« stev. 215. v žitrtifc 8» i¥|inti 1915« Letnik XL Izhaja vsak dao, tudi ob nedeljah in praznftlk, ob S zjutraj* tMldaHhro: Ulica Sv. FranCUka Aiifltega S 30, L nadstr - Val dopisi naj m pošiljajo uredništvu Usta. Nefranklram pisma se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. IadaJsteJt In odgovorni tuednik Štefan Godina. Lastnik konsord) Msti .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrege a trejenhc poroftvom ? Trstu, ulica Sv. FmnOJka AaHkeja ftL 20L Telefon erednifitva In uprave fter. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto . . .....K 24.— Za rol ....................lira bi mesece................. — la nedeljsko Isdajo za celo leto........5.20 za pol leta.............• . . . 2.60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev. zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vrta. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 via. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . , i— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poiiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno ie upravi .Edinosti'. — Plača ln toži se v Trstu. Uprava in lnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančUka Aslikega Št 20. — PoStnohranllnični račun št 841.652. Rusi nadaljujejo z umikanjem med Vislo In Busom. - Napredovanje Nemcev na Ruskem. - ObkoUevanje lomže. - Tudi pri Ostrolenkl Izsiljen prehod tez reko Nore«. - No zapadnem boflifo nKesar novega. Napadi Lahov pri ZtHini in Polazzu zopet odbiti. - Ha koroškem in tirolskem mejnem ozemlju artiljerijski boji. Z av sir U sko-raske t a bojlfta. DUNAJ, 4. i Kor.) Uradno se objavlja: 4. avgusta 1915, opoldne. Med Visio in Bugom so se korak za korakom umikajoči Rus! po običajnem načinu postavljali zopet v bran. Severno Du-bienke in Cholma, ob Suinkl in ob liniji Lenczna Nova Aleksandrija je prišlo do hudih bojev. Na nekaterih delih fronte Je sovražnik, da omeji nase prodiranje, izvršil kratke protinapade, a ni mogel vzdržati; bil je vržen in je okoli polnoči nadaljeval umikanje proti severu. Na levem bregu Visle nahajajoči se zapadni del Ivangoroda ie v naših rokah. Nasproti izlivu Radomke na vzhodnem bregu Visle se nahajajoče nemške čete, so zopet napredovale. Med Vladimirjem \Volynskim in Soka-lom so razpršile naše čete en kozaški polk. Jugozapadno Vladimira Wolynske-ga je videti velike požare. V vzhodni Galiciji ničesar novega. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Izročitev nemške ieidmaršalske palice nadvojvodi Frideriku. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Cesar Viljem je povodom srečne osvoboditve Lvova imenoval feldmaršala nadvojvodo Friderika za pruskega generalfeldmaršala. Danes je cesar Viljem j>osetil nadvojvodo, da mu osebno izroči maršalsko palico. — Kraj, kjer se nahaja armadno vrhovno i oveKstvo, je bil tern povodom bogato okrašen z zastavami. Prebivalstvo je priredilo zvestemu zavezniku viharne ovacije. Pozdravljen spoštljivo po nadvojvodi Frideriku, ki je imel uniformo pruskega generalfeldmaršala, je cesar Viljem izročil v krogu generalitete s kratkim, pretresljivim nagovorom nadvojvodi umetno izdelano maršalsko palico. Nadvojvoda se je ginjen zahvalil pri nato sledečem obedu s kratkim nagovorom, v katerem je o-značeval maršalsko palico kot simbol one edinosti, ki se ji imamo zahvaliti za dosedanje uspehe in ki nam garantira končno zmago in časten mir. Nadvojvoda je apostrofira! s prisrčnimi besedami ponosno nemško brambno silo in je zaklical na čast njenemu najvišjemu vojskovodji trikratni vhura!« Cesar Viljem se je zahva-IjevaJ in se spominjal v toplih besedah odkritosrčnega spoštovanja svojega pre-vzvišenega prijatelja in zaveznika, cesarja Franca Jožefa, in je zaklical avstrijski armr.di in njenemu najvišjemu vojskovodji trikratni »Hoch!