Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJI? je v lju'ijani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstropje. — Uradno uro za s Iranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : ■ ’• NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K 10-40, polletna K 5-20, Četrtletna K 2-60, mesečna K —‘90; za Nemčijo celoletno K 12-—; mi : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14‘—. : : : Stev. 826. Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. ;;; UPRAVNISTVO sc nahaja v Solcnburgovi ulici štev. 6; II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12, do-::: poldne in orl 4. do 7. zvečer. Inserati: euostopna petit vrstica .!!0 vin., pogojen prostor, podana ::: in reklame 40 vili. — Inserate sprejema upravništva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ------------ Reklamacije lista so poštnine proste. • ......—— V Ljubljani, v sredo dne 8. aprila 1914. Leto IV. Avstrijski državni dolg. * Dvanajst in pol miljard, ki jih dolguje danes avstrijska država, je naravnost pravljična vsota, a prav tako tudi vsota 488 in pol miljonov, ki jih izdaja vsako leto za obresti. Ali absolutna višina teh vsot ne dokazuje za vprašanje, ali je avstrijsko državno gospodarstvo zdravo ali bolno, prav nič. zakaj danes prevladuje splošno prepričanje, da ne more izhajati moderna država brez dolgov — seveda morajo biti ti skrbno urejevani in previdno jih je treba uporabljati. Od časa do časa ima država, kakor vsako drugo gospodarstvo, poleg rednih tudi izredne izdatke, katerih ni mogoče pokriti iz tekočih dohodkov. Tri pota so na razpolago za pokriti« izrednih izdatkov: Prodaja državne posesti, višji, Čeprav !e začasni davki In dolgovi. Moderno naziranje označuje zadnjo pot za najmilejšo, najboljšo in najbolj redno. Ali tudi državni dolg ima kakor vsaka druga panoga državne uprave in državnega gospodarstva svoje pogoje in zakone, ni mogoče ravnati z njim samovoljni in brez načrta. Resnično je, da je oni, ki dela dolgove, bolj nagnjen k lehkomiselnosti nego k resni vestnosti. Prav iz tega pa sledi, da je treba tej državni funkciji še skrbnejšega in natančnejšega varstva kakor drugim, da jo je treba obdati še s trdnejšimi in trajnejšimi varnostnimi odredbami. Znanost smatra za najvažnejše vidike pri državnih dolgovih: Višina državnega dolga sc mora prilagoditi gospodarskim silam države in narodnega gospodarstva: ogibati se je treba neproduktivnih izdatkov, oziroma jih skrčiti na najnižjo mero; temu nasproti je treba ustvariti primerne produktivne vrednote (podržavljenje železnic, rudnikov, vodnih naprav za proizvajanje moči itd.); poraba dolgov za trajne namene (tekoči izdatki se morajo pokriti iz rednih dohodkov) in sistematično odplačevanje. Ali vse to ni odločilno. »Kredit«, to je zaupanje, ki ga ima upnik napram vestnosti in plačilni zmožnosti dolžnika, ni mogoč brez poroštva in moderni kreditni sistem je prav kompliciran sistem teh poroštev. In tako mora zbujati tudi država napram onim, ki jej posojajo, zaupanje in pa to, da je zmožna kredita in da je v stanu dati primerno poroStvo. V moderni državi je edino zanesljivo poroštvo ustava, Ijud-sko zastopstvo, ker zadene ljudstvo in volilce negospodarsko postopanje z državnim dolgom najprej in zato je v njihovem lastnem Interesu, da skrbe za solidno državno gospodarstvo. V teni oziru je res značilno, da se Je najel prvi avstrijski državni dolg v modernem zmislu leta 1761. v znesku 18 miljonov goldinarjev za poplačilo vojnih stroškov in sicer s poroštvom vseh stanov avstrijskih in čeških dednih dežel in sicer na ta način, da se Je sestavilo začasno državno zastopstvo, h kateremu so odposlali vsi stanovi svoje odposlance in ki Je prevzelo »solidarno obveznost vseh državljanov« za ta dolg, ki se je obrestoval po 6 odstotkov. In prav tako je značilno, da je absolutizem, ki je potem sledil, tako spravil v nič državni kredit. da smo proglasili leta 1811. javno državni bankerot. In dalje je značilno, da je to banke-rotersko, absolutistično gospodarstvo brez kontrole prav bistveno pripomoglo k uporu leta 1848. in da je tudi povzročilo krizo absolutizma leta 18f)0. Absolutistična vlada, k| uj Inicla ni-kakršnih ozirov na ljudske interese, narodno gospodarstvo in gospodarske moči države, je namreč uprizarjala eno vojno pustolovščino’ za ti™.?0' ^r^vn* dolgovi'so narasli na pet ml-llard, večinoma za neproduktivne Izdatke. ». . . Skupni državni dolg Je, izvzemši neznatnih zneskov, bil napravljen za vojne izdatke,« tako je konštatirala leta 1867. deputacija državnega zbora. Ko se je pričela po letu 1866. šele prava ustavna doba, je postala tudi kontrola parlamenta resna stvar, vlada In parlament sta se lotila z vso odločnostjo ureditve državnih financ. Za ureditev državnih financ sta vlada in parlament do leta 1903. precej storila, do vlade ministrstva Korber-Bfihm Bawerk. Ali pod to vlado pričenja nazadovanje, in nazadovanje je povzročila obstrukcija. Prav ob zgodovini avstrijskih državnih financ Iehko študiramo kot na klasičnem primeru, da obstrukcija iz navade najbolj izpodkopujc ustavno življenje, da le najbolj protiparlamentarna in najbolj reakcionarna sila. Obstrukcija Je vzgojila parlament in vlado k vedno večji brezskrbnosti glede ustavnih oblik. Dokler ni na tej poševni ploskvi zdrknilo postopanje z državnim dolgom počasi, a varno, v brezvestne metode starega absolutizma. Najprej so se pojavile pod Koerberjem primeroma šc nedolžne »refundacije«, denar je Jemal za nedovoljene namene iz blagajniškega stanja in ga vračal, kadar je bil namen dovo- * članek je napisal v zadnji številki nem-ike socialistične revije »Der Kampf« državni poslanec sodrug Ellenbogen. Nekoliko skrajšanega ga prinašamo, ker je zelo poučen, tudi našim čitatelietn Jjen. Potem je začela vlada s postopanjem, katero je imenoval Bilinski »slabo gospodarstvo« in ki je bilo prejšnje čase v navadi: Vlada si je tajno izposojevala za gotove namene denar s pretvezo, da se je v tej ali dri-gi panogi vlade primerila popolnoma notranja zadeva, ne da bi o tem obvestila kontrolno komisijo za državne dolgove, ali izposojeni denar se je le v poznejšem času naenkrat pojavil kot ponmožitev državnega dolga. Tako pri napravah tržaške luke, ko si je izposodila vlada denar pri Union-banki na Dunaju. Potem je prišlo gospodarstvo z zakladnimi listi, vedno večja in večja posojila ob visokih obrestih (73/2%) in na kratko dobo, s čimer so vsaj še nekoliko varovali videz »visečega dolga«. Nato je sklepala vlada za hrbtom državnega zbora trajne, obvezne kupčije (akcije južnonemške donavske paroplovne družbe), plačevala je celo subvencije, ki jih je proračunski odsek izrecno odklonil (Austro-Americana)! Ropanje blagajn se je stalno udomačilo in med jedjo je prihajal apetit; ne le. da so dosegale vzete vsote vrtoglavo višino (250 miljonov za mobilizacijo!), temveč je spravila vlada oropanje in napolnjevanje blagajn v dobro izveden sistem in uporabljala je kredite, ki so bili dovoljeni za druge namene (za regulacijo rek, za investicije železniških prog), za namene, ki niso biii dovoljeni (za vojaške namene). In da zagrne vse te nepostavne manipulacije v dobrodejno temo, je poslanska zbornica odlašala 15 let s pregledom centralnih računskih zaključkov, to se pravi z vprašanjem, če je vlada porabila dovoljene proračunske