GASILEC
Glasilo Gasilske zajednice Dravske
Letnik	Š	to	Vi
XL	V	Ljubljani,	dne 20. julija IQ36	7
Izhaja vsak mesec. Posamezna Številka 2-50 Din, za inozemstvo 3 Din
Vsebina:
Stran
Vesli starešinstva gasilske zveze kraljevine	Jugoslavije.....................75
Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko	banovino	76
Dne 1. in 2. avgusta 1936 v Maribor .	........................78
Vtisi z mednarodnega gasilskega kongresa.....................................78
Bled vabi — 15. avgusta!.....................................................82
Gasilstvo v stari Ljubljani..................................................82
Gasilska služba..............................................................83
Iz kronistove torbe  ........................................................85
Dopisi.......................................................................86
Založil odbor »Gasilske zajednice za Dravsko banovino^. Odgovorni urednik Joie Turk Tiska UCiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francö Štrukelj)
Izhaja mesečno. — Letna naročnina Din 30’—.
banovine
Gasilske čete, pozor!
Nabavite si najcenejše opasače za moštvo in starešine pri direktnem producentu. Vzorec ustreza vsem predpisom in je odobren od Vatrogasnega saveza Kraljevine Jugoslavije v Beogradu pod br. 1114 z dne j. maja l()35 ter registriran pod br. 2Q v Savezni pisarni. — Ob večjem odjemu popust!	■
»Indus« tovarna usnja in usnjenih izdelkov družba z o. z. Ljublfana, Sv.Petra c.72
Napredek države, dežele in posameznika je mogoč le s pomočjo novih posojil naših domačih denarnih zavodov, ki zbirajo brezposeln denar in ga stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, omogočujejo s tem gospodarsko delovanje sploh in pobijajo brezposelnost. — Vlagajte v največji naš denarni zavod
Mestno hranilnico ljubljansko,
ki obrestuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, po 4—5 °/o in jih izplačuje neomejeno na zahtevo.
Gasilshae če/e, pozor!
Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo
normalnih gasilskih cevi
najfinejše kakovosti, izdelke slovite češke tovarne H. Klinger, za katero imam samoprodajo za vso Slovenijo
Ivan N. Adamič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31
MARIBOR, Vetrinjska 20 CELJE, Kralja Petra 33
Velika zaloga: Gumiranih cevi vseh vrst, gum. spiralnih sesalnih cevi. Normalne spojke iz la medenine itd.
Najnižje cenel	Zahtevajte	ceniki
Samoprodaja gasilskih cevi!
Vesti starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije
lz XXXVII. seje starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila 29. in 30. junija 1936. leta v Beogradu.
I. Razrešenje podstarešine g. Žagarja. Pred prehodom na dnevni red javlja g. starešina dr. Matič podstarešini g. Žagarju rešitev Ministrstva za telesno vzgojo naroda O. Br. 3858 od 27. jiunija 1936, s katero se g. Žagar razrešuje dolžnosti podstarešine in člana Uprave v Gasilški zvezi. Ob tej priliki je g. starešina predal g. Žagarju tudi pismeno poročilo Zveze Br. 2194 od 29. junija 1936, s katerim se na osnovi točke 4. § 59. zakona o organizaciji gasilstva izvršuje odlok Ministrstva za telesno vzgojo naroda. Po tej fonrtial,nosti se g. starešina v imenu celokupnega starešinstva zahvaljuje g. Žagarju za dosedanje sodelovanje na polju gasilstva. G. Žagar se zahvaljuje bratu g. starešini za tepe besede in zasigurava gg. člane Zveznega starešinstva, da bo še dalje ostal gasilec iin nič več. Potem g. Žagar zapušča sejo radi povratka v Križevce.
II. Statistično poročilo. Sekretar g. Lekič poroča o doslej prejetih statističnih podatkih. Sklene se, da se urgira dostavljanje statističnih podatkov.
III. študijsko potovanje v inozemstvo. Doslej so prijavile tele zajednice svoje udeležence: Sarajevo 3, Split 1, Skoplje 1, Ljubljana 2, Banja Luka 1 osebo; razen tega pa Ljubljana in Subotica po enega poveljnika poklicne gasilske čete. Sklene se, da se še enkrat pozove vse zajednice in gasilsko župo Beograd - Zemun - Pančevo, da razen gasilskih inšpektorjev pošljejo še katere druge osebe. Ko prejme Zveza odgovor vseh, bomo počakali na odobritev Zvezinega proračuna in borno predmet stavili na dnevni red prihodnje seje starešinstva.
IV. Tečaji pri zajednicah v Nišu, Banja Luki in Cetinju in druge prošnje.
To vprašanje ostane za sedaj še odprto, iker je vezano na denarno podporo od strani Zveze. Sklene se, da se odobri zajedli i c am podpora za tečaje. Prošnjo gasilske župe sreza' Laško in gasilskih čet bo Zveza obdržala v evidenci, dokler ne bo odobren proračun.
V. Vprašanje »Vežbovnika«.	Po daljši razpravi se sklene, da	se	bo	vprašanje izdaje »Vežbovnika« rešilo	na prvi seji Zvezine uprave.
VI. Proslava 15. julija in vprašanje odlikovanja zaslužnih gasilcev. Po daljši razpravi vsled vprašanja glede odlikovanja gasilcev je sklenjeno, da se zaprosi ministrstvo za odobrenje radi podelitve odlikovanj. Kar se pa proslave 15. julija same tiče, je sklenjeno, da se ustanovam pošlje razpis, kakor doslej, da se dan 15. julija, ker ne pade na nedeljo, proslavi prvo prihodnjo nedeljo, t. j. 19. julija t. 1.
VII. Predlogi gasilske zajednice za Dravsko banovino:
a) Predlog zavarovanja gasilistva zoper nezgode z vnešenjem pogrebnine v zavarovalno polico se vzame na znanje s tem, da se predlog kot umesten upošteva ob priliiki zavarovanja.
b) Obnova podpornega sklada za onemogle gasilce je mogoča s tem, da pozove zajednica potom razpisa čete, da v svoje proračune vnesejo vsoto za podporni fond.
c) Jamstva za odškodnine pri avtovožnjah, oprostitev vojaških	in	gasilskih oseb. Predlog se sprejme s	tem, da se dostavi Ministrstvu	za	notranje
zadeve radii vnešenja potrebne izpremembe v »Zaikon o avtomobilih«.