« Po obedu je imel cesar Viljem cercle, nakar se je prisrčno poslovil od feldmaršala nadvojvode Friderika in_se je nato po skoro triurnem mudenju pri armadnem vrhovnem poveljstvu vrnil domov. I ovstrijsko-ifalijaBskeoa bojišča. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. avgusta 1915. Na Goriškem je bilo v noči 3. t m. na robu planote zopet odbitih več posamičnih italijanskih napadov, tako južno Zdrav-ščlne in vzhodno Polazza, kjer )e sovražna pehota napadla dvakrat z bajoneti, a |e bila obakrat odbita s težkimi izgubami. Dne 3. avgusta popoldne so poskušali Italijani ob deževju In megli po srditi topovski predpripravi zopet nov napad na PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xaviar d« Montćpia — Ali niste videl ravnokar?... je vprašala Pivoine in pokazala ono stvar v vodi. — Seveda sem videl, — je odgovoril. — Bila je ženska.... — Da. — Ki se je hotela utopiti — Najbrž, ker jej je tako všeč. — O. rešite jo! — Kako pa? —Plavajte za njo! — Ali mislite, da sem koder?,.. Hvala lepa, voda je premrzla zame! — Plačam vas zato. — Koliko mi daste? — Kolikor hočete. — Torej sto frankov? naše postojanke na Mor*te del Sei Busi. Tudi ta napad je bil odbit. Na koroškem in tirolskem mejnem o-zemlju je prišlo v posameznih oddelkih do živahnejšega delovanja artiljerije. --Proti CellcHikofiu odposlana italijanska pehota se je umaknila, ker je bila obstreljevana od lastne artiljerije. Na zapadnem pobočju višine je bil napad dveh sovražnih stotnij proti mejnemu mostu južno Schluderbacha in močnejši napad na Col di Lana (Ziuchenstein) odbit. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hoier, fml. Porodio Cadome. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: (Poročila sovražnih generalnih štabov): , Italija, 1. avgusta. — V Val San Pe-legrino (Fleimska dolina) je sovražnik 30. julija obnovil z močnimi silami že 28. julija izjalovljeno ofenzivo proti naši postojanki na Costabelli. Kljub podpiranju po artiljeriji so bile tudi tokrat tri sovražne kolone popolnoma odbite. Severno odtod, v oddelku Buchenstei-na, so poskušali sovražni pehotni oddefki 29. julija zvečer z nenadnimi napadi zasesti Cima di Pescoi in Sasso di Mezzodi. Naše čete so pregnale sovražnika. Na Koroškem je imel dne 30. julija drzni načrt, da se prežene sovražnika s For-celle Cianalota v vzhodno smer te višine, srečen rezultat. Naša pehota se je z velikim elanom polastila strelskih- jarkov in prelaznih višin in je v bajenernem boju ujela 105 mož. med niimi 7 oficirjev. K dobremu uspehu akcije je pripomoglo mnogo tudi sigurno streljanje naših težkih baterij, ki so najprej razrušile sovražne strelske jarke in nato vsled povišanja strelske daljave zabranile sovražniku, da bi pošiljal ojačenja. Na kraški planoti je izvršil sovražnik v noči na 31. t. m. srdit napad na naše desno krilo v oddelku Monte dei Sei Busi, a je bil odbit ob težkih izgubah. Močna sovražna kolona je bila na pohodu iz Devina v Doberdob razkrita od naših opazovalcev, obstreljevana nato u-spešno po naši težki artiljeriji in z oči-vidiu težkimi izgubami potisnjena nazaj. Čez dan se je nadaljevala naša ofenziva. Zavzeli smo zopet nekaj strelskih jarkov in ujeli 346 mož, med njimi 14 oficirjev. Iz italijanske armade. LUG ANO, 3. (Kor.) V bojih ob Soči sta bila težko ranjena tudi generalna majorja grof Trembi in Amadei. Očividno vzpričo velikih pomanjkljivosti v sanitetni službi italijanske armade se je izvršila izprememba na najvišjih poveljniških mestih sanitete. Italijanski ranjenci in avstrijski ujetniki. LUGANO, 3. (Kor.) Ranjene italijanske vojake prevažajo, ne oziraje se na veliko vročino v avgustu, v Sicilijo. Avstrijski ujetniki so bili odpeljani iz Li-vorna v koncentracijsko taborišče na neki otok.