Poštnina plačana v gotovini Sped. In abb. post. II. gruppo Uredništvo in uprava : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VIII. — Štev. 8 (150) UDINE, 1. - 15. MAJA (957 Izhaja vsakih 15 dni Zopet dvigamo glas Dikle - „domestiche“ Sporočilo pravi, da ko so v Rimu apostola Pavla obsodili na smrt, je on kot državljan rimskega cesarstva neprestano Ponavljal »civis romanus strm« ali »rimski državljan sem« ter je zahteval, pravico pritožbe proti krivičnim sodnikom. To smo hoteli povedati zato, ker so nekaterim naše upravičene tožbe in pritožbe neljube. Toda naše ljudi, pa bodisi šolane ali neuke, pa naj očitno kažejo ali iz strahu skrivajo, vsakokrat ko se spomnijo na svoj bedni kulturni in gospodarski Položaj, zapeče in zaskeli v srcu krivica, ki jo mora trpeti rod za rodom. Zato pa bioramo mi v glasilu Slovenske Benečije zopet in zopet dvigati svoj glas in ponavljati s Pavlom, tudi mi smo državi j ar ni italijanske republike, tudi mi se pritožujemo in imamo dolžnost se potegovati ?-a svoje pravice. Kolikokrat slišimo in beremo farizejsko Vprašanje: nad čem se pritožujemo, kaj hočemo. Odgovor je kratek in jasen. Živo — ne pisano pravico Mi hočemo živo, ne samo zapisano in obljubljeno pravico. Kljukasti paragraf še ni pravica. Pravici je treba vdihniti življenja in jo dejansko izvajati. To pa je naloga države, ki mora živo pravico celo vsiliti državljanom, tudi če bi jo sami ne hoteli in se ne bi zanimali zanjo. še važnejše pri pojmovanju žive, ne nirtve pravice je orugo aejstvo. Navajeni snio siišaii, ko avigamo gias za naše prar Vo, da saj imamo iste pravice kot ostali italijanski državljani. Prav v tej traitvi ^ tiči velikanska hinavščina. Kaj se to pravi »iste« pravice? Da moramo Diti pomejeni splošnim državnim zakonom to ra-žumemo. loda vsi aržaVijani že po zdravi žiovešid pameti ne morejo imeti tsft/t prar vic. Vsi italijansKi državljani imajo pravico do šole. Ali naj to pomeni, da morajo naši otroci hooiti v italijanske šole? Kaže, da nekateri celo v dobri vezi tako hiislijo. Mi pa trdimo, da je živa pravica samo tista, ki dovoljuje in ustanavlja za italijanske državljane slovenske narodnosti slovenske šole vseh vrst s poukom v maternem jeziku v vseh krajih kouer prebivajo Slovenci. V vseh italijanskih časopisih beremo lepe članke o evropsuem in človeškem bratstvu. Kako naj to bratstvo Vzklije, če nam ponujajo le mrtvo, para-Srafarsko pravico, žive pa ne? Pisano je tudi, da imajo vsi državljani enako pravico do zaposlitve v državi. Toda poglejte, ljudje božji, kako je pri bas. Saj je že večina moškin v tujini s trebuhom za kruhom ! In še neka hujša krivica se skriva in ba tiho prizadeva našemu živiju. Kadar belo prosi za kako siužbico, se najprej informirajo, če ni morda iz slovenske druži-be ali če nima celo dipiomo kake srednje slovenske šole. Brž imajo izgovor pri rokah: »Ja, saj veste, saj bi vam dali službo, toda saj razumete... Takih slučajev je že cela dolga vrsta, čeprav jih prizadeti iz strahu nočejo javno povedati in še bfanj izpričati. Se to imenuje ista pravica ža vse? To se pravi, da mora naš sin ali hči najprej zatajiti svoj rod, zavreči svoj materni jezik, potem šele sme upati, da P°jde kam za deklo. V takem strupenem ozračju in hladni v°jni proti nam si del naših ljudi niti ne uPa ugovarjati, še manj zahtevati, naj se Pravica tako oživi, da bo resnična, ne samo na papirju. Pravice nekoč in danes Zastarelo pojmovanje o »istih« pravicah Se mora umakniti drugačnemu, danes že splošno veljavnemu načelu, da mora drsava skrbeti za svoje državljane po njih Potrebah, duhovnih in gmotnih. Kakor si bolžan lačnemu dati kruha, tudi če ne 'Praša, tako se mora deliti tudi pravica v Politiki, kulturi in gospodarstvu. Imamo slučaje v zgodovini našega ljudstva, da so mu že v starih časih oblastva Pbstiia prosto vživanje svojih pravic brez Vidnega oviranja kot pod fašizmom ali ^hrbtnega, kakor se to dogaja dandanes. so imeli Slovenci v Vidmu svojo posebno bratovščino svetega Jeroma in hospic. Udje so bili vsi videmski Slovenci. Ta slovenska organizacija je delovala 340 let. Takrat ni nikomur padlo v glavo, da bi vohal, kaj društvo počenja, ker so njegovi člani Slovenci. V tistih časih so cenili naše beneške Slovence kot poštene, delovne in lojalne ljudi. Tudi v slovenski jezik im njega uradno rabo v beneško-slovenskih občinah se ni nihče zaletaval. Ohranjene imamo še pergamentne priče, ko so slovenski župani okraja šempeterskega poslali leta 1896. uradna voščila v slovenskem jeziku princu (poznejšemu kralju) Viktorju Emanuelu ko se je poročil s črnogorsko kneginjo Heleno. Voščilo se tako-le pričenja: »Na te-le zlat dan, u katerim najleuša roža jugoslovinska se presaja u italijanski vart...