Oddelek lepljene izdelave II. ln III.
Obzaključku leta
Kakor vsako leto doslej lahko tudi ob letošnjem zaključku leta poudarimo, da smo letos nezadržno napredovali na poti razvoja našega podjetja.
Letošnji poslovni rezultati, ki sodijo med najvišje v vsem povojnem obdobju, so tem bolj dragoceni, ker smo jih dosegli v težkih splošno gospodarskih pogojih. Odveč bi bilo na tem mestu te splošne pogoje posebej razčlenjevati, saj so nam vsem dobro znani, z njimi pa smo računali, ko smo postavljali letošnje planske naloge.
Torej od kod naši boljši rezultati?
Prav gotovo je treba, poleg delovne in strokovne prizadevnosti velike večine članov vseh naših delovnih enot, omeniti dosežke, ki smo jih uspeli letos realizirati, da bi zagotovili napredek na poti naše poslovne in razvojne usmeritve.
Uspehom na področju proizvodnje in prodaje v naši prodajni mreži, ki so res zavidanja vredni, se letos pridružujejo izredni rezultati povečanja izvoza naše obutve v Zahodno Nemčijo, ki nam ga
zagotavlja skrbno izoblikovano sodelovanje z našo skupno firmo AFIS v Pirma-sensu. Na tej osnovi smo letos povečali obseg poslov z našimi kooperanti po sistemu dodelavnih poslov, tako za izvoz kot za potrebe naše prodajne mreže. Kljub naporom in težavam, ki so pri tem nastopali, lahko rečemo, da so doseženi rezultati presegli naša pričakovanja, zlasti pa je važno, da smo s tem razširili področje naše poslovne dejavnosti tudi za bodoča leta.
Ob takem povečanju poslovne dejavnosti smo uspeli letos, kljub zakasnitvam v gradnji, ki jih nismo mogli preprečiti, razširiti našo bazo v matični tovarni in v naši prodajni mreži.
Do teh dni, ko se gradnja nove stavbe že približuje svojemu koncu, smo opravili velik del predvidene reorganizacije s preselitvami skladišč materiala, z združitvijo treh šivalnic v nove, boljše prostore; nova kotlarna nam že koristno služi s povečano zmogljivostjo. Pretežni del ostalih preselitev bomo izvršili še v decembru t. 1. in v januarju prihodnjega leta. Bližamo se torej trenutku, ko bomo v celoti rešili probleme naše prostorske stiske v proizvodnih obratih (vključno ureditev garderob in ostalih higiensko-sanitamih prostorov), povečane bodo zmo-
gljivosti v gumami, urejeni pa bodo tudi prostori za boljše funkcioniranje naših strokovnih služb, ki so trenutno utesnjene v začasnih prostorih. Vse to poteka pred očmi vseh nas in zadovoljni bomo, ko bodo vse te naloge za nami.
Četudi so se naši osebni dohodki letos povečali za več kot 25 %, moramo žal ugotoviti, da to povečanje v povprečju pokriva v glavnem le podražitve, ki so vplivale na povečanje življenjskih stroškov. Pri skupini naših delavcev z nižjimi dohodki pa je inflacija povzročila celo znižanje realnega zaslužka. Ta problem bomo zmanjšali z našo tretjo delitvijo dohodka v tem mesecu, dodatno pa še popravili s povišanjem osebnih dohodkov v januarju 1972, o čemer je sklepal naš DS na svojem zadnjem zasedanju v tem letu.
Vsekakor ne bi smel obiti dosežkov v naši prodajni mreži, ki je svoje prvo mesto v državi, če ga merimo s prometom na zaposlenega, še izboljšala, uspeli pa smo tudi letos še nadalje povečati površine prodajnega prostora, čeprav smo po prvotnem planu določena sredstva za investicije v mreži med letom morali celo nekoliko znižati. Obrat v Trbovljah se je s proizvodnimi učinki močno približali šivalnicam v matičnem podjetju, prispeval pa je k odpravi pomanjkanja zgornjih delov in s tem tudi k splošnim uspehom v proizvodnji podjetja. To velja tudi za naš obrat plastičnih peta, saj se nam vložena sredstva dobro obrestujejo.
Z našim planom za prihodnje leto ne bomo predvideli bistvenih premikov v poslovni usmeritvi, temveč bomo poskušali z njim vplivati na še bolj intenzivno gospodarjenje, ker nam razvoj narekuje, da tudi v naslednjem letu nadaljujemo z razširitvijo naše tehnične baze v matični tovarni in da še naprej povečamo površine naše prodajne mreže. Te investicije pa ne smejo prizadeti gmotnega položaja naših delavcev, čeprav bomo morali del letos ustvarjenih sredstev uporabiti tudi za povečanje sklada obratnih sredstev. Kako vse to vskla-diti, je naloga našega plana za naslednje leto. Če bomo združili vse naše sile in voljo v korist teh ciljev, sem prepričan v uspeh, s tem upanjem pa ob zaključku leta želim vsem članom naše delovne skupnosti srečne in zadovoljne novoletne praznike in tudi zdravo in uspešno leto 1972. Glavni direktor: Jože Dolenc
Kadri
in
stano-
vanja
Ko je skupni delavski svet 21. decembra 1965 sprejel smernice za izvajanje kadrovske politike, je podčrtal, da morajo vsi samoupravni organi, posamezniki upoštevati pri vseh kadrovskih odločitvah temeljno načelo PRAVEGA ČLOVEKA NA PRAVO MESTO. Pri taki rasti podjetja in njegovega poslovanja kot je naše pa moramo postavljati to načelo še posebej na prvo mesto, ker sicer bodo naložbe v delovna sredstva in drugo brez učinka in željenega uspeha. Za izpolnitev tega načela pa so seveda potrebne naložbe tudi za pridobitev potrebnega strokovnega kadra, saj nam je vsem dobro poznana neugodna kvalifikacijska struktura. Med take naložbe pa brez dvoma sodijo tudi skrb, pomoč in stroški za rešitev stanovanjskega vprašanja strokovnjakov, ki jih bomo, zaradi pomanjkanja domačih, morali iskati in dobiti iz drugih (oddaljenejših) območij.
Upoštevaje gornje se ne-površnemu opazovalcu samo po sebi vsiljuje vprašanje: kako popolniti pomembna in odgovorna delovna mesta s strokovnimi kadri v duhu uvodnega načela, če za njih ne bomo pripravljeni »žrtvovati« vsaj delček tistega, kar nam bi taki kadri kasneje vračali z njihovim ustvarjalnim delom v našem podjetju?
Tega se bomo morali torej zavedati vsi pri oblikovanju in pri odločanju o izvajanju kadrovske politike, torej sleherni na delovnem mestu in sleherni kot predstavnik delovne skupnosti v samoupravnih organih. Tu pa se mi poraja dilema, če niso člani delavskega sveta ob zadnjem razpravljanju o dodeljevanju stanovanjskih kreditov imeli v mislih drugačno pot, drugačne smernice, to se pravi željo po spremembi sedanjih. Predloga ni bilo! Če pa bi bil, kakšen naj bi bil?
Menim, da sta tako zastavljeni dve dilemi, o katerih se bo morala naša delovna skupnost ponovno odločiti, bodisi s potrditvijo dosedanjih stališč, bodisi z začrta-njem novih. Zavedati se pa moramo, da nam naloge in zahteve rednega in uspešnega poslovanja ne bodo dovolile dolgega odlaganja teh rešitev.
l/'ieòio (it ifAfieiiio ttooo leio 1972
vam želijo organi samoupravljanja, družbeno politične organizacije in uredništvo
VCH
Novoletni razgovor z direktorji sektorjev
Uredniški odbor je na zadnji seji sklenil, da objavimo danes novoletni razgovor, ki je pred vami. Prepričani smo dragi bralci, da vam bo ta oblika všeč. Namen je, da ob koncu leta dobite pregled nad delom posameznih sektorjev in kakšne načrte imajo za leto 1972. Vsem smo postavili enako vprašanje:
KAKO JE VAŠ SEKTOR ZAKLJUČIL LETOŠNJE POSLOVNO LETO IN KAKŠNI SO VAŠI NAČRTI ZA LETO, KI PRIHAJA?
no narediti. Brez dvoma bomo morali v novem letu poskrbeti tudi za izpopolnitev oblik obveščanja članov delovne skupnosti, oziroma lete občutno izboljšati, dalje povečati skrb in pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj članov delovne skupnosti ter jim posredovati čim več oblik in načinov rekreacije med letom, predvsem pa med kolektivnim dopustom.
Prav posebno skrb pa bomo morali posvetiti organizaciji samoupravljanja ob upoštevanju znanih ustavnih dopolnil, volitvam članov vseh samoupravnih in kolektivnih izvršilnih organov, ki jim bo v začetku leta potekla mandatna doba, kakor tudi reelekciji vodilnih delavcev, ki bo maja prihodnje leto.
Nalog je torej dovolj, vseh niti ne bom zajel, omenim naj pa še eno, pomembno predvsem za delavce našega sektorja: združitev delavcev pod »eno streho«, ki jo bomo končno dočakali po preselitvi ostalih sektorjev v V. etažo. Upam, da bomo končno le prišli tudi mi v splošnem sektorju do malo boljših delovnih prostorov in pogojev, saj je bilo delo pri taki lokacijski delitvi in slabih prostorih že resno otežkočeno. Mislim, da bo to za delavce našega sektorja najlepše novoletno voščilo.
Vsem članom naše delovne skupnosti želim v svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev uspešno novo leto ter mnogo osebnega zadovoljstva.
Slavko Hvalica
V	letošnjem poslovnem letu so nastale spremembe pri organizaciji dela kot tudi v odnosu do naših dobaviteljev, vse to pa zaradi razširitve poslovanja. Saj nismo le strogo čevljarska industrija, ker je že mnogo drugih dejavnosti, ki nujno spadajo poleg. V našem sektorju uspešno zaključujemo leto 1971. Vsi, ki smo tu zaposleni, smo se trudili po najboljših močeh in pri tem nismo pozabili na odmerjen delovni čas. Delo v oddelkih, potovanja, vse to je terjalo mnogo truda, če smo hoteli zadovoljiti naloge.
V	začetku prihodnjega leta bo verjetno prišlo do manjše reorganizacije v našem sektorju. Tako bi bili naslednji oddelki: surovine, forniture in kemikalije, uvoz, transport, prevzem in skladišča. Taka razdelitev bi gotovo pripomogla k večji storilnosti
DIREKTOR NABAVNEGA SEKTORJA
DIREKTOR SPLOŠNEGA SEKTORJA
Ocenjevati delo našega sektorja ob neupoštevanju uspehov podjetja, bi bilo nepopolno in neobjektivno, saj vemo, da se uspešnost naših delavcev odraža šele v uspeš-
na raznovrstne zunanje institucije, posrednike in odvisnike, ni bila -lahka naloga in mislim, da smo bili tu še kako uspešni.