č) Gasilske čete kot članice prosvetnih društev, odnosno zvez. Sklene se, da se to ne dovoljuje.
d)	Ölani župne uprave, ki prenehajo biti izvršujoči člani svoje čete. Sklene se, da nihče ne more biti funkcionar v višji ustanovi, če je preneha1! biti član v nižji gasilski edinici. Glede prehoda iz ene čete v dlrugo je to mogoče le v tem slučaju, da je član kulltumo-prosvetnega odseka in če more izvrševati dolžnosti v tej četi. V nasprotnem slučaju ne.
VIII.	Odgovor Glavnega odbora Rdečega Križa radi nošenja znaka Rdečega Križa. Takoj se obvesti vse gasilske zajednice, da je po nekaj prošnjah Zveza dobila preko Inšpekcije za zemeljsko obrambo odgovor glavnega odbora Društva Rdečega Križa, na osnovi katerega je samaritanom v gasilski organizaciji dovoljeno nošenje rdečega križa. Upravi se predloži predlog za spremembo »Propisa o uniformi« — samaritanski znak.
Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino
Štev. 2228.	3.	julija	1936.
Naročilo brošure »Uput za sprečavanje i gašenje požara«.
Z razpisom te zveze št. 1817 smo prosili braitske zajednice za poročilo, koliko treba brošur »Uput za sprečavanje d gašenje požara«, ki jo je izdala Inšpekcija za zemeljsko obrambo Ministrstva vojske in mornarice.
Ker pa vse doslej nismo prejeli niti od ene zajednice poročila, Vas prav lepo prosimo, da čimprej obvestite Zivezo, da more Zveza s svoje strani obvestiti Inšpekcijo o naročilu knjig.
Knjiga je zelo poučna. Ima preko 100 strani z 80 slikami. Sestavili so jo naši najboljši strokovnjaki in predstavlja knjiga zato veliko vrednost za visako našo edinico, a cena je režijska, t. j. komad po Din 4-50.
Zveza najtopleje priporoča >to knjigo in prosi vse zajednice, da jo naroče v čimvečjem številu.
Poročilo dostavite najkasneje do konca tega meseca.
P o m o z Bog!
Generalni sekretar:	Starešina:
Petar Lekič s. r.	Dr.	Matič	s.	r.
Štev. 2194.	30. junija 1936.
Razrešitev članov »Gasilske zveze«.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je poslalo pod O. Br. 3858 od 26. junija tega leta Zvezi ukaz gospoda Ministra za telesno vzgojo s sledečo vsebino:
»Na podlagi § 1. točke 2. Zakona o premeni in dopolnitvi zakonskih predpisov, iki se nanašajo na Vrhovno državno upravo od 3. decembra 1931. leta, člena 1. in 2. uredbe o ureditvi Ministrstva za telesno vzgojo naroda in § 90. Zakona o organizaciji gasilstva
določam:
1. da se g. 2agar Stan,to, podstarešina in član Uprave Gasilske zvieze, razreši dolžnosti podstarešine in člana Uprave Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije;
2. da se gg. Cerer Anton, Bulc Franjo in Majer Mavrici}, člani Uprave Gasilske zveze za Dravsko banovino, razrešijo dolžnosti članov v Upravi Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije, in
3. imenujem v upravo za člane Uprave Gasilske zveze Kraljevine Jugoslavije :
a) za Dravsko banovino : gg. Kodre dr. Antona, uradnika Mestnega poglavarstva in člana odbora gasilske čete v Ljubljani, Krambergerja Franca, uradnika Mestnega poglavarstva in člana gasilske župe v Mariboru, in Jenka Josipa, posestnika, člana gasilske čette v Vavti vasi pri Novem mestu.
O tem ukazu se naj obvesti Gasilska zveza radi izvršitve v smislu točke 4. § 59. Zakona o organizaciji gasilstva.«
O zgornjem obveščamo gg. člane Zvezine uprave in bratske zajednice radi obvestitve svojih zainteresiranih funkcionarjev in podrejenih gasilskih ustanov.
P o m o z Bog!
Generalni sekretar:	Starešina:
Petar Lekič s. r.	Dr.	Matič	s.	r.
Štev. 1717.	18.	maja 1936.
Uporaba šolskih prostorov.
Gasilska zveza je posl ate Ministrstvu prosvete prošnjo, da se gasilskim ustanovam dovoli uporaba šolskih prostorov za tisti čas, ko ni pouka, za njihove skupščine, seje, zabave in druge prireditve.
Na to prošnjo je Ministrstvo prosvete odgovorilo pod Br. 27.236 od 24. aprila 1936. sledeče:
»Izvolite sporočiti Gasilski zvezi v Beogradu, da Ministrstvo prosvete v smislu § 36. Zakona o narodnih šolah odobrava uporabo šolskih prostorov v izvenšolsikem času poedinim ustanovam in združenjem, katerih delo je soglasno z občo nalogo narodnih šol in pod1 pogojem, da se s tem ne dela škoda šolskemu poslopju, za kar je potrebno predhodno dovoljenje krajevnega šolskega odbora (ker so šolska poslopja last občin), prav zaito se ne more izdati generalnega odloka, s katerim bi se odobrila uporaba vseh šolskih poslopij v srezu, banovini ali vsej državi.«
Ker v smislu zgornjega Ministrstvo prosvete ne more izdati splošnega odloka za vse gasilske ustanove, svetujemo vsem gasilskim edinicam, ki so jim potrebni šolski prostori za njihove prireditve, da1 si prej priskrbe potrebno dovoljenje krajevnega šolskega odbora, a nadalje pošljejo prošnjo Ministrstvu prosvete po predpisani poti preko Gasilske zveze, ki se bo v Ministrstvu prosvete zavzela za pozitivno rešitev. Prošnji priložite dovoljenje krajevnega šolskega sveta in kolek za Din 5-—.
Prosimo bratske zajednice, da o zgornjem obvestijo svoje podrejene gasilske ustanove.
Z bratskim gasilskim pozdravom:
P o m o z Bog!
Generalni sekretar:	Starešina:
Petar Lekič s. r.	Dr.	Milan Matič s. r.
Starešinstvo Gasilske zajiednice Dravske banovine je na svoji seji dne
8.	julija t. 1. na predlog žuipe Kočevje izreklo pohvalno priznanje prostovoljnim gasilskim četam Dobrepolje, Kompolje, Zagorica in Zdenska vas za njihovo uspešno gašenje pri požarih dne 19. in 26. maja t. 1. v Bruhanji vasi. Istočasno je izreklo pohvalno priznanje tudli članu župne uprave Kočevje g. Milošu Kavčiču iz Dobrepolja, kil je vodil pri obeh požarih gasillno akcijo.
Dne 1. in 2. avgusta 1936 v Maribor
k proslavi 651etnice obstoja proštov, gasilske čete.
