dve dejstvi. k’i spadata v žalostni del naše »Jeulurnosti« in prosimo vse, ki prebere te vrstice in se čutijo količkaj prizadete soričo te žalostne malomarnosti In mlačnosti, da pomagajo izbrisati sled takega obsole. vrednega poi&va in s tridesetimi kronami zidalo na spomeniku naiizrazitelšega glasnika duhovne kulture sebi in potomstvu v ponos. — »Narodna Galerija* v Ljubljani. Sovjetski vlastcdržcL Newyorški list »Assoclation Uni-tv of Russia« prinaša zelo zanimive podatke o vlastodržcih v sovjetski Rusiii. Podatki so. vzeti lz službenih poročil ter nam nudijo sliko, ki kaže. da so sovietske oblasti oonalveč sestavljene iz Židov ter iz neruskih državljanov. Ruski element te zastopan samo sporadično. Svet ljudskih komisarjev, ki štele 22 oseb. tvori 17 žldov. 3 Rusi ln 2 j Armenca. V volnem poverjeništvu, * k; štete 43 ljudi, ie 34 židov. 1 Nemec tev v 88 volilnih okrožjih. Izmed liberalcev sla zonet voliena dva ln dva nanovo, od naprednih republi-kancev 11 zonet in 2 nanovo, od levičarskih rermblik&nocv 11 zonet in 5 nanovo, od radikalnih soclialistov 28 zonet in 4 nanovo, od republikanski sociialistov 2 zopet in 2 nanovo. Treba ie 20 ožiih volitev. Med izvoljenimi so finančni minister Marshall, bivši predsednik Reschanel in bivša ministra Gombes in Doumergue. Volitve v senat so imele dosedai nastopne uspehe: 41 radikalcev in sociialističnih radikalcev: 23 republikancev levice: 13 naprednih republikancev: 6 sociialističnih republi- kancev in 3 svobodomisleci (liberalni). 11 mandatov le še nezasedenih. Pri senatnih volitvah ie bilo izvoljenih 96 senatoriev. Dva izida iz kolonii še nista znana. Mandati so razdeljeni nastopno: Dva desničarska liberalca, trinaist Drocresivcev. 30 levičarskih republikancev. 43 .radikalcev ter socialističnih radikalcev in 8 socialističnih republikancev. --Radikalci in socialistični radikalci so izgubili 9. levičarski republikanci pridobili 8- socialistični republikanci na 5 sedežev. Desničarski liberalci in stranka nroeresistov sta ohranili svoie mandate. Razna poročila. D’ Annanzio spletkari ga naprej. Zadnje vesti, ki so prišle z Reke, potrjujejo, da D’ Annunzio ne namerava Reke zapustiti pred bližnjimi volitvami v ustavodajno skupščino proste države. V gotovih krogih na Reki se celo govori, da bo ta skupščina D’ Annunzia gotovo izvolila za državnega predsednika. O okupaciji Raba. Iz Londona javljajo: Rimski dopisnik Usta »Morning Post« javlja, da je ttailijansfci poslati8c v Beogradu protestiral proU jttgoslovenski okupacij? otrka Raba, ki se je izvršila Se preden to legionarji zapustili ta otok. V Beogradu ugotavljajo, da Je biia okupacija izvršena na ukaz mestnega poveljnika, ne pa na iniciativo lugoslovenske vlade. Promet i Bolgarijo obnovita, Ker je bolgarska vlada že pričela z vračanjem zadržanega niaterljala, Je naša vlada odredila, da se vzpostavi železniški promet z Bolgarsko. Troubrigd«! odstopil. Iz Londona Javljajo: Admiral Troubridge je podal derrsi-stjo kot predsednik podonavske komisije. Na njegovo mesto pride Madžar Mlklos. Položaj Avstrijo. KaKor smo že poro- čali, Je nastopila Avstrija novo leto v naj-žaio&tnejšlh razmerah. Sedaj je že tako da-loč prišlo, da država ne >re več uradnikov točno plačevati, temveč jim je dala L t m. samo delno pdačo. Avstrija je dalje že porabila vos kredit entente za prehrano in tako bo v začetku februarja brez vsakih sredstev, če ji ne bo reparacljska komisija priskočila na pomoč. Vsled tega je razumljivo, da se je prebivalstvo udalo pesimiz-mu, tor da z apatijo sprejema razna poročila kakor n. - *. sprejem Avstrijo v zvezo n u rodov in naznanilo o ostrili ukrepih vlade za znižanje cen. Če še nadalje pomislimo, da umira industrija vklod pomanjkanja premoga in sirovln, ln da je nastala v gospodarskem življenju popolna stagnacija, dobimo vemo sliko obupnega položaja, » katerem se Avstrija sedaj nahaja. * Italijanska prlncezinJa se ženi z nemškim princem. Iz Rima poročajo uradno: V soboto je bila na graščini Aglie v Pie« montu poroka princczinje Bone Savojske s princem Konradom Bavarskim. Prisostvovati so kralj, kraljica, mati kraljica in vsi člani savojske kraljeve hiše ter starš? in sorodnika princa Konrada. Gospodarstvo. ter' 8 drugih tulcev. Rusov v tem poverjeništvu sploh ni. Poverjeništvo za notranje zadeve ima 64 članov. Od teh ie 45 židov. 