Prav gotovo pa nismo uspe-
-      — —- -	^
nosti ali neuspešnosti ostalih li narediti »vsega« v tem le-
služb v podjetju. Smelo pa lahko rečem, da so naši strokovni delavci, kot nepogrešljiv vmesni člen, mnogo pripomogli k rezultatom dela, ki jih ob zaključku poslovnega leta 1971 beleži naša delovna skupnost. Res je, da so zaradi sprecifičnosti njihovega dela imeli številne težave, tako v zunanjem kot tudi v notranjem poslovanju, zato jim za uspešne rešitve gre na tem mestu še posebno priznanje. Skrbeti za izvršitev del, ki so ozko vezane na druge, na samoupravne organe,
tu, zato bomo v prihodnjem skrbeli za izpopolnitev in dopolnitev naše organizacijske in normativne ureditve, pridobitve novih, potrebnih kadrov, predvsem takih, da bi čimbolj zmanjšali negativno razliko med potrebno in dejansko kvalifikacijsko strukturo, za kar bomo seveda skrbeli tudi s stalnim vsestranskim dopolnilnim izobraževanjem, nadalje bomo še temeljiteje proučevali sistem delitve in nagrajevanja, pa tudi analitsko oceno delovnih mest bo treba ponov-
posameznih referentov, sai so tako organizirana tudi druga podjetja.
V letu 1972 želimo navezati čim tesnejše stike z domačimi proizvajalci in dobavitelji, saj bomo gotovo dosegli, da se bo zmanjšal uvoz. To pa bi bil za nas velik uspeh. Na prehodu iz starega leta v novo tudi mi iskreno česti-
tamo vsem članom naše delovne skupnosti. Želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva vsem sodelavcem kot tudi poslovnim prijateljem. Prepričani smo, da bo naše delo v letu 1972 sledilo skupnim interesom in da -bodo naši poslovni uspehi zadovoljivi.
Danilo Gradišar
DIREKTOR FINANČNEGA SEKTORJA
O letošnjem letu kot celoti bi zelo težko točneje odgovoril, ker sem bil zaradi bolezni dalj časa odsoten in zaradi tega na splošno težko odgovarjam. Moram se pa takoj ob pričetku mojega odgovora zahvaliti vsem sodelavcem v sektorju, predvsem pa tovarišici Metki Gradišar in tovarišu Srečku Balantiču, ki sta morala zaradi moje odsotnosti prevzeti pretežno breme napora. Poleg tega se moram zahvaliti tudi tovarišu glavnemu direktorju Jožetu Dolencu in njegovemu pomočniku, tovarišu Janku Rozmanu, ki sta tudi morala kljub obilici svojega dela prevzeti del poslov, ki jih sicer opravljam sam.
Na preteklo poslovno leto gledam v celoti pozitivno, saj doseženi rezultati na vseh
področjih našega dela presegajo pričakovanja. Omenil sem področja dela, ta so se namreč zelo pomnožila, saj poleg že do sedaj utečenih poslovnih dogajanj, v celoti opravljamo samostojno vso zunanjetrgovinsko dejavnost, močno smo razširili mrežo naših kooperantov in jih vključili tudi v naš izvoz, v veliki meri pa smo vse te razširjene posle morali tudi financirati.
Kot logična posledica vsega tega so boljši rezultati v pogledu dohodka, seveda pa tudi večje in odgovornejše obremenitve vsega upravno-administrativnega kadra, katerega delo prav zaradi tega
po mojem mišljenju v podjetju premalo cenimo.
Rekli boste: »Vsak berač svojo malho hvali,« ampak vseeno moram omeniti, da je s to razširitvijo poslovanja moral prevzeti dodatno obremenitev tudi naš sektor. To dejstvo nam narekuje za prihodnje leto temeljito reorganizacijo naših služb, podrobnejšo delitev dela med službami in tudi kadrovsko in mehansko okrepitev sektorja. Vse to imamo delno kot predlog že pripravljeno, delno pa je še v pripravi. Na vsak način pa bo potrebno temu primerno tudi spremeniti ali popraviti odnose pri delitvi osebnih dohodkov, pri katerih je v zadnjem času naš sektor očividno zaostal, če bomo hoteli, da bo vse delo finančnega sektorja tudi
v bodoče funkcioniralo vsaj tako kvalitetno in ažurno kot doslej, upam pa, da bo to celo boljše, bomo omenjeni problem morali rešiti, mislim pa, da ob tem ni potrebno poudarjati važnosti našega dela, ker točni in pravočasni podatki nam v vsakem primeru zagotavljajo tudi dobre in pravilne poslovne odločitve, bodisi v organih samoupravljanja in tudi pri operativnem odločanju.
To bi bilo vse, kar sem želel povedati. Istočasno pa ob novem letu želim celotnemu kolektivu, čim več poslovnih uspehov in seveda tudi osebnega zadovoljstva.
Janez Kališnik
DIREKTOR PRODAJNEGA SEKTORJA
V prodaji smo letos stremeli za tem, da bi povečali prodajo v trgovski mreži zlasti z izboljšanjem asortimenta blaga, povečali izvoz na konvertibilno področje in poglobili sodelovanje z drugimi proizvajalci obutve pri izvozu na konvertibilno področje.
Navedene cilje smo v veliki meri dosegli in smo zato s potekom dogodkov v tem letu lahko zelo zadovoljni. V naših trgovinah smo uspeli povečati prodajo ne le vrednostno, ampak tudi količinsko, posebej smo zadovoljni, ker smo največje povečanje prometa dosegli v mesecih, ki so vedno veljali za mrtve, čeprav nam to povzroča tudi skrbi, saj potrjuje našo domnevo, da so sedanje kapaci-
tete prodajaln premajhne, da bi v »konicah«, ko je promet na j večji, še naprej lahko bistveno povečali promet.
Za uspeh na tem področju smatramo tudi ugodno gibanje zalog, ki so bile po količini manjše kot preteklo leto, po vrednosti pa so tudi manj narasle kot je promet.
Izvoz na konvertibilno področje smo zelo povečali, ocenjujemo, da smo vsaj za del proizvodnega programa dosegli že optimalni obseg izvoza, tako da je možno povečanje izvoza v celoti samo, če Vključimo v ta izvoz še drugi del proizvodnega programa — moško obutev, ali pa povečamo kapacitete.
Kooperacija z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci je letos dobila neprimerno večji obseg kot ga je imela v preteklih letih. O pomenu te kooperacije po naši oceni ni potrebno več govoriti, rezultati zgovorno dokazujejo, da nam je koristna. Omenimo naj le, da smo prav zaradi kooperacije dejansko letos prodali
3.500.000	parov, čeprav jih bomo izdelali le 2.100.000, in v mreži prodali 2.500.000 parov; nedvomno raste zato naš vpliv na trgu, odpirajo pa se nam povsem nove možnosti tako v proizvodnji obutve, kot še posebej v proizvodnji podplatov in peta.
Kakšni so naši načrti za prihodnje leto?
Cilji, ki smo si jih zastavili letos, sp taki, da se jim lahko samo približujemo. Pa še to je dolga in potrpežljiva pot. Zato jih ne bomo menjali, upamo pa, da bomo konec prihodnjega leta lahko ugotovili, da smo jim spet korak bliže.
Možnosti so, naše opitmi-stično razpoloženje temelji na dogovorjenih poslih. Seveda pa se hkrati zavedamo, da recesija v Zahodni Evropi in napovedane stabilizacijske mere pri nas ne bodo šle mimo nas in bo zato naše delo težje, morda tudi rezultati manj ugodni kot letos.
Janez Bedina
DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA
Uspeh poslovanja je vedno odvisen od celotne delovne skupnosti, seveda pa morajo biti vse delovne enote učinkovite. Z letošnjim poslovnim
letom smo lahko zadovoljni, saj nam podatki potrjujejo, da smo rentabilni.
Vsi zaposleni v delovnih enotah osnovne dejavnosti so
s svojo sposobnostjo dokazali, da so planske naloge izvedljive, če so delovna mesta pravočasno preskrbljena z delom. Prav tako so tudi stranske dejavnosti s svojim delom pomagale reševati probleme, ki so nastali v proizvodnji.
Na največje težave v proizvodnji naletimo vedno ob menjavah sezon. Te prehode premagujejo posamezne delovne enote z izrednimi napori in razumevanjem. Ob tej priliki se jim želim najlepše zahvaliti za sodelovanje.
V tako hitrem tempu dela pozabljamo na osebne probleme posameznikov, ki jih moramo v bodoče učinkoviteje reševati, če hočemo, da bo vsak posameznik zadovoljen in z veseljem prihajal na delo. Tovariško sodelovanje in primeren discipliniran odnos med sodelavci nam bo še nadalje krepil našo delovno skupnost in učinkovitost. Pod takimi pogoji bomo še nadalje odkrivali notranje rezerve in izpopolnjevali organizacijo dela.
Naša osnovna dejavnost je proizvodnja obutve, vendar so obrati te dejavnosti odvisni od ostalih služb. Pravočasna nabava surovin, opreme in orodij od tujih dobaviteljev nam omogoča normalen potek proizvodnje. Zaradi izrednih težav pri nabavi sestavnih delov obutve smo organizirali samostojne obrate, ki izdelujejo te dele. Njihova kapaciteta še vedno ne zado-
šča potrebam obratov proizvodnje obutve, zato smo prisiljeni, da to dejavnost povečujemo in moderniziramo. Ti obrati nam omogočajo nemoten potek proizvodnje, so pa tudi rentabilni.
Vsi tisti delavci, ki so zaposleni v montažnih oddelkih, dobro vedo, da le kvalitetni sestavni deli, taki ki se dobro skladajo, omogočajo hiter in kvaliteten potek dela. Lahko trdimo, da so sestavni deli izdelani v naših obratih po kvaliteti in modni obliki na evropski ravni.
V bodoče bomo morali proizvodnjo obutve še bolj racionalizirati. Sodobne transportne naprave in sušilnice bodo omogočile povečanje produktivnosti in hitrejši
pretok materiala skozi proizvodne obrate. V tem letu je bil v obrat postavljen sodoben viseči transporter za prevoz gotovih izdelkov iz montažnih oddelkov v skladišče gotovih izdelkov.
Nova razporeditev montažnih oddelkov in obratov za sestavne dele nam bo v prihodnjem 'letu omogočila boljše poslovanje, saj so ti oddelki sedaj res na tesnem s prostorom. Nadaljna modernizacija obrata nam bo zagotovila tudi v bodoče zadovoljive poslovne uspehe.
Vsem članom delovne skupnosti, njihovim domačim in upokojencem želim zdravo, srečno in veselo novo leto.
Jože Gros
DIREKTOR ELEKTRONSKO RAČUNSKEGA CENTRA
Ne bi hotel ponavljati misli iz mojega članka v prejšnji številki Čevljarja. Za nami je leto težaškega dela, katerega rezultati navzven nikakor niso v sorazmerju z vloženimi napori. In leto 1972? Skrbi me. Z močno povečanim obsegom dela se množijo tudi problemi. Če k temu dodam še napovedane kadrovske spremembe in pomanjaknje kadra nasploh, bi moral biti še bolj črnogled. Vendar sem optimist in pričakujem, da bomo te težave uspešno prebrodili in da se bodo prav v letu 1972 pokazali rezultati naporov dosedanjega dela.