vsote tudi v zmislu dovolitve, kako visoko je stanje blagajn in na kakšen način je sestavljeno, če so v blagajnah dovoljena, a ne izplačana posojila itd. Vlada je prišla končno tako daleč, da je popolnoma prezirala voljo parlamenta in je ravno to delala, česar parlament ni dopuščal. Pošiljala je parlament nalašč domu, da je postopala samovoljno za njegovim hrbtom. In v zadnjih dneh je postavila vlada krono vsem kršitvam ustave s tem, da je najela »viseči dolg« v znesku 375 miljonov kron za 151etno (!) dobo. S tem je dospela vlada, kar se tiče dolgov, na stopnjo pred 1811 in pred 1862, Roko v roki s propadanjem ustavnih metod pri obravnavi državnih financ in državnega kredita gre propadanje važnosti in ugleda kontrolne komisije za državne dolgove. Še leta 1865. se je možato boril Herbst z ministrstvom Belcrfedi za vsako pičico pravice kontrolne komisije, a leta 1911. je bila v kontrolni komisiji, ki je asistirala kršitvi ustave Bienerthovega ministrstva (Šlo je za »viseči dolg« 76 miljonov kron), skupina, katere ni bilo sram izreči, da ima kontrolna komisija le to pravico, da pregleda, če Je odredba po § 14 dobro razglašena v državnem zakoniku, če so jo podpisali vsi ministri, ampak pravice nirna, da bi preiskavala, če je bilo ministrstvo upravičeno do uporabe § 14. Sicer tli zmagalo to naziranje, ali komisija se Je trudila na vse načine, da bi opravičila kršitev ustave, in sedaj so prišle stvari tako daleč, da je finančno ministrstvo zahtevalo kratkomalo od komisije privolitev za dolg 375 miljonov! In častivredna komisija si je hitro prikrojila pravico, ki je nima, namreč da sme dovoljevati namesto državnega zbora posojila, dalje se je odrekla pravici, ki jo ima, namreč tej, da preišče, kakšen naj bo dolg, ki ga zahteva vlada. In državni zbor? Obstrukcija in pa vsled šovinizma pohabljeni možgani so zadavili vsako sled odgovornosti. Prav tisti Kraniaf, ki je leta 1909, ko je najela vlada 125 miljonov z zakladnimi listi, ogorčeno, plameneče govoril o kršitvi dovoljevalne pravice parlamenta, tisti Kramaf, ki Je bil leta 1903 ves iz sebe, ker je izgubila država bore tri miljone, prav tisti Krama? označuje letošnje 375 miljonsko posojilo za malenkost. On, rednik češko-agiarne obstrukcije in pa brezvestna meščansko-naciona-HstiČna obstrukcija, izpodkopujejo parlamentarizem in pripravljajo sistematično tla finančni pogubni politiki iz dobe absolutizma. (Konec prhodnjič.) Železničarski shod. V nedeljo so zborovali južnoželezniški vrh-stavbeni delavci v Ljubljani v gostilni pri »Levu«. Zbrali so se v lepem številu iz vseh postaj južno od Maribora, kar sijajno dokazuje, da se tem modernim sužnjem gode krivice, katerih enostavno več prenašati ne morejo. Ob pol 12. je otvoril sodrug Rupar kot sklicatelj shod, na kar sta bila sodr. Zupančič in Mozetič izvoljena v predsedstvo. Sodr. Kopač je kot poročevalec v poldrugo uro trajajočem stvarnem in temeljitem referatu v živih barvah naslikal grozne krivice, ki se vobče gode delavstvu in posebno železniškemu delavstvu. Raz-motrival je vzroke tega pojava v tako živih barvah, da so mu navzoči burno pritrjevali in je bilo videti, da govori ljudem iz srca. Prešel je nato na položaj vrhstavbenih delavcev in jim obrazložil nasprotja njihovega položaja napram položaju delavstva ostalih kategorij. Povedal jim je pa tudi, da za delavstvo ne bo preje rešitve, dokler se samo ne zdrami in svoje usode samo ne reši. Koncem svojih izvajanj jim je predložil sledečo resolucijo: Dne 5. aprila 1914 v Ljubljani na javnem železničarskem shodu zbrani delavci vseh sek-cij, od Kormina pa do Središča protestirajo energično proti poslabšanju delovnega in službenega reda na juž. žel. in zahtevajo takojšnjo izpremembo določb, v zmislu svoječasnih, potom delavskega odbora predloženih predlogov. Nadalje izjavlja shod, da današnje začetne in končne plače ne odgovarjajo več razmeram in so s plačo postajnih in skladiščnih delavcev v marsikaterem kraju zaostale do 1 K. Z ozirom na to dejstvo zahtevajo zbrani vrhstavbeni delavci zvišanje začetne plače za 30 vin.; ta povišana mezda naj se vsem vrhstavbenim delavcem podeli s 1. majem t. 1. Shod izjavlja, da bo za slučaj odklonitve teh .upravičenih zahtev izvajal najstrožje konsekvence, ker s plačo 36 do 50 K mesečno ne more itak nihče v današnjih časih več shajati. Končno poživlja shod prožne mojstre, da korigirajo svoje postopanje napram vrhstavbenim delavcem, ker bi bili delavci prisiljeni poseči po samopomoči. Kadar vrhstavbeno delavstvo pride na delo, naj se mu plača dnina, četudi kasneje dežuje. Shod pooblašča tajništvo splošnega železničarskega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo v Trstu, da dogovorno s centralnim vodstvom vse potrebno ukrene, da bo stavbeno ravnateljstvo mirnim potoni rešilo zadevo in tako končalo neznosne razmere vrhstavbenih delavcev. Glede avtomatičnega pomikanja si vrhstavbeno delavstvo juž. žel. doseženih koncesij ne bo pustilo iztrgati. Ko je sodr. Mozetič resolucijo še v italijanskem jeziku raztolmačil, in jo je sodr. škor-Janec dal na glasovanje, je zavladalo med zbranimi velikansko navdušenje in je bila resolucija soglasno sprejeta. Ob 2. so se sodrugi razšli z obljubo, da bodo zastavili vse sile, da se ubranijo umazanim nakanam svoje uprave. Shod je pokazal, da južnoželezniški vrhstavbeni delavci ne mislijo namenjenih udarcev tako mirno utakniti v žep kakor to žal opazujemo pri držav noželezniških vrhstavbenih delavcih, ki so tako srečni, da se z njih žalostno usodo igrajo neodgovorni osrečevalci jugoslovanske zmede. Delavci, odprite oči in spoznali boste, da je le v samopomoči rešitev iz grozne bede, v kateri ste. Odprto pismo K. L. Jelencu, predsedniku »Zaveze avstr. ju-gosl. učit. društev« v Ljubljani. Sistem je tu: Vpeljali ste ga Vi, g. Jelenc, in kakor se vidi, hočete ga tudi kronati — vsaj začasno. Priznati je treba, da napredujete. Sploh pa Vam tega talenta nisem nikdar odrekal. Začeli ste lepo počasi z zavijanjem in podtikanjem, in dospeli ste v razmerno kratkem času do rekorda — do impertinentne mistifika-cije. Vidi se, da ste v svojem elementu. Način boja, kakor sc ga poslužujete v zadnji (14.) številki »Učiteljskega Tovariša« napram meni, je nevreden poštenih ljudi, je revol-verski. V isti sapi z natolcevanjem pa zagotavljate, da hoče »Zaveza« svobodnih in značajnih učiteljev. To je demagoštvo najhujšega kalibra, če »Zaveza« res to hoče, mora hoteti najprej pri svoji glavi. Pa da govore dejstva! Neki J. Č. iz Gorice je poročal v »Edinosti« z dne 12. III. t. 1., da je Članka, ki sta izšla v »Naših Zapiskih« in »Uč. Tovarišu« pod mojim imenom, spisal v resnici dr. Tuma. To fa-lotstvo je dr. Tuma takoj popravil v »Edinosti« od 15. III. 1.1., v »Zarji« pa je objavil dne 18.111. t. 1. članek o tej zadevi. Seveda je bil ostuden dopisnik »vzorne« »Edinosti« odpravljen v tem članku po zasluženju. Vse to je Vam, g. Jelenc, dobro znano, lstotako Vam je znano, da goriški falot »J. Č.« ni reagiral na Tumova izvajanja in je s tem svojemu dopisu sam vtisnil na čelo pečat lažnivosti. Kljub vsemu temu namigujete — da celo trdite še vedno — da podpisujem jaz članke drja. Tume. Čemu ta insinuacija, g. Jelenc? Pa ne morda, da bi hoteli diskreditirati osebo zaradi stvari, ki jo ta oseba zastopa? Čemu pa Vaš pristavek: »jaz ne vem, če je res, tržaška »Edinost« trdi tako.