17 tulcev In 2 Rusa. Poverieništvo za zunanja dela šteie 17 oseb. Med temi le 13 židov. i Rus. 1 Armenec. 1 Nemec in 1 tujec. Zakladnice oskrbuie 30 Hudi. Od teh le 26 židov. 2 Rusa in 2 tuica. Poverieništvo za pravosodje štete 21 članov. Rusa ni v nlem no fcenega. židov le 18. 3 člani pa pripadalo drugim narodnostim. Poverjeništvo za vzeolo ima 53 Članov, med katerimi ie 44 židov. 7 tulcev in ko mal četvorica Rusov. Poyenen:štvo za lavna dela ima 7 židov in 1 Nemca. V 23ih pokrajinskih poverjeni šivih so načelniki 21 ih upravnih le-dinic židie. Bollševiški tisk le ves v židov skib rokah. Časopisov izhaia v vsem 42. od katerih le 41' podietii židovskih. 1 pa nežidovsko. Ne židovski list ie samo oni. ki ga izdaia in ureia Maksim Gorki. Od 23ih članov moskovskega vrhovnega delavskega in voineva sveta ie 19 židov. ostala četvorka so Anmenci in tujci. V celi ruski vladi le samo 30 Rusov. Od 503 državnih naivišiih funkcijonar-iev le 406 židov. Ce človek bere to statistiko, se nič ne čudi. da sc v Rusiii pod židovsko upravo tako imenitno godi-.. DVA GLASOVA O NAŠEM GOSPODARSTVU. Prinašamo izvlečke lz člankov dveh uglednih listov, ki razpravljata o naših gospodarskih razmerah. Opozarjamo na ta zanimiva Izvajanja vse cme »patrijotske« kritike, ki se zgražajo nad stvarno - kritičnimi sestavki našega lista in Jim podtikajo demajteške ln bogvo kakšne namene še. Zagrebški »JutarnJI Ust« od 6. t. m. piše v uvodniku: Jutri pride som (v Zagreb) novi minister trgovine iu atu. akutne okolnosti, ki so značilne za celo stanje našega gospodarstva. Preko poi leta se žc čuti težek zastoj v naši trgovini; konzu-ment je postal vzdržen, cene blagu so poskočile In v mnogih slučajih? postale nedosegljive za kupno moč konzirmenita. V po-četku stagnacije so se začele uvajati nove obremenitve v obliki visokih Izvoznih ln uvoznih carin, ter monopolnih taks. Izvozna trgovina trpt razun teh ovk od prvega časa na pomanjkanju stabilnega programa. Na mestu sistema srečavamo že dve leti cksperlmcnto in improvizacije, tako da smo v Inozemstvu legubfli vso zaupanje. Nedavno Je neka vet tka mlinska Industrija prejela na svoje ponudbe lz Inozemstva odgovor sledeče vsebine: »Vaše ponudbe ne moremo vzeti za padiago pogajanj, ker sc po dosedanjih izkušnjah vladne odredbe slede Izvoza pri vas tako pogosto menjajo; da bi mogli VI in mi biti Izpostavljeni Izgubam.« Naša mlinska industrija ne obratuje proti svoji volji. Morala je zmanjšati svoie proizvajanje tako, da je njena zmožnost na */i svoje proizvodne močd. Podobno je z ki so paddJ na */« proizvodne zmožnosti. Zagrebška tvorni"a kož, ki je prod 1 letom Imela zaposlenih do 2000 delavcev, dela danes s 550 delavskimi močmi Proizvajanje špirita ne naide odjcmal-cerv, zastefl v pivovarski industriji Je popoln, naša lesna Industrija ne more v Inozemstvo vkljub nizkemu stanju naše valute, tako da je pričakovati težko krizo. Naravni spremljevalec kriz in zastoja je brezposelnost, ki pride brez dvoma v tem leta do izraza htii pri nas. Mi sicer nimamo velikih delavskih množic, ali tudi te, ki so tu, bodo zajete od vaia brezposelnosti, katera se ne bo mogla paralizirati z večjim zaposijcnjera v stavben! obrti, ki bo intenzivna vsaj v hrvatskih krajih. Gospod minister za trgovino in industrijo, do vas se obračamo z zgOirnjind opažanji z željo, da se v ministrstvu trgovine ln industrije odpravi enkrat za vselej sistem protekcionizma, korupcije, prijateljsluh zvez, botrstva in sorodništva. Potrebno je, da se vodi delo v ministrstvu trgovine ln Industrije po točno odrejenih principih, ki naj prožijo pridobitnikom v njihovem delu pravno podlago ln sigurnost. Ministrstvo trgovine in Industrije mera nehati biti zavod, za podeljevanje koncesij ln privilegije-/, temveč mora postati žarišče, n« pa zapreka jiašega cskLuMiega gospodarstva.