« Podpisano pa je : »U Sv. Petre par Nediži, 24. oktobra 1896 - na ime ejelga okraja. Občinski poglavari.« V katerem občinskem uradu v naših županstvih je še v rabi slovenščina — ko nam zatrjujejo o »istih« pravicah? Nekoč so spoštovali naš živelj in naš jezik, kaj pa danes? že pri samem šolskem vprašanju so nas označili kot tretjo ali četrto vrsto državljanov. Italijanskim otrokom — kar je pač naravno — nihče ne stavi prav nikakih ovir. Slovensko manjšino so pa razdelili v tri skupine. Naše rojake na Tržaškem še nekako ščiti »memorandum«; bratje na Goriškem so na slabšem, ker jim grozijo s paralelkami. O slovenskem šolstvu v Beneški Sloveniji pa sploh ni govora ne v kakšnem načrtu, ne izven načrta. Zopet »ista« pravica I Pa se je oni dan oglašal ' nek brihten laški gospod, menda profesor. Dejal je, čemu je treba čenčati o pravicah Beneških Slovencev, ko sploh nimajo kulture. Prav bridko je človeku pri srcu, ko čuje take besede. Dolg bi moral biti naš odgovor. Toda en del odgovora so dale pred dnevi ženske iz vasi Brezje v bčini Tipa-na, ki so zaradi revščine in pomanjkanja šle na občino protestirat zaradi prevelikega obdavčenja. Ljudstvo je v revščini in je lačno, zato se res marsikje nima časa zavedati svojih kulturnih potreb. Toda dolžnost nas vseh in predvsem države je, da dà ljudstvu kruha, duhovnega in telesnega. Zato pa bomo mi neprestano dvigali svoj glas, ker se zavedamo, da smo prav tako državljani z vsemi pravicami kot ministri v vladnih palačah v Rimu ali bankirji v Milanu. Mi beneški Slovenci smo kmetje in delavci. Nimamo ne veleposestnikov in tudi ne kolonov in mezadrov. Naše ženske so živele enkrat pred leti samo doma in delale na njivah, senožetih in gozdovih, ker so bili naši moški skoro celo leto zdoma. Zdaj so vse naše čeče in skoro vse naše žene delavke. Ampak one ne delajo v fa-brikah, ker teh pri nas ni, in morajo zato delati servicio po svetu v tujih družinah. Tisoči naših čeč in žena delajo po vsem svetu kot dikle ali kot Italijani pravijo »domestiche« ali »donne di servizio« pri bogatih družinah po mestih. Največ naših čeč so dikle v Italiji. Brali smo v italijanskih žurnalih, da so lani v Rimu v začetku decembra zbrali 50.000 dikil skupaj, da bi študirali, kaj je treba napraviti, da bi jim pomagali. Med 50.000 diklami v Rimu jih je precej tisoč iz Furlanije in med njimi seveda nekaj sto iz Beneške Slovenije. Dikle iz naših krajev so znane kot zdrave, močne in poštene čeče in jih imajo vserod radi. Ni lahko biti dikla, pa čeravno v gosposki družini. Za diklo ni osemurnega delavnika kot v fabriki; ona mora prva vstati v družini in ponavadi zadnja leže v posteljo, potem ko pomije posodo in pospravi hišo. Njen delovni čas traja dnevno najmanj 16 ur. IVli lahko bili dikla Dikla je prosta šele v nedeljo popoldne, po kosilu, in takrat se zberejo skupaj prijateljice, da gredo na sprehod na svež zrak in v tak kino, ki je najbolj poc_ni. Poznamo razmere v italijanskih mestih in zato vemo, da so naše dikle v tistih redkih prostih urah v nedeljo popoldne ipzostavljene največjim nevarnostim. O tem pišejo vsi veliki italijanski listi kot n. pr. milanski »II Corriere della Sera«, demokrščansko glasilo »II Popolo« in drugi. Navajamo njihovo pisanje, da se ne bi zdelo, da mi želimo značaj italijanskega naroda. Samo v Rimu je nad petdeset-tisoč dikl. Odkod so te dikie doma? Nobena ne pride iz bogatih industrijskih krajev severne Italije, pač pa od tam, kjer je revščina in dosti otrok. Največ jih je iz pokrajin južne Italije in Sardinije. Iz severne Italije hite v mesta le dikle iz zaostalega Veneta, kamor spada tudi Furlanija in Beneška Slovenija. Naših slovenskih čeč v Rimu je več kot sto. Ko se dikle razletijo v nedeljo popoldne po mestu, jih čakajo na vseh vogalih vojaki, ki imajo tudi takrat svojo »libera uscita«. Vojaki niso ravno najbolj nevarni diklam, ker so večinoma preprosti puobi iz vasi. Prava nesreča so mladi mestni