__ Italijanski „aspelT. D u n a j, 2. avgusta. Italijansko vojno poročevalstvo si je v polnem obsegu prisvojilo Mefistov recept: »Ker tam, kjer pojmov nedostaje, beseda se pojavlja pravi Čas*. Neprestano se javljajo deloma »dobri«, deloma »hitri« napredki na kraški planoti, toda »zemljepi- Da, da, samo podvizajte se! — Toda denar naprej. — Tu imate____ Pivoine je vrgla možu svojo denarnico. Pobral je denarnico in jo počasi odpl-hal. Bilo je v njej sedem ali osem zlatnikov. — Hvala, madame, — je rekel delavec, — sedaj pa boste tudi nekaj imela za svoj denar. Pivoine se je bala nekaj časa, da bi jo oni človek opeharil za denar in pobegnil, ne da bi storil, kar je pričakovala od njega. Toda zmotila se je. Možakar sicer ni bil ravno velikodušen, bil pa je vsaj pošten. Slekel je suknjič in ga vrgel na tla. Potem je odložil čepico, nato hlačnike in črevlje ter je, samo v hlačah in srajci, skočil v vodo. — Vendar! vendar! — je pošepetala F^ivoine. Med onimi pogajanji je namreč že minila več kot minuta in na modrikasti po- snih pojmov«, ki bi se dali lahko natančno označati na obljudeni planoti s krajevnimi imeni, pa le ni bilo nikjer. Toda ta za vojno na suhem zelo praktična, seveda samo napram »zemljepisno indoletnemu« prebivalstvu uporabljiva metoda pa se ni dala kar tako tebinič me-ninič prenesti na pomorske dogodke. Otoki, otočki, da, celo čisto majhne kleči imajo svoja imena, in tako se pač ne more poročati o pomorskih podjetjih proti neimenovanim otokom in otočićem, ker bi bilo to preveč celo za slovito nepoznanje ze-mljepisja latinskega plemena. Ker so pa v Italiji neobhodno potrebovali pomorskih uspehov kot bodrila proti imenom neprijetnega spomina: »Cittš di Ferrara«, »Turbine«, »Medua«, »Amalfi«, »Garibaldi«, so si poiskali za to samotne otočiče in kleči. Tam je bilo mogoče izvršiti junaška dela in sporočati občinstvu, da so bili napadeni otoki in zasedeni. Treba je bilo le še nekoliko domišljije, ki je računala z zemljepisno nevednostjo občinstva, pa so nastale iz teh otokov in kleči važne orožarne, pomorskostrategične pozicije itd. Mojstrsko delo te vrste »zemljepisne pretvorbe« je 29. julija v našem časopisju objavljeno poročilo italijanskega admiralskega štaba s 26. dne meseca julija. Vprašanje je le, kje je bilo začudenje večje: v Italiji o sporočenih uspehih, ali pa pri nas o velikanskem poročanju važnosti, ki ste jo naenkrat dosegia dva daleč zunaj v morje pomaknjena otoka, ali bolje, otok in kleč. Tako je dalo italijansko poročilo po drzovitem napadu združenega itaiijansko-francoskega oddelka brodovja razrušiti »resurzno postajo za podvodnike in aeroplane« na otoku Lastovi, kar je imelo dve dobre strani: prvič ni bilo treba velikega napora, ke na otoku Lastovi — naša mornarica pozna ta otok kot najubožneši na resurzah med vsemi dalmatinskimi otoki — sploh ni bilo kaj razruševati. drugič pa, ker je bilo mogoče francoskemu brodovju, ki se je udeleževalo tega podjetja z dvema torpedn+ma ladjama, »Pissonom« in »Magonom«, splesti poceni in po potopitvi »Gambette« tako potreben lovorjev venec. Ker se pa hočemo strogo držati resnice, je treba odkrito priznati: Na otoku Lastovi se res nahajajo »vojaški objekti«, namreč poštnemu prometu rabeči brzojavni kabel in lopa, v kateri je majhen oddelek črnovojnikov, kot straža kabla, do pred kratkim živel mirno nemoteno življenje, dokler ga ni motilo v njem italijansko-francoska težnja po slavnih činih. Navzočnost resurzne postaje za podvodnike in aeroplane, ki jo Je ugotovil na otoku Lastovi italijanski poset, ni pač nikogar presenetila prijetneje, kot na3o mornarico, kajti gotovo je zelo prijeten občutek, če se odkrije, da je Človek bogatejši kot pa misli sam. Toda še bogatejši neprostovoljni komunike pa je oni del poročila, ki govori o za-sedenju »otoka« Pelagoze, ki je postal zgodovinsko slaven že po prosiulih junaštvih francoskega brodovja prošle jeseni. Ta otočič, ki ima 0 ' 1, ali natančneje 0 f 08 štirijaškega kilometra, leži daleč tam sredi Adrije. Na otočiču se nahaja svetilnik, ki ima pred vsem nainen, da se ladje, ki mislijo, da so na odprtem morju, v temnih nočeh naenkrat ne zalete v