Edvard Bedina
Anketa o samoupravnih sporazumih
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že od leta 1965 dalje vsako jesen prek svojega centra za raziskovanje javnega mnenja ugotav-
lja odnos delavcev do aktualnih političnih in gospodarskih vprašanj in gibanj. Takšna raziskava je bila opravljena tudi v letošnjem letu
z namenom, da se ugotovi odnos delavcev do samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih do-Nadaljevanje na 4. strani
Peta etaža vseljiva po novem letu
V tem sestavku vas bomo podrobno seznanili z vsem, kar zadeva peto etažo ali kot včasih, rečemo upravno etažo, nadzidava skladišča itd.
Pa pojdimo kar po vrsti. Glede razporeditve posameznih prostorov je bilo nekaj napisanega že v prejšnji številki čevljarja. Danes si bomo osvežili spomin: celotni prostor bo deloma zaprt z predelnimi stenami (‘kot v novi šivalnici), deloma pa s panoji prevlečenimi s tapetami, ki bodo delili posamezne sektorje med seboj. Višina panojev bo med sektorji 180 cm, med oddelki pa 150 cm. V zaprtih prostorih levo od vhoda si po vrstnem redu sledijo:
1.	Vzorčna soba s površino 76 m2. Opremljena bo z obstoječo opremo iz dosedanje vzorčne sobe z ustrezno zamenjavo tapisoma. Sprednja stena je vsa steklena.
2.	Soba direktorja prodajnega sektorja in tajništvo, ki je odprto. Direktor prodajnega sektorja je neposredno povezan z vzorčno sobo. Površina prostora direktorja prodajnega sektorja je 27 m2, tajništva pa 15 m2.
mizo in klubsko sedežno garnituro.
6.	Tajništvo glavnega direktorja in pomočnika glavnega direktorja v povezavi s čakalnico kot predprostorom je na površini 45 m2, (22 m2 in 23 m2). S predprostora je možen neposredni vhod v pisarno glavnega direktorja in pomočnika glavnega direktorja.
7.	Soba pomočnika glavnega direktorja ima 38 m2, opremljena je s pisalno mizo in sedežno garnituro za goste.
8.	Soba direktorja finančnega sektorja s tajništvom je v zadnjem zaprtem prostoru. Površina sobe direktorja finančnega sektorja je 30 m2, tajništva pa 12,5 m2. Tudi soba direktorja finančnega sektorja je opremljena s pisalno mizo in klubsko sedežno garnituro.
Desno od vhoda pa so:
10.	Ekonomat za pisarniški material s površino 34 m2.
11.	Soba direktorja tehničnega sektorja s površino 29 m2 in pripadajoče tajništvo s 16,5 m2 površine.
12.	Strojno knjiženje — oddelek finančnega sektorja je zaprt do višine 75 cm s pol-
vorilnico v pritličju stare stavbe. Površina bifeja je 28 m2.
Ves ostali prostor pete etaže ni predeljen. Posamezni sektorji in oddelki so locirani nasproti ustreznim direktorjem sektorjev, npr. prodajni sektor je nasproti direktorju prodajnega sektorja, vse finančne službe so nasproti direktorju finančnega sektorja itd. Posameznim sektorjem pa pripadajo sledeče površine brez prostorov direktorjev sektorjev in tajništev:
1.	Prodajni sektor ima 210 m2. Na tej površini bo delalo 19 ljudi, na vsakega zaposlenega odpade 11 m2 bruto površine, kar je po mednarodnih pisarniških normah izredno ugodno. Seveda pa je ta količnik nekaj manjši v škodo zaposlenega, ker je potrebno od celotne površine še, odšteti tlorisno površino pisarniške opreme.
2.	Nabavni sektor razpolaga s 112 m2, zaposlenih je 13, količnik 10 m2 bruto površine na zaposlenega, kar je še vedno ugodno.
3.	Po površini »najmočnejši«, saj ima tudi največ ljudi
Prostor pete etaže smo slikali sredi decembra. V januarski številki »čevljarja« boste videli fotografijo po vselil vi sektorjev
3.	Soba direktorja nabavnega sektorja s tajništvom, ki je odprto in s teleprinterjem. Za direktorja nabavnega sektorja je predvideno 24 m2, za tajnico pa 12,5 m2.
4.	Sejna soba z mizo in 15 sedeži, površina 34 m2. Neposredno je povezana s sobo glavnega direktorja, možen pa je seveda tudi direktni vstop s hodnika.
5.	Soba glavnega direktorja ima površino 42 m2, z vrati v tajništvo in sejno sobo. Opremljena je s pisalno
nili kot v novi šivalnici, do stropa pa se nadaljuje dvojno steklo. Ker smo predvidevali v tem oddelku določen ropot, so stene primemo izolirane. Površina prostora je 24 m2.
Posebnost pete etaže pa bo prijetno 'urejen (in najbrž z veseljem pozdravljen) bife, ki bo takoj pri vhodu. V njem bo možno dobiti kavo, čaj, sendviče, nikakor pa ne alkohola. Namenjen bo zaposlenim v tej etaži, z dobrotami pa bo oskrboval tudi go-
V peti etaži, je finančni sektor. Pripada mu skoraj 300 m2, bruto zaposlenih na tej površini je 44 ljudi. Razmerje med zaposlenimi in bruto površino je 7 m2 na zaposlenega, kar je še v mejah dopustnega.
Celotna površina upravne etaže je 1390 m2. Zaprtih površin je potemtakem 460 m2 ali 33,1 ■% celotne površine. Na odprti del, ki pa je zaseden z delovnimi površinami posameznih sektorjev, pa odpade 22 m2. V tem podatku
so vračunane celotne površine ali 43,3 %, tudi komunikacijske med sektorji in oddelki. Glavni komunikacijski hodnik s halfom, ki tudi funkcionalno ločuje direktorje sektorjev od oddelkov, pa ima skupno 126 m2 ali 9 % celotne površine.
OPREMA PETE ETAŽE
Po ogledu podobnih pisarniških prostorov v Ljubljani in Kranju smo prišli do tega, da je glede na izgled upravnega dela in projektiranih materialov, to so steklo, oranžno barvani kovinski profili, smrekove deščice na stropu obarvane s prozornim lakom, tapison barve peska za talno oblogo, s hrastovim furnirjem prevlečene stene in s tapetnim blagom prevlečeni panoji kot smiselna meja med sektorji in oddelki, ko-pilit, barva sten, stebrov itd, potrebna enotna določena smotrnost pisarniške opreme. Vsa ta lestvica raznolikih materialov, po barvi, strukturi in obliki, je od nas zahtevala dobro preštudirano barvno shemo. Na osnovi
želja, mnenj in dejanskih možnosti smo se odločili za zgoraj opisane materiale in barve.
Nekaj obstoječe pisarniške opreme je rezultat nesistematičnega nabavljanja po posameznih sektorjih in kot taka ne bi v peti etaži dajala izgled enotnosti, nekaj opreme je še stare in tudi neobdelane, ostala oprema pa ustreza. Seveda bo začasno tudi nekaj neustrezne opreme v prostoru pete etaže, ker je nabava nove vezana z dokajšnjimi sredstvi, cilj pa je seveda, poenotiti opremo upravnega dela.
Uporabljeni materiali bodo dajali zaposlenim ugoden občutek domačnosti. Svetlobe in zraka bo dovolj. Dohod v peto etažo je predviden po stopnicah (dvigalo je samo tovorno).
Pa naj bo zaenkrat dovolj. Tiste, ki bi jih zanimala točna razporeditev prostorov v peti etaži, obveščamo, da bo načrt razgrnjen na oglasni deski v menzi.
ing. Maks Sedej
Pravica do samoupravljanja
JE OSNOVNA pravica delavca v vsaki delovni organizaciji. V to pravico je všteto:
—	pravica delavcev, da kot posamezniki v delovni skupnosti organizirajo določeno gospodarsko ali družbeno dejavnost;
—	pravica neposrednih proizvajalcev, da neposredno odločajo o poslovanju in gospodarjenju delovne organizacije, o izkoriščanju družbenih sredstev, o razpolaganju z njimi;
—	pravica da odločajo o delitvi dohodka delovne organizacije, akumulacije za njen razvoj in osebnih dohodkih;
—	pravica, da delijo osebne dohodke;
—	da odločajo o zasnovanju delovnih razmerij in njihovem prenehanju;
—	da urejujejo medsebojne odnose in pogoje dela in da organizirajo higiensko-tehnično in drugo zaščito pri delu in počitku;
—	da odločajo o splošnih pogojih dela, delovnem času in da jim je omogočena pridobitev strokovne izobrazbe in dvig osebnega in družbenega standarda.
Pravica do samoupravljanja je osnovna in najvažnejša karakteristika notranjih odnosov v vseh delovnih organizacijah. Ta pravica je obenem najvažnejši element delovnega razmerja.
Anketa o samoupravnih sporazumih
Nadaljevanje s 3. strani
hodkov, nekaterih drugih gospodarskih ukrepov, o notranjih odnosih in podobno.
Raziskava je temeljila na vzorčni metodi, po kateri je v izbrani vzorec podjetij prišlo tudi naše podjetje.
V dneh 24. in 25. 11. 1971 se je mudil v našem podjetju sodelavec Centra za raziskovanje in anketiral 37 delavcev. Rezultate raziskave, ki bodo objavlejni v obliki brošure, nam bodo poslali, kot so nam poslali rezultate vseh dosedanjih raziskav, v kate-
rih je sodelovalo tudi naše podjetje.
Cernu koristijo take in podobne raziskave? V prvi vrsti se jih poslužuje Zveza sindikatov Slovenije, ki na osnovi ugotovitev lahko usmerja in opredeljuje svojo politično akcijo konkretno po tistih vprašanjih, po katerih je bila raziskava izdelana.
Za naše podjetje pa je v zvezi s tako raziskavo pomembno še dejstvo, da je bilo izbrano za vključitev v raziskavo, kajti tudi taka izbira potrjuje afirmiranost podjetja.
Marjan Markič
Pogled na skupne izdelovalnice zgornjih delov, ki se bodo po novem letu imenovale linija I., II. in III.
Izučenih 16 novih prešivalk
V decembru je prvič stopilo v delovno razmerje 16 deklet — izučenih prešivalk. Od tega jih je 6 iz Trbovelj in so se tudi tam v našem obratu zaposlile. Zaključni izpit so vse učenke opravile zelo dobro.
Učna doba je trajala 15 mesecev. Izobraževalni proces je obsegal program praktičnih, strokovno teoretičnih in splošnih znanj, prirejenih za poklic prešivalke. Praktično delo je potekalo po učnem načrtu in je bilo razdeljeno na strokovno teorijo na delovnem mestu in na trening
učencev, pri čemer je mišljeno prilagajanje proizvodnje. Ta način izobraževanja je pokazal dobre rezultate, saj večina v tej šoli izučenih delavcev že dosega dobre delovne učinke.
Do sedaj je bilo na tej šoli izučenih 42 prešivalk in 23 prirezovalcev. Vsi so pridobili le interno kvalifikacijo, ki je priznana v našem podjetju in Planiki. Tudi financiranje te šole je v celoti bremenilo obe tovarni. V bodoče pa naj bi prispevala sredstva Republiška izobraževalna skupnost. Pogoj za to pa je verifikacija šole, ki je lahko
izvedena na podlagi novega zakona o poklicnem izobraževanju.