ljudje, pokvarjenci, ki se hočejo z diklami samo zabavati in jih moralno uničiti. Med nji- mi so poklicni kriminalni tipi, ki dikle ne samo zapeljejo, temveč spravijo v prostitucijo. Mi beneški Slovenci smo na žalost samo narod ubogih delavcev in dikl. Po svetu morajo iti ne samo tisoči naših moških delavcev, temveč tudi tisoči žer.sk. Naše ženske nimajo nobene kvalifikacije in zato morajo sprejeti samo najnižje in najslabše plačano delo dikl. Armada od 10.000 dikl Nobena statistika ne pove, koliko gre dikl iz Beneške Slovenije po svetu. Od zadnjega italijanskega ljudskega štetja od 4. novembra 1951 so šele pred kratkim priobčili podatke in sicer tudi o neaktiv- nem prebivalstvu, to je o ljudeh, ki niso nikjer zaposleni. Po teh podatkih je v de- setih čisto slovenskih občinah Beneške Slovenije zaposleno v domačem gospo- dinjstvu naslednje število žensk, starih nad 10 let: šttvilo žensk Občina zaposlenih v domačem gospodinjstvu Dreka 460 Grmek 345 Brdo 295 Podbonesec 465 Rezija 1.033 Svet Lenart 704 špeter 679 Sovodnje 450 Srednje 301 Tipana 560 Skupno 5.292 5.292 žensk v desetih naših slovenskih občinah spada torej med neaktivno ^eDi-valstvó. One so zaposlene samo v domačem gospo-jnjsivu, kjer jin nihče ne plača. Delajo trdo delo od zore do mraka: kuhajo, perejo, pripravljajo drva, žanjejo travo, obdelujejo polja, vardevajo živino in vse to zastonj. Tako neč.ovtš.m garanje naših čeč in žena spada v sUUsu-ki pod rubriko »neaktivno prebivalstvo«. Toda ko bi spadale naše čeče sdno pod to nesiečno rubriko, naj bi bilo v božjem imenu, toda tudi v praktičnem živ.jenju z vsem svojim delom in garanjem ne delajo niti, kot se reče, za božji ion. Ni pa samo teh 5.292 žensk v aomačem kmečkem gospodinjstvu neaktivnih. Nekatere so tudi še v drugih pokiicin. Skupno je naštetih samo v 10. našin občinah 6.963 neaktivnih žensk. Aktivnih žensk, to je pravih gospodinj, delavk, učiteljic in drugih pa 2.103. Toda od teh 2.103 aktivnih žensk ne more velika večina živeti od svojih žuljev, od svojega dela. Ce prištejemo k tem številkam še slovanske žene iz narodno mešanih občin: Prapot-no, Fojda, Ahten, Gorjani, imamo po podatkih ljudskega štetja okoli deset-tisoč našin čeč in žena, ki morejo v svet za dikle. Ni nam vseeno, kje delajo, kako se jim godi in kako konča življenje tem našim desettisočim ženskam. Naše ženske morajo iti v svet, ker ni doma tovarn niti za moške, kaj šele za ženske. Nobeden se ne briga : ne komuni, ne lilililJillilillillMIlilililiMliMlM.lliililill *'iiUMiM • lil,|,|i| 11,| prefektura in ne provincija, da bi znale naše ženske kako posebno delo. V zadnjih letih so imeli v Nadiških doiinah nekaj zelo slabo organiziranih gospodinjskih tečajev. Ko pridejo naše ženske v mesto v službo, pokažejo le svoje močne, žuljave toke, ki jih nato počasi izjedajo soda, vareki-na. voda, prah in milo. Počasi se naučijo nekaj kuhati, šivati pa nikoli dobro. Za sabo imajo naše ženske prekletstvo naših šol v Beneški Sloveniji, ki so menda najslabše na svetu. Niti toliko se naše čeče ne morejo naučiti v petih letih osnovne šole, da bi pisale domov v italijanščini aii v svojem materinem slovenskem jeziku. Ne morejo sestaviti nobenega računa, ne morejo voditi gospodinjstva. Za tiste, ki so bo.j prione in iniciativne začne šeie na aeiu v mestu šola, ker pričnejo brati, pisati in praktično računati. 'i&aa take so reake, aer je deio pretrdo in ker se trudnemu človeku ne ljubi učiti. Zaradi šol v Beneški Sloveniji, ki so čisto italijanske in na vrh še zanič, z učiteljicami, ki jim ni mar ne šola in ne uspeh, so naše čeče in žene v svetu zapostavljene. Tudi naše žene nosijo težko breme slabih italijanskih šol, ker morajo hoditi iz službe v služoo na poi analfabete. Naše čeče se zategadelj čutijo manj vredne in nesrečne. Vsak gospodar jih laže izkorišča in le redko pridejo do boljših služb. Dokler ne bomo imeli v Beneški S.ove-niji takšnih osnovnih šol, na katerih se bo poučevalo v slovenskem materinem jeziku, ne bodo znale naše čeče pisati v italijanščini in ne bodo znale nikdar dobro italijanski. Vprašanje slovenskega materinega jezika, na šolah Beneške Slovenije ni samo narodno vprašanje, marveč naše eminentno socialno vprašanje. Brez znanja ni kruha in lir in, samo naša šola v Beneški Sloveniji je kriva, da so naše ženske in naši moški