kleči. Na tej skalnati kleči, katere važnost se najbolj kaže v tem, da niti ni s kopnim zvezana z br- vršini Sene ni bilo videti nič več. Mož je bil izboren plavač in vsak sunek ga je ponesel par korakov dalje. Kmalu je bil tamkaj, kjer se je truplo utopljenke prvikrat pokazalo na površini. Nato je zaro-nil v vodo. Dokler je bil pod vodo, ste Pivoini in Ani skoraj prenehali utripati srci. Prišel je pa kmalu zopet na površje, toda praznih rok, in je plaval nato sem-tetrja ter preiskaval površino vode. Plaval je dalje, toda njegove kretnje so bile že mnogo počasnejše in neokretnejše; voda je bila mrzla in to mu je jemalo moči. Samo še ena minuta in ne bi bil mogel upati več, da bi rešil nesrečnico, ki si je iz neznanega vzroka hoteia vzeti življenje. Posreči pa ta minuta ni bila brez u-speha. Ko je plaval še nekoliko dalje, je zagledal naenkrat nekaj belega, ki je prihajalo na površje vode. Bila Je utopljenka. Napel Je vse svoje moči, pograbil plavajočo obleko in jo potem z naporom vseh sil porival proti bregu. zojavom, se je nahajalo šest svetilniških paznikov, ki so živeli tamkaj pač precej žalostno življenje, odkar so se njihove rodbine po izkušnjah ob francoskem napadu prošle jeseni preselile v manj izpostavljene kraje. Sedaj pa sporoča poročilo italijanskega admiralskega štaba svetu: »Otok Pela-goza je bil bombardiran, in potem, ko je bila ujeta »posadka«, ki se je skrila po številnih zasekah fn duplih na otoku, tudi zaseden.« Kako lepo, kako junaško se glasi to! Toda naj povemo tudi tu vso resnico: Ali je iz šestih neoboroženih ljudi sestoječo posadko bistveno podpirala v njihovem odporu tudi koza in morda nekaj kokoši, ni znano; stvar je dvomljiva, ker je četero-nožni in pernati del »posadke« zapadel kot trofeja že francoskemu zmagovitemu pohodu; zanikati se pa stvar ne da. Ker so se Italijani na tej kleči po domače ugnezdili in zgradili brezžično brzojavno postajo, je bil Čin vljudnosti, da se vendar pogleda enkrat, kako si gospodje preganjajo čas tamkaj, in tako Je prišlo do po-seta 28. julija, o katerem so nadaljni podatki v našem uradnem poročilu. Srečna Pelagoza! Na 0 ' 08 kilometra imaš že — bivšo — brezžično brzojavno postajo, strelske jarke in druge naprave svojih »osvoboditeljev«. In v poročilu italijanskega admiralskega štaba narasteš polagoma do velikosti in pomena Irske. Da bi potem seveda v Adriji ne imela več prostora — no, to nič ne de, da se to spozna, pač ne zadostuje zemljepisno znanje prebivalstva »zveste zaveznice«, torej rasti in procvitaj v italijanskih poročilih, ki vsaj v domišljiji dosegajo uspehe. Z nsmSko-ruskega bojišča. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. avgusta 1915: Vzhodno bojišče. Na zasledovanju umikajočega se nasprotnika so dosegle naše čete včeraj o-zemlje pri Kupiških (vzhodno Ponjewie-ca). Severno Lomže so bili Rusi potisnjeni v sprednje obrambne postojanke trdnjave. Vzhodno- in zapadnopruski polki so zavzeli še ostale, po poljskih utrdbah zavarovane prehode čez Narew pri Ostrolen-ki ln sicer po najsrditejšem odporu. Ujetih je bilo več tisoč Rusov in uplenjenih 17 strojnih pušk. Tudi tu smo pričeli z zasledovanjem. Pred Varšavo so bili Rusi pregnani iz postojanke pri Blonjah v zunanjo utrjeno linijo. Armada princa Leopolda bavarskega že napada trdnjavo. Jugovzhodno bojišče. Napad nemških delov Woyrschove armade, ki so prekoračile Vislo, napreduje. Avstrijske čete te armade so v posesti za-padnega dela trdnjave Ivangoroda do Visle. Proti zveznim armadam generalieldmaršala Mackensena je poskušal sovražnik tudi včeraj ustaviti zasledovanje. Bil je pri Lenczni, severovzhodno Cholma in zapadno Buga vnovič potolčen. Od danes zjutraj naprej se premagani sovražnik med Vislo in Bugom umika splošno v severni smeri. Tudi pri Uščiluku in južno odtod se sovražnik umika. Vrhovno armadno vodstvo. Bil je skrajni čas, kajti ko je dospel do brega, je bil