O zahtevku za verifikacijo šole, ki sta ga predložila Peko in Planika, je že razpravljal odbor usnjarsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici SRS je soglašal, da se pri Tekstilnem centru v Kranju verificira čevljarska poklicna šola. Torej dani so vsi pogoji, da bodo sedanji učenci ob zaključku učne dobe prejeli že polnoveljavna in splošno družbena priznana šolska spričevala.
Milka Meglič
V novembrski številki »Čevljarja« smo pisali o prvi poslovalnici v Črni gori. Sedaj jo vidite
na fotografiji.
Kratko poročilo o inventurnem popisu
Glavna inventurna komisija je na 1. seji dne
15.11.1971	imenovala posamezne inventurne podkomisije. Z izdano odločbo so bile komisije zadolžene za konkretno delo, določen je bil čas o fizičnem popisu in čas, do katerega mora biti fizični popis zaključen. Določeno je bilo, da se fizični popis v tovarni izvrši do 3Ü. 11.1971, v prodajni mreži pa do 31.12.1971. Dne
19.11.1971	smo sklicali kratek posvet vseh predsednikov podkomisij. Reševali smo posamezna vprašanja in probleme, ki so se pojavljali pri lanskoletnem popisu. Tako je imela lani največ težav inventurna podkomisija za popis drobnega inventarja v uporabi. Nekateri so menili, da tega inventarja ni potrebno popisovati, ker ga ob izdaji iz skladišča v celoti odpišemo. Vendar pa to ni pravilno. Čeprav se v finančnem knjigovodstvu ta inventar 100 % odpisuje tako, da se povečuje popravek vrednosti drobnega inventarja, vendar s tem ni rečeno, da ne bi smeli finančno obremenjevati posameznikov. Če bo podkomisija ugotovila primanjkljaj, ki je nastal po krivdi posameznika, bomo dotično osebo obremenili za ta primanjkljaj. Popis tega inventarja je bil narejen do 22. decembra 1971.
Fizični popis surovin in materiala se je pričel že 22. 11.1971 in se je končal 30.11.1971 z izjemo rezervnih delov in drobnega inventarja v uporabi. Komisije pri fizičnem popisu niso imele posebnih težav. Moramo pohvaliti vse skladiščno osebje, ki je resnično skrbno pripravilo blago za popis. Velika prednost je bila predhodna odstranitev nekurantnega blaga iz posameznih skladišč, tako da je bil v skladišču le material, ki se rabi za tekočo proizvodnjo. Izjema je le skladišče s kemikalijami, ki ima na zalogi dotrajan material, ki ga bo treba odpisati.
Nekaj težav je imela komisija za popis fornitur, ker je imelo skladišče veliko zalogo artiklov, nekaj materiala pa je bilo tudi primešanega iz Runa. Vse to je seveda komisijo oviralo pri delu. V bodoče bodo forniture vodene po IBM sistemu in so bile zato na novo šifrirane — postavljene v drugačnem vrstnem redu.
Veliko dela je imela tudi komisija za popis nekurantnega blaga. To skladišče je bilo letos izredno založeno predvsem zato, ker je bilo prenešenega mnogo materiala iz rednih skladišč, pa še iz Rima. Materiala iz Runa komisija ni popisovala, ker je bil popisan pred enim mesecem. Naredila je nekaj primerjav s knjižnim stanjem, ki se je popolnoma ujemalo.
Pri popisovanju nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov komisije niso imele posebnih težav. V vseh primerih je fizični popis izgotovljen.
Inventurna podkomisija, ki je zadolžena za popis vseh sredstev v industrijski prodajni mreži, dela na pripravljalnih delih. 20. t. m. so bile imenovane posamezne grupe za vsako poslovalnico in zato upamo, da tudi ta komisija ne bo imela posebnih težav.
Na koncu še pripominjamo, da vse komisije še niso pričele s svojim delom, kot je komisija za popis obveznosti in terjatve in komisija za popis blaga na poti. Te komisije bodo svoje delo opravile, ko bodo pripravljalna dela končana. Lahko pa pri vsem tem trdimo, da je delo inventurnih komisij vsako leto boljše.
Namestnik predsednika Vinko Ribnikar
Kolektiv poslovalnice v Banja Luki, ki je dosegel dobre rezultate.
Že oktobra dosegli letni plan
Naša tovarna ima v socialistični republiki Bosni in Hercegovini šest poslovalnic in dve med njimi sta v prvi kategoriji, v Sarajevu in Banja Luki. V Banja Luki je bil naš prvi obisk v eni izmed poslovalnic v tej republiki.
Vključitev v poslovno združenje »Modne hiše«
Na zasedanju delavskega sveta v mesecu novembru je bilo sklenjeno, da se vključimo v poslovno združenje »Modna hiša«.
Bralce čevljarja bo gotovo zanimalo predvsem dvoje vprašanj: Kaj je to poslovno združenje in kakšne koristi bomo imeli mi z vključitvijo?
Kar precejšnje število kilometrov nas loči od mesta, ki ga je pred dvemi leti prizadejal potres. Banja Luka, ki ima približno 60 000 prebivalcev, si je že opomogla — dobiva novo podobo. Vendar so sledovi razdejanja še vidni. Tako je ulica Vase Masle-ša, ki je v strogem centru mesta, še sedaj zavarovana z lesenimi napušči podprtimi z oporniki, tako da je na vsaki strani ulice nekakšen predor.
Namenili smo se obiskati poslovalnico ob 16.00 uri, ko se odpre. Že prej smo se postavili na prežo in opazovali kupce, ki so potrpežljivo čakali, da bodo trgovino odprli. Zdelo se nam je malo čudno, saj je pri nas taka vrsta le za kruh in meso, pa še to samo včasih.
Najprej smo si ogledali obe izložbeni okni, ki sta bili za naše pojme preveč natrpani z različnimi modeli čevljev. Vendar so prodajalci zagovarjali tako ureditev, češ da le-tako lahko pokažejo kupcem, kaj vse imajo. Poleg tega so menili, da se izložbe ne sme ocenjevati, temveč rezultate dela, ki pa so v tej poslovalnici zares dobri.
Naj vam še predstavimo kolektiv; poslovodja Karlo Ružela, pomočniki Radovan Jakovljevič, Rudolf čajič, Dragutin čajič in Andjelko Dobroš ter vajenci Milovan Samic, Stojan Radukič in Mihajlo Jovanovski.
hi so dobri, saj so že do konca oktobra dosegli letošnji plan 3,5 milijonov. Računajo pa, da bodo do konca leta prodali skupno za 5,0 milijonov obutve. Tako dobrim uspehom so botrovali pridnost prodajalcev, odlična izbira, dobra kupna moč prebivalstva, novitete in ne nazadnje tudi višje cene.
Dela jim torej ne manjka. Moti jih le-to, da ne morejo vsega pokazati kupcem, saj je premalo prostora. Poleg tega imajo le dve priročni skladišči, ki sta polni, tesni in nerodni, kadar je treba poiskati par čevljev. Omenili so tudi to, da z osebnimi dohodki niso najbolj zadovoljni, ki so v primerjavi s
sosednjimi prodajalnami obutve veliko slabši.
Za konec smo jih še vprašali, kaj si želijo v novem letu. Niso mnogo pomišljali.
»V prihodnjem letu bi radi dosegli čim boljše poslovne uspehe. Želimo si, da bi razširili naš delovni prostor, ker bi bilo poslovanje veliko lažje. Mislimo tudi, da ne bi bilo napak, če bi simbolično nagradili tiste kolektive, ki dosegajo dobre poslovne uspehe. Seveda imamo mnogo želja, ki bodo uresničljive, če bomo zadovoljni v službi, ki uradno traja vsak dan od
8.00	do 12.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure; seveda pa preživimo na delovnem mestu veliko več časa.«
Kolektivu poslovalnice v Banja Luki želimo obilo delovnih uspehov v prihodnjem letu in da bi se jim izpolnile vse želje.
Da bi si slovenski tekstilci zagotovili plasma svojih izdelkov, so ustanovili poslovno združenje, ki ima poleg drugih najvažnejšo nalogo, da skrbi za odpiranje trgovin v katerih člani prodajajo svoje izdelke. V času delovanja so odprli »Modne hiše« v Ljubljani, Mariboru in Osijeku, pripravljajo pa se na otvoritev take hiše v Smederevu.
V blagovnicah, ki so poslovno usmerjene predvsem na prodajo manjšega blaga pa poleg tekstila prodajajo vse potrebne modne dodatke-kot so torbice, dežniki, obutev itd. Obutev prodajajo v vseh teh blagovnicah v posebno urejenih oddelkih. Te oddelke so sortirali z obutvijo vseh važnejših jugoslovanskih proizvajalcev kakor tudi iz uvoza.
Kljub temu, da še do sedaj nismo bili člani poslovnega združenja smo v manjšem obsegu prodajali obutev v teh oddelkih.
Zaradi zelo dobre prodaje naše obutve kakor tudi živahnega asortimana iz dopolnilnega programa od naših kooperantov in izvoza smo skupno z vodstvom »Modne hiše« pripravili predlog, da prevzamemo celotno oskrbo z obutvijo v njihovih oddelkih in tako postanemo edini dobavitelji za obutev.
Da pa smo lahko edini dobavitelj za obutev, moramo biti član poslovnega združenja in vplačati sousta-noviteljski delež. Sredstva, ki jih vplačamo ostanejo naša in se s temi sredstvi vknjižimo z idealnim delom v skupnih sredstvih.
Vključitev v to združenje je za nas precej velikega pomena, saj s tem pridobimo nova prodajna mesta v velikih trgovskih centrih, kjer lahko ob dobrem sortiranju dosežemo dober promet.
O naši vključitvi bo še razpravljal poslovni odbor »Modne hiše.«
Milan Jazbec
Interni razpis
Na osnovi člena 17 pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo pozivamo interesente, ki želijo dobiti posojilo za rešitev stanovanjskega vprašanja v letu 1972, da oddajo prošnje v splošnem sektorju pri tovarišici Vidi Bedina.
V prošnji je treba navesti namen oziroma vrsto gradnje (za blokovno, individualno in adaptacije) in višino posojila ter višino sredstev, ki jih namerava vložiti kandidat sam.
Sredstva v ta namen bodo določena ob sprejetju zaključnega računa za leto 1971.
Vrstni red prosilcev bo sestavljen po vrstah — kategorijah gradnje oziroma rešitev stanovanjskega vprašanja po sistemu točkovanja in določbah omenjenega pravilnika.
Rok za vložitev prijav je do 31.12.1971.
Kadrovski oddelek
Največ smo se pogovarjali s poslovodjo Karlom Ruželo. Povedal je, da je bila poslovalnica prenovljena pred dvemi leti in kljub majhnemu prostoru zaradi velikega prometa uvrščena na seznamu prodajnega sektorja v prvo kategorijo poslovalnic. Uspe-
V naj večjem blejskem hotelu A kategorije Golfu smo dobili v najem vitrino v avli, kjer je tudi recepcija. Vitrina je že aranžirana s čevlji za letošnjo zimo. Naš namen je, da gostom hotela pokažemo naše najbolj uspele modele v posameznih sezonah.
Propagandni oddelek za novo leto
„Kar obljubim, naredim"
Tudi letos je, kot vsa prejšnja leta, aranžerski oddelek pripravil novoletno zimsko dekoracijo za okrasitev izložb naših prodajaln. Dekoracijo sestavljajo izsekani liki iz prelepljene lepenke.