« Tudi pariški »Jorimal dc Dcbats« piše v eni zadnjih številk o naših gospodarskih razmerah in se zavzema za trgovinska zvezo med Francijo in Jugoslavijo. List navaja tudi težoče, ki ovirajo tako zvezo. Vsebina članka je v kratkem: Jugoslavija vrši nad trgovskim in bankovnim poslovanjem z inozemstom ozkosrčno kontrolo, Poleg tega se naredbe o uvozu to Izvozu neprestano spreminjajo. 17. 'okrobra 1019 so se določile visoke carine na glavne predmete za izvoz. Slodočega 4. novembra se je razdeiilo blago za izvoz v tri kategorije, v blago, ki se lahko Izvaža brez carine in v neomejeni množini, v blago, ki se sme Izvažati istotako brez omejitve, toda proti plačilu carine, in slednjič blago, k! s*, sme Izvažati svobodno, toda kontingenti-rano. 16. aprila 1920 je izšla zopet nova naredba. Proglašen j« svoboden Izvoz, iz-vzemši neko serijo neobhoduo potrebnih predmet ca* (žito, živina, volna Itd.), katerih Izvoz določa centralna uprava, ki naj bi bila glavni regulator notranjega In zunanjega prometa za neobliodno potrebne predmete. Ker se ta uprava ni obnesla, sc je uvedel 13. avgusta drug režim na podlag! tarifov, od katerih so bili mnogi naravnost prohlblttvni. Režim uvoza je bil podvržen manjšim spremembam. Naredba od 19. marca 1920 je prepovedala uvoz luksuznega blaga in predmetov, ki niso neobhodno potrebni za življenje. Neuspeh te radikalne naredbe ie bil popoln. Namen je bil, da se zboljša va* luta; ali dinar j ostal pri Istem kurzu, življenje je postalo še dražje In Beograd ja postal ra Carigradom najdražje mesto v Evropi. Od 12. julija naprej Je medministe-rijalnl ekonomsko -finančni odbor zopet dovolil uvoz pod- kontrolo za gotovo število predmetov, ki so potrebni za industrijska podjetja in za manufakture. 19. novembra je lsitl odbor znova dovolil uvoz luksuznih' predmetov, uvedel pa sc je 10% davek na uvoz. Vrbi/tega se Je splošno povišala uvozna carina za 100%, a Izvozna za 50%, Olanek se peča h koncu z našimi prometnimi razmerami m Izvaja: Blagovni promet in poštne razmere v Jugoslaviji so pomanjkljive. Dva do tri mcsccc, ra .-e več, potrebuje blago, da pride iz Pariza v Beograd. Vozovi potrebujejo včasih 4—5 tednov, da prevozijo 650 km, ki ločijo Lagat; : od Beograda. Glfcvro vzrok ekonomski krizi, na kateri trpi Jugoslavija, jc po-manjkanje železniškega materijah, ki ni bil popravljen že več let. V državi jc 800 do 100C strojev in 12—15.000 vozov, ki čakajo popravila. Delavnice v držav! zadostujejo komaj za tekoče delo. Neobliodno jo torej potrebno, da vodstvo železnic poskrbi za opravila v inozemstvu, dokler ne bo v sta % nu, jih Izvršiti doma. Romunija je dala v tem oziru dober zgled, kateremu bi morala slediti tudi Jugoslavija. • -i- Naš izvoz poljskih pridelkov. Po uradnih statistikah se Je izvozilo oJ 15* septembra do 30. novembra m. 1. Iz Jugo t^0^^a 11 • Nakupili ste blaga za 30.000 K In dve veliki ročni košar!, v kateri ste spravili blago, košari pa shranili pri nekem trgovcu na Sv. Petra cesti. Ko Ste pozneje zopet sedeli v restavraciji je Fridlova odšla pod pretvezo, da st poišče stanovanjc, kamor .ne bo prišla policija, a lla je ie k trgovcu, vzela obe košari ter se odpeljala proti Zagrebu. Na ta način okradena tatica Frankovičeva je zaman čakala na prijateljico, pač pa je pričakala policijo, ki )o je dne 5. t. m. v nekem hotelu aretiral«. Pri njej so našli S271 K, zlato moško . verižico, tula uro, črno šerpo Jn nov deli *>I siašč. Ljubljana. s= Proti nemškemu čebljanju na HubUanskfh ulicah in Drl društvenih prireditvah dobivamo neorestano pritožbe. Posebno nekatere soDroce veletrgovcev in višlih vladnih funk-ciionariev si laste orivileeii za demonstrativno nemškutarenie. Menda iih res ne bo noeoče ooorel ozdraviti. dokler iih ne navedemo imenoma. Nai samo oomisiiio. kai bi se zeodilo Slovencem, ki bo v Gradcu ali v Celovcu elasno debatirali slovensko do ulicah! 