Mariborski teden,
gasilska razstava, protiplinska razstava, kulturno-gasilska in aeroplanska
razstava.
Pri proslavi 651etnice prostovoljne gasilske čete v Mariboru se bodo zbirali gasilci iz vseh krajev Slovenije im odlični gasilski delavci od drugod. — Bo to, po predpripravah sodeč, največji sestanek gasilcev zadnjih let v naših krajih. Tovariši v Mariboru se pripravljajo, da bodlo mogli sprejeti veliko armado gasilcev. — Preskrbljeno je za ceneno prehrano (obed po Din 6— do 12'—, večerja po Din 4'—, Din 5'—, Din 6—) iin ceneno prenočišče po Din 4'— do 10'—.
Proslave se udeleži kot pokrovitelj ban Dravske banovine gospod dr. Marko Natlačen in mnogo odličnih gostov iz vse Jugoslavije.
Ob tej priliki bo blagoslovitev novega reševalnega avtomobila znamke Buick, ki bo najmodernejši reševalni avto v Jugoslaviji.
Razne razstave ne bodo nudile samo zanimivosti, ampak bodo predvsem poučne za gasilce, kateri se bodo mogli seznaniti z najmodernejšimi pripravami za gašenje ognja in za obrambo proti napadom ,iz zraka. Mnogo bosta k temu pripomogla dva filma, ki bosta proti malenkostni odškodnini predvajana v okviru proslave. — Mariborski tovariši bodo oskrbeli za gasilce poseben prostor s potrebnimi dobrotami v prostorih Mariborskega tedna, kjer se bodo mogli gasilci shajati in se tudli veseliti. Vstopnina na »Mariborski teden« bo za gasilce v krojih malenkostna.
Mariborčani vabijo gasilce, da se udeležijo proslave Obletnice obstoja prostovoljne gasilske čete v Mariboru v čim večjem številu, da obiščejo ob tej priliki gasilce na severni meji in manifestirajo za narodni Maribor.
Pridite s prapori in godbami ter se poslužite nedeljskih izletniških železniških vozovnic.
Ing. Franc Dolenc:
Vtisi z mednarodnega gasilskega kongresa
Vabilu dunajskih poklicnih gasilcev na proslavo njihove 250 letnice srno se radi odzvali, ker smo bili prepričani, da bomo videli marsikaj novega iin zanimivega. Pri tej priliki smo si izven programa ogledali tudi razne prostovoljne gasilske čete in na ta način študirali s strokovno-gasilskega stališča razmere v inozemstvu.
V	organizaciji prostovoljnega gasilstva nas Avstrijci sicer prekašajo, a ne mnogo. Imajo že stalne gasilske šole za strokovno usposabljanje poveljnikov in nekakšno visoko šolo pri dunajskih poklicnih gasilcih, česar mi še zelo pogrešamo. Značilno je pa, da uživajo avstrijske gasilske čete mnogo večjo podporo s strani zavarovalnic kot mi in znašajo po nekaterih deželah do 10 % od zavarovanih premij. Tudi moralna podpora s strani oblastev je precejšna. Omenim naj samo, da je bil pri otvoritvenih svečanostih navzoč sam predsednik republike, ki ni zborovalcev le pozdravil, temveč je nastopil celo kot glavni govornik.
Veliko važnost polagajo avstrijski gasilci na- obrambo proti napadom iz zraka in se tozadevno precej vadijo- in pripravljajo. Disciplina pri njih bo približno takšna kot pri naših povprečnih četah. Imeli smo pa priliko -opazovati tudi nemške gasilske čete. Pri njih vlada res železna disciplina, ki se zrcali v vsaki kretnji.
Interesantna je alarmna služba in naprave. O najmodernejših napravah, ki jih ima dunajska gasilska centrala in v manjšem obsegu n. pr. gasilska poklicna četa v Bratislavi, na tern mestu ne bom razpravljal, ker nas pred vsem zanima alarmna služba prostovoljnega gasilstva. Večina -mest, ki sm-o jih v teku naše turneje posetili, imajo alarmne zvonce, ki se sprožijo v gasilski centrali in zvonijo pri elanih. Beljak iima n. pr. 90 takšnih zvoncev, ki jih sprožijo vse naenkrat ali p-a samo za en roj, Solnograd z 68.000 prebivalci ima 250 aktivnih prostovoljmiih gasilcev, ki so porazdeljeni- na postaje, 150 zvoncev -pri posameznih članih in 75 javilcev požara. Alarmne zvonce sprožijo lahko vse naenkrat ali pa v skupinah po -deset. V Solnogradu -imajo v pogledu alarmiranja še eno posebnost: vsi požari v vsej deželi (Salinograška) se morajo prijaviti najprej centrali v mestu in ta potem alarmira posamezne čete. V mestu ima tedensko ena gasilska postaja (oddelek) nekako dežurno službo za na deželo (Überlandshilfe) in pri vsakem požaru v okolici odhiti najprej ta na alarm iz centrale na pomoč. Originalna je alarmna služba v Freilassing-u (Bavarska), to je vas s 4000 prebivalci-, ki je oddaljena 7 km od Solnograda. Večina gasilcev i-m-a doma državni telefon. Činu dobi poveljnik ali gasilski častnik prijavo požara, obvesti po telefonu poštno telefonsko centralo in ta potem sama obvesti z daljšim zvonjenjem in klicem »Feueralarm« gasillce, im to vsakega posebej.