zapostavljeni in slabše plačani kot drugi. Maše Čeču po svelu lis,e naše čeče, ki deiajo kot aikie izven Italije v Švici, Be^iji, Angliji in drugih deželah, so seveda boije plačane kot dema v Italiji. Pač pa ne morejo pogosto obiskovati svojih, ker je pot dolga in draga. V Londonu se ob nedeljah naše čeče zberejo in zapojejo po slovenski. V svetu je zmeraj manj aik., ker nočejo žene delati takega nagobarnega dela. Viaeti je pa, da bodo naše žene in čeče morale še dolgo let hoditi kot dikle v svet, ker zaenkrat prav nič ne kaže, da bi se razmere pri nas izboljšale. Zato ne smemo pustiti naših dikl, da bodo prepuščene same sebi. Moramo jih organizirati, da se bodo znale ogniti nevarnostim mestnega življenja, da bodo dobile boljše službe, da se navadijo kuhati in šivati, tako da bodo bolje upoštevane ter da se bo nekdo brigal zanje, ko bodo v težavah ali pa bolezni. Dikle so ena najvažnejših socialnih plasti našega naroda. Ce gre njim slabo, gre vsem nam slabo, če so one slabe, smo vsi mi slabi. Zato pomagajmo našim diklam, ker s tem pomagamo tudi vsem nam. ililil!llll|llilililitil:llllllll|ill|l|l|l|ltl|i|||l|!|:ll|i|iil|l|iti|j|il;ll|j|ll;ll|llit;i:|i|il:|llii;ill Prosvetni minister odgovoril na interpelacijo posl. Marangoneja Že v srednjem veku od leta 1452. dalje, NADIŽA PRI ČEDADU — V OZADJU GRIČEVJE NAD ŠENČURJEM Pred časom smo že poročali o interpelaciji, ki jo je prof. Vittorio Marangone, poslanec Italijanske socialistične stranke, poslal ministru za javno vzgojo prof. Rossiju in v kateri je ministra vprašal, zakaj tudi na Goriškem, ktfkor je predvideno za Trst, slovenske šole niso dejansko in pravno avtonomne. Pred dnevi je minister odgovoril inter-pelantu s sledečimi besedami: »Besedilo zakonskega osnutka o šolstvu na Goriškem se razlikuje od besedila za šolstvo na Tržaškem zato, ker ji bilo zaradi tega drugega potrebno navesti točno besedilo, kot je v Memorandumu. S tem pa nikakor ni mišljeno, da se ukinejo manjšinske šole, ki obstajajo na Gori- škem, ampak se jamči italijanskim državljanom slovenske narodnosti pouk v njihovem materinem jeziku tudi tam, kjer morebiti prenizko število učencev ne dopušča obstoja upravno ločenih šol. V ostalem je omenjeno besedilo v skladu z duhom člena 6 ustave, ker nudi zainteresiranim manjšinskim skupinam — s pomočjo pouka v materinščini z učitelji iste jezikovne skupine — vsa jamstva za obrambo njihovega jezika in kulture.« Kakor je znano, je poslanca prof. Ma-rangona napotila k sestavi interpelacije skrb, kaj bo s slovenskimi šolami na Goriškem, če bo zanje veljala druga mera kot za slovenske šole na Tržaškem. BRDO To nje bizunjo, ke ve pravimo kako to se stoji par nas. Tuo smo že j stuókrat povjedali anu sóusje težje, ke so lož’i štampenjo tu naš kumun, so mjeli oka-žjon sami vidati kako to e. Prejšnji mjesac e se par nas stuoru vidati onorevole Ceccherini, ke u je podse-gretar ministrstva za javne udeležbe (Ministero Partecipazioni Statali). Dan kup obed e nam naredu, a fate u nje še pokazu. šindik u Ceccherinija zlo huali, zakuó ve ne vjemó šnje. Muortej zatuó, ke u je membro cd governa? Ljepa rječ to je naš governo: našim jude.n u prokura djelo s tjem, ke u jim ponudi pa-sapuart za iti po svjetu, an še te no muo-rejo naši djeluci plačati. Ve kaperr.ó, ke Ceccherini u ma bizunjo žej anjelé ss prokurati klij ente, ke no a speka t votaj-ta drugo Ijeto, zatuó u hodi oku. A tele bot u se fardamano moti on an sóusa njea genga, če u kuda jeti par nas kak vot. še šindikou, ke u tekaj darži zanj u ne bo jeu, saj u je demokristjan. ////ziW U U\ T«\ \ # AHTEN Naš šindik to je dan študent universi-tadi, ke ve ne moremo se lamentati od njega. O je dobar, o zna njega fat, a koj to je škoda, ke u njema kada dosti za djelati šindik. Beti tjeu Padovi an tu Ahtne to ne more, e naš kumun u ma bizunjo mjeti 'dnega šindika, ke u bodi tu vasi usaki dan. Še no drugo vam muoramo povjedati: naš šindik odkar e bi imenovan za te in-karik u nje bi šnjč maj tu Purčinju e tu Subidu e bi koj dan bót. Tele dvje vasi sc te najbuj zapuščene od kumuna, zatuó ve mislimo, ke to koven ta se zanje no mar buj interesati. f.IA REZI Privilegirana Ravenca, zapuščen Beli potok ti in 111111 ii ii 11 m 11111111111111 ih 1111111111 ' ' umi m m > ' m 11 ii im min i hi 11 m 11 n 11 n ■.mmiiiinmiiiiiiiiiiiiiii GORJANI 5. maja