ravno tako bled kakor utopljenka, ki jo je držal v rokah, in če bi bil ostal še nekaj minut v vodi, bi bila reka odnesla s seboj dva mrliča namesto enega. V tem sta Pivoine in Ana v spremstvu sluge po stopnjicah, ki vodijo z nabrežja k reki, prišli tja doli k vodi in sicer ravno tedaj, ko je plavač z rešenko stopil na suho. Pravimo »rešenko«, toda kazala ni čisto nič življenja. Bila je" smrtnobleda, nezavestna in široko odprte oči so bile o-steklenele, kakor da je mrtva. m. Mignonne in Karel. Pivoine in miss Ana ste, kakor rečeno, stopili k truplu utopljenke, ki ga je njen rešitelj položil ua pesek ob vodi. — MoJ bog, kako mlada Je Še! — je vzkliknila Pivoine sočutno. — In kako lepal — je pristavila Ana. Francosko časopisje o dogodkih na Poljskem. PARIZ, 2. (Kor.) Časopisje je presenečeno vsled razvoja dogodkov in bitke na Poljskem. Opustitev železniške proge Lublin—Cholm po ruski armadi, prekoračenje Visle po avstrijski in nemški armadi severno Ivangoroda, označujejo skoro vsi časopisi kot odločilen moment, ki sili Ruse, da se umaknejo do Bresta—Litovskega. Časopisje že razpravlja o posledicah izpraznitve Varšave in meni, da bo to pri nevtralcih vplivalo ugodno za centralni državi, kar je vsekakor znaten uspeh centralnih držav. Vrh tega se bo razpoloženje na Nemškem dvignilo §e bolj. Obupana »Morning Post«. LONDON. 4. (Kor.) »Morning Post« piše v uvodnem članku: Dočim je bila Rusija potisnjena iz Poljske, smo bili mi v defenzivi in smo pustili, da se je sovražnik koncentriral na vzhodu. Sedaj ne moremo pričakovati, da bi Rusi preprečili koncentracije Nemcev na zapadu. Francija trpi mnogo. List ne meni, da bi se Francija zmenila za nemške mirovne pogoje, želi pa, da odpade vzrok, ki bi prisilil Francijo k separatnemu miru in smatra v to svrho za edino rešitev uvedbo brambne dolžnosti. »Norddeutsche Allgemeine Zeltung« o govoru Sazonova. BERLIN, 3. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pravi o govoru Sazonova: Vojna napoved Nenčije ni izzvala evropske vojne, ampak mobilizacija celokupne ruske armade, s čemer so bila dozdevna prizadevanja, da hoče Rusija o-hraniti mir, najodločneje dernentirana.Napadi Sazonova na čast nemške armade in mornarice teh ne morejo razžaliti, vendar pa je potrebno precej ciničnosti, ako se upa vlada, ki se poslužuje vislic, na-gajk in Sibirije kot pomožnih sredstev svoje vladalne umetnosti, na tak način napadati tujo čast. Vojna, je rekel Sazo-nov, je ustvarila probleme, o katerih smo julija 1914 sanjali le iz daljave. Sanje ruskih politikov pa so, kakor nekdaj, tudi sedaj osvojitev tujega ozemlja in podjar-mljenje tuijh narodov. Ce bi se sanje Rusov, posebno glede Carigrada, kedaj izpolnile. potem gorje balkanskim narodom. Tudi vzgled Italije bo komaj zapeljeval k ix)snemanju. V nezaslišano krvavih bo-iih gineva sedaj italijanska mladina na o-nih mejnih ozemljih, ki bi jih zamogla dobiti Italija brez prelivanja krvi. Nemčija pričakuje mirno, oprta na svojo pravico in dober meč, nadaljevanja tega velikanskega boja, ki bo streznil tudi one ruske kroge, ki danes brez poznanja pravega položaja nazdravljajo onim, ki so jih spravili tjakaj, kjer so sami sedaj. Z zapodnefta tojlfta. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. avgusta 1915: Zapadno bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Torpedirani parniki. LONDON, 3. (Kor.) Angleški parnik »Ranza«, 2320 ton, je bil potopljen. Devet mož posadke je bilo rešenih po holand-skem parniku »Prinz Williem«. PETROGRAD. 