11 = Velik vlom ori belem dnevu. Ljubljanski vlomilci nostalaio že orav velemestno drzni. Včerai so neznani looovi vlomili med 12. ta 14. uro ori zlatariu Černetu v Wolfovi ulici Št 3 ter mn odnesli raznih dragocenosti v vrednosti okroe doI miliiona kron. Vlomilci so orepiiili železni križ na oknu. ki se naliaia na hodniku. ter Drišli tako »d zadai v trgovino Mišnica, ki stanuie Dod tnrovlno. le sicer slišala ob en četrt na 13. nekak ronot. toda mislila ie da se na-liaiaio domači v trerovinl. Vlomilci so morali biti o razmerah v hiši zelo dobro c mučeni, ker so vlom izvršili tako rafinirano. Po izvedenem vlomu so odprli z vetriham vrata na hodnik in mirno odšli. Odnesli so sabo samo drasrocene predmete, diamante, zlatnino in nekaj srebrnih doz. drugo srebrnino in mani vredno blaeo so pustili. Opleoili $n tudi izložbo, — Stvari, ki so iih dale stranke v popravilo so ostale nedotaknjene. Poli-ciiska komisiiia ie bila že na licu mesta a sledu za vlomilci še nima. = Vsaj prehode osaažit©! čez blatne lfubllanske ceste imamo ponekod noseb&i tlakovane prehod za pešce, toda težok ie nalti te Drehode. ker so zakidani z blatom. Dva delavca bi lahko v enem dnevu osnaži-la vsp nrehode. Ako ne zmore mestna blaealna tozadevnih stroškov, naf se pobira Drisloibma pri prehodili 2 vin arin. Morda na bi bilo ceneie. ako bi se koricesiionirali posebni brodniki v visokih škorniih. ki bi oasante prenašali čez Hubi ionske ceste. — Nedeljski športni ples »Ilirije« je* dostojno o tvoril letošnjo predpustno sozo-; no v okusno okrašenih prostorih Narodne' ga doma — posebno lepe so bile dekora-• cije čajarne v mali dvorani — se je razvila živahna zabava, ki pa ni nikjer prekoračila med dostojnosti ln okusa, čeprav le bil ples splošno dostopen ln vstopnina za letošnje razmere ne prevelika. Kabaretu2 točke sc žele splošno »odobravanje. — Stanovanjski urad opozarjamo na razkrito arttljertjsko skladišče na 'julijanskem polju. Vsled svoječasne eksplozije je zgorela streha, dočim je zidovje močno. Sedaj je obsežno enonadstropno poslopje lapostavljcno vremenskim nezgodam ter si bo sčasoma porušilo. Ako pa tl se pokrilo ter napravil strop, lahko bi se priredilo v njem nebroj zasilnih stanovanj ali pa n?l bi se premešala tja razna ararlčna skladišča, ki so sedaj v lokalih, porabnih va stanovanja. — Diskusije o načrtu ustavo priredi društvo Pravnik. Prva se 'vrši o ustavi ln verstvu v četrtek, 13. t. m. popoludne ob 5. unl v sodni palači soba štev. 79. Poročevalca ge.: univ. prof. dr. R. KuSeJ in v odda poverjeništva za uk ln bogočastje dr. Fr. Skaberue. — Nevaren železniški tat. Dne 6. t. m, }e pred dohodom zagrebškega vlaka na tirkajšnjem davnem kolodvoru kriminalni organ opazoval nekega 21 letnega moža, ki Je Imel pri sebi dva velika ovoja. Ko ga !e kriminalni organ ustav® hi ga tt čel izpraševati, le postal mladenič zelo prijazen ter Js rekel: »Ali me ne poanate? Iz Šišks sem, tu-le notri pa Imam perilo, ki ga nesem v Liskav k svojemu pntjateflju ČelJlL« Na toliko prtJaano-jt je tudi kriminalni organ moža vljudno povabtl seboj. Ko so na stražnici zavoja odprli, dobili so finesa perila za 10.430 K, in sicer 30 rjuh, 22 brl-saik in 27 prevlek za odoje, vse zaznamovano z V. K. Sedaj šele je ustavUenec priznal, da je prejšnji večer vlomil v žciez-niškl voiz, v katerem je bilo brzovozno blago. Vlomilec je Iv;tn Koclnec Iz ptujske okolice ter sam priznal, da Je Specialist v železniških tatvinah. Teh spretnosti se h naučil med preobratom, ko je kot vojak služil ::a kolodvoru v Beljaku, kjer je pokradel toliko živil, da sil je prihranil nad 30.000 K. Policija je ugotovila, da Je Kociper znan tat, ki je lansko poletje pobegni iz vojaških zaporov v šentpetrski vOjašni-oi, zato so ga sedaj zopet Izročili vojaški oblasti, perilo pa vrnili gospej Krisperjev* kut lastnici. — Verlžnlk In