Tovariš Mato Mravlje je eden izmed naših najbolj zvestih dopisnikov. Pridno je pisal članke in kar je tudi pohvale vredno, oddajal jih je celo pred rokom, zato smo sklenili, da malo poklepetamo z njim in se mu zahvalimo za sodelovanje ter ga prosimo, da bi v bodoče še pisal za naš časopis. Sprva mu je bilo malo nerodno in se je kar branil, nato pa je le pristal na kratek razgovor.
Poslovalnice v Tržiču, Kranju, Ljubljani in v Zagrebu bodo aranžirali naši aranžerji, za vse ostale pa bodo poskrbeli sami prodajalci po poslovalnicah. Pripravljali smo tudi osnutek plana propagandnih akcij naše tovarne za leto 1972. Plan je za približno 20 % višji od letošnjega. Upoštevati moramo, da je prodaja obutve višja in bo tako tudi za propagando namenjenih več sredstev. Poleg tega je propaganda draga, saj stane npr. 1 barvni oglas v reviji približno
10.000,	— do 15.000,— dinarjev. Običajna akcija ob sezonskih znižanjih pa stane približno
70.000,	— dinarjev.
Priprave za naš prospekt
»pomlad-poletje 72« so v polnem teku. Prospekt bo tiskan v nakladi 3.000 do 5.000
izvodov — kompletov, iste strani prospekta pa bomo tiskali še v nakladah do 150.000 izvodov, ki bodo vložene kot priloge v največje jugoslovanske revije. S temi vložki bi odpadli vsi barvni oglasi. Pripominjamo, da bo ta prospekt oblikovno in vsebinsko popolnoma drugačen od vseh dosedanjih. Odločili smo se, da bomo pokazali na vsaki strani prospekta skupino do pet čevljev, ki bodo primerno postavljeni, da bodo vidne vse značilnosti čevlja. Čevlji bodo na lesenih kalupih. Po prvih poizkusnih snemanjih je realizacija osnutka zelo uspela in se bo oko gledalca res ustavilo samo na čevljih,' kar pa do sedaj ni bilo vedno tako.
Flore Gros
Tovariš Mravlje, vemo, da vas v tovarni vsi poznajo, a vseeno povejte kaj o sebi?
Zaposlen sem kot šef priprave dela in sem v tovarni že 15. leto. Po poklicu pa sem čevljarski tehnik.
Ste Tržičan?
Ne, rodil sem se 1938. v Kranjski gori, moji starši pa so iz Žirov. V Tržiču sem se kar dobro aklimatiziral.
Kakšno je vaše delo?
Odgovorno, pestro in včasih težavno.
Kako preživite prosti čas?
Prostega časa imam bolj malo, ker dvakrat na teden predavam v Kranju tehnologijo materiala na poklicni čevljarski šoli. Ce pa sem
prost, potem pa rad berem, posebno zgodovinske romane.
Kako ste uspeli tako hitro oddati prispevke?
Držim se tega, če nekaj obljubim, skušam obljubo čimprej izpolniti.
Vaše želje v letu 1972?
Teh je pa kar precej. Želim si, da bi bilo prihodnje poslovno leto tako uspešno kot je bilo letos. Moje privatne želje pa so prevelike in jih rajši ne bom povedal.
Vas lahko vprašamo, kje boste silvestrovali?
Silvestroval bom kar doma z ženo in prijatelji.
Razgovor je bil res kratek, vendar smo zvedeli vse, kar nas je zanimalo. Tovarišu
Mravljetu pa se še enkrat zahvaljujemo za dobro sodelovanje.
M. K.
Nova poslovalnica v Karlovcu odprta
V soboto, 11. t. m., smo v Karlovcu odprli novo trgovino za obutev B kvalitete. Lokal je ob sami vpadnici v Karlovac, v vrsti drugih podobnih trgovin. Imamo ga v 8-letnem najemu. Površina lokala je majhna, vendar je prostor prijetno opremljen. Izvajalec gradbenih del je bil iz Karlovca, mizarski izdelki pa so delo mojstra Fajfarja iz žej. Gradbena dela in oprema so nas stali 15 starih milijonov. Kompletni načrt (in nadzor) smo naredili v domačem biroju.
ing. Maks Sedej
Vojaki - sodelavci nam pišejo
Iz Dravograda se nam je zopet oglasil Vinko Ahčin, ki tam služi vojaški rok. Vsem sodelavcem v sekalnici in mojstru Jenkotu želi srečno in zdravo ter uspehov polno leto 1972.
Vinko Ahčin,
V. P. 8913/5 62370 Dravograd
V Ilirski Bistrici služi vojaški rok prodajalec Cerna Šandor iz poslovalnice v Subotici. Pisal nam je, da pozdravlja vse zaposlene v tovarni in prodajni mreži. Obenem pa želi vsem skupaj mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva v letti 1972.
Cerna Šandor
VP 3672/25
66250 Ilirska Bistrica
Lauseger Darko, ki nam je že pisal, se tokrat oglaša iz Beograda. Piše, da mu vojaški stan kar ugaja, saj mu je dobro, le domači kraj pogreša. Prav lepo pozdravlja sodelavce iz oddelka 512.
Lauseger Darko,
V. P. 9988/31 11002 Beograd
Alič Stane služi vojaški rok v Bački Topoli. Prav lepo nas prosi, če bi mu pošiljali »Čevljarja«, saj ga zanima vse, kar se dogaja v naši tovarni. Obenem pa želi mnogo uspehov in zadovoljstva kolektivu naše tovarne v letu 1972.
Alič Stane,
V. P. 9218/C
24300 Bačka Topola,
Srbija
Slika je bila posneta pred prvim snegom. Letošnjo zimo bo sneg čistil stroj iz sosednjega podjetja ZLIT.
Novo v mladinski organizaciji
Vodstvo mladinskega aktiva naše tovarne se je zbralo na 10. seji z namenom, da se pogovorimo o delu, nalogah in nadaljnji usmeritvi mladinske organizacije, ki združuje tretjino vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Najprej smo obravnavali načrt priprav za redno letno konferenco občinskega komiteja zveze mladine in za našo letno konferenco. Odločili smo se, da bo naša letna konferenca pred občinsko. Izvolili smo kandidacijsko komisijo, ki bo poskušala sestaviti nov, pomlajen mladinski aktiv. Istočasno je bila izvoljena tudi komisija za izdelavo programa v novi mandatni dobi.
Za novo mandatno dobo se bo treba dobro pripraviti. Naloge, ki nas čakajo, bodo težke — zahtevale bodo od mladincev, da bo vsak prispeval svoj delež k delu mladinskega aktiva, ki je dobro sodeloval v AKCIJI 75.
Navzoči so menili, da bomo morali izboljšati sodelovanje z mladimi, ki prihajajo v tovarno. Tudi sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami bomo morali izboljšati, če bomo hoteli uspešno rešiti zadane naloge.
Treba bo ozdraviti preveliko pasivnost mladih, jih vzpodbujati pri njihovem delu v mladinski organizaciji, ki povezuje mlade, jih vzgaja in ščiti.
Mirko Kunšič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojstrici Anki Frantar ter vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512 za bogato darilo in lep šopek.
Prav lepo se zahvaljujem tudi delovni skupnosti za nagrado in podarjeno knjigo.
Vsem želim veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov v novem letu!
Ani Špendal
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sekalnice se zahvaljujem za darila, ki sem jih dobil za poročno darilo.
Ruda Rejc
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem sindikalni organizaciji za finančno pomoč, ki sem je bil zelo vesel. Prav tako se zahvaljujem tudi za obisk v bolnišnici predsedniku sindikata tovarišu Marjanu Markiču in ostalim sodelavcem.
CAMER OSKAR, obratni mehanik oddelka 515
Avstrija
priprav-
ljena
Stalni predstavniki komisije šestih EGS vlad s sedežem v Bruslju so se sporazumeli, da še v tem letu sklenejo z Avstrijo sporazum, s katerim bi uveljavili s prvim januarjem 1972 obojestransko znižanje carine za 30 %.
Po časopisu »Schumarkt«
Leto dni v kranjski tiskarni — smo uspeli?
Decembrska številka Čevljarja je že dvanajsta številka, ki je tiskana v tiskarni Gorenjski tisk v Kranju. S prehodom na tiskanje v tiskarni smo dobili možnost, da Čevljar postane res pravi časopis, tehnično in oblikovno na višji ravni, s tem pa za bralce bolj pester in zanimiv. Ali smo v tem tudi uspeli? Da "bi odgovorili na to vprašanje, smo vprašali za mnenje nekaj naših bralcev in mislim, da njihove besede največ povedo:
Depoli Marjan — revizor:
»Ker sem vedno na poti, dobim Čevljarja prepozno in ga niti ne preberem. Kar sem ga videl, mi je zelo všeč (oblika)!
zdravi kritiki posameznih spodrsljajev pa naj si bo to v režiji ali proizvodnji. Čevljar bi moral objavljati del tistega, kar je na sporedu v gostilnah.«
je podano kot predlog, o čem naj še pišemo. Tako lahko ugotovimo, da je Čevljar s prehodom na tiskanje v tiskarni pridobil na zanimivosti, da je bran in da so bralci z njim zadovoljni. Ta samohvala pa naj nam ne bo lovorika na kateri bi zaspali, ampak samo vzpodbuda za delo v bodoče, da bomo odpravili tudi tiste pomanjkljivosti, ki sedaj še sem in tja nastanejo.
Edi Bedina
Heda štrukelj v šivalnici modelirnice
„Čevljar" ne nastane sam
Vsak mesec izide Čevljar, glasilo delovne skupnosti naše tovarne. Za mnoge je branje zanimivo. Vsem tistim, ki so za in proti bom poskušal kot urednik časopisa napisati kako pride do »rojstva« glasila, ki zahteva poleg dela tudi določena finančna sredstva za tiskanje.