«? Zdi se, da je nesramnost združena pri Vas z neznatno mero poguma! Ali poznate mogoče učitelja, ki rabi prerad argument o »streljanju Iz zasede«? Pa še nekaj drugega Vas moram opozoriti. Dr. Tuma je pisal v »Zarji«, da je tisti J. C. Iz »Edinosti« — če Je učitelj — prava dika učiteljskega stanu in voditelji dosedanje smeri učiteljstva mu utegnejo biti prav hvaležni za ta način pomoči. »Učit. Tovariš« je kvitiral to ironijo z očitkom infanuiosti. »Ali misli dr. Tuma,« vprašuje »Učit. Tovariš«, »da smo cigani in vagabundi, da nas sme zmerjati in natolcevati...?! G. Jelenc! Ali razumite to? Dobili ste lekcijo za svoje delo v samem »Učit. Tovarišu« in celo 14 dni preden ste zagrešili nepoštenost napram tovarišu. Dr. Tuma bo pa po tepi Vašem dokumentu »hvaležnosti« pač prisiljen revidirati svoje dobro mnenje vsaj o enem članu vodstva naše Zaveze. Jaz pa dvomim, g. Jelenc, da bi Zavezi koristila Vaša intimnost z lažnivo dvojico J. Č.-em in »Edinostjo«. V Lokvi, 5. aprila 1914 Alojzij Hreščak, učitelj. Politični pregled. = Državnozborski poslovnik. Z Dunaja poročajo, da vlada v kratkem skliče komisijo, ki bo sestavila nov poslovni red za državni zbor. Nato ga bo vlada oktroivala s § 14. — Torej novo nasilje. =- Po zgledu niladoturškega vojnega ministra. Ko je postal pred kratkim Enver beg turški vojni minister, je spodil v pokoj celo četo nesposobnih častnikov. Tudi avstrijska vojna uprava sledi temu zgledu. »Reichspost« namreč poroča, da je vojna uprava »priporočila« 500 višjim častnikom iz generalnega štaba in generalom, naj prosijo za upokojitev. Med temi je mnogo takih, ki služijo šele po 32 let. = O klerikalizmu se v Avstriji ne sme govoriti. V nedeljo dopoldne je bila na Dunaju glavna skupščina društva »Svobodna šola«. Sodrug GlOckel je govoril o klerikalizmu v Avstriji in pokazal neizmerno škodo klerikalizma v vsakem oziru. Vladnega zastopnika je govor tako razburil, da je razpustil zborovanje, česar pa seveda zborovalci niso mirno sprejeli. Prišlo je do burnih protestov v dvorani, ki so se na-uadaljevali tudi na cesti. Policija je razgnala zborovalce in aretirala osem oseb. — Dr. Šviha In poslanske dijete. Salcburškl »Tagblatt« javlja, da je pisal dr. Šviha predsedniku poslanske zbornice drju. Sylvestru, da mu naj pošilja poslanske dijete v kopališče Sveta Lucija, kjer se »zdravi«. = Brezpravnost časopisja na Hrvaškem. Naše bratsko glasilo »Slobodna Riječ« v Zagrebu pride pred porotno sodišče. Odgovorni urednik, sodrug Vjekoslav Kokolj, je obtožen, da je, v štirih člankih pozival k preziranju in mržnji sedanjega načina vladanja in da je s tem zakrivil zločin kalitve javnega miru. Državni pravdnik je našel ta zločin samo v štirih člankih, čeprav je zaplenil »Slobodno Riječ« desetkrat, in sedaj naznanja, da zaradi ostalih zaplenjenih člankov ne bo sodniškega postopanja proti odgovornemu uredniku. »Slobodna Riječ* protestira zato proti onim zaplembam, od katerih je sedaj odstopil državni pravdnik in naznanja, da bo tožila za povrnitev stroškov, ki jih je Intela z nepotrebnimi konfiskacijami. — Zanimivo je, da so se zgodile te konfiskacijo v dobi, odkar imajo na Hrvaškem zopet ustavo. =«= Nemiri v Albaniji. 31. marca bi bila morale zapustiti grške čete južno Albanijo. AH tega niso storile, temveč so dalje netile vstajo južnih Albancev, takozvanih Epirotov. Grški častniki vodijo pravzaprav to vstajo in vse kaže, da bi Grška rada dobila kos južne Albanije. Vsled tega je sklenilo albansko ministr-stvg splošno mobilizacijo. Ker pa nima Alban-ska dovelj svojega vojaštva, je prosila vojaško pomoč pri Avstriji in Italiji. Kakor pa poročajo z Dunaja, je grof Berchtold baje bolj vnet za to, da odpošlje vseh šest evropskih velesil vojaško pomoč Albaniji. Sicer si pa nasprotujejo vesti, ki prihajajo iz Albanije o epirotski vstaji tako močno, da ni mogoče dobiti jasne slike o tem, ali Je vstaja zadušena ali ne. Italijanski korespondenčni urad »Agenzia Stefani« namreč poroča iz Valone, da je albansko orožništvo < pomočjo prebivalstva premagalo vstaše. Iz domačih krajev. — Demokratični »Slovenec« zagovarja obstrukcijo In podjetnike. Kolikorkrat zine »Slovenec« o socialnih demokratih, tolikokrat se zlaže. Tako tudi v pondeljek, ko popolnoma neresnično poroča o zadnji seji odseka za socialno zavarovanje. »Slovenec« piše o tej seji to-le: »V četrtek dne 2. aprila t. 1. je pri razpravi socialnega zavarovanja v odseku soci-jalna demokracija nastopila in glasovala za predlog nemške »Gemeinburgschaft«, da se za podjetnike vpelje pluralna volilna pravica v odbore nezgodnih zavarovalnic. Torej vsak podjetnik naj bi imel toliko glasov, kolikor hna delavcev. S tem bi bili seveda najbolj udarjeni mali obrtniki, ki bi v dotični kategoriji nikdar ne mogli priti do veljave. Ta predlog, ki je bil z glasovi nemških socialnih demokratov sprejet, Je v prvi vrsti naperjen proti Slovanom, kes je možno, da jih kot male podjetnike veliki nemški kapitalizem preglasuje.« V resnici je bil pa potek seje pri tej točki sledeči: Poslanec Licht (nemški nacionalec), je predlagal pri § 218, da naj se črta sklep pododseka, ki omejuje glasovalno pravico podjetnikov na 50 glasov. Za ta Llchtov predlog so glasovali tudi nemški *«-clalni demokratje. Glasovanje za ta predlog je utemeljeval sodrug Widholz in sicer je zavračal Llchtovo utemeljitev in poudarjal in glasujejo socialni demokratje za predlog za to, ker ne plačuje prispevkov podjetnik, temveč jih plačuje iz zaslužka delavcev. Ta utemeljitev, ki jo pa resnicoljubni »Slovenec« previdno zamolči, seveda ni demokratična. Ko je bil Liclitov predlog sprejet, se je polastila čeških meščanskih poslancev silna razburjenost in grozili so z obstrukcijo proti vsej predlogi socialnega zavarovanja. Torej, delavski prijatelj »Slovenec« bi raje videl, da propade vse socialno zavarovanje, samo da se rešijo mali obrtniki. In dalje zamolči »Slovenec«, da je bil ravno vsled groženj čeških meščanskih obstruk-cionistov izročen ta predlog še enkrat podod-seku. da naj poišče obliko, ki bo zadovoljila oba dela. Lichtov predlog torej ni še sklep, kar pa »Slovenec« tudi zamolči. In sedaj kriči na vse pretege, da so socialni demokratje na ljubo nemškim nacionalcem prodali svoja načela in izdali delavstvo. Kadar zine pobožni »Slovenec-, se zlaže. — »Slovenec« in občni zbor Društva tiskarjev na Kranjskem. »Slovenčeva« »katoliška« čednost je — laž. »Slovenec« ne more biti brez laži kakor ne človek brez zraka in riba ne brez vode. O tiskarskem občnem zboru laže, da je bil slabo obiskan, dasi je bil enako dobro obiskan kakor vsako leto, laž je, da je odbor koga teroriziral in laž Je, da je jodbor sestavil kandidatno listo. Laž Je dalje, da bi bil moral načelnik Werzak poročati o subvenciji »Zarji« in posojilu »Vzajemnosti«, ker tiste subvencije, kolikor so se dovolile, ne spadajo v področje tiskarskega društva in niti ne v področje tarifnega fonda. Laž je dalje, da je tarifni fond izginil in da člani ne vedo, kje je, ker pri tiskarjih upravljajo zaupne stvari posebni zaupniki, in bi bilo skrajno brezvestno, če bi o njih razpravljali v javnosti, da bi potem gospodje (ala g. Čeč) poročal o stvari na delodajalskih sejah, kakor še je to vršilo med mezdnim bojem. Ostudna laž je, da društvo postopa strankarsko in če misli »Slovenec«, da