1** la praanikov. * dailJ '*<** gu-ada*. HolkUr*- PROSVETA ^ Vf — • . -M ' '» ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE llredniAkt In apramtAkt prortarl: ...... 8667 South Lawn<.UC« provided fot In -cUoa 1101. Aet af Oii. I. ltlf. aathortaad on Jana 14. 191«. Nemške bombe padajo na Anglijo; Francozi ustavili nemške čete Poveljstvo nemške armade zapretilo s popol nim uničenjem Anglije in Frandje. Cez mi- V^oma VolUlM lijon angleških, francoskih, belgijskih in ho- KS »JtS " "Mi V Mannheimu in industrijska mesta v Porur ju | Nevarnost civilne in Prusiji sovražnika. Angleške industri-. . je morajo nadomestiti topove, Mežico City, 5. jun. — Mehi-tanke, oklopne avtomobile, stre- k« b<> ^volila novega predsed-livo in drugi bojni material, ki in nov kongres v juliju, je ostal na francoskem bojišču, toda kampanja se je pričela že ko so se morale angleške čete v januarju. Ako se bo razvijala umakniti pred Hitlerjevo vojno po ustavnih procesih, bo Mehi-mašino. Vojni urad je izjavil, da ka dobila novega predsednika v se del angleške armade nahaja juliju, ustoličen pa bo v de-na fronti pri reki Semmi in na- cembru. Ustavni procesi so bi-daljnje čete bodo dospele v I li že večkrat potisnjeni na Francijo kakor hitro bo to mo- stran pri mehiških volitvah in AMERKA SKUŠA PREPREČITI RAZ TEGNTTEV VOJNI Pogajanja med Roose veltom in Mussolinijem -Hitlerjevi invadirali LONDON, 6. jun- Umhnlkl *<> P«"10*' Ciko ozračje in vrgli veliko Cvil« bomb na podeželske dis-Ute Yorkshira, Lincolnshira, Norfolka in na ozemlje ob reki t. je bil prvi velik le- ibki napad na Anglijo, l^leda. da so Nemci skušali ijti in bombardirati angledka roj^ka letališča. Eden nemški Mibnik je bil sestreljen v na-v katerem je bilo šest oseb njenih. List Yorkshire Post orott. da sta dve bombi treščili i tla v distriktu Riding in zabili požar. Štiri bombe so pad-t v morje, v bližini vzhodnega fcrežja. PARIZ, 6. jun.—Prodiranje Kafkih čet ob obrambni črti pri rti Som m i je bilo ustavljeno, a glasi uradno poročilo. NaciJ-ta ofenziva v smeri Pariza ia ^Mpiegna se je pričela včeraj. ■ i tanki, ki so predrli fran goče. Pariz, 5. jun.—Francoski voj ni urad je sinoči naznanil, da so se zadnji ostanki francoske armade umaknili iz Dunkirka, pri mnogokrat so govorile puške namesto gksovnič. Volilna kampanja je izzvala že več krvavih bitk, v kuterih je bilo mnogo oseb ubitih in maue unutiuim it, i/uiiniiR«, F*1 I , ». *r , L i staniščnega mesta ob Rokav- ranjenih. Nekateri opazovalci Skem zalivu. Evakuacijo je vodil podadmiral Jean Abrial, poveljnik bojne mornarice. On sam je zadnji stopil n£ motorno ladjo, ki ga je odpeljala proti bojni ladji, na katero se je ukrcal. Naznanilo dalje pravi, da je okrog 336,000 francoskih, angle ških in belgijskih vojakov no skem zalivu. mšo obrambno črto v nekaterilf, varnem v Angliji, i jih, 80 bili uničeni. Ofenzivo •tvorili napadi nemških tan-m ia topniško bombardiranje, pa so jo bombniki. Dva išijona mož na obeh straneh je rojevanih v bitki, ki bo morda lotila usodo Francije. PARIZ, 5. jun.—Nova nemška iva se je pričela aanssunBi^ tii in bombardiranjem franco-;ih pozicij ob sto milj dolgi raati, ki se razteza od Rokavake-zalivu do Soissonsa. Središče rojnih operacij je ob reki Sommi vzhodni* od Oisa. Soiseona leži 58 milj severovzhodno od Iriia. Berlin. 5. jun. — Vrhovno po- veljstvo je sinoči naznanilo, "da je bita največja bitka v zgodovini zaključena z zavzetjem Hinkirka in ujetjem 40,000 'rancoskih in angleških vojakov." Poveljstvo je zapretUo, "da »«ta Anglija in Francija popolnoma uničeni in zagotovilo nem-tti narod, da je zmaga Nemčije »tej vojni gotova. Ker sovražnik * vedno odklanja mir, se bo boj nadaljeval, dokler bo uni-fen" k-, . r . — Poveljstvo je objavilo poročijo zavezniških izgubah. Od 10 ■iJ® *<> Nemci ujeli 1,200,000 angleških, francoskih, belgijskih n holandskih vojakov, zasegli tojno opremo za 75 do 80 vojakih divizij, sestrelili 1841 leta v bitkah v zraku in 1600 do JW0 na tleh. Sami so izgubili . fcni času 4.12 letal; 10,262 vo-Jtov je bilo ubitih, 45,623 ra tfcftih, 84*3 pa jih še pogre- iajo. Nemd so potopili B angleški kr'iark. 7 ruiilcev, 3 podmorn 9 drugih Ujnih ladij, 66 ™"Portnih in pomožnih ladij » P"* kodov ti i veliko število Jj»>k bojnih ia transportnih ^ Zagotovilo, da 1m> Nemčija ■»»fala, iv bilo v Berlinu sprejo k«t naznanilo, da se nem-** armsda pripravlja na novo jjmivo v Franciji, da zasede ranz. menijo, da bo tekla kri predno bo naslednik sedanjega pred sednika Cardenasa ustoličen, drugi pa napovedujejo celo ci vilno vojno. Dva glavna kandidata za predsednika republike sta gene ral Juan Almazan in Manuel A. nalCamacho. Prvi je kandidat konservativcev, drugi pa revo-V Parizu so priznali, da so I lucionarne (vladne) stranke. Nemci potopili sedem francoskih Slednja predstavlja levičarsko rušilcev in eno transportno la- gibanje v Mehiki. Nekateri na-djo. Pri evakuaciji vojaštva je povedujejo, da bo Camacho pro sodelovalo čez tristo francoskih glašen za predsednika po gover angleških ladij. nerjih 24 izmed 28 držav ne Francija in Anglija sta se slede na to, koliko glasov bo do- maščevali za nemški napad na bil. rn u bombardiranjem nem- Predsednik Cardehas ja že škWi mest. Letalci so napadli z večkrat povedal, da noče vpil bombami Monakovo, Frankfurt | vati na izbiro naslednika. On Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago. Dne 6. junija je ? Presbiterianaki bolnišnici po enem tednu bolezni umrl Ignac | Jane, star 56 let In rojen v Dolnjem Vrhpolju pri St. Jerneju | na Dolenjskem. Imel je srčno hibo in poleg tega ga je napadla še pljučnica. V Ameriki je živel 132 let. Bil je član društva Sla-vije št. 1 SNPJ in rad je poma- ITALIJA ZAHTEVA |e! prl co a mti tp federaciji SNPJ in pri sociali-KOS FRANCUL Intičnem klubu. Zapušča ženo, . štiri a i nove, tri hčere in tri vnu-Waahington, D. C.f 5. jun. — ke. Njegov civilni pogreb se vrši Roosevelt se direktno pogaja z L HOboto popoldne in truplo bo Mussolmijem in napel je vse | vpepeljeno. Clevelandake novice Cleveland. — Anton Kutič, ki se je v nedeljo prevrnil a svojim avtom, je sa poškodbami umrl v bolnišnici. Star je bil 42 let in rojen v Dalmaciji. — 'Jernej Stroj in iz Gene ve, O., je dobil vest, da je bil v Kanadi ubit njegov brat Ciril Stroj in. Podrobnosti še niso znane. — Anton Strniša se je pobil pri delu v tovarni in nahaja se v bolnišnici. Iz Pennaylvanlje | Johnstown, Pa. — Te dni Je umrl za rudarsko naduho Jos. Rudna, star 6» let in rojen Roinem pri Brežicah. Ril je član društva 82 SNPJ in tu zapušča družino. Mobilizacija umunskih industrij Uvod v državni socializem oornoami «ona*ovu, I SAŠutll ameriški bič na svojem Rusija odobrila imenovanje u.