Marija Valjavec — steno-daktilograf:	»Prelistam ga,
preberem tisto, kar me zanima, rešim križanko in preberem vse kar je novega v našem sektorju. Čevljar piše premalo o mladih. Zakaj ne bi objavljali prispevkov mladih neznanih literatov?«
Lojze Šinigoj — vratar:
»Oblika in vsebina sta boljši kot prej. Mislim, da dovolj široko obvešča o vsem kar nas zanima. Ponavadi preberem skoraj vsega, samo križanke ne rešim.«
Marija Gorišek — skladiščnik vzorcev: »Mislim, da je v redu. Vsebinsko mu nimam kaj očitati, preberem ga skoraj vsega. Nekaj časa ga sploh nisem dobila. Ob izidu so kar pozabili na vzorčno sobo.«
Josip Skalar — komercialni svetovalec: »čevljar bi moral še več pisati o naši prodajni mreži; veliko več kot sedaj. Treba bi bilo obiskati posamezne poslovalnice in pisati o rezultatih, delu in življenju kolektivov. Povezati bi se morali z revizijsko službo, ki bi dajala podatke. V člankih pa bi se lahko spomnili tistih, ki so dalj časa pri naši prodajni mreži.«
Bedina Vida — tajnik družbenih organizacij: »Premalo se piše o družbenih organizacijah. Občutek imam, da so ljudje obveščeni o sklepih, vendar pa bi lahko pisali več o poteku dela. Drugače mi je kar všeč, preberem tisto kar me zanima.«
Jerman Vida — kontrolor obračuna OD: »Zdi se mi dokaj zanimiv. Včasih izvemo šele iz Čevljarja, kar je novega v tovarni, saj je informator, ki po mojem dovolj objektivno obvešča.«
Zupan Jurij — preddelavec v vzorčni delavnici: Bom povedal kar za vse, ki so v naši delavnici. Beremo ga, zanimajo nas opisi novosti v čevljarski industriji in tematika iz tovarne. Enotni smo si v oceni, da je to dokaj objektiven časopis, ki obvešča vse, ki najdejo čas, da ga vsaj malo preberejo.«
Ivan Peharc — nadmojster izd. zg. delov 512: »Oblika mi je všeč. Bran je bolj kot si lahko mislite, vendar bi bil lahko še boljši. Preveč je samohvale, premalo pišemo o
Slavko Keršič — preddelavec lepljenja II: »V primerjavi s prejšnjim je veliko boljši, tako oblikovno, kot slikovno. Izbor člankov je dokaj pester, tako da vsak najde nekaj kar ga zanima.«
Alojz Klofutar — kosmate-nje golenic, lepljena III: »Oblika se mi zdi v redu. Pripomnim lahko le to, da je premalo zdrave kritike s strani delavcev, čeprav mislim, da tovarniški časopis ni slab.«
Minka Levičnik — označevalec steljk — sekalnica:
»Drugače je kar v redu. Ni mi všeč modna rubrika, veste ženske beremo tudi druge časopise, kjer se veliko piše o modi. Več bi morali obveščati o samoupravljanju, takem, ki je zanimiv tudi za nas, delavce.«
Eržen Marija — preddelav-ka v dokončevalnici: »Všeč mi je. Dovolj nas obvešča o vsem kar nas zanima. Tako zvemo kaj se dogaja in kaj je novega v tovarni in prodajni mreži.«
Boris Horvat — oritrjeva-lec opetja — fleks.: »Preberem vse tisto, Kar me zanima. Posebno so mi všeč razgovori, ko predstavljate starejše sodelavce. Želim si, da bi bila ta rubrika stalna.«
Ivanka Frantar — mojster izd. zg. delov 512: »Meni je zelo všeč in upam, da bo kvaliteta ostala ista kot je sedaj.«
Kati Bekš — nadmojster izd. zg. delov 514: »Mislim, da bi morali imeti nekoga, ki bi bil zadolžen, da bi odgovarjal na pisma bralcev, ki želijo določena pojasnila. V naši šivalnici so na splošno zadovoljni z njim.«
Dragica Šuštar — šivalka reparature:	»Čevljar mi je
všeč. Začnem brati vse član-samo tiste, ki so mi všeč.
Vida Meglič — šivalka na-petnic izd. zg. delov 514:
»Preberem ga zato, ker mi je všeč. Modna rubrika Za vas je zame zelo zanimiva.«
Tudi ocene drugih anketirancev, ki jih nismo navedli, so v glavnem ugodne, saj se dobronamerna kritika dotika le posameznih rubrik ali pa
Kmalu bo poteklo leto dni od takrat, ko smo se odločili, da Čevljarja ne bomo več tiskali v tovarniški tiskarni, temveč v Kranju. Izdelan je bil predračun, ki je ekonomsko upravičil tiskanje v tiskarni Gorenjskega tiska, dogovorili smo se, kdaj bomo oddajali material v tiskarno, kakšna bo oblika in kdaj bo glasilo izhajalo. Seveda se to sliši zelo preprosto, vendar je cel kup zapetljajev preden Čevljar pride natiskan v tovarno.
Na prvi seji člani uredniškega odbora določijo program, ki ga okvirno sestavim sam, ostali pa ga potem dopolnijo. Nato ocenijo zadnjo številko Čevljarja.
Takoj se je treba lotiti dela. Seveda najprej obvestim vse dopisnike, kaj naj prispevajo in jim določim rok oddaje materiala. Do tu gre vse lahko. Zdaj stopim tudi sam v akcijo in iščem po tovarni zanimivosti, ki bi jih lahko objavili. Gradivo mora biti zanimivo, aktualno, ne predolgo, tako da je razumljivo vsem bralcem. Včasih so zamisli dobre, a jih je zelo težko uresničiti.
Bliža se rok oddaje člankov naših dopisnikov in že jih začnem po telefonu rahlo opozarjati, da se bliža »tisti« datum ... Na dan oddaje prispe le nekaj člankov v uredništvo, včasih pa tudi nič. Plaho pogledujem na koledar in strahom pričakujem, kaj bo. Nato začnejo prihajati. članki drug za drugim. Vse bi bilo prav, vendar morajo biti članki, preden jih oddam v tiskarno, lektorsko pregledani in natipkani. Tako ima naša lektorica Mirija-na Eržen toliko dela, da ji postane lektorstvo člankov pravi konjiček in nekaj dni dela pozno v noč. Oba hitiva in se trudiva, da bi se vse dobro končalo. Tudi pri tipkanju se včasih zatakne, ker je preveč materiala naenkrat in se ne da tako hitro pretip-
kati. Ko končno vsi članki dobijo svojo končno obliko, je treba najti še ustrezne fotografije. Ves mesec iščem razne motive, vendar vseh ni mogoče objaviti.
Za eno številko Čevljarja potrebujem okrog 20 dobrih originalov, ki jih razvijejo v enem popoldnevu v uredništvu Dela v Ljubljani.
Tik pred oddajo materiala začnem pripravljati tehnično ureditev, ki sem se je naučil pri tovarišu Izgoršku. Uvedel me je v skrivnosti cicer, gar-modov, petitov in ostalih znakov, ki jih uporabljajo tehnični uredniki po vsem svetu. Glavni pribor je cicero meter, brez katerega se ne da nič narediti. Zelo je hudo za vsakega tehničnega urednika, če se ušteje pri preračunavanju. To pomeni, da je treba pri lomljenju članke krajšati ali ostanejo »luknje«, ki jih je treba zapolniti. Na posebne liste, ki imajo format časopisa, označim posamezne članke in slike.
Tik preden gre material v tiskarno, se uredniški odbor še enkrat sestane in vsi skupaj pregledamo članke ter določimo naslove.
Po oddaji člankov označenih s tiskarskimi merami, je dva dni zatišje. Nato je treba iti v tiskarno, kjer se potem iz celih »plaht« svinčenih črk sestavi časopis. Ko je časopis zlomljen, to se pravi, da so vsi članki in slike na svojem mestu, se naredijo prvi kontaktni odtisi na papirju. Trikrat, včasih pa celo štirikrat pregledam te članke in s posebnimi korekturnimi znaki zapišem popravke, pa kljub temu še zaide tiskarski škrat v naš časopis. Včasih ti škrati povzroče malo hude krvi in jeze, a je že tako, da se takrat ne da več pomagati.
Z zadnjo korekturo običajno zaključim okrog 19. ure, torej sem v tiskarni cel dan. kar velja tudi za lektorico
Mirijano Eržen. Nato pa je treba počakati 3 do 4 dni, da natisnejo 2500 izvodov Čevljarja. Uredništvo postane za en dan, včasih tudi dva, eks-pedit, saj odpošiljamo Čevljarja vsem poslovalnicam, upokojencem, štipendistom, vsem tistim ki služijo vojaški rok, raznim organizacijam in podjetjem itd.
Seveda najprej dobijo Čevljarja vsi člani našega kolektiva v tovarni. Če ga sploh vsi dobijo ... Obračunovalke so dolžne razdeliti naše glasilo po oddelkih. Vendar pa tega včasih ne naredijo. Ne verjamete? Sam sem se o tem prepričal. Ne vem kje je napaka, ali pri obračunovalkah ali pri delavcih, ki se morda premalo zanimajo za naše glasilo.
Vabimo vse tiste člane našega kolektiva, ki so zainteresirani za sodelovanje pri Čevljarju, da nam pišejo. Vse prispevke honoriramo.
K. M.
Misli in izreki
Če bi bili vsi ljudje dobri, potem književnosti sploh ne bi bilo.
Carson
Moder je tisti, ki se iz pasti izvleče, še bolj moder je tisti, ki vanjo sploh ne pade.
Dukič
Bodi previden pri izbiiri prijateljev, saj so nekateri podobni nalezljivim boleznim.
Gorki
Koliko smrti bo še treba, preden se bo človek zavedel, da je umrlo že preveč ljudi.
Nekateri ljudje mislijo, da se znajo lepo obnašati, ker ne srebajo juho.
Mnogi ljudje bi bili zelo zadovoljni, če bi lahko živeli tako kakor živijo zdaj.
Pisarna je pretresljiv zakon z dvesto ali več osebami.
Pešec je udeleženec v prometu, ki je spredaj voznik in zadaj vozilo.
(R. Specer)
Mir,
Sprehodili smo se po tovarni in povprašali sodelavce, kje bodo pričakali novo leto in kaj si želijo v letu 1972. Prav vsi so nam radi odgo vorili na zastavljeno vprašanje.
Frančiška Jelar, šivalka podloge v izdelovalnici zg. delov 514:
»Tudi letos bom silvestrovala doma v Zadragi, saj je to že običaj. V novem letu pa si želim, da bi na zemlji vladal mir in da bi bila »plača« boljša kot doslej.«
Pero Miljak, sestavljalec zmesi, gumama:
»Čeprav sem doma iz Bosanskega Broda, se v Tržiču kar dobro počutim. Novo leto bom pričakal v hotelu Pošta v Tržiču. V letu 1972 pa si najbolj želim, da bi še naprej dobro zaslužil in se poročil.«
zdravje in boljši osebni dohodki
Veršnik Branka, šivalka okrasnega šiva, izdelovalnica zg. delov 514:
»S prijateljicami iz Kranja bomo šle smučat na Krvavec. Mislim, da je silvestrovanje v hribih najlepše. V letu, ki prihaja, pa si želim veliko osebnega zadovoljstva in uspehov na delovnem mestu.«
Leopold Terdan, obratovod-ja v izdelovalnici zg. delov 515:
»Silvestroval bom z družino na Travni gori nad Sodražico, če bomo še dobili kaj prostora. V novem letu si želim, da bi bilo tako uspešno kot je bilo letos. Vsem sodelavcem želim mnogo uspeha, posebno pa še tistim v Trbovljah.«
Marija Dolžan, sestavljalka golenic, izdelovalnica zg. delov 512:
»Letos bova z možem silvestrovala kar doma. Zidava hišo in si ne moreva privoščiti visokih hotelskih cen. Za prihodnje leto pa si želim, da bi bila družina zdrava in bi imeli vsega dovolj.«
Mirko Lukane, kontrolor v izdelavi, lepljena izdelava II.: »Z ženo bova kar doma, sin in hčerka pa bosta praznovala po svoje v družbi mladih. Najbolj si želim, da bi dočakal pokojnino. Seveda si želim, da bi bil zdrav in da bi bilo več miru na svetu.«
Karija Košir, lepilec nacvi-kanih golenic, lepljena iz. II.: »Z družbo se bomo odpravili na Zgornje Jezersko in bomo silvestrovali v gostilni pri Grabnarju. Želim si, da bi bilo v novem letu tako kot doslej, da bi bila srečna in zadovoljna.«
Stane Mozetič, sekalec usnja, izdelovalnica zg. delov 511:
»Letos bova z ženo pričakala novo leto v novi gostilni v Križah; najrajši pa se spomnim silvestrovanja pred dvemi leti v Begunjah »Pri Jožovcu«. Za drugo leto pa si želim, da bi vladalo sožitje, na delovnem mestu pa, da bi dobil boljši material za sekanje.«
Jožica Brišar, brizgalec podplatov, izdelovalnica zg. delov 511:
»Lani sem silvestrovala v Bohinju, letos pa bomo s prijateljicami zaplesale v novo leto v hotelu Pošta v Tržiču. Moje želje za prihodnje leto: mir in sožitje med ljudmi, sreča in zadovoljstvo doma in v tovarni.«
Tako so nam povedali sodelavci. Vsi si želijo predvsem miru, zdravja in uspehov. Upajmo, da se jim bodo želje uresničile in bo leto 1972, ki ga že težko pričakujemo, res srečno, veselo in polno uspehov.