zasluži za vsa mnoga obrekovanja tiskarskega društva subvencijo, naj vloži prošnjo na odbor, in morda se ga bo društvo spominjalo hvaležno za njegove zasluge za tiskarsko delavstvo s par tisočaki, ker tako »poštenih« delavskih zagovornikov, kakor so »Slovenčevci« pač ni nikjer pod božjim soln-eem. Ni nam znano, kdo je »Slovenčev« dopisnik, toda to pa 2e lahko pravimo, da utegne tako zlobno lažnivo poročilo o tiskarskem občnem zboru napisati In podvreči le bebec ali pa popolna moralna propalica brez vesti in poštenja, o zboru, ki Je potekel v najlepšem redu. Sramota Je za delavca, ki se zaveda svoje delavske časti, pa se lovi na take brezmejno ostudne klerikalne spletkarije, ki nimajo drugega namena kakor korumpiratl delavstvo, ga izkoriščati In privezati nase nekaj neznačajnih petoliznikov, ki si vsled svoje nedostatne strokovne kvalifikacije ne morejo drugače služiti kruha kakor s suženjskim klečeplaztvom in de-nunciranjem svojih tovarišev. — Gospod »Rak« Iz Katoliške tiskarne v Ljubljani kaj pridno hujska proti društvu tiskarjev. Obljubili so mu za to delo korito in mož kot »poštenjak« je sprejel to ponudbo. Koritar bo dobival pozneje po 50 K tedenske plače, njegovi tovariši pa po 20 K. Tako so se domeni!!. Hinavcev in izdajalcev varuj nas, o gospod! — »Agro-Merkur« pred sodiščem. Sest dni Je trajala obravnava proti bivšim funkcionarjem trgovske zadruge »Agro-Merkur«. V soboto popoldne Je bila razglašena obsodba. Vsi obtoženci so bili spoznani krivim po § 486, da so povzročili konkurz »Agro-Merkurja.« Dalje so vsi obtoženci, razen Bayerja krivi, da niso pravočasno prijavili konkurza in da so kljub temu dalje kupčevali. Kohen, ki je bil obtožen tudi poneverbe zneska 1520 K in pa pregreška, da Je hotel preprečiti eksekucijo, je bil teh dveh deliktov oproščen. Obsodbo utemeljuje sodišče s tem, da ni bil »Agro-Merkur« že dolgo pred konkurzom v stanu, izpolnjevati svojih obveznosti, da Je pa kljub temu jemal protipostavno in na nereelni način kredit pri »Zvezi slovenskih posojilnic«. Poloma »Agro-Merkurja« uiso povzročili nesrečni slučaji, temveč so ga zakriviti obtožencu V tem oziru le zlasti dokazana pozitivna krivda Cohena. Ostali obtoženci pa so zakrivili, da je prekoračil »Agro-Merkur« prav močno mejo svojega delovanja in kredita in da je bilo poslovanje površno in malomarno. Dognano Je, da niso imeli člani načelstva »Agro-Merkurja« trgovske sposobnosti in da so poverili vodstvo kupčij osebam, ki so bile popolnoma nezmožne, da bi izpolnjevale redno svoje naloge. Osebne odgovornosti za to, kar se je bilo zgodilo nista tajila dr. Žerjav In Rožman. Lenarčič odklanja vsako odgovornost; ali on je vedel za obseg trgovskega prometa »Agro-Merkurja«, za finančne akcije je tudi vedel in se Jih celo udeleževal in tudi nereelno postopanje za pridobitev kredita mu je moralo biti znano. Bil Je načelnik »Zveze« in kot tak Je moral vedeti, da Je odtegnila »Kmetska posojilnica« »Zvezi« zaradi »Agro-Merkurja« kredit. Za polom »Agro-Merkurja« je Lenarčič še tembolj odgovoren, ker Je puščal, kot njegov načelnik, v nemar določbe zadružnih štatutov in ker ni dovolj točno izvrševal nadzorstva, Je postalo poslovanje skrajno površno in vsled tega usodepolno. Čeprav so ga osebe, ki so se zanimale za poslovanje »Agro-Merkurja« opozarjale ponovno na nedostatke v poslovanju, ni nastopil proti protizakonitem poslovanju. — Za odmero kazni, za katero določa § 486 strogo ječo od dveh do šest mesecev, Je za obtožence obtežilno to, da so pasiva zelo visoka, olajševalno pa to, da so vsi priznali krivdo in da so doslej nekaznovani. Pri odmeri kazni za drja. Žerjava, Rožmana in Bayerja se z ozirom na njihove družinske razmere uporabijo določbe § 266 in 260 f in se izpremeni stroga ječa v navadno Ječo; ista olajšava se prizna tudi Lenarčiču po določbah § 266. Na podlagi tega so obsojeni: Dr. Žerjav na štirimesečno navadno Ječo, poostreno s postom; Rožman na štirimesečno navadno ječo, poostreno s postom iu trdim ležiščem; Lenarčič na štirimesečno navadno lečo; Bayr na dvomesečno ječo, poostreno s postom; Kohen na petmesečno strogo ječo, a se mu vračuna preiskovalni zapor od 22. oktobra do 10. decembra 1910. Poleg tega morajo vsi obsojenci poravnati stroške obravnave. Dr. Mandič kot zagovornik drja. Žerjava in Kohena prijavi nato ničnostno pritožbo, ravnotako zagovornik dr. Tekavčič za Lenarčiča, dr. Pirc za Bayerja in Rožman, ki ni imel zagovornika, sam zase. — Narodni radikalizem. Organiziran kovinar nam piše: V sobotni številki ste prav dobro označili narodni radikalizem voditelja drja. Žerjava. Samo na eno r.iste opozorili, namreč, da je bila »Amtssprache« Agro-Merkurja z ozirom na razmerje med centralo v Ljubljani in podružnico v Trstu nemška, kajti žid Cohen ni znal in ne zna slovensko; ako mu je narodno-radikalni dr. Žerjav kaj pisal, mu je seve v blaženi nemščini. Pa še nekaj! Žida Nemca Cohena je zagovarjal poglavar. NDO. dr. Mandič. Kako neki sta se ta dva pogovarjala glede zagovorništva, ko Cohen ne zna slovensko? Tetka »Edinost« bi pač lahko tu prelila veliko jezero solza. Oh, ta narodni radikalizem v praksi — to je res polomija. Mi delavci, med katerimi love kaline narodnjakarji za »Narodno Delavsko Organizacijo«, pač lahko vidimo, kako ti narodni gospodje delajo. Njih narodni radikalizem Je samo grda pretveza. — Proces »Agro-Merkurja« je bil zelo zanimiv. Narodno podjetje ni poznalo narodnih mlinov Petra Majdiča, Vinka Majdiča, I. Kneza itd. itd., ampak ogrski Ellzabetni mlin in pa furlanski od g. Vedove. Da, da — narodna zavednost pa taka... Naprej zastava »Slave« ... — Izpuščena »veleizdajalca«. Iz preiskovalnega zapora sta izpuščena gospoda Zalar in Endlicher, katerima bi bila rada naprtila ljubljanska državna policija »veleizdajalstvo«. Obtožena sta baje le kolportaže in za tak »zločin« sta morala presedeti precej časa v preiskovalnem zaporu. — Občni zbor društva tiskarjev na Kranjskem se Je vršil v nedeljo dne 5. t. m. v »Mestnem domu« v Ljubljani v najlepšem redu. Leto revizije mezdne pogodbe je bilo kaj živahno za društvo in odkritosrčno moramo priznavati, da je vojevala tiskarska organizacija jako hud mezdni boj. ki je trajal devet, oziroma dvanajst tednov v obliki izpora in stavke. Ob pragu leta 1913 in 1914 je izvojevala tiskarska organizacija s podjetniki boj, ki jej zopet zagotavlja vsaj za pet let pogojene delovne razmere. Podjetniki so naperili boj proti organizaciji. a napad se jim je izjalovil. Iz poročil povzemamo, da je imel društveni odbor v minulem letu 24 odborovih sej, redni občni in izredni občni zbor ter več manjših sestankov. Članov je imelo društvo konec leta 181 (manj 4) in je bilo to poslovno leto glede bolehanja članov kakor tudi glede brezposelnosti jako slabo. Bolniške podpore je Izplačalo društvo v 79 slučajih za 2457 dni K 4759*20, brezposelne pa v 34 slučajih za 1577 dni K 3942'50. V splošnem so presegali izdatki (K 21.110-07) dohodke (kron 17-173*09) za K 3936*98. Občni zbor je. sprejel vsa poročila na znanje. V odbor so bili izvoljeni naslednji člani z vzklikom domalo soglasno: Predsednik L. Werzak„ podpredsednik J. Mlinar, zapisnikarja A. Rabič, A. Strekelj, računovodja O. Planinc, blagajnik F. Jereb, blagajnikov namestnik I. Matičič, knjižničarja F. Lapajne, A. Sever, prisednika E. Ažnoh. F. Mlakar. Računski pregledniki: A. Grapar, J. Lon-gyka in A. Rode. Upravitelja potniške blagajne: za Ljubljano O. Planinc, za Novo mesto I. Zalar. Tarifno razsodišče: J. Jandejsek, Fr. Oj-striš in O. Tutta; namestnika Fr. Jereb in J. Mlinar. Tarifna komisija: F. Jezeršek. F. Lapajne. J. Linhart, I. Matičič, A. Rode in O. Tutta. Upravitelj posredovalnice: O. Planinc, član tarifnega odbora društveni predsednik \Verzak, namestnika J. Mlinar in O. Tutta. Nadzornik posredovalnice društveni predsednik Werzak. Stavljen je bil od nekega člana tudi predlog glede reformiranja prispevanja v tarifni sklad. Razvila se ie o predlogu debata, ki pa je končno dovela do tega, da se Je predlog za to zborovanje odstavil z dnevnega reda. Prepričani smo, da se bo tiskarsko društvo zopet pokre-pilo, ohranilo med člani popolno solidarnost tudi v bodoče, čeprav so klerikalni »delavski« prijatelji na delu, da bi zasejali med tiskarje prepir. Tiskarji dobro vedo, da je v slogi moč In da zasluži pljunek v obraz, kdor se prodaja. — Izjava. Na shodu v Rožni dolini je sredi meseca marca neki govornik baje napadel brez povoda nenavzoče sodruge in jih skušal smešiti z neutemeljenimi očitki, najbrže, da bi jim jemal ugled. Tako ravnanje pa ne škoduje le osebam, marveč tudi ugledu in interesom organizacije. Sodruge prosim, da take napade ali sami zavrnejo ali pa jih sporoče pristojnim odborom. da jih popravijo. To je častna dolžnost sodrugov. — Ta apel priobčujem, ker prihaja vedno več podobnih pritožb z dostavkom, da predložim pritožbe bodoči seji izvrševalnega odbora. — V Ljubljani, 6. aprila 1914. — Ivan Mlinar. - Anketa za slovensko gledališče je bila v soboto popoldne v mestni posvetovalnici. Anketo Je sklicala gledališka komisija, ki jo je bil lansko leto izvolil ljubljanski občinski svet. Deželni odbor, ki je bil tudi povabljen na anketo, je naznanil, da se je ne more udeležiti, vzroka pa ni navedel. Anketa ni imela nobenega pozitivnega uspeha, prav zaradi abstinence našega visokega deželnega odbora. Mestna občina ni v stanu, da bi izdala letos le še najmanjši znesek za vzdrževanje slovenskega gledalšiča, ker je subvencija 31.000 K že popolnoma izčrpana. Po zaslugi deželnega odbora so torej vsi slovenski igralci na cesti in deželni odbor bo raje subvencioniral vse cerkve kakor pa slovensko gledališče. Klerikalci bodo pa še vedno kričali o svojem delu za povzdigo kulture slovenskega ljudstva. — Za sanacijo »Glavne posojilnice«. V nedeljo je bilo v »Mestnem domu« ustanovno glavno zborovanje nove kreditne zadruge z omejeno zavezo, da sanira izgube, povzročene po »Glavni posojilnici«. Izvoljeno je bilo llčlan-sko načelstvo, kateremu predseduje pekovski mojster in hišni posestnik gospod Jean Sclirey. Nadzorstvo ima tri člane. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu februarju 1913 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in mesecu aprilu 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 9. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica 2. — Magistratnl grenil] je dovolil Sebastijanu Čenčurju, da zgradi na Friškovcu enonadstropno vilo, Antonu Cihlafu pa, da zgradi na Dunajski cesti novo delavnico za cemetne izdelke. — Največjl evropski cirkus. V poletnih mesecih pride v Ljubljano največji evropski cirkus Charles. V Ljubljani ostane le nekaj dni. Cirkus ima 600 oseb in 500 živali: Leve, tigre, najlepše konje, morske pse Itd. Da je cirkus res velikanski, priča tudi to, da bo na prostoru 25 tisoč kvadratnih metrov vzraslo 25 šatorov. Cirkus bo priredil tri raznovrstne skupine predstav: Cirkuška predstava z dresiranimi živalmi, razstavo živali in razstavo tujih narodov. Predstave tega cirkusa niso le zanimive, temveč tudi poučne, — Girardi v Ljubljani. Opozarjamo na predvajanje filma »milijonski stric«, v katerem igra znani komik Aleksander Girardi v 50 vlogah. Predvajanje bo spremljal orkester tukajšnjega c. kr. pešpolka št. 27. — Ker je zanimanje za to predstavo, ki se vrši še danes ob 5., 7. in 9. tako veliko, da je skoraj že več kot polovico prostorov razprodanih, priporočamo, da si preskrib vsak vstopnico čim preje mogoče. Tudi predstave ob 5. in 7. bo spremljal orkester. — Gledališče zveri. V Lattermannovem drevoredu se je nastanilo podjetje, ki je po svojih močeh prvovrstno. Iz zelo obširnega in lepega sporeda se mora posebno omeniti brazilj-skega kralja vezilomcev Hudsona, ki se v najkrajšem času oprosti najhujših vezi. Asistira mu pri tem težavnem poslu Miss Nelly. Gospod Ivan Michel, sin ravnatelja ima na sporedu več točk, zlasti pa ugaja občinstvu točka z vele-originalnimi čudežnimi psi, dalje izborna dresura dveh medvedov in enega samega medveda, ki se vozi po koleščkih, kakor tudi medved, ki se vozi po dvokolesu..Tudi mali John Boy, najmanjši krotilec z nojevim lovom, zelo ugaja. Prvovrstna je tudi točka, kjer nastopi gdč. Anny Michel s četo volkov, pasastih in lisastih hijen ter krmljenje zverin na odru ob navzočnosti krotilke gdč. Anny. Tudi ostale točke sporeda so vseskozi prvovrstne. Občinstvo naj ne zamudi ugodne prilike, ter naj v obilnem številu poseti podjetje, ki Je vseskozi vredno poseta. — Idrija. Naš občinski odbor je imel minoli četrtek selo, katere se Je udeležilo 24 odbornikov. Galerija je bila polna poslušalcev. O računskem zaključku mestne občine za leto 1913, ki Je bil kot prva točka na sporedu. Je poročal načelnik gospodarskega odseka g. Lipušček, da je odsek vestno pregledal vse račune občine za minoio leto ter našel vse v lepem redu, zato predlaga, da se isti odobre. Odbornik Kavčič in tovariši zahtevajo pojasnilo k nekaterim po-stavkom. Ko župan poda zahtevana pojasnila, se računski zaključek z glasovi 22 odbornikov odobri. K točki »Razprave o odpravi grabelj« poroča župan sam ter stavi predlog, da se izvoli deputacija treh občinskih zastopnikov in k deputaciji pritegne še deželnega poslanca mesta, ki naj izroči temeljito podprto spomenico poljedelskemu in delavskemu ministrstvu, da se grablje z ozirom na varnost zasebnikov in njih imetja, z ozirom na varnost delavstva v rudniku in rudnika samega kakor tudi vsled zadrževanja prometa čimprei odstranijo. Po kratki debati se sklene, da 6e ne sestavi nove spomenice, pač pa urgira staro, ki je že od leta 1909. pri ministrstvu. V deputacijo se izvolijo: Župan sodr. Štraus, ter odbornika Jos. šepe-tavec in Leopold Troha. Dalje je župan poročal na podlagi sklepa že ene prejšnjih sej o ustanovitvi občinske mesnice, oziroma o določitvi primernih prostorov, ki bi se oblastveno potrdili, kjer bi namesto stojnic na trgu sekali zunanji mesarji tudi v poletnem času meso. Nekateri odborniki iz naprednega kluba so temu ugovarjali, češ, da se s tem domače mesarje preveč oškoduje. Končno se sklene, ustanoviti mesnico takoj, ko se izposluje vse postavne pogoje. Pri točki »Slučajnosti« se na predlog župana sklene, pokriti iz mestnega zaklada diferenco stroškov pri remuneraciji učiteljstva obrtno-nadaljevalne šole v Idriji. Samostojni predlog odbornika Lipuščeka za lokalno tele-fonično omrežje za mesto Idrijo se na predlog župana odloži do prihodnje proračunske seje, do tega časa pa naj se vse pogoje in protipogoje temeljito preštudira. Prošnjo nadpoštarja Ravniharja iz Ljubljane za periodično avtomobilno osebno prevažanje na progi Idrija-Cerkno-Sv. Lucija se sklene podpirati, ne priporoča pa se prošnja