Kar se tiče orodja in opreme prostovoljnih čet, naj omenim, da je v Avstriji že po manjših mestih, v Nemčiji -pa celo na deželii uvedeno gašenje s peno-. V Beljaku smo videli -poseben avto, ki iima vse priprave za gašenje s peno. Njihova motorna brizgalka oddaja v minuti ca. 800 -litrov pene, -kar stane po njihovih -podatkih ca. 1 šiling. Za takšno gašenje uporabljajo izključno gumirane cevi. V F-reilaissingu smo videli aparat za gašenje z zračno peno, ki ga nosi gasilec na- hrbtu, potrebno vodo -pa dobiva -iz motorne brizgalke. Tudi njihov agregat je v gotovem pogledu -interesanten. Motor je dvotaktni z dvema valjema. Posebne vakuum-črpalke nima, pač pa vrši njeno -delo motor sam. Če hočemo namreč sesati vo-do, staknemo na kratko en valj, ki deluje sedaj -kot batna črpalka. Voda pa ne more vstopiti v valj, ker -ima posebno varovalno napravo. Čim priteče voda do varovalke, odteče -po pretočni cevi v brizgalko, en del -pa skozi posebno zaklopko -na vroč izpuli. Nastala para in šumenje opozori -strojnika, da iima v brizgalki že vod-o, na kar vključi to-k i-n valj deluje zopet normalno. V Solnogradu smo dalje videli agregat, ki je bil spravljen v zaboju na zadnjem delu -orodnega voza (avtomobila). Ta
zaboj je imel snemljiv pokrov, kii je bil opremljen s kolesi in na ta,način služil kot voziček za agregat. Za naše čete, ki so v ;krajih z zelo deročo vodo in hudourniki, bi prišli v poštev posebni sesallni koši, ki jih v solnograjski okolici uspešno uporabljajo. Koš je obdan s posebnim ohišjem in ima spodaj krožnik. Voda prihaja med krožnikom in ohišjem v medlpros+or in od tu šele v sesalni koš. Tudi za gašenje premoga v skladih smo videli zelo smiselno pripravo. To je 3'5 m dolga železna cev, ki prehaja na enem koncu v konico, na drugem koncu ima pa spojko za priključek na navadno gasilsko cev in posebno ročico. Površina1 ite cevi ima polno ,'Duknjic, skozi ikaitere brizga voda. Cev zabijemo ali zavrtamo s pomočjo ročice v sklad gorečegai premoga in spustimo v njo vodo. Ugibali smo že, če bi se ne dalo taikšne cevi uspešno uporabljati tudi za gašenje sena in slame v kopah. Bo pač treba poskusiti!
V	Solnogradu smo videli tudi večjo gasilsko vajo, pri kateri je nastopilo 21 gasilskih orodnih in 4 poveljniški avtomobili. Fingiran požar je izbruhnil v poslopju gledališča in se naglo širil. Napad so izvedli odi zunaj in znotraj. Ugajalo nam pa ni polaganje cevi s kolobarji. Dočirn se pri metanju kolobarja cevi ne zamotavajo in gre delo hitro izpod rok, so oni kolobarje položili na tla in cev izvlekli, pri čemur so se cevi zelo motale. Kritizirali smo tudi polaganje cevi po lestvi. Pravilno mora ležati cev na lestvi, in to po sredini in celi dolžini, oni so jo pa položili tako, da je ležal na lestvi le zgornji del, dočirn je spodnji prosto viisel v zraku ob lestvi, Pri tej vaji sta nastopili tudi dve nemški gasilski četi iz sosednje Bavarske. Ugajala nam je njihova disciplina in povsem druga taktika. Oni so se posluževali trodelnega napada, to se pravi, da so stopile v akcijo istočasno tri skupine, od katerih je ena napeljala cevi od hidranta do brizgalke in oskrbovala brizgalko, druga je napeljala cevi od brizgalke do razdelilca in tretja od’ razdelili ca do ročnika in z njim napadala. Takšen napad je zelo prikladen in ga že tudi pri nas uporabljajo nekatere čete (n. pr. Ljubljana - mesto).
Zelo interesantna in poučna pa je bila vaja poklicnih gasilcev mesta Dunaja na Stari Donavi. Občudovali smo spretnost gasilcev, ki so izvajali vse mogoče načine reševanja utopljencev in manevriranja s Solni. To je plod dolgotrajnih vaj, ki jih izvajajo dnevno. Zanimiv je bil prevoz gasilskih čolnov preko kanala s pomočjo curka motorne brizgalke. Motorka je na deskah, ki vežejo dva čolna, ročnik je uperjen v vodo in sila 20 atmosferskega curka odriva odnosno poganja čolln dalje (glej sliko!).
Tudi prikazovanje gašenja pred 250 in 100 leti ter sodobno gašenje, ki so ga izvajali dunajski poklicni gasilci, je bilo zelo zanimivo. V ta namen so v Fratru zgradili celo vas in jo potem zažgali. (Glej sliko!) Nazorno so potem demonstrirali gašenje z vedri v verigi in pa večji požar, ki mu nekdanji gasilci niso bili kos, dočim so sodobni gasilci z vsemi pripravami obvladali požar že v nekaj minutah.
H koncu še nekaj pripomb o zasedanju1 mednarodnega tehničnega komiteja za preprečenje in gašenje požara (C. T. I. F.). Predavanja, ki so se vršila v dvorani udruženja avstrijskih inženjerjev in arhitektov na Dunaju, so bila res strokovna, saj so predavali priznani strokovnjaki. Vsakemu izmed nas je padlo v oči, kakšno važnost polagajo v inozemstvu na gasilstvo, ki ga obravnavajo popolnoma s strokovno-znanstvenega stališča. V tem pogledu smo še daleč za Avstrijci in Nemci. Kongresu je predsedoval višji požarni direktor
mesta Berlina in predsednik udruženja nemških gasilskih inženjerjev ing. Wagner. S svojim odločnim nastopom in globokim strokovnim znanjem1, ki ga je pokazal pri razlagi vsakega predavanja, je mahoma pridobil simpatije vseh navzočih. Med posebno zanimivimi predavanji naj omenim:
Viš. svetnik ing. Stanzig: O gasilstvu mesta Dunaja.
Šef gasilstva v Kopenhagenu Folke: Preiskave o glavnih činiteljih pri gašenju požara.
Prof. Jellinek: Obramba in zaščita požarov, ki nastanejo zaradi atmosferske ali tehnične elektrike (z diapozitivi).
Svetnik ing. Bemaschek: O požamopolicijskiih predpisih, ki nastajajo iz prakse in znanstveno-tehnimiih dejstev.
Dr. ing. Pilz — Praga: Kemijska sredstva za obrambo proti ognju.
Direktor ing. Storch — Berlin: Modeme alarmne naprave in javilci požara.
Prorektor montanistične visoke šole v Pfibramu dr. ing. Parma: Organizacija protiplinske zaščite češkoslovaškega gasilstva1.
Direktor Drägerwerke Haase - Lampe: O fizioloških raziskavanjih in tehniki izolacijskih aparatov za dihanje.
Ing. Kraus od Siemens - Halske: Novi prenosni agregat za proizvajanje elektrike za reflektorje in stroje (s filmom).
V	splošnem smo torej odnesli domov najboljše vtise, ko smo videli in slišali toliko novega.
Bled vabi — 15. avgusta!
50 let neumornega in požrtvovalnega dela do bližnjega slavi prostovoljna gasilska četa Bled 1. Proslava bo zvezana s 25letnico gasilske župe Radovljica. Program proslave bo v kratkem objavljen.
Dne 14. in 15. avgusta bo manifestiralo1 gorenjsko gasilstvo — na Bledu. Tovariši gasilci, vsi iskreno vabljeni!