Mirko Kunšič
Kolednica
Se staro leto je nagnilo in novemu bo prostor
odstopilo,
vsem skupaj kličemo »na
zdravje«,
vse skupaj vabimo na slavje.
Kaj hočemo, je že tako, denarja, menda, nekaj bo. Sigurno bo kar prav prišel, da le prehitro ne bi pošel.
Draginja stiska nas vsak dan. Še včeraj jurja, danes dva, košta te košček kruha, čaša vina, kos mesa.
Kljub vsemu zidamo, da se kadi,
ne mi, za to gradnjo kar
»Projekt« skrbi. Pa »jamramo«, da nas bo
vzelo
in v isti sapi vriskamo veselo.
Govorili smo in je bilo
rečeno,
odslej delalo se bo pošteno.
Prestopnike na črne liste zahtevamo račune čiste!
To tisti je, ki zamudi, in tisti, ki se mu (pred drugo uro) ven mudi m tisti, ki še zdaj ne ve, da podjetje naše ni bife!
Če bi našteli več napak, bi premajhen prostor bil
»kot tak«, če slučajno kdo je prizadet, naj v kavarno gre sedet.
Ne bi se v službe razne
vtikal,
ker bi se najbrž kar spotikal. In kot je že pri nas navada, poleno rado v noge pada.
V Novo leto kar s »horuk« in če dovolite še pouk: »Varno hodiš le in sploh si zdrav,
če vsakemu priznaš svoj
prav.
Vaš poet
ro, črnolaske pa lahko uporabljajo sive, modre in svetlo zelene tone. Pri senčenju vek morate paziti na barvo oči, predvsem pa na barvo obleke, ki jo boste oblekle ta večer.
Za silvestrovanje v planinah bi priporočala rahlo poudarjeno senco na vekah in poudarjene trepalnice. Prav tako bi bil tak make up primeren, če boste silvestrovali doma. Eventuelno si lahko nanesete na obraz rahlo plast tekočega pudra.
Za šminkanje ustnic priporočam naslednjo tehniko: nanesite na ustnice malo rdečila, nato začrtajte s svinčnikom obliko ustnic (natančno po robovih). Nikar si ne večajte ali manjšajte ustnic! Nato si namažite ustnice z rdečilom, rahlo zdrgnite s papirnatim robčkom in znova začrtajte rob ustnic s svinčnikom. Na koncu premažite ustnice še z bleščečim črtalom.
Če boste imele občutek, da ste lepo urejene, bo tudi silvestrski večer lep in vesel.
Kozmetični salon Barbara
bela ali bige pearl vedno svetlejša senca temnejša senca
ustnice naj bodo obrobljene s svinčnikom
Praktični nasveti za domače silvestrovanje
Zadnji dnevi se iztekajo na koledarju in bliža se dan, ko se bomo poslovili od starega leta in nazdravili novemu. Bliža se praznik z obilico zelenih dišečih jelk, iglastih borovih vejic, zlatih pentelj in bleščečih okraskov.
Kakor te dni razmišljamo o garderobi, jedilniku, čestitkah in darilih, za ta dan ne smemo pozabiti svojega doma in mu vsaj z nekaj detajli pripomoči k svečanejše-mu videzu.
Kot običaj narekuje, se bo večina od vas odločila za smreko in obilico okraskov. Vsi pa nimate enake možnosti za njeno postavitev, ker terja svoj prostor in lišp. Svetujem vam, da sd priskrbite nekaj smrekovih ali borovih vejic in z njimi pričarate novoletno vzdušje. Namesto smreke, ki smo je bili vajeni gledati v kotu stanovanja na nekakšnem podstavku, boste dosegli skoraj enak učinek z vencem borovih ali smrekovih vejic, ki ga boste položili okrog spuščene svetilke nad mizo in ga s pentljami pritrdili na strop. Velika prednost te rešitve je v tem, da je vsem na očeh, otroci pa se morebitnih okraskov ne morejo dotikati in tako niso stalni predmet opozoril.
Z eno samo borovo vejico v prozorni vazi in bogato pentljo ali obeskom, boste veliko naredili, Tisti, ki imate doma drevesaste okrasne ra-
stline kot je limonino ali po-maračno drevesce, boste lahko nanje obesili nekaj pomaranč v različnih višinah, raje manj kot več. Če pa jih že imate veliko, jih boste na velikem krožniku, okrog katerega ste položili smrekove vejice, postavili v piramido in nanje tu in tam prilepili kakšno zvezdioo iz bleščečega papirja.
Za veselejše vzdušje bodo poskrbeli lahko lampiončki ali pa kar baloni s klobučki iz smrekovih vejic, ki jih boste v veselje otrok ob 24.00 uri starega leta predrli.
In sveče? V nobenem primeru jih ne smete pozabiti. Tudi z njimi je podobno. Ni nujno, da jih pritrdite na smreko, lahko jih postavite v prosto kombinacijo na pladenj, po katerem ste razsuli orehe in mandeljne.
Tu sem naštela samo nekaj možnosti, vaši domiselnosti pa prepuščam, da boste dali svojemu domu svoj pečat. In veliko možnosti je, saj je tu še zavijanje daril v okrasni papir in njihovo postavljanje na primerno mesto, tu je bogato založena in dekorirana bife mizica (praktičnejša od klasično servirane mize), tu je osvetlitev.
Z mislijo na svoje ob bližnjih pripravah boste ob 24.00 uri starega leta prav gotovo deležni priznanja svoje družine.
Breda Jazbec
V prejšnji številki čevljarja sem vam že opisala, kakšna naj bo novoletna obleka. Tokrat pa sem zaprosila v kozmetičnem salonu »Barbara« v Kranju, Jenkova ulica 1 za strokovne nasvete v ličenju, posebej še o ličenju za silvestrski večer. Prijazna kozmetičarka mi je nato lepo opisala, kako moramo ženske paziti na kožo in seveda svetovala make up, posebej za silvestrski večer.
Naša arhitektka za notranjo opremo Breda Jazbec pa vam je pripravila nasvete za ureditev doma, da bo slovo od starega leta prijetno in veselo. Pa mnogo sreče v novem letu 1972.
Kako naj se ženska pripravlja za silvestrsko praznovanje?
Vsaka ženska mora vedeti, da je brez snažnosti vsako negovanje nesmiselno. Že samo po temeljitem čiščenju bo postala koža lepa in gladka. S pudrom in šminko samo prikrijemo pomanjkljivosti, toda nikoli jih ne odstranimo. Vsi ti kozmetični pripomočki so samo potuha pri negi kože. Večina žensk teka od jutra do večera sem in tja, se pudra in maže z najnovejšimi tekočimi pudri, specialno šminko za prikrivanje gub okoli oči, najmodernejšimi črtali za oči, na hitro opravi ves svoj make up, zvečer pa na vse to pozabi in gre vsa nališpana v posteljo. Potem pa kaj kmalu s strahom opazi, da kljub vsem tem dragim šminkam izgleda utrujena in uvela, koža ima velike zamašene pore, gube in gubice. Celo dober kozmetični salon s svojimi številnimi pripomočki in izkušnjami te napake ne more čez noč odpraviti. Ne puder ne šminka ne naredita svežega tena, temveč je iz-gled kože vedno bolj malomaren in neblesteč. Vsak večer, pa če ste še tako utrujene in če je še tako pozno, morate kožo temeljito očistiti. Po vsem dnevnem naporu mora koža čez noč dihati in se odpočiti, čiščenje lahko opravite s čistilno kremo, mlekom, čistilno vodo ali z navadno vodo in milom. Pore bodo postale čiste, čimbolj številna bodo vaša temeljita čiščenja oziroma umivanja. Kljub vsakodnevnemu čiščenju si enkrat tedensko napravimo generalno čiščenje kože. Postopek je sledeč: skuhajte liter do dva vode, dodajte 10 gramov kamilic ali lipovega cvetja. Glavo pokrijte z večjo frotirko in tako obraz parite približno 5 minut. S parno kopeljo odprete za nekaj minut pore in pospešite cirkulacijo krvi. Obraz nato obrišete z mehko krpo (papirnat robček, staničevina) ter stisnete večje zajedalce (mozolje). Pri stiskanju zaje-dalcev uporabite prelikan robček in za dezinfekcijo 70 % alkohol. Po izstiskanju zajedalcev si naredite lahko še oblogo, ker s tem dosežemo še boljši učinek. Nato
daste na očiščen obraz masko. Masko za suho kožo pripravite: en rumenjak, žlico olivnega olja, 3 kapljice limone. Masko za mastno kožo pripravite: 10 gramov kvasa pomešamo z 1 žlico jogurta.
Masko namažemo čez cel obraz in pustimo delovati 20—30 minut, nato umijemo obraz z mlačno vodo in končamo s hladno vodo.
Kakšen make up naj bo za silvestrski večer?
Na silvestrsko popoldne si boste uredile najprej pričesko in šele nato uredile obraz. Letošnja moda priporoča svetle tone. Zato boste uporabile tekoči puder v svetlo beige niansi. Puder namažite po celem obrazu, posebno pa pazite, da ga dobro razmažete ob lasišču in vratu. Kot podlogo za tekoči puder si daste dnevno vlažno kremo. Veke senčite ravno tako s svetlimi pastelnimi barvami. Senco poudarite ob trepalnicah in jo zabrišete proti obrvem in sencam. Močne debele črte niso več v modi, lahko pa si naredite rahlo črto ob trepalnicah. Pod obrvmi naj bo svetla senca (bela, beige pearl), s tem poudarite belino beločnice in oko izgleda večje in bolj spočito. Na trepalnice nanesite precej maškare. Namažite si tudi spodnje trepalnice
Svetlolaske naj bi uporabljale rjave, svetlo lila in modre tone, rjavolaske si lahko omislijo predvsem zelene tone, rahlo lila in mod-
Telesna kultura in rekreacijske možnosti naših delavcev
Telesna kultura počasi pridobiva svojo pomembno vlogo v naši družbi. Vedno več se govori o tem, da se mora šport uveljaviti med ljudmi in da je potrebno v ta namen določiti večja sredstva. Ni še znano, kdo bi moral ta sredstva dati, vendar menim, da je nekaj vredno že to, če se resno razmišlja o tem na najvišjih mestih v republiški skupščini, občinah in drugod.