^alje^o^^ no odl^i pri ^ Hrbtu, je dejal Pepper. S^forda Crippsa za novags sn „aške koncentracije severno od izmed kandidatov hoče imeti za Dasi pogoji mirovnih pred- ' fronte pri Sommi. Letalski mi- predsednika. Iogoy. o katerih -ta rasprsvljaU CrtPP^ ^JJJLS nister poroča, da so letalci in- Ako bo Cardenas držal roke Roosevelt in Mussolini, niso bili Is sngleške delavske atrank< vadirali tudi ozračje severne proč od predsedniške tekme in objavljeni, se vseeno doznava, Naznanjeno Je bilo, da bo tudi Nemčije in bombardiraj skla- bo Camacho izvoljen za njego- da je Mussolini obljubil, dlH "e Francija imenovala novega po-dišča orožja in streliva. vega naslednika, bodo morda ne bo zapletel v vojno, ako bodo H,gnlkll> To pozicijo bo dobil Erik V (Parizu priznavajo, da *o general Almazan in njegovi pri- Združene države intervenirale ubonne( biv|i generalni gover-bombe katere so vrgl Nemci staši čakali, da se Cardenas u- in pomagale pri pogajanjih za ^^nestofn predmestja, ubile in makne iz urada. Potem bodo skleinitev miru ki pa mora biti ranile okrog 900 oseb. Nemci so Lorda zakričali, da je bil Al-|v prilog Italiji. svoje sile in vpltv v odločnih naporih, da preprtČi vstop Italije v vojno na strani Nemčije. Visok uradnik v Rooseveltovi administraciji je sinoči izjavil, da so se pogajanja pričela pred dvema tednoma In da se še nadaljujejo. Posredovalec v pogajanjih med Rooseveltom in Mussolinijem je William Phillips, ameriški poslanik v Rimu. Roosevelt je tudi direktno govoril z Mussolinijem po telefonu. Tu trdijo, da se je razgovor nanašal na konkretne mirovne predloge. Dejstvo, da ae Roosevelt direktno pogaja z italijanskim diktatorjem, je bilo odkrito v pondeljek v senatu z značilno izjavo, ki jo je podal senator Claude Pepper, demokrat iz Floride, v teku vroče debate o evropski vojni. Ptnper je konferi- ■ ■ Sl„ "v ■bTO&j^Pb«/« sprejme an- glede ameriške pomoči Veliki Britaniji in Franciji. V svojem govoru v senatu je Pepper namignil, da je Roosevelt v razgovoru s Mussolinijem za-pretil z -ameriško intervencijo v prilog zaveznikosa. *e bo ItaliJs šla v vojno na rffirtnl Nemčije. - Moakva, 5. Jun. - Premier In "Ako bo Mussolini napovedal zunanji komisar Molotov je si-vojno zaveznikom, bo kmalu [noči naznanil, da Je sovjetska jgfcsfeega poslanika Vzpostavitev normalnih odnoiajev ANGLIJA APEU-RA NA AMERIKO ZA POMOČ Bukarešta, Rumunija, 5. jun. — Rumunska vlada je odredila mobilizacijo induatrij in trgovine z dekretom, ki pomeni ko-rak v državni socializem. Vst ndustrije so prišle pod državno kontrolo in morale bodo slu-liti državi. Deklaracija, objavljena po se-1 Članov kabineta, na kateri je bil dekret odobran, pravi, "da e ekonomski minister dobil polnilno oblast glede izvedbe načr nov organiziranja, koordinacije n kontrole produkcije in porabe blaga ter izdelkov ne samo zu armado, temveč tqdi za civilno prebivalstvo." Dekret krije tu di zunanjo trgovino. Ministrstvo ekonomije bo odslej sodelovalo v vseh področjih s ministrstvom narodne obrambe In člani vrhovnega armadnega šta ba. To daje vlsdl popolno oblast glede enforslranja industrijskih regulacij v interesu narodne obrambe. Ona bo upravljala In vodila vse Industrije in pazila da ne zgreši nobenega koraka ki bi ojačil moč oborožene sile če bo Rumunija potegnjena vojno. Naznanjeno je bilo, da se bo morala vsaka oseba, ki bt kriti zlrala vladno politiko, notranjo ali zunanjo, v Javnih prostorih zagovarjati pred sodiščem. Via da hoče predvsem utihniti one ki širijo alarmantne govorice v kavarnah, goatllnah in drugih javnih proatorlh. Govorjenje o vojaških zadevah In problemih narodne o-brambe je tudi prepovedano. Nekaj člsnov fcalezne garde, na-cijske organizacije, ki ao bili pred nekaj tedni iipuščani iz ječe, je policija ponovno aretirala. Nekateri so bili obsojeni v smrt In ustreljeni. Churchill priznal milita-rištično katastrofo OGROMNE ZAVEZ-N1SKE IZGUBE včeraj napadli tudi Havre, važ- mazan izvoljen za predsednika, francosko luko ob Rokav-| Mehika se bo znašla v čudni si tuaciji. Imela bo dva pred sednika - In dva kongresa in ner Tunlslje, francoske kolonije v Afriki. On Je bil francoski po slanHc v Španiji v času civilne vojne. I^abonne bo nasledil po- Rusija zasleduje potek vojne Hitler zabil zagozdo med zaveznike V Washingtonu pravijo, ds ___________________ . Mussolini ne zahteva samo Tu- L|anika Naggiara, ki Je bil odpo-nisije In drugih francoskih ko- klican iz Moskve v zadnjem fe- . Ion i j v Afriki, temveč tudi kos kruarju. vsak bo trdil, da predstavlja francoskega ozemlja. To naj bi „rf»H pravilno izvoljeno in legalno MoakvT^kjer £ Umazan ima močno o,M,ro| ^^^ ^le. NVIIliam Seeds, ki je Evropsko zlato prihaja v Ameriko Velike zaloge shra-njene v New Yorku New York, 6. Jun. — Vellks Britanija In Francija preme ščata zlate zaloge v Združene države v shranitev. H temi za logami prihaja tudi holandsko In belgijsko zlato, ki je bilo pre l/ondon. 6, jiflri. — Premlelr Winston Churchill Je sinoči shiral na Ameriko, naj zavrže svojo nevtralnoat in takoj pri- ' skoči na pomoč Angliji in Fran-čljl v vojni proti Nemčiji. Apel za ameriško pomoč Je Churchill uključil v svoj govor v parlamentu, ko je priznal resnost situacije in milltarlstlČno katastrofo zaveznikov v bitkah l Nemci. Premier je dejal, da Je Anglija utrpela ogromne izgube. Te znašajo 30,000 ubitih, ranjenih in pogrešanih. Angleška oborožena sils je Izgubila okrog tiaoč topov, vsa transportna in motorna vozila v bitkah s Nemci. Posledica tega se očituje v . delnem zastoju izvajanja oborožitvenega programa. Vojne In- . dustrij« bodo morale operirati s polno paro, da nadomestijo izgubo. Churchill Je povedal parlamentu, da Je bilo .m,000 zavezniških vojatov potegnjenih is Dunkirka, zaeno pa Je izrek*! svarilo, "da zmaga v vojni ni dosežena s evakuacijo." Njego-ve besede, da Je Anglija v ne-varnosti Invazije, so alarmirale poslance, čeprav Je naglaail, da Anglija nI In ne bo poraftena. lorda* se »k> leta, če bo treba, tu-l sama. Velika Britanija ne bo nikdar kapitulirala. ' "Naše, francoske in belgijske armade so bile obkrožene," Je dejal Churchill, "Izhod Jim je nudilo samo eno pristanišča. Naši oboroženi sili j« pretilo popolno uničenje, Anglije In Francija ata se odsvall pozivu kralja *opolda, naj priskočita na po-moč Belgiji. Belgijska armada se je hrabro boril* proti sovražniku, dokler nI Uopold poslal svojega odposlanca v glavni stan nemške armade z naznanilom o kapitulaciji, ne da bi se prej posvetoval z nami. Kapitulacija je prisilila našo armado v umik. Izgledalo Je nemogoče, da bi mogla doseči obrežja. Hovražnlk Jo je napadal z vseh strani, s kopnega In zraka. Hrdlte bitke so trajale več dni, kljub temu se nam Je končno posrefclla rešitev 885,000 mož Is žrela smrti." Almazan ima «nw»u pogMjanjft »o mia preirgan« ,M,alanik v Rusiji, pri duhovščini in srednje*i slo-1 ^^ ^ ko nj hotel Mus-^ ju, Camacho pa pri delavskih I "ameriškega 1),'/^"udj '^Ul. ptlunlkaTn- unijah. Vodja militantnega de-| -|an,kM Phillii>Ma. Takrat solkJ«r ^ .. -- je vrnil iHtslano v Anglijo, Riga, Utvlja, 5. jun. — So-1 obljubil, da bo nadaljeval poli vjetski vojaški voditelji paznoLjko „edanje administracije zasledujejo razvoj vojnih ope- prec|Bednika Cardenasa. racij v zapadni Evropi. Njiho- ---- ve komentarje in mnenje ob- \ Amerika naj unijah, vonja miiiianuMia u" slanlka Philllpsa. lagrai ao -- - Franc|je aU zapustila lavskega gibanja je Lombardo Nemci ^bardirall Msrseilles, ^1" ko so ae odnUaJi z Ru Toled.no, ki podpira Camacha Lyon„ in drujfll meaU v Južni ^v^o » se j volilni kampanji. Slednji j#|Frtncli, ,t očitnega namena, da ^^^Iku in Cenitve sssajsi^ ru-,j° ,n Nfw"jo' njeno, da so bila pogajanja ob- 5, jun. — R. A. But- noyljena. ||er, zunanji isidmlnlster, je )K> javlja Rdeča zvezda, uradno\tH^e^^%aVezmkom glasilo ruske armade, in drugi | ^ Yrd sovjetski listi. I Dolga vrsta dvornih avUiv Railway Kzpress Co. Je včera čakAla pred federalno fasetvno banko, da razlože zlate zaloge ki so v zadnjih dveh dneh do spele v New York. Vrednost tega zlata znaša $2*6,7*0,000 " I/ondon In Pariz |M»šiljaU zla to tudi v Kanado. Tovorni av to, ki vozijo zlato, močno za --------I ) »-------- - '' Z., 10, *l Vllr.lJ" - Naznanjeno je bilo, da sU kedal parlamentu, da bo AngKjap-tri£linj( xu sodijo, da Ji> sSmo _____ 1 peptser In Roosevelt po konfe- obnovila normalne odnošaje s so- r ......... - , New York, 5. jun. — l^ird l^-|rt.nc| raXpravljala tudi o reso- kjetsko Rusijo. V avojem govoru ^^ fwniu uui#i(|t ......._ vjetski listi. thiani ttngleški poslanik, je v ,uc,j,( dft predsednik dobi popol- j«, tudi namignil o motnosti di-1 vrwdn(>lli| milijarde dolar Polkovnik Popov je objavil vi m xovoru itrekel upanje, no oWait prodajanja M- plomatične kw»peraclje med Ru- y IMdrijjh dVeh diifh. glasilu armade članek, v ^te-k ^ Amerika dala iK>moč Ve- nih |eUI# orožja in drugega boj-Ljj0 jn zavezniki na Daljnem, Umr lm dMti »-1— . i. "" liki Britaniji v obliki munlcije in ^^ materiaia zaveznikom. V|VJthcKlu. laadon, r>. jun. — fu poro- tgj: d» »9 ang|«Aki letalci bom-«ri»rali nt-mike munlcljske to-TJ* v M*r»nhfimu. l^Ulcl so V* ^liko fctevilo bomb tudi * Atrijska m«>sta v Porur-JVJ. Prusiji t4T itombardirali municije. olja in želez-jjeotaje. halje so napadli V^nUmi letaUke ba« v se-delu Nemčije in * n'»Und*k*m. nik vlade je sinoči 'la bo morala Francija rem pravi, tla je vojna med Nemčijo in zavezniki prišla v novo fazo. Francozi In Angleži so razdvojeni in bodo morali odslej naprej braniti svoji deželi separatno. Dalje pravi, da se je že pokazalo trenje med Anglijo in Francijo, ki bo imelo resne posledice. Situacija kaže, da so zavezniki v škripcih. Polkovnik Ivanov, ki v svojih govorih po radiu analizira potek vojne, pravi, da je mpžnost, da bodo Hitlerjevi tanki in motorne divizije dosegle Pariz treh dneh po pričetku nove o-fenzive na francoskih frontah. Nd| Sftaanil "«ma odbijati napade drugega bojnega materiala. OnaLtnatu se je včeraj nadaljevala ima popolno pravico, da sama od- ^^u o vprašanju ameriške m-lot uje glede pomoči, toda posla- Zvenel je v evropako vojno, nik je orisal temno bodočnost za Ujnof| senatorji so za to, da ves svet, če bo Hitler porazil An- Amerika pomags zaveznikom v riijo In Francijo v tej vojni. ozirih, toda drži naj se proč Nemčija hoče dobiti angleško^ vojne, bojno mornarico v tem letu. Hitlerjev cilj Je kontrola Kvrope in potem vsega sveta. | Ameniki roljamt Uni j tka uradnika obsojena v zapor Chicago, 5. Jun. — Joseph Kopke In Hatry Hlavaček, |k>-»lovna agenta unije Amalgama I Ker je zlato tuja lastnina, gre takoj v globoke podzemske shranil*' federalne rezarvne banke, Tu bo ostalo, dokler ga ne bodo zahtevalf lastniki ali pa ga prodali federalnemu taklad-ništvu. Ob izbruhu evropske vojne Je vrednost angleškega zlata v e- \Am&tm. 5. jun. — Sem Je do- bil Kip belgijskega kralja \kupili enajet ambulanc odstranjen iz paviljona Chicago, 6. jun — Dr. Peter t*d Meat Cuttera t BuUher- m-rišklh shrambah znaSalS Sl,-NV^rkers« sta bila včeraj ob.o |62. izgubilo življenje, 38 pa Je bilo ranjenih. spelo poročilo, da oaeb aretiranih ska, potem toritete izrekle čilo da je bilo 66! ,kega pevlljona na svetovni rfZ krlfll fikažkl »rt je zahteval novo oriravn.T«. 1 h v V Ini. Litvin-1 stavi v New Vorku. Dr. J. hA ^J*?™*. kar pa j. odklonil. ko L sovjetske sv- Corls. I*>možni ^^ Sf^^JSLlsm» ah Rjavil, da I« vložil ™ J** obddlltev, ^m^b ^ Litvinci ugraMjajo ruske voja- gijska vlada v » artzu t»or a, .|j«._»« ^ ^ ttdišču. ke iz vojašnic na Litvinskem. ^^tranitev kipa. $166 000, ki bodo poalane Polj- Njun odvetnik WIII lam K. *"« 0brok na IVO j dolg ' "t.____1 Ja,, rik^ik i art ie zahteva novo obravnavo, ti _ . skemu rdečemu križu. C ikasai sri je ™ ^ ^ mtm„ Washlngton. D < S \m Finaka želi plačati regularni r.tk vtirttl SISS^S na svoj dolg,— — ------- - ■■ ■ I ■ 1 a n< rikrio je bilo odkrito v te-^iaj domlalrs sovjetska RuaiJa. i Grant parku. "•"» vmovnem Am.riai. ku delta te v senatu. Senator Vandt*ri»erg" je predložil resolucijo. da bi ameriška vlada prišla VjZ*dr*go, če bi sprejela plačilo od finske republike, ki jo PROSVETA THE BNLKJHTKNIIBNT U LAHI Ml IN LASTNINA NLOVKNNUI NAB0DNS POOPONNB J«DWOTS Orfii af mmd Naru4aiaa' aa tdruUn* 4riav» IIivm Cklaaes) to EaaaSn H M aa lata. U.«* m Ma. »i a« w hrta. mi Ckiaac« la OI*r» 91M aa aala lat*. «a p«l lata; aa I..... IM*. MubarrlptKrt. rataaI far tka UaHa4 SCelSS (aaa.pt Ckim*,) aa4 ( aa»4a m m »ar >«*. CAnaa.. aaS Ukm A7AS »ar jnm. f oral« a MaaUto SN por raar. Cm «iaw p« m i *ue kw* la aanarofesjk /laaha« aa aa vmAaK Salmpiai Ilurarsa asskla« t'rlto, poviti, aram* pamal H4.) aa vrač* pol IIjat*ja la v alu«a)u. Aa >• prtlaAU pufttaJim. Mm« raua ua as"—""' M«a«iawl>>ta af raaaaiaat-aa* waauM*lt«d arttatea «41 i* ka rataraaS OtW aa atorlaa, ptar« p iai. atewlll ka rrturnad ta aaaAar ual? arkaa aceumpaaiaS br Mrlf uMraaaa* at>< MaaU, aa »aa. kar trna al A * Uatam P BOS V KT A UII4I Ha. LaaaHala A»a.. < bkae*. Illlaata MKMSBB OT THB CSpBMATSD rSSSS j j j m 11 imurrrrrr r n- r ~------------------------...... Datum * « aa prlmar (4«aa t», palač _ _ laiaaa m seafevu pomaal, da »»» ia a ta« datumo* potakla aa-nrfslaa Pu>Mlu •><« pravatsaa«. 4a aa vam Mat aa uaUrl. " Diesu ni za demokracijo! Znani kongresnik Martin Dies, ki vodi kon-grešno preiskavo neameriških aktivnosti, je ponovno pokesaJ, da ni iskren in objektiven lx»ritdj ae ameriško demokracijo. Zadnje dni je izjavil, ds mora kongres spoznati nacijsko-nemAki Kund in komunistčino stranko za nezakoniti organizaciji in jima odvzeti vsako pravico do postavne eksistence iz razloga, ker ti dve organizaciji zastopata politiko dveh inozemskih diktatur, ki sta smrtns sovrstnika naoorlške demokracije. - Kolikor se tiče nacijskega Bunda in Stall-nove stranke v Združenih državah, ni nobenega dvoma — in to lahko ve vsakdo, komur je za objektivno resnico, brez DieeaJ — da sta ti dve organizaciji uradno v službi tujih totali-tarskih diktatorjev, da v Ameriki vodita politiko teh diktatorjev za uničenje ameriške demokracije, da sta torej hrbtenica zloglasne pete kolone v Združenih državah. To dejstvo jf lahko na dlani vsakomur, kdor hoče biti pošten ln lakren bojevnik za demokracijo in-Dies ni povedal nič novega. v Toda Dies je Izbral iz pettf kolone le dve krdeli teroristov — vsa druga krdela je pa previdno zamolčal, in to je od njega skrajno nepošteno! Bundovci in stalinovci niso VSA peta kolona, niso edina nevarnost ameriški demokraciji od znotraj. So ie drugi, ki so prav tako teroristični in prav tako nevarni demokraciji. To so pristaAi "fathra" Coughlina, so pristali Krščanske fronte in Krščanskih mobili-zatorjev, so Srebrne srajce, so Kukluksarjl in oeU vrstih drugih. Zakaj je Dies zamolčal voe te? Zakaj ne zahteva, da kongres postavi izven zakona poleg bundovcev in stalinoveev tudi Coughlinovo organizacijo, Krščansko fronto, Krščanske mo-bilisstorje, Kuklukoarje in vso ostalo fašistič-no smet! Zakaj ni Diee še do danes tako energično nastopil proti vsem tem kot je nastopil na primer proti stallnovcem? Kaj je vzrok tej Dtawvi politiki dveh obrazov in dvojne morale, da nsfttopa le proti eni vrsti sovražnikov demokracije, druge vrste enakih sovražnikov p« ignoruje in morda celo ščiti? In kaj je glede VSEH komunistov? Kaj je glede pristašev Trockega In Lovestona, ki so prav tako sovražniki demokracije kakor so Stalinovi komunisti? Dokler Martin Dies ne nastopi ENAKO zoper voe sovražnike demokracije, ostane v nsših očeh hinavec In nevreden službe, katero mu je poveril kongres. Morda se ne ups prijeti enako vseh sovražnikov demokracije zaradi tega, ker potem bi moral prijeti tudi sebe in sebi enske bratce — burbonske demokrate in republikance! Leopold je samo eden Belgijski kralj l«opold, ki je kapituliral pred Hitlerjem, je ssmo eden med zgodovinskimi kspitulsnti; ni bil prvi in ns žalost ne bo zadnji. Od nepozsbnegs Kfljalt«, ki je izdal Grke pri Termopilah, pa do l^opolda je zgodovina pribita dolgo vrsto izdajalcev, pravih in namišljenih, vojaških In civilnih, kraljevskih in beraških, vsi t>a so imeli nekaj