Rudolf Dostal:
Gasilstvo v stari Ljubljani
(Nadaljevanje.)
»Načrt požarnega reda« iz 18. stoletja je določal:
1. Vsak župan mora oskrbeti pri požaru vse potrebno s pomočjo mestnih oficirjev (uradnikov) in sam prevzeti vodstvo. Če pa zaradi tehtnih razlogov ne bi mogel sam prevzeti vodstva, mora to oskrbeti mestni sodnik.
2. Mestni sodnik ima dolžnost, s pritegnitvijo v vsakem mestnem delu nameščenih mojstrov, vsako četrtletje pregledati vse dimnike ter kaznovati zamudne in brezbrižne stranke, pa tudi nemarne dimnikarje, kolikor je to potrebno.
3. Vsak hišni posestnik je dolžan, da ima z vodo napolnjeno kad pod streho; kdor se pa ne ravna po tej odiredbi, ta naj se kaznuje s tem, da plača en zlatnik.
4. Strogo je prepovedano vsakomur, shranjevati v mestu več .kakor voz sena ali slame, pa še to v varnem skladišču; nadalje je tudi zaibranjeno, shranjevati kakršnekoli netljive predmete in lesene izdelke pod streho.
5. Graščine, hiše, ustanove, samostani, semenišča, gostilne in ostali premožni hišni posestniki, morajo imeti vsak po eno ali dve ročni brizgalki iz medi poleg štirih usnjatih vedri c za vodo.
6. Naj se tisti, ki ne naznani takoj požara pri mestni straži ali tudi sicer ne naredi zaradi tega hrupa ali ogenj namenoma prikrije, kaznuje v razmerju z njegovim premoženjem s 14, 12 ali 3 dukati, stranke brez sredstev pa naj se zapro za četrt leta v tukajšnjo prisilno delavnico.
7. Požar v mestu naj se naznani s tremi, v predmestju pa z enim mestnim strelom s tukajšnjega Gradu.
8. Čuvaj na stolpu naj naznani požar s tem, da izvesi podnevi rdečo zastavo, ponoči pa dve rdeči svetilki; obe znamenji ognja pa naj vsakokrat postavi na ono stran, kjer je ogenj izbruhnil
9. Peki naj se primorajo, da bodo njihovi pomočniki in vajenci prevzeli in prinesli lestve pri krušnem skladišču in v Rožni ulici, pri vicedomskih vratih pa sodarski pomočniki in vajenci.
10. Kadar izbruhne požar, morajo priti dimnikarji, zidarji, kamnoseki in tesarji ter vsi obrtniki, ki imajo opraviti z ognjem, kakor: ključavničarji, ostro-garji, kleparji, podkovači, s potrebnimi pripravami in morajo, čim se ogenj razširja, takoj razdreti sosednje strehe.
11. Naloga nosilničarjev je, da prinesejo na lice mesta, na magistratu se nahajajoče vedrice, im sicer na drogu, da bo ito čim hitrejše.
12. Vozniki in sploh vse stranke, (ki imajo konje, morajo dovažati vodo. Pri tem pa mora prejeti oni, ki prvi pripel je brizgalno do ognja, 12 goldinarjev, za dovoz druge brizgalne 6 goldinarjev, za tretjo 4 gold., nato za dovoz prvega soda 6 golid., za drugi 4 gold., za tretji sod pa dva goldinarja.
13. Vsak hišni posestnik, ki se nahaja v bližini požara, mora nemudoma odposlati kako osebo s škafom vode, sicer se kaznuje z enim dukatom v zlatu.
14. Tretjina malih brodarjev, Trnovčanov, mora biti s svojimi čolni v bližini ognja, da pomagajo reševati ljudem njihove stvari ter so v pomoč pri zajemanju vode, in sicer brezplačno. Ostali dve tretjini pa morata iti v glavni mitniški urad in dvorec. Od velikih brodarjev pa miorata priti dve tretjini k ognju, ena tretjina pa v glavni urad in v dvorec. Ravno tako naj pride polovica ribičev, Krakovčanov, v nemško komendo kot njihovo vrhovno oblast, ostala polovica pa naj gre na kraj požara.
15. Merci soli in sodarji so dolžni goniti vodo iz velikih brizgaln.
16. Vse ostalo meščanstvo, ki ni omenjeno pri prej označenih zadrugah, je ravno tako dolžno, nuditi svojo pomoč, ker mora itak misliti na reševanje lastnih hiš in svojega premoženja.
17. Duhovniki naj od pro cerkve, da se morejo rešeni predmeti spraviti na varno; tudi naj pozneje zanje skrbijo.
18. Za stražo mestnih vrat naj se odredita krznarska in tkalska zadruga; kdor pa izostane brez tehtnega razloga, naj se kaznuje z enim dukatom v zlatu.	(Konec	priti.)
Karol Luckinann, poveljnik gasilske čete K. I. D., Jesenice:
Gasilska služba
(Predavanje na tečaju gasilske župe radovljiškega sreza.)
(Nadaljevanje.)
Naloga gasilske čete je, da ščiti imovino im življenje prebivalstva zoper požar, poplave, potres in druge elementarne nezgode, da sodeluje pri zaščiti zaledja pred napadi iz zraka, nadalje da dela za nacionalno, kulturno in prosvetno povzdigo svojih članov in ostalega prebivalstva svojega območja in končno, da pošilja poveljnika im še enega predstavnika na skupščino gasilske župe.
Prostovoljna gasilska četa ima lahko: izvršujoče, podporne in častne člane, ter naraščaj. Izvršujoči člani se razdelijo v:
1'. napadalno - obrambni odsek,
2. samaritanski odsek in
3. kulturno-prosvetni odsek.
Izvršujoči člani morajo svojo službo vršiti brezplačno, točno po predpisu in vestno, obnašati se morajo vedno dostojno ter se morajo udeleževati vseh nastopov, vaj in tečajev
Pri gozdnih požarih, pri katastrofalnih požarih vseh vrst, pri elementarnih nezgodah morajo priti na poziv upravnega oblastva vse okoliške gasilske čete na pomoč. Kadar se pa uporablja člen I. Zakona o državni brambi, se morajo čete ravnati po navodilih izdanih od inšpekcije državne brarnbe.