hotelski tat. 20.1 etal Stefan Završki Iz I>ruškovceiv na Hrvatskcjn je zdrav h močan, vendar ra živi le od veriženja in tatvin. Urad zoper n a vi jak e cen ga je že veSkrat kaznoval, zato so ga tudi detektivi it dobro poznali. Završki 'a prilival fz Rogatca z .vlakom y. Ljubljano. ž njim pa It drugi enakovredni mladenki!. Ta so nakupovati velike množine jajc, U so »Ih potem izvažali. Pred par dnevi ]e prišel Z, zopet v Ljubljano, ko pa se Je botri odpeljati z dvema polnima nahrbtnl-kgma, ga je detektiv ustavfl ln preiskal. V nahrbtnikih se je našlo 20 zavojčkov tobaka in posteljna odeja z rjuho. Rjuha ’e bHa zaznamovana s »Hotel Tratniki. Poizvedbe so dognale, da j« Završki Izvršil slične tatvine tudi v hotelo »Lloyd* In »Triglav«, dočim je v Jermanovi gostilni v Kolodvorski ulici, icjer je večkrat prenočeval, ulcradel 3 košare, 1 ženski klobuk in par čevljev. Zaradi veriženja je bil kaznovan na 2 meseca napora, zaradi tatvin pa so ga Izročili državnemu pravdnlštvu. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vabi vse svoje pevce in pevke na važen sestanek dne 11. t. m. ob pol 8. url zvečer v društveni sohi, nato cdborova seja Odbor. — Plesna prireditev pevskega zbora Qla?bene Ma.fco v Ljubljani se vrš! v soboto, 29. t m. v veliki dvorani Narodneja doma. K. Maribor. Bilanca uprave mesta Maribor Je Interesentom do 21. t. m. v mestnem lcnjlgo-vodstvu na vpogled. Sprememba posesti. Kokoschineggova veiiJco trgovsko hišo na Aleksandrovi cesti Je kttpfl tukajšnji narodni trgovec Šoštarič. Predavanje o pomenu organizacije vojnih Invalidov, vdov In sirot se vrši 16. t m. ob desetih dopoldne v restavracij! Fuchs v Jučičovi ulici. Govorili bodo po-verjotiik Ribnikar, dr. Brecelj In dr. J sl. IViarlborske državne posredovalnice za delo se je poslužilo v mlnolem letu skupno 11.775 strank, od teh 5046 delcdajatcev ln 6729 delojemalcev. Posredovanih jc bilo z uspehom 2857 slučajev, In sicer 1560 moških in 1097 žensk. Preranjona vest. Našo vest o Imeno-venju prof. Pirca za ravnatelja državnega moškega učiteljišča je popraviti v toliko, da Imenovanje formalno Se ni LzvrSeno, pač pa bo v kratkem. Celfe. Poslopfa za celjski carinski urad nameravajo zgraditi nekje na Spodnji Hudinji, kakor smo poročali že v nedeljski številki. S tem interesenti ne soglašajo, ker je to praveč oddaljeno od kolodvora In tudi v škodo celjskega mesta. Ali bi so ta poslopja ne daža zgraditi na občinskem zemljišču, ki je poleg kolodvora na razpoJago? Slavni stanovani‘jhl urad celjski bi sl dovolili vprašati, kalio da ima v Matija Oubčovl ulici neki trgovec »na dobilo« Iz lepega stanovanja v pritličju na ulico napravljeno skladišče? Ali bi se za to skladišče ne dalo najt! drncih prostorov In bi se to stanovanje nakazalo kaki stranki, ki že čaka 7 mesecev In še več na stanovanjc? Pouličnih napisov ln hišnih številk še vedno nimajo nekatere stranske novoimenovane celjske ulic. Ce so se novi napisi napravili za druge ulice, bi tudi teh par stranskih ne bilo treba izvzoti. Če tujec vpraša n. pr, kje ie Soteska, pa mu je niti domači.! ne ve pokazati, ker nima uličnih napisov ne številk. Treba, da se tudi ti ne-dostatki odpravijo. Razsvetljava nekaterih celjskih ulic Je vkljub opominom raznih časnikov še vedno pomanjkljiva. Nihče se ne zmeni, da bi se tema nedostatku na kak način odpo-moglo. To jo zelo neprijetno, posebno v sedanjem mokrotnem času, ko človek po noč! gazi v blahi po vrimtega Se neraz-stvctljenili ulicah. Vodstvo celjskega okrajnega sodišča !» prevzel viiji deželno sodni svetni Valemfn Flerin, dosedarjl vodja dr. Valentin Lovič-nik pa Je prideljen olerožnosnu sodišču. Razdelitev opravil pri okrožni In okrajni sodniji v Celfu za L 1921. Po dospetju na novo Imenovanih sodnikov v Ce-fje bodo opravila pri abeh sodnijah razdeljena takole: A. Okrožna sodnija: I. Clvfi« ni senat: Predi>ediii(k v. d. s. dr. Ivan Prcmšak, člann d. s. sv. dr. Franc Zilter la d. s. sv. Franc Tiller. Konkurznl komisar ta sodnik poedinec d. s. sv. dr. Franc 2i-her, sodnik poedinec v trgovskih poslih ter zemljokrajižnih amortizacijskih poslih d. s. sv, Franc Tilier. 