skupnega: bili so majhni ljudje v velikih momentih. Po naši sodbi ni l«opold s svojo kapitulacijo aakrivil nič več kot sta zakrivila Cham-bertain in Ifolsdier v Monakovem. l*opold je iaroAil Hitlerju UOO.OM belgijskih vojakov. Ckamberlain in Daladier sta pa izročila Hitlerju sedi*m milijonov Cehov I Ce bi se bila U dva takrat postavila Hitlerju po robu — in če bi se bili Franci is In Anglija poHtsviil po robu že takrat, ko je Hitler militsrisirsl Pomije — bil bi morda (morda!) današnji strašni |Mikolj preprečen in preprečena bi bila tudi l*opoldova kapitulacija! — Ampak po toči zvoniti ne pomaga nič! Leopolda obsojajo toliko Im>IJ. ker je bil kralj, toda kraijevaki naslov danes ne tstmeni nič; kralji ao dane* figure, ki ne igrajo nobene vloge kot monarhi, kot ljudje |»a lahko delajo veliko škodo demokraciji. Evropska demokracije še trpi kraljevske dinastije ob svoji strani, kaOere precej stanejo prizadeta ljudstva In če tu ps tam ne ovirajo politični- demokracije, ji tie delaj«. nobene časti. Prod svetovno vojno je bila malone vaa IZ naselbin O kuhi, mladosti in drugam Cleveland, O. — Danes je praznik kinčanja grobov in dan počitka ter zabave za nekatere, ne pa ka vse. In med temi je tudi ta dopisnik. On ne poana ne nedelje ne praznika. Nj«ga čaka vse to po smrti, in kaj bi se sedaj brigal za dobrote tega zemeljskega sveta, ko bo voe tako rožnato v onih višavah, kamor ne priplovejo niti Hitlerjevi ae-roplani "jneseršmiti"! Ko sem oni dan obiskal mojo Ančko, ki je še vedno v bolnišnici, jo je najbolj zaskrbelo, kaj bova jedla sedaj s sinom Evge-nom, ko sva sama doma in ni nikogar, ki bi nam skuhal žgan- poidne po mak), in še pada. Prej sem malo čitai naj novejše vesti, ki niso razveseljive zs nss demokratično mislece ljudi. In sedaj moram zopet mslo poročati, da boste znali, da še živim! Pred mano je Prosveta z dne 27. maja, dopis Therese Dušak. Pred mano je tudi pismo z dne 28. maja iz Chicaga. Kar nimam dovoljenja pisateljice pisma, ne bom omenjal imena, ampak ona je iz Krške vasi, kjer ima sv. Mohor brata~dvojčka, ki mu pravijo sv. Furturnat (?)! Kar se mene tiče, moram izjaviti, da sem bil tam kot majben fant z očetom, toda sva pa ie od zunaj stala in oče mi je kupil medico ce, polento ali kar si že bodi. Pa in češnje, za katere sem se rad sem rekel: Bodi kar brez skrbi! Tvoj mož je bil soldat in je posodo pomival od časa do časa v kuhinji. In ako se ni toliko naučil, da bi znal skuhati krompir, le naj bo lačen! In danes na praznik je moj začetek na pou-ični šele ob 11:35 dojioldne do i:Sf> popoldne. Ze ob osmi uri zjutraj sem zavihal rokave in kakor pridna žena pomil posodo, nalupil krompirja, dal klobasice v peč n domaČe delo se je pričelo. Two in one. (Pripravil sem za-Utrek in kosilo — vse skupaj, da prihranim dvojno pomivanje. Strategija, ali ne, ženske? Kadar hranimo, moramo hjraniti povsod, tudi pri pomivanju! In ako vas lahko kaj naučimo mi možje. To je "amerikan staji" ali ne? Ali kljub temu sem se opomnil Dušakove Rezike. Vidiš, še več bi prihranil, ko bi bila ona tukaj in bi rekla: Ti fant se "špaimj1' za popoldne, to bom jaz uredila, ki se razumen* ta posel. In mesto klobasic bi bil okusen golaž, čisto po štajersko. Pražil sem krompir čisto po soldaško. Ko ga nalupim, ga zrelem na male koščke, malo čebu-e zraven, posolim, mast kar na vrh in v peč in se peči, jaz tie bom pa jedel. Potem sem se domislil, da je Ančka pripravila lansko leto stročjega fižolčka. Ata boyl fišolčka tudi s čebuli ko in jesikom ter oljem. In big Tony v Oaklandu, Galtf.? Kaj ima on opravka? bo rekla onga-va Mici. Zmislit sem se na 'wash' pred jedjo In tekočino "Tex sun grapefruit" iz Californije, kakbr Anton Tomšič, in to gre skopaj. Ta sok je tudi poraben, če imate trganje. Brez kave pri nas ne sme biti. Ko mi kuhamo kavo, damo vmes tudi soli (čisto majhno), in masla. To skrivnost mi je nekoč zaupal neki strežaj v restavraciji, ko sem ga vprašal, čemu ima njih kava tako prije ton okus. Zgodilo se je in jedla sva in še je oetalo za večerjo. (Nocoj, ko pridem od dela, aem mislil na mojo dopoldansko kuho in kako bom zajemal Ko vstopim, me pozdravi Evgen: "Kather, we ate ali!" In kaj vidim: ml*> dega irskega fanta in dve mlad: dekleti italijanske narodnonti Vse so snedli! Torej moram bit izvrsten kuhar I Bil aem popoldne v paradi, al vozil sem poulično, ko so drug| paradirali proti Public SquaruJ Naložili smo druge, ki so se peljali v Euclld Beach park ns zabavo. Dež je padal akaro ves po- paaoK. To je| vsem duhovnom ■ razsvetlil možganov drugo t^toftiloM da tudi svefti Duh In da ni Mo naakakali in naU«li svežega Mka in da bodo videli, kje je tista izletniška farma, kot ji ščsnski nauk, izdal škof Jeglič nov katekizem, bi bil morebiti tsdi jez pohajal v srednjo šolo v Krško. Kadi katekizma sem re-belirai in zapustil šolo brez vednosti oblasti, kje sem; šel sem odnašati opeko blizu Sevnice ob Savi. Kadi tega }udi nisem prijatelj nikakšnih ver, ki uče po-umetno življenje. |Tudi na Gorici ima sv. Mag! dvojčka, in U je sv. Pavel. (The-ress, tudi na Gorici je drugačen svetnika.) Janez bo menda na Drnovem. In vendar je tisto krško polje v tem pomladnem času bilo tako divno. Cvetlice, ki jih v Ameriki še nisem nikoli videl in jih tudi vohati ni mogoče, ker jih ni. Cvetelo je po njivafc, pašnikih, travnikih, gozdovih. Oh kakšen vonj! In pa škrjanci, ki so se dvignili kakor "meserŠmiti" v zrak in žvrgole-li! Da, še enkrat bi rad videl, kak' solnče gor gre, pravi peaem slepca. In še enkrat bi rad videl, kj«-r rojen sem"biK Med rekama Savo in Krko. Verjemite čita-telji, da so vsi kraji naše zemlje lepi. Ali najlepši je vaš rojstni kraj! In sedaj končam moj prsznik in grem zopet spat! Frank Bsrbič, 58. končal kr» i nekateri pravijo. BtfŽttK^ se, da zanimal. Takrat še nisem bil zauber fant, ki je imel čist' nov gvant in krfvce za klobukom. Ko sem pa došel iz gornjega Sta-jerja, imej sem jih le petnajst n pol, sem pa le krivce nosil, dasi je bilo strogo prepovedano za mlade fante. Ali ker sem bil že tako daleč, so me le spoštovar i veliki *fbntje. tiledali so me pa le, ko sem došel v nedeljo v Cerklje k cerkvi stati pod *turn'l Kavno tako je bilo prepovedano nositi bel predpasnik za mladega pdmočnika pri "glasšlaufarjih", ali nosil sem ga. Dne 27. maja je bil priobčen dopis iz Oglesbyja, 111., in 27. maja je bilo 37 let, ko sem se izkrcal s parnika Grossenkur-fuerst, ki nas je privlekel iz Bremena, Nemčija. S7 let nazaj je bilo razburkano le morje med Belgijo, Francijo in Anglijo. Danes je tam vse razburjeno, ker nihče ne ve od kod mu bo bomba padla na glavo. Star sem bil nekaj mesecev nad sedemnajst let ob prihodu v New York. Od kod sem doma? Zadnjič mi je rekla neka ženska, da sem gotovo Ljubljančan. (Ne jaz, am pak glavni nadzornik Zaitz je.) Težko je soditi po narečju. Kolikor mi je moja mama povedala, sem bil rojen v vasi Hrastje, fa-ra Cerklje. Ko sem moral iskatf moj krstni list za potni list Ameriko, sam nisem vedel, kje ga bom dobil. Sel sem v Lesko-voc, pa so rekli, da je v Cerkljah. V Cerkljah so rekli, da je Leskovou. V Leskove u so napisali listek in številko knjige in pojdi nazaj v Cerklje in župnik bo sedaj lahko našel. In našel je, ker sem bil krščen v Cerkljah. Pripravljal sem se kot doiber kristjan, da opravim poslednje kot dober kristjan. , Prekoračil sem ravno 11. leto, ko je dejal kaplan: Ti nisi naš! Povedal je gospodu učitelju, da ne bom opravil tukaj onega, kar se zahteva od drugih, zato bo gledal on. In vendar nioem zakrivil kot ubogi deček ničesar. Kriva obdolžibev, kakor že prej in še večkrat pozneje. Ali