Tako je predsednik opozorili člane upravnega' odbora na važnejše določbe »Zakona o organizaciji gasilstva«. Priporoča članom naj si kupijo ponatis tega zakona, katerega je izdala in založila Gasilska zajedmica Dravske banovine. Ta ponatis stane samo 4 Din. Poleg tega je imenovana zajedmica tudi izdala in založila knjigo »Pravila gasilske službe«, ki stane 10 Din. Četa sicer že ima 2 izvoda te knjige, ki ju je poslala župa v obvezen nakup, toda ta
spadata v knjižnico, da sta na razpolago podčastnikom in gasilcem. — Dobro bi bilo, da si nabavi vsaik član upravnega odbora to knjigo, kajti neobhodno mu je potrebna, da si iz nje pridobi potrebno znanje o pravilih gasilske službe. — Vsa naročila naj sprejme tajnik in naj jih čimpreje izvrši preko župe.
Predpogoj za uspešno gasilsko delo je vsekakor dobra vzgoja gasilcev. Ker jih pa morajo vzgajati častniki, morajo biti ti še prav posebno dobro vzgojeni. Točno morajo poznati pravila gasiilske službe. — S to vzgojo pospešujemo razvoj telesnih in duševnih sil gasilca. — Razlikujemo: moralno, telesno in strokovno vzgojo gasilca. Z moralno vzgojo vzgajamo dušo in srce gasilca, telesna vzgoja obsega vežbanije itn utrjevanje telesa, po strokovni vzgoji pa pridobi gasilec potrebno strokovno znanje.
Predsednik Črnilo prelista »Pravila gasilske službe« in predvsem ugotovi, da obsega gasilska služba ne samo požarno službo, službo pri vajah in tečajih ter braimbo in reševalno službo pri elementarnih nezgodah, temveč tudi zaščitno službo pred napadi iz zraka, samaritansko službo, stražno službo in pripravljenost ter kcnčno službo za počastitev.
, Predsednik poziva navzoče, naj se nemudoma lotijo težke naloge, da usposobijo četo za tako obsežno službo. Časi so resni, vsak dam nam lahko prinese nova presenečenja in četa mora biti pripravljena, da vsak hiip lahko priskoči na pomoč. Sedaj zato ni sposobna, kajti ni dovolj izvežbana. — Bivši upravni odbor jo nili ni prilagodil novim predpisom gasilske službe in ima po starem še vedno le dva odseka, namreč plezalnega in brizgalnega. Nujno potrebno je, da jo takoj in temeljito reorganizira. V kolikor se tiče ta reorganizacija ustroja gasilske čete, je o tem že razpravljal s poveljnikom Trdinom. — Ta je medtem že izdelal tozadevni načrt in ga prosi, d'a poda svoje poročilo.
Poveljnik Trdina, odločen in preudaren mož srednjih let, ki ima na sebi še vedno nekaj vojaške možatosti, predloži načrt za novo razdelitev članov. Četa šteje sedaj poleg predsednika, poveljnika, tajnika in blagajnika ter poleg predstavnika občine, inženirja in občinskega zdravnika samo 33 izvršujočih članov.
Pravila gasilske službe predvidevajo razdelitev članov v napadalno - obrambni, samaritanski in kulturno - prosvetni odsek. Ti odseki naj se delijo na oddelke in sicer: napadalno - obrambni odsek na plezalni, brizgalni in rediteljski oddelek, a samaritanski odsek na prevozni in bolničarski oddelek. Ako pa je število članov nezadostno, ali če obstojajo dirugi tehtni razlogi, potem dopušča člen 33. zgoraj navedenih pravil tudi drugo razdelitev. Vsekakor pa se mora upoštevati določbo 18. člena navedenih pravil, da mora imeti vsak oddelek najmanj dva roja, a vsak roj najmanje 5 gasilcev.
Zaenkrat po negovem mnenju ne kaže drugega, nego opustiti oddelke, kajti pri tako nizkem številu članov se jih ne more sestaviti razen na škodo rojev samaritanskega odseka. Zato smatra za umestno, da naj sestojita do nadaljnjega napadalno - obrambni in samaritanski odsek le iz rojev in sicer: prvi iz plezalnega in brizgalnega, drugi pa iz prevoznega in bolničarskega roja.
Samaritanska roja sestojita iz dveh polrojev, vsak polroj iz treh samari-tancev. Polroj je najmanjša gasilska edinica in predstavlja v našem primeru nekako »trojko«. Polroju poveljuje njegov najsposobnejši član, ki ima čin rojniškega namestnika. Po dva polroija tvorita roj, kateremu poveljuje rajnik.
Številčno stanje vsakega roga znaša v našem primeru z trajnikom vred 7 gasilcev odnosno samaritanov in sicer: aili plezalcev, brizgalcev, prevoznikov ali bolničarjev. Če jiim prištejemo polroj treh trobenitačev, pridelijenih napadalno-obrambnemu odseku in končno po enega pročelnika tega in samaritanskega
odseka, potem je izčrpano preje omenjeno število 33 članov. — Iz navedenega izhaja nadalje, da šteje napadalno - obrambni odsek 18, a samaritanski odsek 15 članov. — Slednji za toliko članov manj, kolikor je trobentačev pri deljenih napadalno - obrambnemu odseku.
Opozarja, da namerava ustanoviti tudi roj rediteljev, čim bo pristopilo 7 novih članov. — Ko bo pa število članov narastlo še za nadaljnjih 7, odnosno 8 mož, bo ustanovil še drugi roj plezalcev. I. in II. roj plezalcev bosta tvorila plezalni oddelek, kateremu bo poveljeval oddelni vodja. Ako bo število članov tako narastlo, da se bo mogel ustanoviti še po eden II. roj brizgalcev, rediteljev, prevoznikov in bolničarjev, potem bomo dobili po vrsti odgovarjajoče oddelke, vsakega s svojim oddelnim vodjem.
Dokler bo število članov tako nizko, da se ne more ustanoviti rediteljskega roja, vrši rediteljsko službo prevozni roj.
Z ozirom na različne posle ipoedinih edinic je zelo važno, koga se določi v to ali ono edinico. Ozirati se je tudi na njegov poklic, ki naj bo po možnosti soroden dotični edinici. Neglede na to, pa je gasilce in samaritane čimpreje tako izvežbati, da bo vsak poznal tudi vse posle in funkcije drugih edinic.
(Konec prih.)
Franjo Eigner:
Iz kronistove torbe
Ruška gasilska četa ima lepo, razumljivo in z originalnimi fotografijami opremljeno društveno kroniko. Uvod razlaga početek te knjige, direktive bodočim tajnikom kot piscem analov ter zgodovino Ruš od vsega početka (nekaj te zgodovine je opisane v majski številki »Gasilca«), Temu sledi zgodovina gasilstva iz najstarejše egipčanske dobe do najnovejšega časa. Naloga, ki si jo je nadel pisec teh vrst s sestavo kronike, ni bila baš lahka, kajti navezan je bil le na ustna izročila nekaterih še živečih članov-ustanovnikov; kakih zapiskov ali podatkov društvo namreč ni imelo.