bomo volili naše može še malo dni to nas leči do 5. maja. Ta dan bomo muorli iti votauat može, ki za druge štjeri ljeta no če amindštrati naš kumun. Njemamo velike izbjere, saj so se ložli za kandidata simpri težje, a used-no to koventa, ke ve nardimo sóusje naš dovej, zak keteri kumun u muore amini-štrati. Prejšnja aminištracjon na nje ba slaba. Pod vodstvom šindika Isola Alfonsa te se nardilo dosti reči. So parpejali telefon tu use vasi, nardili ejesto, ke na veže Fli-pan z Gorjani, začeli nove škuole an dosti drugih djel. Kar ne preuzela ta ami-ništracjon kumun tu roke, te bi več kuj kak milijon debita, ke so muorli tu tjelih zadnjih Sterili ljetih plačati. Zatuó nji-m amo lamente. Flipanjeni njeso maso kontenti, a ne zavoj aminištracjoni, ma zavoj tega, ke no bi tjeli radi iti pod Cento. Ki e jim tuo tu lavo upiču ve ne vjemó Snjé. Kuj bi tjeli rado judem povjedati, ke iti pod Cento, to pride rejči stati zlo buj slabo kuj pod Gorjani. Centa to e dan centro, ke u šteje Več kuj 10.000 judi. Kumun u ma centenarje milijone debita, zatuó to nam ne torna kont iti pod njemi. A to nje koj rat za nas persuaditi tuo, ke smo zgoré povjedali: to bašta,, ke ve pomerkej-mo kako no stoje vasi, štela, Sedila, Sa-mardenča an Kuja za mjeti no indejo. Te vasi no muorejo plačuvati kuj tase, djeu no paj jim zlo malo naredejo. Breg u ma druge ražoni za iti pod Brdo. Terska dolina to je dolina, na ketero na ta vas gravitua, anu zat no majó buj bliz use: kumun, pot, korjero itd. S Fli-panom pa bo nje itako an zatuó ta vas na njema majednega interesa se odcepiti od Gorjan. Prihodnjo nedejo, intant, čemo iti sóusje votuat. Tej simpri, še tele bot njemamo lište di partit za zbjerati, ma ve mainò kuj može. Ledejmo zatuó zbrati te najbuojše za to novo aminištracjon. F ODBONESEC IZ KAMUNSKEGA KONSEJA Na zadnjem zasedanju našega kamun-skega konseja so sklenili, de bojo razpisali konkors za adnega impjegada na ka-munu, ker je to mjesto že več ljet prazno. Kar se tiče za nazaj pardobit predplačilo držaunega posojila za gradnjo vodovodov v Dorboió, Podvršiču, špehuonjah, Logu an ščiglah an za dograditeu šuo.e u Črnem vrhu so sklenil, de bojo zlo Sparali an de bojo zatuó pustil manj važna djela. U drugim primjeru bi sevjeda muoraii povišat dauke. Potlé so sprejeli prožet za gradnjo novega dela ejeste, ki bo vezala Podbonesec s zaselkom Kamunje. Stroški za delovanje električne pumpe vodovoda v špinjonu pa še niso bli odobreni, ker bojo na prihodnjo sejo poklicali use poglavarje zainteresiranih družin. SMRTNA NESREČA CESTARJA Pred velikonočnimi prazniki je zlo tragično konču svoje živenje 58 Ijetni Ivan Manzini, doma iz Loga pri Podbonescu. Mož, ki je biu ejestar, se je vraču zvečer s biciklom pruot svojemu duomu. Cjesta je precej viseča an najbrže, ker žlajfi niso zadaržali, je na ovinku zavozu iz ejeste an takuó padu kajšnih pet metru globoko u Nadižo, ki je u tistih dneh zavoj daža precej narastla. Ker u tisti okuolici ni hiš, ga ni nobedan ču klicati na pomuoč an takuó je ubogi mož utonu u Nadiži. Ušafali so ga šele drugo jutro. Noticija o tragični smrti cestarja je zbudila u ejeli dolini veliko obžalovanje, saj je biu renki zlo poznan an parljubljen med ljudstvgm an je nimar vestno djelu svojo dužnost. ČEDAD NESREČA NE POČIVA Auguštin Podoreščak iz Sovodenj je muoru iti u špitau, ker mu je parletu u oko košček željeza, kar je brusu žago. Dvaljetni Giulio D’Agostino iz Ahtna je pojedu več tablet »Medomine«, ker je misliu, de so karamele. Pejali so ga u špitau u zlo resnem stanju. Aldo Makorič iz Prapotnega si je zlomu roko, ker je padu s senika, kar je par-pravju seno za živino. Alojz Martinič iz Ceplatišč se je z bici-kleto zaletu u sudatski kamjon. Par padcu se je zlo udaru po usem telesu. Gianni Colussi iz Fojde, star eno Ijeto, se je opeku po obeh rokah. Zdravi se u čedadskem špitalu. Ivan Blazutič iz Puoja si je zlomu nogo, kar je šu po stopnicah. Ponesrečeni si je pred dvemi mjesci zlomu isto nogo an zatuó se bo muoru sada zdraviti najmanj en mjesac an pu. DUNAJSKI ŠTUDENTJE PRIDEJO U ČEDAD U kratkem bo obiskalo naše mjesto kajšnih 40 študentu iz Avstrije, ki obiskujejo zgodovinski inštitut na Dunaju. Vodu jih bo direktor inštituta univerzitetni profesor Santifaller Leo. Obiskali bojo muzej an ogledali si bojo zanimivosti našega mjesta