pomagal sem si. In šel sem kot dober katoličan v I/eskovec, kjer sem izdelsl že v štirih mesecih ono, kar se zahteva od katoličana. (In letoe, ker so rekli, da nisem dober socialist za Collin-vvood, sem šel pa v Chicago. Tudi tukaj nisem zakrivil nič. Gotovi možaki pravijo: He is no good. Jaz pa pravim: You are no good.) In v Leskovcu so me dali po teku štirih mesecev med nsjboljše učence, v zlato knjigo1 lih. Pripeljite jih s seboj, da se povabite tudi svoje sorodnike in prijatelje, da pridejo zabavati se vami. Enako apeliramo tudi na članstvo drugih društev, naj nas posetijo ns tej za^vi in se spoznsjo s člsni društva Cleveland. Prostori so dovolj veliki na samo zs 500 oseb, marveč za 5000. Ni bolj prijetnega časa kot je spomladi, ko vse brsti in odganja, ko vse zeleni in cvete. Dolgi so bili zimski meseci, posebtto še letos, ko je zima bolj počasi vzela slovo in je delo za**talo na vrtovih in na polju skoraj za mesec dni. Vsakdo rad pohiti v prosto naravo. Vsi ste vabljeni, da se pridružite članstvu našega društva prihodnje nedeljo n* izletniških prostorih SNPJ. V slučaju bolj kislega vremena se bo piknik vseeno vršil, ker je dvorana dovolj prostorni in pot izborna, da se vam ni treba bati, da bi stali ali vozili v blatu; tega ni niti na prostoru takoj po deftj«. V slučaja kakšne spremembe voznega reda pa počite na objavo v lokalni Enakopravnosti. Skoraj bi bil poaabil, da bo ^a ples igral orkester Johna I. F. Terbiaan, predsednik. Piknik društva Cleveland Cleveland. — Minulo je že 12 let, odkar je društvo Cleveland 126 SNPJ imelo svoj zadnji piknik ali izlet. Tadi to leto bi morebiti šlo mimo, ako bi si deve-landska društva SNPJ ne bila nabavila svojih lastnih izletniških prostorov. Društvo Cleveland je bilo od pričetka v tej akciji in je zagovarjalo to idejo in! spodbujalo še druga društva, da so nam taki prostori potrebni. Takoj, ko je bito naznanjeno, da si društva, ki so prispevala za nakup teh prostorov, lahko izberejo dan za svoj izlet, si je naše društvo izbralo drugo nedeljo v juniju, to je 9. junija za svoj izlet ali. piknik. Ta piknik bo eden prvih v sezoni. Oficielna otvoritev pikni-ške sezone se je vršila zadnjo nedeljo pod vodstvom direktori-ja. Precejšnje število naših članov je že videlo te prostore. Toda je še precej naših članov in članic, ki še niso videli, kje imajo svoj delež investiran. Namen in želja društva je, da se Članstvo posluži te prilike in si ogleda te prostore, kjer se bo zabavalo na svoji lastni priredbi. Mogoče bo-kdo vprašal, kako naj tja pride. Kdor ima svoje vozilo, naj vozi po Shardon roa-du (U. S. 6) do Heath roada. Tam, kjer boste videli napis SfN-PJ, zavite desno in v eni minuti boste na prostoru. Za tiste, ki nimajo svojih vozil ali prijateljev, ki bi jih pripeljali na piknik, bo na razpolago velik trok, ki vas bo peljal tja in nazaj. Od Narodnega doma na St. Clairju bo odpeljal ob 8:90 zjutraj in se potem ustavil pri Delavskem domu na VVaterioo rd.; popoldne pa bo odpeljal ob eni uri od SND in nato od SDD. Naročite svoji boljši polovici, naj napravi košaro jestvin in se pridružite jutranjemu transportu. , Na prostoru je dovolj miz pod jablanami in orehi, kjer boste lahko uživali svoje kosilo v prosti naravi. In tudi če ne vzamete svoje košare s seboj, vam bodo društvene kuharice pripravile okusno kosilo na prostorih. Opozoriti vas hočem še na nekaj: Ne pustil* doma svojih ma* bila itn v« ki je prišla m prostor evetev*e razstave v New Yorkn na 11. maja, ka je •tvor jena. v. Izlet 80C. kluba v Kantonu Pittsburgh, Pa. — SoctaHstič-ni klub iz Arme priredi v nedeljo, 9. junija, svoj prvi piknik •li izlet. Vrši se na Sterletovi farmi v Edisonu. V slučaju deževnega vremena, se piknik vr ši v dvorani v Yalu. Uljudno vabimo vse člane kluba knkor tudi druge rojake in rojakinje; da se udeležite v polnem številu. Vsakdo je dobrodošel. Začetek ob 2. popoldne.—John Pečar. Vsakega nekaj Mm, O. — Poročali so že drugi, kako je izpadla priredba treh krožkov, ki se je' vršila za materinski dan v Sharonu. S programom so'bili vsi zadovoljni. Tudi meni ni žal, da sem predlagala miss France« Novakovi, kako bi se dalo vse tri krožke — sharonskega, girard skega in našega — skupaj spra viti. To je bilo na seji federacije meseca januarja, ko sva se o tem pogovarjale. Tudi mrs, J3e-lak je pritrdila, da bi bilo to dobro. In tako smo šle na dek) za proslavo materam. Zdaj na: tudi jaz podam svoje vtise. Z Zidanškom sva si na te. priredbi prvič v življenju segla v roke. Zdi se mi, da bo on uča-kal sto let starosti. Zelo so me 1znenadili'mr. in mrs. Simoncic mrs. Groznik in še neka druga — imena ne vem — iz Aliquip-pe. Nisem se nadejata,'da jih najdem tam. Ko se podamo spodnje prostore, se oglasi Va-lentlnčič, da sedaj je farmar in da mi bo mlekarski kšeft prevzel. Veš, kar bojim se, da b res Barbič tja ne zalezel. In pridružil se nam je tudi Cvel bar, ki je vpil, da ima njivo za izorat in da ima njegova njiv*, tako lego, da vse delo oprav kar skozi okno. Dobro! Pridem prihodnj« spomlad k tebi. Novemu faWmrju priporočam neko novost. V Olumbiani, Kanada, lahko kuptjl take škarje sa obrekovanje drevja, da lahko kar doma na porču na svingi sediš in vae drevje obrežeš. Mar ni to ree nekaj novega? Delo lahko opraviš, ne da bi kaj trpel Sedaj p« ie nekaj o mladin skem festivalu SflPE, ki se je vršil v Clevelandu 19. maja Enakopravnost se je zelo pohvalno izrazila o tem programu katerega so priredili otroci isr l»ctih držav. V tem programu so nastopile tudi moji vnukinj Eva in Tlllie Križaj in hčerka Helen. Pravile so mi, kako "gut ta j m" so imele in kako ao bil vsi otroci postreieni. Tudi > Euclid Beach parku so se vosili. Zelo se jim je dopadel Edward Udov Ich Is Chicaga, o katerem mi pravfle kakšen komik je. Tudi on je bil na programu. To omenjam vsied tega. ker bo tudi naša jednote kmalu imela konvenciji in bi ee takrat lahko tudi na naši konvenciji kaj takega napravilo. ' ' Sedaj pa povabim n« naš piknik. ki ee be vršil v nedeljo, 9. junije. Dne tR. julij« pa bo jed-notin dan v Ohiu in vam je le znano, da se vrši v Clevelandu. Dne m. junija bo pri nas imela svoj piknik federacija SSPZ. dne 25. svguats pa UMJettl Naslova ni treba ^ fašisti in Sanes glodajo v znam^T?« so podobni podganam, ki glodaj,, u " v luknjah, od solnca pa beže kot 7, n*® Naših stalinoveev ne vidiš na Mtru* cu; ne vidiš imen njihovih urtt rr. i n rili mrtvaški oder. Pokojnica je štela šele 96 let in zapušča poleg moža štiri nepreskrbljene otro-čiče. Preiskava je dognala, da ima strašno nesrečo na svoji vesti, otroška nepremišljenost Tedaj namreč, ko sta stopali Mrakovi spodaj, je pasel zgoraj na pla-aini ovce 11 letni Ciril Jelovčan, ki je služil za hlap£ka pri po-sestnijku Jožefu Subicu v Stari Oselici. Deček ai je kratil čas na ta način, da je pulil iz tal skale, jih vlačil na rob strmine in jih spuščal v dolino. Sam je povedal, da mu je bilo zelo všeč* ko je gledal, a koliko naglico so, drveli kamni v globel. Svet je tod izredno atrm, zato ai vsakdo lah-! ko sam predstavlja, da je bila hitrost kamnov izredna. Fant je povedal, da je zvalil navzdol več skal za zabavo, ni pa računal s tem, da bi mogel biti kdo spodaj. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s S. Btrsal) cija KNPJ. Tudi ta piknik se bo | vršil v naši naselbini. Sam se še nekaj spomnila. Mrs. Dušak je pisala, da se jo vsakdo boji, da bi jo oženil, ker je debela in bi preveč snedla. To je napačno mišljanje. Videla sem suhe ljudi, ki sU več pojedli v enem dnevu kakor bi pojedel debeluhar dva dui. Nekoč je tuli neka dama v Prosveti pi> sala in dajala nasvete iu zapisala, da so debele ženske lenu-hinje, kar je tudi precej velika zmota.