11. Svetovalsvena zbornica: Predsednik dvorni svetnik dr. Josip Kotnik, člana v. d. sv. rd. Bračič ln d. s. sv. dr. Stepančič, lil. Kazenski senat VI. (vzklloni senat): preds. v. d. s. sv. dr. Friderik Bračič, namestnika d. s. sv. dr. Hinko Stepančič in d. s. sv. Valentin Le.vlčnik; člani: d. s. sv. LcvHLuik, d. s. sv. dr. A. Novak, okrajni sodnik dr. LipJa. IV. Kazenski senat VII. (glavne razprave I. Instance): predsednik d. s. sv. dr. II. Stepančič, nam.: v. d. sv. dr. Bračič, d. s. sv, Val. Lovlčnlk, člani: d. s. sv. Lovičnlk, d. s. sv. dr. Letmrd. V. Preiskovalna sodnika (odd. Vili. ta IX.) okr. sodnika Alojzij Nerull hi dr. Leopold Vičar. V. Okrajna sodnija: Predstojnik hi Izvenspornl oddelek I. v. d. s. sv. dr. Valerttir Flerin. Oddelek H. (dv. sporne zadeva) okrajni sod. Miroslav Muha. OddelcJt III. (eksekucija ln pravna pomoč) okr. sod. dr. Adolf Lonardf odd el c* IV. (tevansip.) ojerajni $od. dr, Iv;. Krašek: oddelka V. hi VI. (kazenska) d, *, sv. dr. Franc Krančič. Primarij na kirurglčnem odddelku Celjske javne bolnice dr. Ivan Stelnfelser ordi-nlra privatno v ulici /Jolgo polje št. 3. Novo menjalnico sl uredi celjska Pos> jllnlca v Narodnem donm v prostorih, kjer je bila preje trgovina Mirenske čevljarske zadruge. — čevlja:ska zadruga pa jo svojo trgovino preselila v prostore bivše ma-nufakturne trgovine g. Freceta. Zveza slovenskih trgovcev v Cehu se je nastanila v prostorih, kjer je bila preie Ljubljanska kreditna banka na Kralja Petra cesti. II. planinski ptos priredi celjska podružnica Slov. pJan. družtva v soboto dne 15. jar.uarja v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Veliko športno prireditev nameravajo prirediti celjski Nomcl tekom Januarja v »Unionu«, tam bodo gotovo zopet zabavljali med seboj proti Jugoslaviji, kaikor le to bil slučaj na njihovi letošnji Silvestrovi prireditvi. Odkladanje smeti ob lepih sprehoda'h potih n. pr. za Voglajno In dTugod se vkljub prepovedi nadaljuje. Nekateri IjuUje pa v nočnem času Izpraznejo smeti naravnost na sred! ceste. Taki brezobzirnežl, se naj brez pardona kaznujejo. Mestni magistrat pa bi naj enkrat nakazal kakšen prostor, kjer hi se smeti lahko odkladale, da ne bodo naše že itask blatne ta raeruvane ceste vsi c J take navlake Ugledale še mizerneje. Koroško. Naredite konec! Korošški begunec in borec za našo stvar nam Diše: V 4 številki »Jucoslaviie« kličete vladi, nal naredi srednleveškemu barbarstvu na Koroškem konec. Morda bo uri sedanii liublianski vladi klic kai zalctrel. da vendar sporoči v Belirrad. da ie dr. Spalaikovičevo mnenie. kako loialna ie Nemška Av-striia napram nam. orecel neooravl-čeno. da ne rabimo ostroiše besede pri možu. ki bi moral biti o odnošaiih sosednih držav do nas malo bolle do-učen. Pod viado dr. Breica klici naših listov niso mnooo zalegli. Bili so Z. dok tor iu zrak. Trdil ie vedno le: »Vladi ni niJiče nič sporočal.« Čudne pohne mora imeti tak 2. predsednik o dolžnostih vlade. Ali so vsi ti gospodič na stališču bivše naše celovške deleoaciie? Tudi to ie bilo vse neznano, kar se ni nloi naravnost sporočalo. Listi so ii bili veluk nič kakor bivši liublianski vladi, dasl so vendar listi za to tu. da se iz niih informiralo tudi vlada in razne dele-traciie. In za »malenkost« le bilo vse naši deleKaciii. Nemci in nemčurii so nožisrali domove, nanadali. Dretenali. celo morili naše ljudi. Nemška dele-sraciia bi en sam tak slučal povzročen po Slovencih, izrabila v to. da bi ves plebiscit Drevrela. Naši dele-eacili so bile to malenkosti Kdo bo izeublial besede zaradi niih! Prilet-neie ie. voziti se v Jeni družbi na sprehode no lepi Koroški — kar štTie avtomobili so bili eospodom in niih damam na razoolaeo. Tako le morai vrasr vzeti in bo vzel še več. če bodemo še dole© živeli in sanjarili v ti letaroii«. MEZDNO GIBAN.TE PODURAD-NIŠTVA