an Nadiške doline. U Nadiški dolini bojo obiskali Landarsko jamo, Bri-šče an Dolenjo Mjerso. SPREMEMBA POŠTNE SLUŽBE Naši ljudje so zlo hudi, kar so zvjedali, de bo provincialna direkcija puošte ustavila popoudansko pobjeranje puošte u Špetru, Podbonescu, Sovodnjah an Šenčurju. Do sada so pobjerali puošto zjutraj ob 7,40 an popudan ob 14, an takuó je bluó tud pru. Zaki so zbrali glih naše vasi za ustavit popoudansko pobjeranje puošte, ko je največ emigrantu? V Ravenci je vse lepo in to je treba pohvaliti. Kdor pride semkaj, se mu zdi, da je prišel v mestece: neon svetilke, tlakovana cesta, za sedežem občine lepo urejen park, sredi katerega je spomenik padlih, cela vrsta lepo urejenih trgovin, drevored itd. Možnica, Pontafel in drugi kraji se ne morejo primerjati z Ra.venco, čeravno ne leži cb glavni cesti, ki vodi v Trbiž, ampak v rezjanski dolini. Stroški za vsa ta olepševalna in izbolj-ševalna dela so znašali okrog 30 milijonov lir. Za revno občino, kot je naša, je ta vsota precej velika. Pa to še ne bi bilo največje zlo, žalostno je to, da še več vasi v naši občini nima električne luči, kot na primer Beli potok. Vas Korita-nima niti ceste. Kaj je bilo res tako nujno potrošiti 30 milijonov lir za javna dela samo v Ravenci? Pri nas vsi godrnjajo in upravičeni so; predno so tlakovali cesto v Ravenci, bi morali narediti ceste tam, kjer jih nimajo, in napeljat^ luč v tiste kraje, kjer še danes rabijo petrolejko ali karbit. Davke plačujejo vsi občani enako in zato bi morali izvajati javna dela povsod v enaki meri. Res je, da so del denarja, ki je služil za ta javna dela, dobili od sečnje občinskih gozdov, toda ti gozdovi so bili last vseh občanov in ne samo tistih iz Ra-vence. Ce bi bili občinski upravniki bolj pravični, bi morali sedaj, ko so se v Ravenci naredila potrebna in nepotrebna javna dela, obdavčiti neko'iko bolj tiste, ki žive v Ravenci, saj lahko rečemo, da samo ti uživajo park, neon luč, tlakovano cesto itd. Olepševalna dela v Ravenci ne služijo nam, ki živimo v zakotnih vaseh in prihajamo tja enkrat ali dvakrat na leto in še to zaradi plačevanja davkov ali ?a kak dokument, služijo pa za, turizem in torej za dobičkanosnost tistih hotelov, go-stilen in trgovin. Mar ni to res? Večkrat se vprašamo kaj pravijo občinski svetovalci iz drugih vasi, ali niso bili postavljeni v občini, da bi branili interesne svojih vasi, ki so zapuščene? Ti bi se morali postaviti, saj smo jih izvolili ne da bi vedno soglašali s predlogi, ki jih daje župan in ravenski svetova'ci, ampak da bi se zavzemali za dobrobit svojih vasi, ki čakajo na rešitev tolikih problemov. NEPRIMERNI OKRASKI NA SPOMENIKU NAŠIH PADLIH Pred parimi leti smo pisali v našem listu o dveh fašističnih snopih, ki krasita v Ravenci spomenik padlih. Na tem spomeniku so vklesana imena padlih v prvi in drugi svetovni vojni in imena padlih borcev v narodni osvobodilni borbi. Odkar je minila vojna je preteklo že dvanajst let, spomenik je bil po vojni popravljen (ko so vklesali padle v drugi svetovni vojni in padle partizane) in vendar so snope pustili, da kar naprej »krase« spomenik. Pomislite kakšno nasprotje je to: ti • i iii i in i i i i iMii'iii i i'iii i iii i i i i iii i'i.i i i.i i i iii i iii i i i i 1111111 m 1111111111111111 milu i n i m i n i lit 11111111 i i lin 11 TIPANA v So kudali, ke ne začela revoludon ••• Brješke že né so se uzele oré an se podale dou na kumun za protestati kuintri tasan, ke no muorejo plačati za mutuo od kontadine. Imaginajta se, če zluodej, ke e parSóou uón. Karabinerji so pohajali z njem krajam an z druzjem. Telefon e zvonóu tu videmski prefeturi cieu dan, tje mez Romo so se žej bali, ke ne začela rivoluejon. Tarčečanski šjorji so že paručuali njih fagót za jo nasejci, zak so kudali, ke to če diventati nekej. »I sklas e an fam...« so pravili e »no si sa nuje, če ka faran.