—Pa pozdravljeni 1 France« Mihevr. John L. Lewie, predsednik CIO, govori aa konvenciji unije Amal-gaasated CteUing Workers v New Yorku. Strasbourg— i- imt • «• 4 mesto smrti Napiaal Somerset Maugham , . - cernvi je m uouihuid^ dortipnega, in natnež, Po obronk!h g0ra, ki pa- . moža. Mokrijah je umrl 70-letni oče Prunč Peter, stric iz slovenskega poslanca Bil je zaveden narod-zelo razgibanega duha. |o je bral in tudi veliko ve-Njegova posebnost je bil enski nagelj, ki ga je redno vsako nedeljo na suknjiču nanj zelo ponosen. Radišah pa so pokopali 53-ep Ivana Grdena, poaest-i kmetije, ki se je doselil kot fant iz Hrvatske in si a iimi rokami ustanovil svoj Sosedi so ga cenili zaradi in mirnega značaja, popa še, ker je ostal vedno svojemu narodu. ftJurjevo, 24. aprila, priredi nska prosvetna zveza v Ce-Waj za dekleta. Kakor bodo morala dekleta preti glavne naloge slovenske »vete, ker je bila večina alo-:ih fantov vpoklicana k vo- i«tvo Hitlerjeve mladina je to na Koroškem pet mla-ki jih imenujejo taPfe", za narod noaoeialiatJč- Jo v Sonthofnu na Bavar-J. kjer se bodo izšolali za po- narodno nocialistične vo- dajo senr in tje izredno strmo v dolino, paaejo živino. V petek popoldne se je odpravila mati Mrakova Marija s svojo 10 letno hčerko Štefko iz Oselice na Trebijo. V mlin sta hoteli. Pot je držala po strmem gorskem svetu. Hčerka je stopar la nekaj korakov pred materjo. Sredi popoldneva sta prišli mati ln hči do kraja, nad katerim se dviga planota imenovana Plani-4 in ki jo uporabljajo domačini za pašnik. Prav tedaj, ko sta stopali ženski spodaj po atezi, je priletela iz višine akala, težka kakih 20 kilogramov. Mrakovi, zatopljeni v avoj pogovor, trušču nad seboj nista poavetili posebne pozornosti. Mati se navzgor v breg niti ozrla ni, pa zato tudi ni videla, da je drvela proti njima težka akala. 2e v naslednjem trenutku je prišlo do usodne nesreče. Mrakovi je priletela skala naravnoat v glavo. Zadelo Jo je zadaj za levim Uše-lom in ji zdrobilo lobanjo. Ubo-žica je obležala na meatu mrtva. Hčerka si sprva nI vedela pomagati, potem pa je hitela nazaj na dom povedat, kaj se Je primerilo. Na kraj nesreče so prihiteli domači in eoaedje. Velika Ogledal sem si .Strassbourg, ko sentbil na fronti. To je mesto smrti. Od 200,000 prebivalcev je oatalo samo nekaj stražnikov, carinarjev in vojakov, ki varujejo in čistijo mesto. Tistega dne, ko sem se sprehajal po mestu, je kakor po čudežnem naključju sijalo sonce. Z e davno je minilo poldne, veka je pa še zmerom obhajal nekakšen čuden občutek, da je 0 polnoči v mrtvaškem meatu. Zdelo ae mi je, da je to mesto podobno mestom iz pripovedk, v katerih ao vai prebivalci ofca-menelL Tu in tam, v tej aU oni hiši ali | stanovanju je oatalo kakšno o- 1 kno odprto in nehote sem moral pomisliti, da za temi okni kdo živi. Zdi se vam, kakor da bi ae sleherni trenutek utegnil na njih prikazati kakšen obrae. Kljub temu ae mora pa človek spomniti, da v tej hiši ne ata-nuje živa duša. Teh ato in ato hiš, ulic in uličic Je popolnoma praznih. * Večina trgovin je apustila ru-loje. Mnoge so pa tudi brez njih, v njih je še videti razme-tano blago. 2enake komblneže, svilene nogavice, klobuki. Vae to ae zdi nn pogled zelo čudno. V neki alašči-čarni leže kolači in slaščice, razmetane po izložbi. Ljudje niao imeli dovolj časa, da bi vse to vzeli s seboj, ko ao morali meato evakuirati. Stvari ao oetale prav tako, kakor ao jih njega dni puatili njihovi lastniki, ko so tisti dan zavezali v cule najpotrebnejše in pobegnili. Morali so pustiti tudi svoje mačke. Zdaj jih krmijo vojaki. Brez glave tavajo okrog in Ža-loatno mijavkajo. Tudi jata golobov je ostala. Kadar ae pojavi kakšen človek, ae zbero okrog njega in čakajo, da bi Jim nasul rušne drobtine. Katedrala rožnato-rdečkaata barve se pne na bledosinjem nebu teiga zimskega dne. Vojaki ao še imeli opravka okrog nje: oblagali so glavni vhod z vrečami peska. Okna katedrale,* <> krašena s freakami, ao že po- prej odstranili in veter je žvižgal skoznje. Vse se je zdelo hladno, temno in golo. .Katedrala se mi ja že takrat zdela kakor ruševina. ^ Mesto je Čakalo, da ga bodo porušili. 1 Morebiti ne bo od tt> katedrale, ki je v srednjem veku veljala za pravo, čudo, ostalo niti kamna na kamnu. V tistem trenutku se je, kakor da bi hotela potrditi to mojo grozotno misel, pojavilo viaoko na nebu šeat letal. To ao bila zavezniška letala. Pozneje sem allšal, da so zasledovala neki nemški "Messer-schmidt". Gledal aem to strahotno orožje, vse dokler ni izginilo za oblakom. Na lepem je pa strahovito sirenino tuljenje presekalo neznansko tišino. Neusmiljeno je tulila in odmevala skozi prazne ulice, tako da se je zdelo, da prihaja tuljenje od vseh strabi. Čeprav sem sirene slišal že ve> poprej, mi je tista v tem pustem mestu nagnala peklenski strah v kosti., Nekaj ljudi je steklo. Tudi sam sem stekel za njimi in se kmalu znašel na policijski stražnici. Tu nas je bilo okrog dvanajst ljudi: stražnikov, občinskih u-radnikov in trije ali štirje vojaki. Vai ao bili'razburjeni, to* da priaebni. Eden izmed njih mi je prij* teljako pojasnil, da prihaja to nemško letalo dvakrat na dan v določenem času in da ga po francozih imenujejo MParis-Mi-di" in Paris-Solr". Kosil sem z majorjem, debelušnim šlovekom odkritega, dobrodušnega obraza.! Govoril je francoski z alzaškim naglasom. Major obožuje svoje mesto. Gleda v bodočnost a strahom, da ae ne bi to lepo meato spre-menilo v eno samo ruševino. O-atal je v mestu in z ženo skrbi zanj.. Pogumno pričakuje katastrofo, ki ae utegne sleherno u-ro pripetiti. Skušal sem ga pomiriti in mu dajal, da Nemci mesta morebiti ne nameravajo bombardirati, ker ga imajo le zmerom za avo jega. [ "Bombardirali ao ga 1. 1870.," Je odgovorU major. "Pripeljali so ae z izletniškimi vozmi. da so z drugega brega Rena gledali, kako meato gori." Toda čeprav je mesto vsaj za zdaj rešeno pred grozotami voj ne, ga čakajo v majorjevlh očeh še težki dnevi Opomnil me Je, da od sedem desetih let vojna zdaj že tretjič moti gospodarsko življenje te- ga mesta. Mnogi tovarnarji so sa umaknili v mesta, kjer njiho- 0 delu in društvu Kaet Moline, III. — Z delom ja pri nas kakor povsod. Kdor deln, je srečen. Kar nas je Slovencev, večinoma vsi delamo. It tega se vidi, da moramo biti ve tovarne ne bodo v nevarno-1 dobri delavci. Pa saj star presti. Nikoli več ae ne bodo vrnili, raaen če bo mir zagotovljen, •To je mrtvo meato,** je dej«! major. bi $ kaj ta goHiHtdinje « , North Chlrago. III. — Dne 10. junija zvečer ob 8. uri se vrši predavanje ali "cooking school" v Stnvenskrm n:irnrinrm vdomu v »i>odnjih prostorih — v kuhinji. Predavala bo učiteljica Zadružne lige o kakovosti zadružne moke in nam pokazala, kaj se lahko speče iz nje. Vabljene ste vse šenske iz o-beh tukajšnjih naselhin, ne glede če ste odjemalke zadruge a-li ne, ker to bo v korist nam vsem. Želeti je, da bi se tudi "ta mlade", tukaj rojena žene udeležile tega sestanka, ker moko vsaka gospodinja rabi, sato je dobro, da va, katera j« boljša. Kar bo učiteljica spekla, ho dala pokusiti navzočim. Katera bo srečna, bo dobila tudi vhod-ninsko nagrado. Predavanje ae vrši |>od avspicijo ženskega zadružnega odseka. Moram se opravičiti, ker aem v Prosveti z dno 119. februarja zapisala, da clevelandske kloba-nlso dobre. Te sem še jedla v Clevelandu ln moram reči, da ao dobre. Le tista olevelandska V mi- govor pravi, da "kranjska kri ^ w„ nikol' na fall." Ne svetujem pa Lferft M'mi n| dopadla...... nikomur, da bi prtlel sem zuLjih „m imt,|a dopisa i/. Pehn delom, ker tukaj Je dosti ljudi ] Mylvunijt% katere rada čitam. brez dela. In kot drugod so tudi tukaj upoalenl pri cesarskem delu, ker po fabrikah delavce France« I^aakovac. "Ne", aem mu odgovoril, "me-1 sto samo api." Vzdihnil Je: , ™f ------------, "Tudi jaz upam, toda to Je selo stroji izpodrivajo. \Vojn* priprav* spanja, iz katerega se bo težko Sedaj pa Še malo o našem italijanšk* vlad9 zbuditi." • .