Morda je prav, da se ob teh razpravljanjih, ko še ni znano, kdo bo vzel telesno kulturo pod svoje okrilje in skrbel za njen razvoj, spomnimo bežno tudi na razvoj telesne kulture v tovarnah in podjetjih.
Osnovni cilji katerekoli veje telesne kulture so seveda vsaj v glavnih črtah isti in bi jih najlažje izrazih v znanem latinskem pregovoru »zdrav duh v zdravem telesu«. Če se tu opredelim le na rekreacijske možnosti naših delavcev, je to samo ena oblika telesnokulturnega udejstvovanja, ki služi istemu cilju. Vprašanje je le, kako naj bi se ta rekreacija delavcev ah tako imenovana proizvodna gimnastika uveljavila. Možnosti so velike, začeti pa bi morah verjetno s tem, da ljudi prepričamo, da je to dobro, potrebno in koristno.
Druge oblike rekreacije
Poleg raznih oblik udejstvovanja v okviru podjetja in na objektih, ki bi bili last podjetja pa so možnosti za zdravo telesno vzgojo še mnogostranske. Tu mislim predvsem na organizacijo kolektivnih izletov v naravo pozimi ah poleti, sistematske skupinske izlete v gore, smučarske pohode, spomladanske in jesenske krose, množične plavalne tečaje itd.
Vse to športno življenje bi lahko delovalo v različnih delavskih športnih klubih, ali pa v občinskih telesno vzgoj-
nih organizacijah. Tu mislim seveda tudi na tiste, ki že delujejo v okviru občinske športne zveze, kot so rokometni in nogometni klub, smučarski klub, TVD »Partizan« itd.
Več angažiranosti mladine
in sindikata
Nočem zanikati vloge mladinske in sindikalne organizacije v našem telesnokultur-nem gibanju v preteklosti, vendar moram žal glede na današnje stanje ugotoviti precejšnjo mrtvilo obeh tako pomebnih dejavnikov. Tu kritika seveda toliko ne leti na tovarniško organizacijo, kot
celotni občinski sindikat in mladino v Tržiču. Če se omenjeni organizaciji odrekata neposredne zainteresiranosti pri telesni kulturi, potem ni daleč ugotovitev, da izgubljata mesto v našem družbenem mehanizmu, ki bi jima moralo pripadati. Prav organizacija množične telesne vzgoje v kolektivih, na šolah in drugod, bi jima dala veliko družbeno vlogo in podporo, ki je sedaj nimata.
Telesna kultura bi morala biti enakopravno in pomembno področje družbenega dogajanja. V tem smislu bi morala dobiti moralno in materialno podporo na vseh ravneh in v vseh okoljih. Pri taki podpori se bodo kmalu našli nosilci, ki bodo z delom in ustreznim poletom napravili prave čudeže, take ki jih samo denar nikoli ne more.
Franc Homan
ZAHVALA
Ob smrti drage žene in mame
MILICE BAHUN
se zahvaljujem oddelku šivalnice 511 za izrečeno sožalje in venec. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, hvala lepa.
žalujoči mož Franc Bahun z družino
V mesecu novembru smo se poslovili kar od dveh bivših članov našega kolektiva.
Na zadnjo pot smo spremili naša upokojenca tovariša Franca Spendala rojenega 1909, v naši tovarni je bil zaposlen od 16. 10. 1945 do 31. 12. 1964. Nazadnje je bil pripravljalec partij v goodyear izdelavi.
tovarišico Ivano Torč, rojeno 1908, v našem podjetju je bila zaposlena od januarja 1954 do aprila 1962, nazadnje na delovnem mestu pri poliranju podplatnih robov.
Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu.
Znaki, razredi, naslovi
Starejši člani kolektiva se bodo bržkone spomnili našega športnega znaka »ZREN«, ki je bil popularen kmalu po osvoboditvi, pomenil pa je izpit vsestranske telesne pripravljenosti in sposobnosti. Za ta znak se je v tistih letih potegovalo veliko ljudi in lahko bi govorili o množičnem zanimanju za telesno kulturo.
Ta znak omenjam zato, ker bi nekaj podobnega lahko uvedli tudi pri nas v podjetju. Določiti bi morali kriterije, po katerih posameznik lahko dobi ta znak, razred ali naslov s tem, da se aktivno športno udejstvuje npr. kot plavalec, atlet in smučar hkrati doseže ter v vseh treh panogah predpisane uspehe. Seveda bi morali to udejstvovanje primerno sitmulirati, bodisi z moralnimi priznanji, častnimi naslovi, denarnimi nagradami ali z nekimi častnimi zunanjimi spremljevalci (značke, lente, našivki na dresih in podobno). Dobili bi »tekmovalce« od začetnikov iz vrst mladine, do asov mednarodnih kvalitet, če bi se seveda taka množična rekreacija razvila povsod po kolektivih. Iz množičnosti namreč izvira tudi kvaliteta.
Tako obliko proizvodne gimnastike bi morali uvajati verjetno profesionalci, člani delovne skupnosti ali drugi za to pripravljeni trenerji. Tej dejavnosti bi morali dati vso podporo tudi samoupravni organi v podjetju, ker glavni cilj niso tekmovalni dosežki, ampak zdravo razvedrilo, ki bi se odražalo brez dvoma tudi v večji produktivnosti in elanu.
Prvo mesto v streljanju
V počastitev dneva republike je v strelskem domu v Tržiču naša ekipa dosegla med 11 ekipami prvo mesto in 457 krogov. Tudi med posamezniki je bil prvi Vili Bedina s 169 krogi. Tako smo osvojili pokal.
Društveni prvak
Naš sodelavec Andrej Pivk, zaposlen kot obratni mehanik v gumami je postal društveni prvak AMD Tržič za leto 1971. Rodil se je 14. novembra 1947. Po poklicu je strojni ključavničar. Njegov hobi je narodno zabavna glasba in je vodja ansambla »Trio Pivk«, kjer igra harmoniko.
Tekmovati je začel leta 1966. Letos je nastopal na štirih motocross tekmovanjih. Zasedel je tri prva mesta na tekmovanjih v Orehovi vasi, na Ljubelju in na društvenem tekmovanju v kategoriji do 60 kubičnih centimetrov.
Ob uspehu mu tudi mi čestitamo z željo, da bi prihodnjo tekmovalno sezono že startal na novem motorju, če bo razumevanje kakšne delovne organizacije dovolj veliko za denarno pomoč pri nakupu tekmovalnega motorja.
Misli - izreki
Znanje, ki se ne dopolnjuje vsak dan, se vsak dan zmanjšuje (kitajski pregovor)
Mnogo denarja, mnogo skrbi (latinski pregovor)
Reci enkrat, a dvakrat poslušaj (Rabelais)
Kadar nihče nima prav, imajo vsi prav (Ionesco)
Veliko srce je kot ocean — nikoli ne zmrzne (Berne)
Bolje je pretrpeti veliko krivico, kot storiti malo (Bon)
Težka naloga je lažja od lahke — seveda, ko jo že opravimo (Le Corbusier)
Kar se poceni dobi, se ponavadi ne ceni (Cervantes)
Oprostiti nekomu pomeni imeti veliko duševno moč (Gandhi)
ženske so si izmislile ljubezen, a moški poroko in zvestobo (Pascal)
Maska pade, a človek ostane (Mimicij)
»Čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (namestnik predsednika), Hvalica Slavko, Ivnik Franc, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Rozman Janko (predsednik), Rozman Vida, Šmid Marica. — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič. — Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 70260 int. 40 — Tisk Č. P. Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih — Izhaja vsakega 27. v mesecu.
List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Nagradna križanka Prišli
Tokrat smo dobili v uredništvo rekordno število križank. Prestopili ste »magično« mejo 200 rešitev, točneje poslali ste 208 križank. Pri žrebanju so sodelovali: obračunovalci Justina štefe, Cirila Kralj in Lado Klančar. Nagrade prejmejo naslednji reševalci:
1.	nagrado 50,00 din Anton Ive — elektro delavnica
2.	nagrado 30,00 din Jože Zaplotnik — modelimica
3.	nagrado 20,00 din Janez Praprotnik — modelimica
4.	nagrado 10,00 din Joži Osredkar, Bevško 72, 61420 Trbovlje
5. nagrado 10,00 din Marija Perko, 64290 Tržič, Preseka 14.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Pravilna rešitev križanke: ČESTITKE, DELAVCEM, OB, DNEVU, REPUBLIKE, KAJETAN, MOABIT, JOD, LARA, ALP, ČOPA, GRUPA, OS, RORA, PURAN, REGATA, UT, GN, VEGA, APOTEKA, PARITETA, PP, HUS, LUSKAVICA, ARTEL, BLEJSKO, JEZERO, ORA, ZLAT, TASA, RK, RIS, NIVELIRANJA, GROBOST, AKI, IK, ELRA, SANTI, KAJA-KAŠKIJ, ŠPORT, STIK, ATA, OKTAEDER, KALA.
Rešitve današnje križanke »Novo leto« pošljite do 15. januarja 1972 v uredništvo.
V	modelimico: Milena Bogataj
V	sekalnico: Janez Počivalnik, Ludvik Grmovšek, Štefan Duh
V	izd. zg. delov 511: Francka Primožič, Zdenka Avsenik
V	izd. zg. delov 512: Dragica Tvguštin, Marija Polajnar, Tatjana Jankovec, Nataša Roblek, Emilija Rant, Ranka Pe-treš, Marija Pungeršek, ar-jetka Jesenšek
V	izd. zg. delov 513: Marija Knific, Slavka Podrekar
V	izd. zg. delov 515: Irena Žibert, Marija Jerin, Judita Omahen, Irena Flis, Antonija Grobljar, Marija Jerše
V	usnjamo: Antonija Mali, Marija Istenič, Marinka Frelih
V	mizarsko delavnico: Ludvik Krsnik
V	splošni sektor: Terezija Justin
V	menzo: Marija Vogelnik
Prišli v prodajno mrežo:
Galovič Mirko, Zagreb I, Željko Velimir, Split, Petrovič Dušica, Kruševac, Žirovnik Jožica, Slovenska Bistrica, Devic Olga, Beograd I, Hajduk Marija, Zagreb I, Tepavac Mira, Vinkovci.
Odšli
Danica Mandeljc, samovoljna zapustitev dela, Roza Hajsan, sporazumno prenehanje dela, Peter Ankele, disciplinski odpust, Avgust Rozman, odpoved podjetja, Anton Praprotnik, sporazumno prenehanje dela, Emilija Rant, sporazumno prenehanje dela, Helena Fajfar, samovoljna zapustitev dela.
Odšli iz prodajne mreže:
Caran Lucijan, Osijek, Zorič Marko, Karlovac, Cerna Šandor, Subotica, Mlinar Djuro, Zadar, Vobnar Romana, Maribor II, Tanasič Predrag, Vinkovci.
V januarski številki boste brali:
0 članek glavnega direktorja Jožeta Dolenca
9 Novice iz naših poslovalnic
£ Razgovor s sodelavcem iz tehničnega sektorja