« Reči za ne vjervati: 150— 200 žen so ustrašile cielo provinci jo! Tele bót, videmski giornalji njeso pisali nič od te proteste. Kujsa zakuó. A so jeli ordin od zgoré dou, ke to ma muoča-ti? Dan bót, če te kej točalo tu naših krajih so napounili ciele pagine an dou pravili usaki sort jih, to se kapi, sóuse impensano, zak reči rjesne no ne smijejo pisati. E naša aminištracjon kumunal kuó na dje temu? A na ne vje, ke no part respon-sabilitadi na spada še ta nanjo zavoj kondiejonah, ke no se obrenčejo našje judje. Tu kumun ve njesmo jih poslali, zak’ no uajar merkejta, ma smo je poslali, zak’ no se interesajta za naše bizunje. Ce no se čujejo braniti naše interese, no dejta dimišjoni, saj majedan u jih ne daiži upnete za kumun. CJESTA KARNAHTA — BREZJE Brježenji no ne bojo mjeli bizunjo več hoditi dou mez Kobivjak se tomboloč za iti na snubo tu Karnapto. Telekrat no če morjeti priti dou po Zalazini z motereto an, to zna beté, s korjero. An zarjes, preče no če začeti djelati ejesto ke na če vezati Karnahto z Brjezjami. Te parvi tronk fin tu Podosrjedak e žej prožetan. Od ejtu, zat, no če narditi še te drugi tronk, ke u se če srjesti z brjtško ejesto uoné Zako-njan. Kar to bo tuo nareto, to se kapi, ke no če lošti sobeto še kurjero horé, ke na če vezati sóuse naše vasi med sabo. Na škoda velika, ke par nas to je usako Ijeto malikuj judi, té né, bi tjeli vidati, če živenje, ke to bi tjelo bete. A upejmo usedno, ke to poj na ljeuše z ljeti. Tuó, ke to nam najbuj koventa, to je djelo par našej hiši. Kar ve bomo mjeli to, živenje to če beté sóuse drugač. na spomeniku padlih antifašistov liktor-ski snop! Lahko bi krožili po vsej Italiji, takega nasprotja bi prav gotovo nikjer ne našli. Občinski upravniki lahko za,rde od sramu ob čitanju teh vrstic, ker kaj takega bi ne smeli dopustiti. Upamo, da upravniki niso fašisti ali simpatizerji fašistov, ampak da so ta »okrasek« prezrli, čeravno stoji spomenik prav za sedežem občine in ga lahko vidijo skozi okno. Ce so upravniki res pozabili na to, naj jih spomnimo, da v Italiji obstoja zakon, ki pravi, da je treba odstraniti vse znake, ki spominjajo na fašistični režim. Spoštujmo torej ta zakon in proč s- fašističnimi snopi ! CEPLJENJE ŽIVINE županstvo je izdalo odlok, ki pravi, da morajo vsi živinorejci dati cepiti svojo živino proti slinavki in parkljevki. Cepil bo občinski živinozdravnik v dneh, ki bodo določeni in pravočasno objavljeni. Kdor se ne bo držal predpisov bo kaznovan, kot to predvideva zakon. DREKA PO POŠTENO OPRAVLJENEM DELU, JE TREBA TUDI POŠTENO PLAČILO Od 1. do 25. septembra 1955. leta, je šestindvajset delavcev iz Dreke popravljalo cesto, ki pelje iz Kraja do bloka, Kazoni (Solarje). Komunski predstavniki so jim bili takrat obljubili poštene delavske plače, a do sedaj sta obljuba in poštenost še globoko zakopane pod zemljo. Na 4.000 (štiritisoč) ur dela, ki je bilo opravljenih, so jim dali na račun samo 150.000 (sto in petdeset tisoč) lir, za ostalim denarjem pa ni ne sledu ne smradu. Ti delavci so zaprosili že večkrat na ko-munu, da bi jih izplačali, a vsakikrat so slišali isto pesem: »Potrpite, bomo plačali, potrpite, bomo plačali.« Kmalu bo poteklo dve leti in delavci še čakajo plačilo. Takšnale in podobne stvari se lahko dogajajo samo v Dreki in v drugih komu-nih naših dolin. Ce bi se kaj podobnega zgodilo v kakšnem drugem kraju, bi sindikati in oblasti znali braniti interese delavcev, medtem ko se pri nas nihče ne zavzema za interese našega človeka. Dolžnost dreškega komuna je, da hitro izplača zgoraj omenjene delavce, da ne bodo ti prisiljeni iskati drugih poti, da pridejo do pošteno zasluženega plačila.. VIDEMSKI SPORAZUM NAJ SE DRUGAČE SPOŠTUJE Po videmskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo je tudi Dreka bolj oživela. Posebno ob nedeljah je luštno po naših vaseh, ker prihajajo z jugoslovanske strani velike skupine ljudi, ki prav rade zapojejo naše prelepe in priljubljene pesmi. Seveda to ne gre vsem po godu. So nekateri odgovorni ljudje, ki se trudijo z vsemi močmi, da bi preprečili ali »ostakoli-rali« izmenjavo in prodajo blaga, ki ga prinesejo z jugoslovanske strani in podpihujejo narodnostno sovraštvo. Ti ljudje bi morali vedeti, da je bil napravljen videmski sporazum zato, da bi ljudje z obeh strani izmenjavali svoje pridelke, da bi se medsebojno bolj spoznali in spoštovali, da bi se za zmeraj zrušila tista pregraja, ki nas je ločila toliko časa. Mislimo pa, da ti ljudje prav tega nočejo. NOVI OBMEJNI BLOK U TOPOLOVEM S. 15. aprilom so odprli sezonski obmejni blok nad Topolovem (Kum in Boketa). Samo za 15 dni, an tuó od 15. do 30. aprila, pa je biu odprt obmejni blok Zavar-jam par Klobučarjih pri Dreki. To so pa sezonski bloki, ki služijo samo ljudem, ki posedujejo zemljišča, na, onkraj meje. U