« ! I društvenem življenju. Spet smo ^^ napredovali z« eno članleo v Hln> T" ,n Nekoliko pozneje aem se m* I mladinskem oddelku. Tajniku h« vojno priprav jena. IUI Ja na-dil v okraju Oharenta, kamor se je namrač rodila zdrava l»to čaka odločitve. O^l kabl-so ae umaknili ubežniki is Al- fcčerka, katero Je že vpisal v «eU ao na svoji seji odobrili zacije in Lorene. Okraj je ze- jednoto.-Čestitam 1 vojne ukrepe, niso pa dali nobe- lo siromašen. Staje »00,000 IJu- Kar se nas drugih članov ti- * di in 86^00 ubežnikov iz Mo- še, ne večinoma držimo drug "darila. AtfftMija, da MuaanUni zele, porazdeljenih po vaseh in proti drugemu kakor da bi vaa-Vn^ ^ ! mestih. Življenje in običaji kdo prišel iz svoje Sibirije. J». ^ ^ v u " Hratje In sestre, tako ne bomo oaatah. List Uv^ ^aaalsta pi' napredovali. Namesto da bi ae l*. da mora I ta ijadobiti Malto, lepo pogovorili in mladino učili, Korziko, Tunlsljo, Nlce nHavoJ. ae pa kregamo. Ako prideš ua M«K tega pa mora biti angla-sejo, bi skoraj moral vsak član ško-traneoska kontnik Bueškega imeti svojega advokata, da bi prekopa sdrobljena. Anglija mo-pazil, kaj bo kdo rekel^Ako ni-1 rn odstopiti Gibraltar ftpaniji.| * -v , _ maš pravil sa klobukom, ai pro- kor so se vedeli in znali. V aili k-Dravllom. Ako predsednik da zna človek jesti tudi na tleh. predlog na glasovanj«, je preti Spati ao morali na slami, vča- pravilom. Ako ni volk sit ln ko- sih celo na tleh «11 n« hitro pri- J« pradsednUi j "t b t ^ tokIof||. pravljenih posteljah. Oblasti v lom. Pripomiilm, da n človek kaj ste ga ga n«lmvliaio lesene uoateli«. ka- nikoli dovolj učeo, tako tudi jaz tali T . ^tmirjo. m pri. j^JTo/s z11:? "*r Jo ,"",lu,B"' manjkuj. 1«».. j« v vojnem H^^lTl^ .tSTbt KVTnT° > " "'St ™it Glitvni urmljiik J. »to-takšno število juui. , . TVnla na mislite, da sem puško v dega |H)roč«valca, da bi inter- Vendar pa kljub tem neprljet- koruio vrg<)| ,n IK)d k|0|) KbdUl. vjuval boksašluiga mojstra, ki nostim, kljub vsem vel klm tež- Ktr jM pr, društvu aa- „|koli nI sprejemal časnikarjev, kočam življenje teče dalje. Spk>- kplv„( ntj prkla na dan. Zakaj opoldne se Je poročevalec šno zdravi, sinjih oči in rdečih lic | druf^ prostore pometata, name- Vrnll k šefu. sto da bi svoje najprvo? Toliko ttjj prinesli poroči- za sedaj, morda sa še oglasim. h0y» gH je vprašal glavni ured- Opominjam člana, da se ude- j nik. telite prihodnje saje v nmieljo, • je j^j^j reitt(j| mi)| |u 9. junija, polnoštevllno, ker lo poi^i na svoje' modro oko, je polletna seja. Naša zapisnika- «0|r|Bjfc „| tfM mtt|o tu I" rioa je reslgnirala In bo treba | ,.To|f|l IU} mormo tlskaU," Je prišlecev ao pa na doati višji stopnji kakor šivijenje domačinov. Oblastem ni bilo Jahko najti stanovanja za toliko ljudi. V okraju Je bilo veliko praznih hišic, toda brez vsakršna opreme. Prišleci ao ae morali znajti, ka- HUMOR "Obtoženec, imenovali ata to-žitalja v&la, oslu in Idiota, Za- >ški (iroUi/. — Oblaatva ■^>1«. da morajo vsi delav-L*llvk'' 'z Poljak« nositi na * strm, jK^bno znamenje. I Je |«) |H-t centimetrov ^ m Mirok kvadrat rumene J*.1 vijoličastim robom in "P". l)«Javci in t» " Vn]-iKke m°rajo no-da se nj^m ie f 7 i'« ijo VltN«ttš NABOUMA 1*1 »I»llltNA JKI»NC/TA lašaia aveš* pafcMia^s le še 9-+*» UM Pr«i»Hs ss MrMt šraš«#« I« *»•»•«/• * d pffpiiM^t ^ Modern Encyclopedia KKJIUA VHKIlUJKi 22.000 RAZLAG in 1200 SLIK Majosei^fle UMI '1HI OltCIJIA, f kateri KMJNIA VNMMIIJ« UUM MTIUNI la iK reš z nečimer ^ . »praviti 8 gveta ^TT dom in kdo ve kaj ft* vam m pri arcu pm" „ f govornost do ni^ar' pl drsgi moj goapod, in r - ^ *Ute jutrišnji dan, da* * vaš Ustni otrok nebopjf kakor jaz danes prekS U me je rodila? *amo £ vam hotel reči, gospod T noč . . . • In tisto noč, vprav tuul niso sijale zvezde, ko* J pravil Andrej po peščenj rwj Hnmo____ . sončnem jutru, kajti treba bo na dvorišču razobesiti pertto ... Novo življenje L. Kiauta Tale ds Je Andrej Benčan? bi dejal kdo njegovih aUrih znancev pred časom In bi se skoraj gotovo široko začudil. Ne, ne, gospoda, ta ni tinti, ki sem ga poznal, s katerim sva hodila skupaj v šolo in smo gs imeli tako zelo radi zaradi njegove poštene, iskrene odkritosti, saradi prešer ne, šegave narave, s katero je razveseljeval prijateljsko družbo. zaradi ostroumnoatl In bogatega znanja, ki Je marsikomu odprlo oči in mu pokazalo pot do resnice, do kritičnosti razuma. No, če Je pa U v resnici Andrej Benčan, potlej se je pa močno, ntočno izpremenil skozi leta. Zanemarjena. opletajoča se pojava pijanega človeka, ki domalega večer za večerom v gostilni pri "Zlati ribi" uganja svoj* brez-miselne norčije, udarja onemoglo a pestmi ob mizo in so mu imU i»olna žgane pijače In velikih, poceni besed o rečeh, ki bodo danes ali jutri zasukale trhle tečaje sveU. Tako klavrno mu pristoji takšna alkoholna vincse- nost vodnika In preroka, sleherna njegova beseda Izzveni kot po rog, kot bedno norčevsnje iz turnega sebe—is Idealnega mladega fanU trdnih idej In s živo življenjsko vero v srcu, ki ae j« šel is gimnazijskih klopi v živ-Ijenje bit in se kovat v moža! Resnica je U, ds ae Je Andrej Benčan v svojem dvaintridese-tem letu preprosto povedano za-pil. Ne čisto, ampak toliko pač, da bi mu lahko vsskdo rekel v obris: Izgubljaš s«, bratec. Se korak sli dvs in izgubljen boš do kraja! Uprva je ilvel, se reče, n|)odobno, kakor po paragrafih. Stopil je v službo pri veliki banki, postal uradnik zavarovalnega oddelka. Privadil ae je svojega poala, ki mu nI preveč stiskal ntožgan. Bilo Je za kruh. zs suhe, atvarne potrebe dneva. Potlej ne je oženil, kajti v svoji moški samoti je moral slej sli l*rej srečati In spoznati žensko. Kam pa naj bi s prekipevajočimi čustvi srca in glasom krvi, ki ga je porajal« sleherna pomlad. Človek ae oženi, kakor d« je to žh stara, preizkušena navada, ki se Ji ne smeš odreči—najame stanovanje dveh sob in ku- o žirije-In brid- hinje Ur prične sakonsko nje s vsemi radostmi kostmi. Nihče ne more trditi, da ne bi imel Andrej svoje Žene rad, bila je to skromna, tiha ženica, ki je dobro gospodinjila, prsv po žensko razumna, brez velikih zahtev, ps tudi brez česa drugega, kar bi preseglo žvenket plošč na štedilniku, skrbi ss moževo obleko in ljubezensko vds nost zakonske žene v postelji. Večji del je samo napol poslušala moževe govorance, ki jih je ple-Ul, preden sU pozno v noči v zaspala drug ob drugem. O, Andrej je koval is velike načrU v svoji vsakdanjosti, bral je precej in budno spremljal dogodke v svetu. Nekaj bo že napravil, ksr Uko ne bo tiščal v sebi bo-gastva misli in znanja ter igral vlogo pisarniškega robota Ali bo nekaj napissl. pošiljal politične članke v časophie. nemara patskusil jirečo v govorništvu Ur šal med ljudi, med narod in ga navduševal za dobro In lepo. Ds, ds. dobro bi bilo to. saj znaš in veš, kako in kaj J« rekla žena nato. samo, da Je nekaj rekla In si srsv«vi goreče želela, da bi se prihodnji dsn zbudila v lepem, . Potlej je Andrej pričel piti. Mimogrede ga je zvabiU družba, peli so in pili, prijetno je bilo, veselo in razkošno, da, ko je prvikrat kolovratil, pijače nevajen, domov, se mu je ksr zdelo, da je poeUl ie davno to, za kar se je posUvil v svojih hrepenenjih in načrtih. Ves zatopljen v visoke misli velikega, pomembnega človeka je poizkušal razodeti tudi ženi doma, med Štirimi stenami zakonske spalnice. Pijan si, po vinn smrdiš! je rekla žena In mu obrnila hrbet.