Ant. Kolenca iz Celja, ki prosi isto. Na tajni seji so se vse prošnje, ki se tičejo koncesij, kakor tudi druge prošnje, ugodno rešile. — Dvakrat obtožen od obrtne oblasti Je sodr. J. Štraus, in sicer enkrat kot župan zaradi prestopka občinskega reda, ker se Je potegoval za vodovod posestnika Smuka na škodo rudn. erarja. ter enkrat zai adi prestopka obrtnega reda, ker je znani denunciant, kakor smo že poročali, ovadil »Obč. kons. društvo*, da prodaja tudi nečlanom. O izidu obravnav bomo še poročali. — Velik požar. Pred nekaj duevl je začelo goreti v podstrešju hiše posestnika Franca Ostanka v Zagorici, občina Velika Loka. Ogenj se je v teku treh ur tako razširil, da je uničil tri hiše in 17 gospodarskih poslopij, vse poljske pridelke in orodje. Zgoreli so tudi trije prašiči. Škoda zadene 4 posestnike in znaša 32.813 K. vsi skupaj so bili pa zavarovani le za 7600 K. Kako je nastal ogenj, še ni znano. — Pazite na otroke! V Marinči vasi, občina Zagradec, je pustila Neža Oberstarjeva svojo dveletno nečakinjo nekaj časa samo v sobi. Dekletce je sedelo na klopi pred odprtimi vraticami peči. Ko se je vrnila Oberstarjeva v sobo, je bilo dekletce že ožgano in nezavestno. Otrok je še isti dan umrl za opeklinami. — 164 obtožencev oproščenih. Gotovo se še spominjajo čitatelji »Zarje« na obravnavo pred okrožnim sodiščem v Eibisvvaldu, o kateri smo že pred časom poročali. Zdravnik dr, Kniely, ki je tudi zdravnik bratovske skladnice. je tožil 164 rudarjev zaradi razžaljenja časti, ker so ti rudarji s stvarnim protestom na višje oblasti dokazali, da dr. Kniely ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Dr. Kniely je hud nasprotnik socialno demokratičnih delavcev in je zgolj iz sovraštva do delavstva začel proces. V sobote je bila obravnava končana in vseh 164 rudarjev Je bilo oproščenih. Dr. Kniely bo moral poravnati stroške obravnave, ki znašajo okolo 4000 K. Dr. Kniely je bil po razglasitvi sodbe silno razburjen, a ničnostne pritožbe ni prijavil. — Pri občinskih volitvah Iz tretjega razreda v Črni so bili izvoljeni socialno demokra^ tični kandidatje s 40 glasovi večine. — Iz Nabrežine. »Bedastemu člankarju »Dneva« v album.) Sobotni »Dan« je prinesel dolg članek iz Nabrežine, ki se odlikuje zgolj s praznimi besedami. Navesti pa hočemo nekaj dokazov, ki naj iznova potrdijo, kar smo zadnji čas vedno in vedno trdili v »Zarji«. Ako nam nabrežinski dopisnik »Dneva« ali kdorsibodl stvarno ovrže naše dokaze, dobi 200 K nagrade. Dopisnik »Dneva« udarja seveda na največji narodni boben, kar se jih dobi od Maribora do Trsta in očita nabrežinskim socialnim demokratom najgnusnejšo renegatstvo. Torej »Dne-vov« Mesija naj sedaj napne svoja ušesa! Leta 1905. je Vaš malik Caharija, kateremu danes preskrbujete pristno rdeče-modro-bele krumir-Je, pometal na solnce vse slovenske domače delavce in sprejel namesto teh pristne italijanske delavce iz Italije. Delo Je dajal po vsej Furlaniji, zato smo ga imenovali takrat Giovannt di Ronci. čez leto dni Je ustanovil s pomočjo duhovnika čargota klerikalno (no, Vi svobodomisleci, kako Vam je to všeč?) organizacijo, in prisilil vse delavce, da so jej pristopili. Zdaj Je iztaknil N. D. O., le korajžno dalje vrli pionirji slovenskega delavstva. Vi ste vredni Vašega mojstra Caharije, Caharija pa Vas. Ta veliki rodoljub Caharija je pri zadnjih občinskih volitvah sklenil kompromis z Italijani in spravil tri Italijane v občinski zastop in sicer Iz golega sovraštva do slovenskih delavcev, samo da ni prišel noben delavski zastopnik v občinski odbor. Taka je dejanska ljubezen gospoda Caharije, okolo katerega plešejo N. D. Ovci kakor Izraelci okolo zlatega teleta, do delavstva. Dalje! Za Cerkvenika so namestili pristnega Italijana, Venierja, in potem so ga sprejeli v občinsko zvezq. V Nabrežini Je več zavednih delav* cev, ki se tudi pišejo Caharija, a ti se ne sramujejo napisati svojega imena lepo slovensko. Vaša malika pa, župan in njegov brat Joško, pa se sramujeta svojega slovenskega imena in se podpisujeta Giovannt Zacharia in Giuseppo Za-charia. In gospod Joško ima za ženo pristno Italijanko iz Lombardije. Torej, kje je renegatstvo? »Dnevov« Makakovič pravi tudi, da je zasluga nabrežinskih socialistov, da je v bližini Nabrežine Legina šola, ki jo obiskujejo tudi slovenski otroci. Legino šolo so zgradili leta 1894., in še tisto leto je obiskovalo šolo 225 otrok. Socialistično gibanje pa se je pojavilo v Nabrežini prvič leta 1896. Pametnim ljudem menda zadošča to konstatiranje. Brozga, ki jo prodajata po shodih Brandtner iu Mrak, nas prav nič ne briga in nas prav nič ne vznemirja. Nikar nego-bezdajte toliko o modri zastavi N. D. O., Ki oo baje kmalu zaplapolala nad Nabrežino, tenu ec povejte raje, koliko članov Ima N. D. O. In koliko dohodkov. Dosti besed in dosti denarja ste že potrošili za osvojitev rdeče Nabrežine, ampak povemo vam, da Vaše delo ne bo obrodilo uspehov in ni več daleč dan, ko boste razkrinkani. — Izjava. Narodnjaška gospoda hujska delavce s tem, da jim pripoveduje, da je pisala N. D. O. naši klesarski organizaciji pismo s pozivom za skupen nastop pri sklepanju tarifna pogodbe. Kdor trdi to, je največji lump In največji obrekovalec. — V Nabrežini, 7. aprila 1914 — Josip Marica. — Pri občinskih volitvah za 1. razred v Gorici so dobili kandidatje italijanske liberalne stranke 350 do 397 glasov, slovenski 144 do 149. — »Dan« od nedelje prinaša skrajno lažnivo poročilo o shodu v Opatiji. Piše, da so narodno zavedni delavci vrgli sodruga Etbina Kristana z govorniškega odra. Res Je, da se je zaganjalo 20 narodnih junakov v sodruga Kristana, ampak res Je pa tudi, da ga niso potegnili z odra. In končno je res, da so bili ti narodni junaki pijani, ker so jih napajali narodni voditelji od 4. popoldne do 7. zvečer in da so se obnašali z drjem. Orličem na čelu tako pobalinsko, da so naši sodrugi kar strmel' nad po-divjanostjo teh inteligentnih prvobonteljev. Ob sklepu poročila iz Opatije pa »Oan« podlo de- Od vellkono^nct ned el {e IS. do 17. »prilil — 6 dni! Modra miška! . Z Magdo Lessing 1 Največja in najkrasnejsa učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen smeh! Kinematograf Ideal« nuncira nekatere udeležnike shoda. Prav tisti »Dan« denuncira, ki ni mogel najti pred dobrini tednom dovelj krepkih izrazov, da obsodi de-minciantstvo »Slovenca«. Če že opatijski dopisnik »Dneva« nima toliko takta, da bi pustil vsakomur njegovo prepričanje, bi ga lehko imeli gospodje doktorji v uredništvu »Dneva«. — O opatijskem shodu nam piše delavec z Goriškega: Slučajno mi je prišla v roke »Edinost« od 5. t. m. Dasiravno sem preprost delavec, vendar sem zapazil, da je članek »Razgnan socialistični shod v Opatiji« nepopoln. »Edinost« piše v enajstem odstavku dotičnega Članka tako-le: »Komaj je stopil Kristan na oder, so ga obkolili nasprotni zborovatelji in so ga kar enostavno vrgli z odra. Nato so pa še socije pometali ven in jih obunkali.« Končno pa poje sveto pesemco kakor zvita tercijalka: .»Hvala Bogu, tukajšnji narod pa je čvrst in zavedno naroden in noče teh tujih rastlin v svojem rajsko lepem vrtu. Adijo, Kristan.