GRMEK AN DREKO BOJO POŠJALI NOVE KAMUNSKE SEKRETARJE Na prefekturi, u Vidmu smo zvjedali, de bojo kamunski segretar iz Dreke To-mazetič, an segretar garmiškega kamuna Maršeu, proč pošjani, ker njeso nardil nobednega konkorsa za bit segretarji u naših kamunah. Na njih mjesto bosta paršla dva druga, ki.sta pardobila na kon-korsii.. Ta dva pa ne znata huarit slo-vjensko an zatuó bo za nas zlo težkuo. Naši sindiki bi se muorli interešat, de bi k nam paršli tajšni, ki znajo slovjensko. SV. PETER SLOVENOV TREBA JE POPRAVITI CESTE V NADIŠKI DOLINI Spet je šu en trešt po vodi. že lansko Ijeto so objubjali, de bojo Ijetošnjo pomlad postrojil use ejeste u Nadiški dolini, sada se pa čuje, de jih bojo šele drugo Ijeto, ker njemajo soudu. Za posfc-ojit an asfaltirat use potrjebne ejeste bi ko-štalo okuol 40 milijonu lir, od tj eh bi muorla dati polovico provincialna administracija,, ostalo pa posamezni kamuni, kil so u konzorciju za uzdarževanje ejest. Kot vjemo, je biu lansko Ijeto ustanovljen konzorcij za uzdarževanje ejest doline Abcrne, Kosca a,n Arbeča, h katjere-mu so parstopili še kamuni špetar, Sv. Lenart, Srednje, Grmek, Dreka an Sovod-nje. Poleg uzdarževanja ejest zainteresiranih kamunov je biu namjen konzorcija tudi ta, de bi se asfaltirale glaune ejeste an zatuó so pred dvemi ljeti pcskarbje’i za betoniranje ejeste Most Sv. Kvirin-Až-la, lansko Ijeto pa Ažla-škrutovo. Sada bi korlo nadaljevat z djeli škrutovo-Hiodič, Ažla-Sovodnje an part ejeste, ki vodi u Srednje (do Zamira). Ce bi se nardiia ljetos tista djela, ku je bluó objubjeno, bi več naših ljudi uša-falo djelo, takuó pa ne bo nič, usaj za ljetos ne. Uprašujejo se pa kakuó je tuó, de kamuni ne zaprosijo za kajšno posojilo, saj jih governo daje drugim krajem, ki so morebit manj potrjebni. Naše ejeste so zlo .potrjebne popravila an kor tudi vjedit, de leže blizu kunfina an de je zatuó tud moviment venči kot u drugih krajih. Trcštamo pa se, de administracije naših kamunou ne bojo spale kar naprej, an de bojo poskarbjele potrjebne fonde usaj za drugo Ijeto. Kor pa zaprosit šobit, de bo rješeno u pravem času. Naši možje, ki so brez djela an njeso šli po svjetu, ker so se troštali, de bojo ušafali djelo na domačih tleh, komaj čakajo, de se začnejo djela. Spoštovani g. urednik! že več mesecev mi pošiljate 5 izvodov »Matajurja«, da bi ga razprodajal. Kakor ste lahko sami ugotovili iz mojega obračuna, ne prodam vedno vseh izvodov, a to nič ne de, saj danes je z vsemi časopisi tako, da več ali manj ostajajo. Toda povedati Vam moram neko drugo nevšečnost in zaradi te bi Vas prosil, da mi ne pošiljate več časopisa. Vsakokrat, ko izide »Matajur«, se pojavi v moji trgovini nek policist, ki mi v prisotnosti vseh kupcev vprašuje koliko izvodov »Matajurja« prejemam, koliko ga prodam in kdo časopis kupuje. Lahko si predstavljate, dragi g. urednik, kako je meni nerodno odgovarjati policistu: prav zaradi »Matajurja«. Prejemam stotine vseh vrst časopisov in revij, a nihče se ne zanima za te, če jih prodajam in. kdo jih kupuje. Rad bi vedel zakaj te informacije samo za prodajo »Matajurja«, kaj ni v redu kot drugi časopisi? Prosim Vas zato, da mi ga ne pošiljate več, ker ne maram odgovarjati nikomur za stvari, ki nisem dolžan. Naš list je v redu z oblastmi, to je z vi- ■ derr.skim sodiščem in samo temu moramo mi odgovarjati. ŠTELI NAS BODO, KO NAS NE BO VEČ! Cenjeni g. urednik! Zelo rad prebiram Vaš list, ker najdeni v- njem vedno dosti zanimivih novic. V enem izmed zadnjih »Matajurjev« so me ■zelo presenetile številke o prebivalstvu Nadiške doline. Res je žalostno, da moramo ugotoviti, da je bilo pred skoraj 50. leti kar 4300 prebivalcev več kot jih je bilo leta 1951. Kaj bi šele lahko ugotovili, če bi šteli danes koliko nas je u Nadiški dolini. Žalostno pa je tudi, da se nihče 0 tem ne zanima. Padec prebivalstva je znak bede i° znak, da ni možnosti življenja na domačih tleh. Večina naših ljudi je primoran» iskati zaslužka drugod in šteti se morajo še za srečne, ker za časa. fašizma jim Je bila zaprta tudi ta pot. Po mojem mnenju bi se morale oblast vseeno zavzeti za omejitev izseljevanja, saj smo narodna manjšina, katero im9 država dolžnost ščititi, če hoče spoštovati mednarodne obveze. Ce se bo to izselj^ van je nadaljevalo s takim ritmom, po Sl®" vencih v videmski pokrajini čez par