3. (Kor.) Generalni štab poroča: V Severnem morju je potopil an- — Ali je še živa? — je vprašala Pivoine. — Po pravici povedano, se mi zdi, da je že mrtva, — je dejal možak šklepetaje z zobmi; — toda nič ne de, če poizkusite, da bi jo spravili k zavesti. Jaz pa moram gledati, da pridem domov, ker me prokleto zebe in sem si pri tej stvari gotovo nakopal mrzlico, kar je baje zelo nezdrava — Hvala vam za to, kar ste storil, ljubi mož, — je rekla Pivoine. — O, ni se vam treba zahvaljevati, — je odgovoril, — plačala ste me že naprej in zaslužil sem samo svoj denar. Po teh besedah je odšel. Pivoine in Ana ste se spogledali. — Kaj naj storive sedaj? — je vprašala Ana. — Ubogo dekle vzameva s seboj v moje stanovanje in jo poizkusiva zopet oživiti. — Seveda, toda lahko nama umre že medpotoma, če že zdaj ni mrtva, česar se skoraj bojim. Strri'i H. »EDINOST* štev. 215. V Trstu, dnt 5. avgusta 1915 Kleški podmorski čoln velik transportni! parnik. Kak».r doznava \Volifov urad, gre tu^ za parnik. ki ga je biJa mornarica provi-zorično vzela v uporabo. Nemška letala na Francoskem. PARIZ, 3. (Kor.) Kakor poroča »Matin«, je ;rajal letalski napad na Nancy tričetrt ure. Dosedaj je bilo naštetih 15 mest, kamor so padle bombe. PARIZ, 3. (Kor.) Kakor poroča Temps, se ic p? javilo te dni več letalcev nad Lu-nev iiom, ki s« vrgli 12 bomb, ki pa so povzročile le stvarno škodo. Angleške izgube. LONDON, 3. (Kor.) Današnji seznam o izgubah izkazuje 14 oficirjev in 1600 mož. Prepoved izvoza premoga iz Anglije. LONDON, 3. (Kor.) Izvoz premoga na vse kraje inozemstva, izvzemši angleških kolonij, je bil prepovedan. Brzojavka guvernerja in poveljnika kolonijalnih čet Nemške Zapadne Afrike. BERLIN, 3. (Kor.) (Woifiov urad). Gu-verncr Nemške Zapadne Afrike, dr. Seitz, in poveljnik obrambnih čet. podpolkovnik hranko.. sta po posredovanju podanika Združenih držav Severne Amerike poslala ctsarju sledeče brzojavno poročilo: Vašemu Veličanstvu, najpokornejše javljava, da sva bila primorana, da sva ostair.k pr! Korabu, med Otavijem in Tsu-nebom, od sovražnika z mnogokrat močnejšimi silami obkoljenili obrambnih čet v moči okroglih 3400 mož predala Bothi. Vsak izgled na uspešno obrambo je bii iz! iiučen, ker smo bili, ko je bil sovražnik zavzel kraje Otavi, Saub, Grebtfon-tein, Tsuneb. Adnabutoni, odrezani od r.a-šl iirokrbovalne iaze in je bil vsak poizkus predora vzpričo onemoglega stania Krni. ki že nekaj mesecev niso dobivali o\ -a. nemogoč. Vse osebe rezerve in črne vcjske, tudi vojni ujetniki Južne Afrike se odpuste, da se povrnejo na svoje far- za trgovino Panatana. v katerem izjavlja, da vladna naredba o mobilizaciji industrije nima vrednosti, dokler se ne posreči rešitev vprašanj brezposelnosti in izseljevanja. Grenki neuspeli narodnega posojila še ostreje osvetljujejo razlogi, ki se navajajo v pojašnjenje tega neuspeha. Tako opozarja publicist Cabrati v nekem članku v »Secolo« na izjave mnogih industrijalcev, da nimajo na razpolago denarja, da bi podpisali posojilo, ker jim vlada dobav sploh ne plačuje, ali pa samo z zadolžnicami. Kako nizko se ceni sposobnost vlade za odstranitev raznih težkoč, je razvidno iz postopanja rim-sih nacijonalistov, ko govore o ustanovitvi privatnega odbora za rešitev dobave municije. Vztrajajo pri tem vkljub oporekanju resnih listov, izjavljaoč, da ne morejo imeti nikakega zaupanja v državno inicijativo. Jako porazno je deloval popravek, ki ga ie morala vlada dati z ozirom na žetev žita. Poprej je minister za poljedelstvo objavil rezultat precenitve žetve, po katerem se je računalo, da je 56 milijonov dvojnih metričnih stotov žita, pak da je tako oskrba Italije s kruhom skoro popolnoma neodvisna od dovoza od zunaj, sedaj pa izjavljajo uradno, da bo radi zadnjega deževja vsaj za deset milijonov metričnih stotov manje žetve. To pome-nja, da se potrebščina žita tudi v prihodnjem letu ne bo mogla pokriti od žetve v Italiji. Grenka tolažba je, da bo Angleška pripravljena prepustiti Italiji del argentinskega žita, ki ga je kupila, ako se pomisli, da pride Italija s to milostjo še bolj v odvisnost od Anglije. Bo raste yssii. Bog daj, da bi bilo tako! Pod naslovom „Ita'ianske aspiracije na Dalmacijo'' je priobčil g. Anton vitez Vuković, član gosposke zborn ce, v dunajski „Neue Freie Presse" član k, v katerem povdarja na podlagi zgodovinskih in etnograučnih razlogcv, da je pohlep Italije po Dalmaciji — „norost*. i:.