« V tem vidim nepopolnost članka. Kadarkoli je pisala »Edinost« o slovenskem narodu, je vedno zapisala: kulturen, izobražen, napreden. Sedaj pa samo zaveden! Zato bi priporočal našim rodoljubom, ki poznajo vse tisočletne kulture vseli narodov, da bi tudi slovenskim zavedno narodnim delavcem tega ne odrekali. Kdo so hili ti nasprotni zborovatelji? To bo vedela tetka najbolie, ker ona pozna kulturo narodnega delavstva, ker je z njim v vednem stiku in ie absolvirala višjo šolo za takšna kulturna dejanja v tržaškem »Narodnem domu«. Obun-kati. metati govornike z odra, lučati kozarce, pretepati se s sokolskimi palicami, to se pravi /avedno, a ne izobraženo. Adijo, barbari! — Smrtna obsodba v Trstu. Izmed morilcev 65letne Neže Maver, ki je bila zadavljena v novembru preteklega leta, je bil v petek vsled krivdoreka porotnikov Bregant obsojen na smrt na vešala, niegov pomagač je dobil 7 let težke ječe in Visintin je pa dobi! samo deset dni zapora, katero kazen je v preiskovalnem zaporu že prestal. Državni pravd-flik je v soglasju sodnega dvora predlagal komaj 231etnega na smrt obsojenega Breganta v pomilostitev. — En zagovornik NDO. mani. Tržaški dnevnik »Jugoslavija«, ki ni bil prav nič drugega kakor glasilo NDO., je v soboto prenehal. Sicer tolaži svoje bralce, da bo izšel čez nekaj časa še v povečani obliki. Želimo, da za vedno počiva v miru. — Za tiskovni sklad »Zarje« so poslali: J. Konič, Dobrava, 90 vin.; A. Pavlin, Zgornja Vrtojba, 1 K 90 vin.; Turk iz Spodnje Šiške 2 K 70 vin., katere je nabral pri veselem omizju pri »Štirnu«, in sicer so darovali po 20 vinarjev Kavčič, Markel, Prošek, Sicherl, sodružica Pečnikova, Bernik; po 10 vin. Štrukelj in Angela Kavčičeva; Turk 30 vin., Štirn 1 K. — rivala darovalcem! Sodrugi in Sodražice, spominjate se tiskovnega sklada ob vsaki priliki. Umetnost in književnost. — Koncerti »Glasbene Matice«, v katerh se bo izvajalo znamenito, najnovejše slovensko koncertno delo za soli, zbor in orkester, kantata »Oljki«, ki jo je zložil P. Hugolin Sattner, se definitivno vrše 22. in 23. aprila zvečer in v nedeljo 26. aprila popoldne. Priprave za izvajanje tega velepomembnega izvirnega dela so v rednem teku. Solistično bosta sodelovala v teli koncertih: odlična koncertna pevka domačinka, na Nemškem priznana umetnica gospa Fanetta Hermsdorf. roj. Bilina (dramatičen sopran) iz Karlsruhe in sedanji prvi slovenski bariton gospod Ivan Levar, operni pevec iz Aclicna. — Vstopnice za Matične konccrte »Oljki« se dobivajo v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici po cenah: 6, 5. 4. 3 in 2 K; stojišča po 1 K 40 vin. — Knjižnica »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. Izdajateljstvo »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« začne izdajati elegantno knjižnico, ki bo prinašala zares dobre, zanimive izvirne novele, povesti, humoreske ter tudi skrbne prevode leposlovnih in poučnih del, pisanih v sveži, okusni in vsakomur dostopni obliki. Priprave so dozorele že v toliko, da izideta prva dva velezanimiva zvezka novel in humoresk »Knjižnice Slovenskega Ilustrovanega Tednika« Se pred veliko nočjo. I. zvezek je že dotiskan. »Knjižnica Slovenskega Ilustrovanega Tednika« prinese: v I. zvezku Radoslava Murnika lovske povesti in humoreske pod naslovom: »Lovske bajke in povesti«. V II. zvezku pa Milana Puglja novele in povesti: »Mimo ciljev«. Naslovno stran I. zvezka je naslikal aka-demični slikar Hinko Smrekar, II. zvezka pa akad. slikar Maksim Gaspari. — Za nadaljne zvezke ima pripravljene sledeče rokopise: Znameniti, velezanimivi Sienkiswiczev zgodovinski roman »Na polju slave« v lepem, čistem prevodu, ki sta ga oskrbela dva slovenska pisatelja. Kdo ne pozna znamenitih Sienkievvicze-vih romanov? Roman »Na polju slave« je eden izmed njegovih najboljših del ter se lahko meri z romani »Z ognjem in mečem«. »Rodbina Po-laneških« i. dr. Za knjižnico so izročili rokopise svojih izvirnih del: Etbin Kristan knjigo »Pred novim poglavjem«. (Naslovno stran nariše aka-demiški slikar Hinko Smrekar.) — Cvetko Golar idile, povesti in novelete pod skupnim naslovom »Kmečke povesti«. (Naslovno stran narisal akad. slikar Maksim Gaspari. Vladimir Levstik je zbral najlepše, najznamenitejše, sve-tovnoznane »Ruske pravljice in pripovedke«. Oton Zupančič prevaja velezanimivi in fini roman »Četrtek«, spisal G. K. Chesterton. — »Knjižnica Slovenskega Ilustrovanega Tednika« ima že deloma pripravljena, deloma pa obljubljena leposlovna dela, romane, novele, pravljice in pripovedke iz peresa Frana Govekarja, Josipa Kostanjevca, dr. Ivana Laha. Manice Komanove i. dr. Pa tudi poučni del ne zaostane za leposlovnim. Slovenski ameriški pisatelj L. Toman, ki je bil 26 let v Združenih državah ( v Newyorku, Clevelandu, Čikagu i. dr.), ki je opravljal vsa dela od navadnega strežaja do urednika veleuglednega lista, od težaka v rudo-kopu do ravnatelja banke, je izročil svoj velezanimivi, za vsakogar — zlasti pa za tiste, ki hočejo v Ameriko — zelo poučni popis socialnih razmer sploh in s posebnim ozirom na slovenske kolonije v Združenih državah v Ameriki. Ker Slovence Balkan ne le zanima, temveč so se začeli že tja naseljevati, izide v knjižnici popis novoosvobojenega Balkana. Za odraslo mladino je pripravljen spis — ki ga bo pa s pridom in zanimanjem čital tudi v nazorih dozorel mož in za bodočnost svojih otrok vneta žena — slovitega angleškega pisatelja Svvetta Mardena »Volja in uspeh«. Iz tega programa lahko uvidi vsakdo, da je že za začetek poskrbljeno za dobro, vsega priporočila vredno vsebino knjižnice in navedena imena znamenitih pisateljev jamčijo za dobro kvaliteto čtiva. Da bo tudi oprema knjig lepa, se niso oskrbele le izvirne lepe naslovne strani, temveč tudi izviren ekslibris in primerne vii jete. (Naslikala Maksim Gaspari in Hinko Smrekar.) Knjige bodo vse elegantno v platno vezane, in bodo tako po ceni, da stane navadno že sama vezava toliko, kolikor znaša kupna cena posameznih zvezkov knjižnice. Kot prvi letnik izide letos do oktobra pet zvezkov knjižnice, z oktobrom pa se začne II. letnik, ki bo obsegal 10 zvezkov. Vabimo vse prijatelje dobrega, zanimivega čtiva, prijatelje lenih, elegantno opremljenih knjig, da se naročijo takoj »Na knjižnico Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. Prvi letnik bo obsegal 5 elegantno v platno vezanih kniig vsako po 10 do 12 tiskanih pol (160 do 190 strani) v obliki male osmerke (širokost 13 cm in visokost 18 cm), ter stane vseh pet kniig 8 K. ki se lahko plačajo ali vseh 8 K takoj ali polovica sedaj In polovica, ko izide tretii zvezek. v začetku maja t. I Posanjezni zvezki se tudi lahko naroče ter staneio v upravništvu »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« (s poštnino vred) in po knjigarnah 2 K 50 vin. Elegantno vezana, zanimiva in originalna knjiga za samo 2 K 50 vin., oziroma, če se naroči ves letnik, le samo 1 K 60 vin., je tako nizka cena. kakor še ie ni bilo na slovenskem kntiževneni trgu. Ako najde vabilo na naročbo na »Kniižnico Slovenskega Ilustrovanega Tedrika« primeren odziv, se ustvari s tem podjetje, ki bo za razvoj in napredek slovenske književnosti velikega pomena. Priporočamo vsakomur, da se naroči na »Knjižnico Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. Agitirajte za knjižnico in oridobivajte ji naročnikov. Raznoterost?. Grozno dejanje Kranjca. Z Dunaja poročajo: Delavec Macura. doma s Kranjskega, je povprašal za delo pri logarju Schellenastu » Grabenwegu pri Pottensteinu. Ker ni dobil dela, je potegnil nož in zabodel na cesti hlapca Schmidta, ki je bil takoj mrtev. Nato je hitel Macura v logarjevo hišo, snel puško s stene in hotel streljati na lesne delavce, ki so prihajali po cesti. Schellenast je nato ustrelil na Macuro. Težko ranjenega Macuro so prepeljali v bolnišnico dunajskega deželnega sodišča. Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. J LJUBLJANA • KOMENSKEGA’ULICA- 4 1 SEF-Zim/NK: PRIMARIJ • DR FR. DERGANC prijatelj moj, Gre »■» vsako pot z menoj! Ke. se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! Vosi a v no varovano. Zdravniški red okrajne bolniške v Gorici. Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Bolniška zpr če- Zdravnik in nje-vala se izdajajo. govo stanovanje. Ura in kraj sprejema. nAlf|e"- ^ntbea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Aprica. Aqu'lfia. Arciidi, Ariosto, Bagn-, Bstca, Barcnio, Poe« ’ r , I!!' Blaserna. Boschetto, Bosiz o, Gmpagnuzza, Orotiiza, Caiiucdhi, Caraveggia (dvorišče). Carita (vicolo), rnrL r v rSi ^a' Castello (nva) Castello I, H, 111, Crrri, C piessi, Cipriani, G drlli, Crl e Censortiva, Contavalle. Corso F. G, r ? Preo/ls'. D**cmo in irg, Edi ng (prtht d), Gelileo Galilei, Giacin'* Gal lina, Giuseppe Gtusii, Garzaiolli, Goldoni, Grabi?io, Hano (dvorišče sv.) I-cur, i.eoni levpda Lijiirta I nn.hrn«' l uma i „> o’ Isonzo, Macello, Magazzini Mardria, Manzaro, Marzoni, Marco (sv.), Marzip, Mattioli, Monte del Maj, Montecucca Monte- vecchio, Municipio, Nuova. Orti, Paolo Diacoro, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterctto, Posta vecchia, Pozjo (zagata) Rabaua Rassauer, Ristori, Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Staziore nend uoa'e. 7e?tro, Torrinz, Tcrrione, Tuscolano, Trento,’ Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Veh dromo, Vogel. V uradu blagajne, ulica Morelli Št. 16. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Od 2 do 3 30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11 30. do V* 1. pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: • S Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4 30 pop. vambulsnci blaga ine ulica Moielli 16. Alpi Giulie, Angolo, Ant nio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Biatca. Baniera, Bcsco, Brole, Čampi, Camposanto, Capeilaris. Cap-pella, Carducci, Caserma, Castfgnovizza, Caterina (sv), Catterini (trg) Chiara (s\ ) Cccevia, Castello (dielro). Coceviutta. Co-lonia, CordBiuolI^ Corno, Coronini, Coita, Cristo (in trg) Crcce, De Amiiis (trg), Dante, Foitn ca, Fori ace, Frarconia, Gelsi, uiovanm (sv.), ^innastica (in trg), Grande (trg), Grazigna Grado, Legna, Me uro (san), Molino, Monache, Moi corora, Monte-iui D ?’ £?cassi 0ar8°) PaUadio, Paludi, Percolo, Pergola, Pcscbkra, Petraica, Piazzutta (riva). P co-, Poggio Ponte Lonzo, Ponte Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg). Salcano, Sassaie, Scala, Sctgli, Scunfe. Seminario, Strazig, retta, lomaseo (trg), Ferrente, Torrioni, Trigemina, Tronco, Tomsig, Vsccano, Veturini, Volpe. Velpa. Zcrutti Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Dr. Ivan Villat, P. Duomo št. 3. Od 9 do 10. zjutraj in od 3. do 4 pop.vsvoji ambulanci, P. Duomo 3. Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša. Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. » » Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: m n Dr. Maks Adler-stein, ul. Dre-ossi 19 (ženska bolnišnica.) Od 9 do 10. zjutraj v ambulanci blaga ne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, ulica Dreossi 19. Gracinja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornterg, Dol, Gradišl/2 kg K. 2 50 in K 3'—. Razpošilja sc franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Jaiiovvitza Angel št. 156 bei Klattau in Bfllimen. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho soada-ioce blago dobite najceneje v specialni trgovini A* & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! f Pošljite naročnino, če ie še niste! f Edna posebnost likerja je ,«ij^^v f ^BH j* Vsakemu pošljem zastonj! 2 lepi škatlji za sladkor in kavo alf 2 lepi cedili z zlatom okrašeni ali 1 'eP.° ogledalo ali proti doplačilu 60 vinarjev 2 7» m lepega Vlagala btoSHliT lertmofa? bf sač. m 1 brisalno ruto, kdor pri meni naroči 5 kg mojeP ifvrstnf ržene kave za 4 £ So po po povzetju, ker hočem dokazati, da je moja ržena kava najboljša. osip Hrisš, JLiiže, Češko, tvornica ržene kave. ti ^ Anton Bajec naznanja sl, p. n. občinstvu, da sc nahaja njegov 'F cvetlični salon samo pod Traučo poleg Čevljarskega most ti, Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. OlEVKBn.o a.eio 13^. zmerne cene. Zunanja naročilo se točno izvršujejo, j Vrtnarija na Tržaški cesti 34. »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega drnštva za Ljubltano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čas. križecem. ■ a Novo! Novo! Lattermannov drevored! Ec9.iKt.© ©voj© Trrete! Medved, ki vozi po dvokolesu. Medved, vozeč na koleščkih in mnogi drugi dresurni prikazni slonov, hijen, volkov, kač, različnih medvedov, opic, psov, nojev i. t. d. Predstave vsak dan ob 4. pop.; ob 8. zveč. glavna predstava. Ob nedeljah ob 2,4,6 pop. In 8. zvečer. Mihlovo gledališče zveri v Lattermannovem drevoredu. Vse natnnčnejte povedo leaakl. — K tem velezanimivim predstavam vabi prav udano lastnik, Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih "im ===== čevljev ===== Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo iši"v©lan.ilb- stroj --.............. in stroje za pletenje (Strickmasehinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. ' "Vozna kolesa. m i* Ceniki se dobe zastonj in franko. M g°aunnonnnDnnonHBonnBonBBnnBnnBnnnnBBnnnnnonnBnnnoaDannoanBBDBannDoaaonDa b □ »a a 1 a S 9 n .................... __ a 3 “ a o o o d □ B B g Pri nakupu različnega mannfakturnega blaga ae blagovolite obrniti na tvrdko A. & E. Skaberne g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. | g Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. 9 itonSl je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu. (Vnrslvenfl znamkB) Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. iPPPPPPOPPBPBPOPPPBBPPOPPBPDPPPBPPPDBBBPPOBPPBBBPBPBPPOOBOBBPBPP Cena za gospode......................K 14—, 17*—, 20*—. „ dame..........................K 12*—, 15—, 18—, „ „ dečke *%.....................K 10*—, 12*—. r> otroke ...*.. it. r aa-y> 5- 2«- 28 «•— 89-01 Garantirana kakovost po teh cenah. Ji _M 8'-. Cenejše vrste od kron 1-50 naprej. ,SLAVIJA‘ VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI. ki Je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje '« p*1 d»W - BANKA ,SLAVUA.r posebno JkfS* *,3m£ gaaet žajsgSE Jfe asasigg; ga attag gr skelitfrfelkanad ^, i 18 20 P°P0,n0 varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen- _ „ 8keg* odde,ka nad K 3 m‘1,J°nov Kapital!) In Skod pa je do sedaj Izplačala K 129,985 304-26 Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poStnlne prosto GENERALNI ZASTOP ,SLAV1JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-!\ewyork, Buenos Aires-Hlo de Janeiro najnovejilml brzoparnlkl z dvema vrtlnicama, električno razsvetljavo, brezHcnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. “§■ E5 S 0 K Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ. Ljubljana, ■ Kolodvorska ulica štev. 26. —————