TRBOVELJSKE PREMO-GOKOPNE DRUŽBE. Pri rudnikih trboveljske premogokoj)-ne družbe je nastavljenih tudi okoli 300 paznikov, pisarniških moči itd. Btd., id so uvrščeni v kategorijo pcduradnlštva ta ki so od vsega rudniškega osobja najbolj Izrabljani, a naJsJabše plačani. Pri vseh zvišanjih ta olajšavah, ki jih Je tekom lot doseglo delavstvo s stavkami ali drugače, se Je dosledno preziralo pouuradniStvo hi sc se niih dohodki skoro v vsakem slučaju delavskega zvišanja, zvišal! dva-trl mose-co pozneje ln za 20—30% manj kot delavski, Tako so nastale razmere, da znašajo dano« celokupni dohodki posameznikov od 1000 — do 1500 K. Oženjeni imajo za družinske člane mesečno okoli 200 K doklad. PrlsHjeni po teh nevzdržnih razmerah so stavili poduradnikl meseca septembra 1920. na družbo prošnjo, da regulira njih dohodke po predlagani tabeli, kar bi znašalo okoli 80% {»viška. Na to prošiujo družba sploh odgovorila ni. Sele ko je ob Izbruhu delavske stavke poduradniživo z največjim samozatajavanjem prevzelo vzdrževanje jam In ko je poduradirlš.vo Ob tej.priliki svoje zahtevo urglralo, Ie družba brzojavila, da bo plače poduradnlštva »vvohhvollend* regulirala. In ta »wohl-volleiid^ se le potem pokazal v obliki borih 30%, ki jili je družba po dolgih pogajanjih ponudila ta to v času, ko Jc bil pravzaprav cel obstoj rudnikov odvisen od po-ž rt v'o v atnas-ti poduradništva. Podurad-ništvo je zagrozilo s stavko, ki bi imela velikanske posledice, bi bile Jamo docela uničene. Na sestanku, na kate« trn W w Jflnek erokiamšraiti stavka, ga Je za enkrat Se prevladala požrtvovalnost napram Javnosti ln sklenila se Je austopns resolucija. Poduradništvo zbrano na se&tanku dne 29. decembra 1M0 sprejme 30% poviška na vse dohodke vsled pritiska razmer In 1« kot žrtev nasproti javnosti, ker noče ris-klrafc! jam, kar bi bilo v škodo vsej javno-i sti In gospodarslcemu razvoju države, toda s pridržkom, da se v slučaju, da se da delavstvu njih povišek za nazaj, Isto prizna tudi poduradništvu. Poduradništvo upa, da bo v bodoče vlada ta javnost stala na strani poduradnl-štva, ne pa na strani tu’'ga kapitala, da Iz« vojuje poduradništvo tuui nadalje zahtevano 20% povlšnje, ter da doseže vse ugodnosti, ki se bodo dovolile delavstvu z ozirom na cene žlvljonsfcfli potrebščin, vsled čsar naj se pritegne zastopstvo Društva zasebnega uradnlStva pod vodstvom predsednika Osjednjesa odbora DZU Frana Orehka z delegati krajevnih rudarskih skupin k delavskim pogajanjem. Družba pa vsled poviška dajatev pod-nradnlštvu pod nobenim pogojem ne smo zvlSatl cen premogu. ♦ Stvar vlade Je sedaj, da se v javnem ln državnem Interesu zavzame za poduradništvo In tako prepreči usodne posledice, ki M mogle nastati, če prltlraio neznosna razmeire uradniStvo v obup. Gledališče in glasba. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama; Torek, 11. Jan. zaprto. Sreda, 12. jan. zaprta Četrtek, 13. jan. zaprto. Pettek, 14. Jar.. »Smrtni pl« II.* (C), Sobota, 15. Jan. »školjka«. (E), Opera: Torek, 11. Jan. »Striček Vanja«, gostovanje moskovskega umetniškega gleda< Iliča (Izven). Sreda, 12. jan. »Jesenske sosll«, gosto« vanlo moskovskega untetriiSkega gledališča (Izven). Četrtek, 13. jan. »Literarni večer« s~x stovanje mosfkovskega umetniškega gloda« U£ča (izvon). Petek, 14. jan. »Fra Dlavolo«. (B), Sobota, 15. Jan, »Tosca« (A). Koncert za srednješolsko mladino. Vi nedeljo dopoldne jo rroi. Pavel Kozina aranžiral v veliki dvorani »Uniona« koncert s sodelovanjem godalnega kvarteta Zika, namenjen mladini ljubljanskih srednjih 5ol. Nepotrebno bi bilo povdarjatl voi lik glasbonovEgoinl pomen podobnih prireditev. Dijaštvo je točno ob desetih napol« nilo dvorano. Kvairtot Zika Je nato z vscml( nam že od prejšnjih njegovih nastop o-« znanimi vrlinami Izvajal tri klasične go« dalno kvartete: Haydnovega v D-rnola« Mozartovega v B-duru te Beethovenovcga V C-mohi. Pred lavajanjem posamezniti kvartetov Je prol. Kozina v kratkih besedah seznanil mladino