- in k svojim poklicom. CastnikT obdr- j ^ec naglasa na koncu svoje uverjenje, da /.L < rozia i K. ne ar se na častno besedo ta vojna ne Ie Dalmaciji, marveč vsem našim ' > y i; * -1 • u::' gibajo \o koloniii. Aktiv- primorskim krajem zagotovi lepo in t hra ha četa. močna še okrog 1300|^f J " b o dj) C n o s^t v tej m o n a r- ž. obdrži puške ter se koncentrira na lal na nu kraji*, ki se ima šc določiti.« S turških bojišč. CAPIGRAD. 3. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Kavkaška fronta. Naša gibanja v smeri proti Tukadu so uspešna. Zasedi! srro postojanko Kildigiedigi, severno Tj-kada, ka:-or tudi gorski greben v okolici. Kotlina M uraužaj se nahaja v naši posesti. Sovražne čete severno KHdigj^digi so se umikale v velikem neredu. Darda ne fska fronta: Lokalno streljanje. ATENE, 3. (Kor.) Iz Mitilen se poroča, da pripravljajo zavezniki velik napad na maloazijsko obrežje nasproti Mitilen, ker ?e napredovanje na Galipolskem polotoku izključeno. PARIZ. .3. (Kor.) Petit Parisien« poroča iz lka in Italija. Glasom neke vesti i z Bukarešte javlja Seara« iz Aten, da tamošnji listi naglašajo ostro navzkrižje med Grško in Italijo. List »Athenai« izjavlja, da Grška ne more mirno dopuščati italijanskega z a sedenja slovanskega ozemlja. ker bi sicer Srbija, odrezana od Jadrana. iskala izhoda do morja preko Soluna. Italija pa da ne more Grkom odpustiti, ker so odklotiili vstop v balkanski bi A, vsled česar da je osvojitev Dardanel postalo iluzorno. Za Dardanele je Rusija obljubila Italiji Albanijo^iii Epirf Rečeni list opozarja Italijo, da so njeni poizkusi osvajanja na Balkanu breznadni, ker nobena balkanska država ne more dovoliti italijanskega imperijalizma. Gospodarske neprilike Italije. »Politični korespondenciji« pišejo od meje: Nepovoljna slika, ki jo že v prvi fazi vojne pokazuje gospodarski položaj Italije, deluje še oorazneje na javno mnenje v Italiji, nego to. da ni tistih vojnih uspehov, ki so si jih obetali! Rimski mestni svet je sklenil sedaj resolucijo proti brezposelnosti med delavstvom, ki postaja vedno večja. Resni pomen tega vprašanja se vidi tudi u nekega članka prejšnjega ministra hiji, „v lateri di hočeftio živeti in umreti in v kateri se v interesu države nadejamo tudi velikega narodnega ra^ v o j a". Friznavanja, ki jih treba dobro beležiti. Neki dlan gosposke zbornice konstatuje v dunajski > Information«, da na posledicah sedanje vojne trpe direktno najbolj trije avstrijski slovanski narodi: Poljaki, Ma-lOrasi in Jugoslovani. Med drugim piše: Našim jugo - vzhodnim kronovinam, v katerih bivajo skoro samo Slovani, je prisojena ista strašna usoda (kakor te-ritorju Poljakov in Malorusov), ker hoče trosporazum žrtvovati južnoslovarrske teritorije, s čemer je vzbudil pozrešnost Italije po teh deželah in je zato vojna zajela tudi te meje. Rusija se je s poizkušano prodaio južnoslovanskih interesov pregrešila proti južnemu in proti skupnemu Slo-vanstvu tako, da tega ni možno nikdar več popraviti.« — In dalje: »Tudi Rusov ne fc<: soditi po njihovih lepih besedah od nekdaj, marveč po njihovih dejanjih od včeraj in danes. Slovani Avstrije so v prvem vojnem letu izpoznali svoje prave prijatelje in sovražnike in vedo, kako se ruska zagotovila prijateljstva izpreminja-jo v dejanja.« — Dobro — zabeleženo bodi z opravičenim našim pričakovanjem, da bodo merodajni krogi iz gori označenega principa — da dejanja odločujejo in ne besede — praktično izvajali logični zaključek. Posebno treba zabeležiti konstatacijo. da Italija steza roko po slovanskem teritoriju in da na ozemlju, ki tvori južno - zapadno bojišče, prebivajo skore sami Slovani!