Oči vidno je bila ustanovitev društva leta 1890. posledica od štajerskega deželnega namestništva v Gradcu izdanega požarnega reda leta 1886., posebno pa še, ko je leta 1887. uničil požar veliko gospodarsko poslopje g. Jakopa (sedaj gostilna Črniko), kjer je obstojala resna nevarnost, da zaradi vetra, ki je raznašal ogorke daleč okrog, pogori vsa vas. Pa tudi v prejšnji dobi so Ruše precej trpele po požarih. Leta 1531. so krvoločni Turki po strašnem porazu pred »turškim zidom«, ki je še danes viden v razvalinah v soteski više Ruš, strašno razdejali, ujeli takratnega župnika Janeza pl. Lichten-steina, ga na zverinski način umorili ter požgali vas .do temeljev. Župnijska kronika pravi tudi o požaru v župnišču leta 1694., ko je neki učenec takrat slovečih latinskih šol podtaknil ogenj, da se na ta način reši nadležnega učenja, vendar so požar pravočasno udušili. Druga požarna katastrofa je obiskala vas leta 1713., ko je ogenj, ki je nastal v župnišču, uničil razen cerkve vso vas, dne 19. decembra 1779 pa zopet s cerkvijo vred; le kaplanija je naj-krepkeje klubovala požaru. Tej okolnosti se je tudi zahvaliti, da je ostala nepoškodovana župnijska kronika ter notranjost cerkve.
Seveda je bilo takrat tudi gašenje zelo zelo primitivno. Najbolj so se posluževali mokrih cunj in ponjav, ki so jih polagali na slamnate strehe sosednjih hiš, dočim so morali gorečo hišo prepustiti svoji usodi. Pozneje,
menda okoli leta 1800. so si sicer omislili brizgalno s stikalno iztočno cevjo; dasi je bila nerodna1, je vendar dobro služila svojemu namenu. Postedinjikrat je bila v akciji pri požaru gospodarskega poslopja g. Lingelja leta 1911.
Z ustanovitvijo prostovoljnega gasilstva so pa pridobile Ruše izborno brizgalno s cevmi, ki je svoj ognjeni krst absolviraila v popolno zadovoljnost pri požaru Scherbaumovega mlina v Bistrici leta 1892.
Hvalevredna je bila zamisel gasilca Avgusta Bečeleja, ki je kot slikar narisal vse požare, pri katerih je sodelovalo ruško gasilstvo in ki še danes krasijo gasilski dom ter spominjajo sedanje člane na delovanje in napore svojih prednikov.
Tovariš Miha Seme, ki je načeloval društvu od leta 1900. do 1924., si je stekel nevenljivih zaslug za društvo. Spretno je izrabil ugodnosti, ki jih je dajala takratna deželna gasilska zveza v Gradcu svojim društvom, da je namesto denarnih podpor zahteval orodje. Še danes funkcionira brezhibno velika, 14metrska stezalna lestev, ki popolnoma zadošča potrebam našega gasilstva. Tudi čelade, brizgalne, razne spojke, razdelilniki, pohištvo so sad njegove očetovske skrbi za društvo.
Imamo pa še več zaslužnih gasilcev. Jakob Lorbek je daroval celo svoje življenje na oltar gasilstva. Ponesrečil se je pri požaru Breznikove hiše leta 1896. ter umrl na posledicah te nesreče leta 1905. Omembe vredni so gasilci Lingelj, Repolusk, Fras, Jug, Marko in Franc Eigner, Bečela, Stani, Ronjak, Stanc, Albin Eigner, Marin, ki delujejo nekateri že čez 40 let neumorno v društvu.
Mlajša generacija, med njimi Šketh, Janko, Kac, Eigner Feliks, Podlesek, Kupčič so sicer novinci, vendar je njih zasluga, da ima danes četa dobro motorko in avtomobil. Zadali so si celo nalogo, postaviti nov, impozanten gasilski dom, ki naj bo četi v ponos, vasi pa v okras. Nabava motorike in avtomobila potrebuje dobre, poizimi kurjene shrambe, potrebno je ognjavarno skladišče za bencin in olje, potrebna je društvena soba, soba za godbo, tajniška soba ali arhiv, stanovanje za orodjarja, potreben je tudi prostor, ki bo varen pred plinskimi, napadi. In to vse do leta 1940., ko bo četa na slovesen način proslavila svoj 50Ietni jubilej obstoja.
Ta delovni program, ki si ga je nadelo naše gasilstvo, bo zahteval brez-primemih žrtev, vendar naši gasilci ne klonejo glave, ne bodo opešali, kajti bodri jih zavest, da delajo za procvit in varnost naših lepih Ruš, da so vredni nasledniki svojih očetov, ki so istotako mnogo žrtvovali na oltar gasilstva in nrile domovine.
Dopisi
Gasilska župa Gornji grad. (Župni zlet.) Dne 9. avgusta pohite proštov, gas. čete sreza Gornji grad na skupni izlet v prelepo, toda še premalo znano Logarsko dolino. Tu bo v romantični cerkvici ob 10. uri sv. maša za gasilce, po tej pa župna vaja treh najbližjih čet; ostale čete pa prisostvujejo pri vaji kot gledalci.
Ob pol 2. uri pa je skupen nastop in delile vseli gasilcev pred člani gas. župe.
Proštov, gasilska četa Solčava, ki je na periferiji gornjesavinjske doline in že tudi gasilski čuvaj nad Logarsko dolino, pa priredi ta dan svojo gas. veselico. Ker je ta tovariška četa v slabem gmotnem stanju, se bomo udeležili vsi izletniki te veselice, da jo tako gmotno podpremo.
Vabimo vse bratske sosednje čete izven naše gas. župe, da se nam pridružijo na tem tovariškem izletu v Logarsko dolino ter tako spoznajo eno najlepšjh dolin na svetu. Dobrodošli pa so seveda tudi vsi prijatelji gasilstva.
Torej na svidenje dne 9. avgusta ob vznožju Ojstrice v Logarski dolin'.
Prostovoljna gasilska četa Hotič. V nedeljo, 21. junija, smo blagoslovili nov gasilski dom. Pokroviteljstvo nad proslavo je blagovolil prevzeti ban g. dr. Marko Natlačen, ki se je slavnosti udeležil sam in tako počastil naše gasilstvo.