z življenjepisi in delovanjem na vzporedu zastopanih skladateljev. — Poslušalci so bili Zikovcem zal užitek zelo hvaležni, vrsta mladinskih koncertov naj se pa pridno množi. Turneja pevskega društva ».Mladost«« Akademsko glasbeno društvo »Mladost« ia Zagreba Je 7. t. m. ob štirih popoldne odpotovalo na veliko koncertno tern c jo Y poljsko republiko. Priredilo bo 12 koncertov, ln sicer v Varšavi, Poznanju, Krakovu Itd. Z društvom je odpotovalo več novinar/ lev. Turnejo vodita poljski konzul v Zagrebu ln poljslrl minister prosvete dr. Pile, Odšlo Je 60 članov-pevcev. Našim malčkom, Malim pianistom) Zbirka najpriljubljenejših slovenskih sklh pesmic. Za klavir (in petje) v najlaž« jem s3o«u priredil Josip Pavčič. Založila I*. id. Kleinmayr ln Fed. Bamberg. Cena 40 K. — Pavčič je s to zbirko poklonil naši mladhu, ki se uH Igranja na klavir dra« go c eno delo. Zbral je Iz natvdnega blaga ln šolskih pesmaric 55 pesmic In jih jo priprosto priredil za klavir ter postavi! V tako lego, da Jih maldlna tudi lahko poje. Maši malčki bodo ta tudi po zunanji opremi lep album veselo sprejeli; služil Jim ba poleg visoke klavirske šole kot porabnd učno gradivo. Starišem priporočamo, d* svoji dccl lil se uči Igranja na klavir pridna kupujejo to Izvrstno delo. IX. zvezek Malo Pcsa:ar!ce prinaša P, Iiugolln Sattnerjev »Pogled v nedolžno oko«, pač eden najbp&h slovenskih men Sklh kvartetov.'Partitura stane 2 K. Naro« Cajte Malo Pesmarico v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg. Rtsto Savin, nove skladbe. Pri tvrdki Goričar In Leskovšek v Celju sla izšla dva zvezka kompozicij skladatelja opere »Lepa Vida« Risto Savina In sicer po pesnitvah Oton 2upae v Ljubljani: f Zvezal knjlgirst.MarijlotrgS, t Zvezni liskernt, Stari trg 19,1. Macehiavelli: „Vladar“ Poslovenil Abditus cena broS. ... 20 K vez. 25 j| A. S. Puškin: jniu mr preloltl Dr. VI. BorStnlk cena broa. . . • 10 K J. Glaser: I 1 Kdor hoče imeti res prepleskano hišo naj s pravimi predvojnimi barvami se obrne edino le na tvrdko: Tone Malgaj, pleskar in ličar LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. 1641 Pozori I Pavel la pivska društva 1 5555S3 »*azori Medica &1Comp. s manufafttarna trgovina na tiobelo Ltubiiaaia, Sodna ulica 7. cena brod. vez. , . . 25 K 30 _ ft(ala pesmarica n noiil zbor; žepna izdata 11X15 cm Dobe se v upravi „JUGO-SLAVIJE", Ljubljana, Marijin trg 1. k i« POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papiriemterg. trgovci ! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 0X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 ^-i - - Štev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš. Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc. Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča (e orlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. . 6. Anton Haidrih: Jadransko morje. 7. Anton Hajdrih'. Pri oknu sva molče slonela. „ 8. /osip Kocjančič: Slovo,. Le nocoj še luna mila. „ 9 P. Hiig. Sattner: Pogled v nedolžno oko. Vsalta pesem ntnne i K| u imodor io K. Številka 6, 7 in 8 stane po 2 kroni, U izvodov 20 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubiiana, Marijin trg štet 8. ttaraaa časopise, kulise, broiaro, cenike, le ake. fiepttke, vabila, vzporede, ratune kuverte in pisemski papir s firmo, visoke, naslovnice itd. G2tisce hitrOf 8i€no En ceno Zw@ma tiskarna ■s v ljubljeni, Stari tre 19. s Narcilln sprejema lucll uprevnfllvo ,^iisos!Eviie“ v Llutljsnl, t«arf|ln tre 8 ter n]ene poeKreSlnlce w Marifcciu, C la v n« tsoj v Celju, Kralja Pctrs eerin in v Ptuju, Preiernov^ cesta. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani IferSšiift Irg S, WoSff0ua ulica 1 — PedružiiSca v Merski Sojboti Isi D«iSinis obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede unija nad 65,000.000 kron. 4 1! © 2 čistili brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom n m. OdRovorni urednik Anton Pesek, Tlaka »UčiteJiska tiskarna« v LluhllanJ,