—Povabili so me, se je izgovarjal Andrej. Sicer pa, ksj koga briga, lahko se napi jem, čelse mi zdi. Jas imam to pravico. Kajti jaz, jaz vendar nisem kar tako . . . Potlej dolgo ni pil, dokler se mu ni rodil sin. Želel si je sina in dobil ga je. Močno ga je vznemiriU radost in zrssel je sam v sebi. Napil se je in je vedel—vzgojil bo sina v pravega moža, že vse dru-gačnegs kot on sam. To se pravi—kar bo njemu izpodleUlo, to bo sin popravil in izpeljal. Prijetno je takole po« a nj a vat i v bodočnost sebe in svojega rodu. Njegov rod—to je vendar njegov sin. £ena je osUla daleč zadaj v svoji majhnosti. Dobra mati je, to je pa tudi vse, se je pre-pričeval, ko je kolovratil v predmestje s pozno nočjo. Tsko lepe so noči, skoraj ne čutiš peščenih tal, zvezda se ti pripo-gibajo z neba, drevesa poštepe-tavajo, kakor da bi bila živs bitja, moral bi zavriskati, v sladki tesnobi srca zapeti najlepšo pesem! Pijan si, ali ps nisi, toplo ti je pri duši in če ti daje to razkošno toploto pijača, zakaj bi ne pil? Ljudje njegove vrste pijejo, ker so prebogati v duši in jim je življenje dneva preprazno. Da, moral bi biti prav za prav pesnik. Doma pa očitki, lopuU-nje z vrati: Zapravljaš! Piješ! Ha-ob službo boš! Brez vesti si, vsaj zaradi otrok bi!—Mir! Ali imam še besedo pri hiši, ali je nimam ! Tako js pač, če te žena ne razume! Saj se moraš pofilistri-ti, zgniti. Saj me ni vredna, naj si šteje v čast, da mi je rodila otroka, mojega sina! Kje je otrok! Videti ga hočem!—Zdajle ne, ponoči, rszumeš! Pojdi »pat, pijanec.— ' Tako sta si sUla iz dnevs v dan bolj tujs nasproti, da, skoraj sovražila sU se in pozabljala na dni svoje davne ljubezni. Andrej je pil in tla so se mu izpod-mikala. Bilo mu je maraičesa tal, ko se js IstreznU, pa je ke- sanje trdovratno nesel topit v pijačo. Bal se je srečsti s sinom, besede, toda povem vam, da sem reči in prositi: ■ Joku Sieiabecfc. ameriški pfaa-lelj. ki je MU PsHlterjevo na-»rado kot avtor knjige "tirapen of Wrath.** najboljše pmenti. ki Je lašla v Ameriki v preteklem let«. ki je rasel in iskal z jasnimi otroškimi očmi v svet. PoeUl je slabič, slep, suženj strasti in glas zle vesti ga je z neodoljivo silo samoprevare pehal na dno. Sredi Uga zadimSjenega, glasnega gostilniškega vzdušja je Andrej preživljal pri kozarca svoj mračni večer. Vse naokrog sami znani obrazi pivskih tovarišev, ki se jih je vsak dan nagle-dal do sitega in ki so posUjali vse do polnočne ure zmerom bolj zamegleni, spačeni, prav odvratni v svoji alkoholni podobi. Poznal jih je in vendar prav za prav nikoli naUnko ni vedel, kdo in kaj so ti Uudje. SesUjsli so se samo zvečer pri vinu—^e pa je čez dan kogs izmed njih srečal, se mu je zazdel strašno izgubljen, zavržen človek in mu je bilo nerodno sleherno svidenje z njimi. Kaj pa, če je nemara sam tudi takšen v očeh soljudi, v očeh kolegov v pisarni na priliko? Ne, ne, samo ne, za božjo voljo ne, Ukšnihie pogovorov s seboj—pijača je vendar na mizi, tovariši-ja zbrana, škilastl Franc, bradati Viki in pa Ule vražji Matija, večni študent, ki jih ob kiUri sproti razdira same debele in norčave—imeniten fant je to in talentiran, "Matija, ksr potrpi! Boš videl, kakšnega vraga bova še midva počela! Ne dava se! Ko pride najin čas, to bodo strmeli ljudje t V najinih pesteh bodo njihove usode. Tsko. S pestjo ob mizo, ds odsko&fjo kozarci, da se pijača ns široko razlije. Kdo je Še tu, ki dvomi v moč duha in silo pesti! Pravim ti, da se bo valjala v prahu pred nama U banda puhloglavih lenuhov in špekulantov, ki jim je ideja nič, prašfcje ugodje telesa vse! Ampak med nami rečeno, tale naša Fsni je ps res ženka, halo, Fani! ! Komaj je še utegnil umakniti roko z naUkaričnih bokov, kajti za vraga, kaj ni tule njegov sin Peter? Od kod se je vendar vzel? Torej ga je mati poslaU za njim. Saj pravim ženska je zmožna vsega. Prvega je danes. Sam račun, sam račun! Šestleten fanUk je plaho pri-stopical do Andrejeve mize. "Mama pravi, da bi šel domov," je izdavil jecljaje mali, potlej pa so ga oblile solze in zajokal je na glas, da bi se ga usmililo ka-menito srce. — Saj je bil to vaš sin, ali ne, ki ste ga preje tako nemilo in krivično nagnali dofoov. Niste prav storili, gospod, Uko ne gre, kaj pa je kriv vaš sin Ugs, da je vaš sin! Sama sta osUla v gostilniški sobi—Andrej in neznani sobesed-nik. DvanajsU ura je ie dsvno odbila in zehajoča naUkarica Fani je poaUvljala stole na mizo, drugega zraven drugega. Andrej Je molčal, napol iztresnjen, vase zaprt, in bobnal po pultu. Nocoj ae slej ko prej ne bo mogel več napiti, napiti do dna. do nezavesti, da bi otrpnili možgani, ds bi sa smerom šle k vragu U težke, hude misli, ki ga počasi z naslad no krutostjo napadajo. O, prokleto življenje, kaj Je to sploh življenje! Prav sa prav bi se moral zdajle ubiti na mestu, če naUnko presodiš, kajti pijače ne dado več in trezen, takole trezen vendar ne more t »ogledat i sebi v obraat — Ksj pravite? — Pravim *amo to. da nI bilo prav, kar ste o sinom storili no- coj. Nimam pravice vam reči jaz sam v rani mladosti prav tako hodil po materinem naročilu klicat očeU v gostilno. AU, pojdite domov. Veste, moj oče je mnogo pH. Zdaj me pa poglejte, kaj je posUlo iz mene. Baraba, boste rekli in jutri vas bo sram, da ste me sploh poslušali, takšnega raztrganega, zapuščenega brezdomca, ki se ga drže ares-tantovske uši. A, tudi jaz pijem, po očetovi poti grem in ali veste, kako je moj oče umrl? Na pragu naše hiše se je zgrudil, pijan, zadet od kapi, in moja mati ni pustila, da bi ga položili v njegovi lastni hiši na mrtvaški oder. Ni. česar ne rečem o vas, bog ne daj« o sebi govorim. Oče je strašno pil in me Ukole podil domov iz gostilne, da me je potem mati doma pretepla na smrt. Kaj pa sem bil jaz kriv tistikrat vsega tega, vseh teh prepirov, zdražb, pretepov, maščevalnosti in sovraštva med možem in ženo? Pomislite vendar, da takšhe reči otroku zastrupijo ne samo mladost, vse življenje mu zagrenijo in ze užaljenih lic in d« mu potegne preko čela, 8 tisto ljubečo, toda že davno pozabljeno jn zavrženo krej Kajti ali nima vendar sina ali se ne izteka njegovo iivl počasi, iz let v leta v sinovi dočnost?- Vprav tole uro m ga samospoznanja ter pon ga, odkritega kesa je iskal bi ves U čas. Noccjmubo lahko, brez vsakih očitkov "Odpusti!" In v kesanju je vendar kos novega, prerojenega nja. Ali ste že naročili "Prosveto"? Podpirajte svijl l.lstm In PALANDECH S TUGOSLAV AMERICt 5 HADIO BROADCAST i \t r> S.ilimla), j I« I H \ S I A I"ION W H 11 < i.ASSK AL and KOLK Ml TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vsbiU sa veselice in shode, visitnice, časnike, | koledsrje, leUke itd.' v slovenskem, hrvsUkem, slovaiken, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJ»J, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ Va« pojasnila daj« vodstvo tiskarn«.—Can« am«rns, ualjsko dslo r* Pišite po informadjaspa naakrr: SNPJ PRINTERY 2657-5» SO. LAWNDALE AVENUE Tel R~4w.II 4904 CHICAGO. ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO ' Po sklepu u. redne konvencije se lahko nsrofl na list Pr«"*'* prišteje eden. dra. Iri. štiri ali pot članov ii ene družine k ni ni. Liat ProavoU stane aa vae enako, sa člane ali neflsne $«••' eno letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri aae»»entu »l tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI riroks. n*. ■ Jo list predrag sa člane 8NPJ. Uat Pronreta Je rs*a ls»