Ob 13. uri so bile v naši cerkvici litanije in po litanijah se je mogočna gasilska armada uvrstila v lep sprevod, ki je krenil pred gasilski dom, kjer smo pričakovali gospoda bana. Gospoda bana je ob prihodu pozdravil v imenu čete predsednik tov. Drnovšek, nakar se je izvršila slovesna blagoslovitev našega novega gasilskega doma. Po blagoslovitvi se je g. banu zahvalil za pokroviteljstvo tajnik čeie tov. Krhlikar, nakar je župni starešina tov. Lajovic orisal v svojem govoru razvoj čete v Hotiču. Končno je gospod ban v lepem govoru čestital četi k njenemu uspehu in prazniku ter očrtal veliki pomen gasilstva.
Vsem tovariškim gasilskim četam, ki so se udeležile blagoslovitve novega gasilskega doma, kakor tudi vsem zastopnikom, predvsem pa g. tov. Pristovšku, se na tem mestu najlepše zahvaljujemo!
Zlet gasilske župe sreza Dravograjskega. Kakor je bilo že pred dobrim letom določeno, se je vršil letošnji župni zlet, ki je bil združen s šestdesetletnico prost. gas. čete dravograjske, v Dravogradu. Ves trg je bil odet v zastave, ko so prvi gasilci prikorakali ob 8. uri na slavnostni prostor. Po kratkem odmoru, ki ga je izpolnila godba tov. mežiške čete pod veščo taktirko tov. Skaeeja, smo se podali k sv. maši, ki je bila na prostem poleg šentvidske cerkve. Po prihodu opoldanskega vlaka se je formirala iz kolodvora povorka skozi mesto, nakar so nagovorili gasilstvo domači župan Morej, poveljnik domače čete Pondeljak in župni starešina Mravljak, nakar se je izvršil mimohod gasilcev.
Popoldne so domači gasilci vzorno demonstrirali z vajo svojo pripravljenost in brezhibno delovanje orodja in čete. Vaja je bila res vzorna. Po vaji se je vršila primerna veselica, ki je potekla prav lepo in dostojno.
Slavje je povzdignil krasen dan, kakršnega že nismo imeli skoraj dva meseca.
Preddvor. Prostovoljna gasilska četa se je do sedaj vodila samo v seznamih župe in zajednice, gasilska javnost pa skoro ni vedela za nas in za našo četo, ki: deluje zelo uspešno pod Storžičem že skoro 40 let. Zadnjai leta se je delovanje čete poživilo. Samo v letošnjem letu imamo zabeleženih že lepo vrsto uspehov.
V zgodnji spomladi smo imeli več suhih vaj, ki so se izborno obnesle. Članstvo je bilo naravnost navdušeno za take vaje, ker je mnogo več pridobilo, kot pa pri mokrih vajah. Da se pokaže izvežbanost članstva, smo priredili skupno vajo z bratsko četo na Jezerskem dne 17. maja v Kokri. Požarni objekt je bila velika žaga v Leskovcu. Točno ob napovedani uri je bil dan znak za gašenje. Obe četi sta se pokazali, da sta kos težki nalogi. Samo par številk nam pove vse. Četa Preddvor: 3 minute po danem znaku brizga s prvo cevjo, 1 minuto pozneje s tremi. V 4 minutah postavi brizgalno, razvije 120 m cevi in gasi troje objektov. Ceta Jezersko: 5 minut po znaku razvije 120 m cevi in opravi isto delo kot četa Preddvor. Gašenje je trajalo 25 minut. Pri pospravljanju je prehitela četa Preddvor četo Jezersko za 2 minuti kljub temu, da je prva svoje cevi prala. Obe četi sta nastopili s svojimi motorkami in z 12 člani. Take vaje so zelo lepe in se mora obema četama čestitati na tako lepem uspehu.
Ne deluje pa samo napadalno-obrambni odsek, pač pa tudi drugi. Ustanovili smo tudi samaritanski odsek, kaferega vodja je tov. dr. Valič Viktor, ban. zdravnik v Preddvoru. Dne 14. junija je priredil ta odsek veliko predavanje o tuberkulozi. Predavatelj dr. Neubauer iz Golnika je pred veliko množico pojasnil, kako na ji se obranimo te zavratne bolezni.
Da bomo pa zmogli' tudi finančno stran, kakor smo si začrtali, ibomo priredili dne 29. junija veliko tombolo.
Nujno potreben nam je nov gasilski dom, ker nam je sedanji pretesen, pa tudi zadnji vihar nam ga je občutno poškodoval.
Št. Lambert, župa Litija. Tukajšnja čela je 28. junija 1936. slovesno blagoslovila svojo novo ročno brizgalno. Slavnost blagoslovitve se je izvršila nad vse lepo in je bila praznik za naš kraj in posebno za našo mlado gasilsko četoi
Po svečani blagoslovitvi na okrašenem odru pred cerkvijo je spregovoril tovariš poveljnik in zbrane tovariše pozival v svojem temperamentnem govoru k vztrajnemu delu za gasilske ideje, ki se izražajo v enem samem stavku »Bližnjemu v pomoč — Bogu in domovini pa v čast!«. Za tov. poveljnikom je govoril tudi tov. župni starešina Lajevic Franc in tov. Zapušek.
Na Cirilovo nedeljo se je pa vršila tradicionalna veselica, ko se je naša gorska vasica napolnila znova z gasilskimi tovariši, ki so prihiteli na obisk k svoji tovariški čet.
KRZNARSTVO IN IZDELOVANJE SLUŽBENIH ČEPIC
MARTIN OREHOVC
CELJE, Gosposka ulica 14 Gasilci, kupujte samo prvovrstno izdelane gasilske čepice Velika zaloga čepic, naramnic in vseh gasilskih potrebščin
Prosim, v primeru potrebe nikakor ne prezrite moje tvrdke
Naprodaj je
MEHANIČNA RAZTEZALNA LESTVA
štiridelna, 16 m dolga, v dobrem stanju. Na vpogled pri podpisanem. Cena po dogovoru	TOMAŽ	KRAJNC, FRAM
f
GasilsKe čete, p o sz o r !
Nov istim!
Preden si nabavite obveze za cevi, Vas vljudno vabimo, da naročite 1 komad za poizkušnjo. — Cena: 10 cm dolga obveza Din 18-—, 20 cm dolga Din 24-—
Pri večjem odjemu primeren popust!
• Kregar & Fajdiga Kamnik
tehnične in elektrotehnične potrebščine
UČITELJSKA TISKARNA^-“"
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
tiska vse za Vas, i. s.: društveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega
KNJIGARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA G MARIBOR, PALAČA BAN. HRANILNICE
ima bogato zalogo leposlovnih in strokovnih knjig za Vaše knjižnice in za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških in nemških knjig. — Revije, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik.
PlUte po kataloge ln cenike!