« Pridodali bi le še, da južno slovanske čete branijo te meje z junaštvom. ki je slavi tudi naše vojskovodstvo in ki vzbuja vseobče občudovanje. Pričakujemo torej opravičeno, da se bo to junaštvo priznavalo in vpoštevalo tudi v bodočih časih. Padel je na bojišču pri Delatynu v jugovzhodni Galiciji, Rudolf Porenta, sin c. kr. carinskega revidenta v Trstu, g. Davorina Porente. Užaloščeni rodbini naše najiskrenejše sožalie. Urad za vojno oskrbo nam piše: Minulo je leto, odkar je urad za voino oskrbo začel s svojim delovanjem in je torej to pravi trenutek, da se ozremo na njegovo dosedanje delovanje. Od prvega začetka je tvorila skrb za vojake na bojišču eno glavnih nalog, ki si jih je stavil ta urad, in iz tega razloga kaže prvi letni- zaključek silne, v velikansko sezojoče številke. Vojski na bojišču je bilo tekom tega leto poslanih milosrčnih darov za kakih 8,250 tisoč kron. Velik del tega so bili darovi v denarju, blagu in drugi darovi, dočini je urad sam izdal v ta namen nič manje nego 4,250.000 kron. Poleg zneskov za milosrčne darove so se dajale podpore ranjencem, invalidom in pripadnikom vpoklicanih vojakov ter vdovam in sirotam padlih. Končno se je dal še znaten znesek vojnemu ministrstvu na razpolago za vdove in sirote. Mali narodi. O tem za nas življenskem vprašanju piše" profesor na češkem vseučilišču v Pragi dr. Fran Mareš v svoji knjigi »Ljudska prehrana v luči psihologije« : »Mali narodi se navadno ne pregre-šajo, so brez napuha in gospodstvaželj-nosti. To morda ne toliko iz prirojene čednosti, vsekako pa vsled nezadostnosti surpve moči. Tako prihaja narod mnogo preje do čednosti, ker išče v pravičnosti opore. Najvišje ifleale goje vsikdar ravno mali narodi. Kolikor šibkeji je kak narod po številu, tem naobraicne)! morejo biti njega najširše plasti. Tak program so po- stavili češkemu narodu njega buditelji in temu programu ostaja narod tudi zvest. Problem malega naroda je kulturen problem, ki ga ne moreti rešiti ne moč, ne nasilje. Ce mal narod stremi po dosegi višje kulturne stopnje, po zboljšanju svojih življenskih pogojev, po udušenju sovraštva in srda, po zvestobi in pravičnosti, potem se nima ta narod ničesar bati. Ravno iz malih narodov more priti sprava, kakor je to pri otrocih — in s tem zadobivanje posvečenja tudi pred velikimi narodi. Bojazen, da ne bi sovraštvo in be-snilo. ki ravno sedaj vladata nad svetom, uničila našo ljudsko kulturo — le sedaj važneja, nego skrb za prehrano. Na posvetovanju o prehrani naj te besede sli-čijo molitvi pred in po jedi, ki je naši stari poljedelci niso nikdar pozabljali---- Pretiravanje cen. Prejeli smo s pristojne strani: V zadnjem času se je pogosto-ma v časopisju in tudi drugače priporočalo kmetskemu prebivalstvu, ki se hoče i-zogniti kazenskemu zasledovanju zaradi pretiravanja cen, naj pri prodaji svojih poizvodov sploh ne nastavlja cen, temveč naj kupca samo vpraša, koliko hoče dati za blago, in naj potem ne sklepa kupčije, če ponujena cena ne odgovarja njegovemu mnenju. Za prestopek pretiravanja cen se smatra tudi, če prodajalec ne proda prej blaga, dokler se mu ne ponudi očitno pretirana cena, ki jo hoče doseči, in je že bilo več ljudi, ki so tako ravnali pri kupčiji, občutno kaznovanih ne samo z denarno globo, temveč tudi z zaporom. Pa tudi oni, ki bi nagovarjali ljudi, kako naj pretiravajo cene, se izpostavljajo nevarnosti, da jih bo zasledovalo kazensko sodišče in jim naložilo posebno tedaj ostre kazni, če skušajo svoj pouk o pretiravanju cen razširjati v širše kroge potom tiska, okrožnic ali pa v govorih na zborovanjih. Zato pristojni činitelji nujno svare vsakogar, naj ne daje in tudi ne uboga takih nasvetov. Prisrčne pozdrave pošiljajo vsem slovenskim rojakom v Trstu, ob obletnici odhoda v voiake iz Pulja:v Josip Cok, Dra-gotin Cok, Ivan Marija Čok, Anton Čač, Andrej Batič. Ivan Lavrenčič in Andrej Čok, vsi L.onjerci. 2ivel naš Trst! Tepeni muzikant. Bi li ne bil to za našega g. Jaka Stoka krasen naslov za šalo-igro? Argumenta ima dovolj: naj Ie po-izve. zakaj je nekdo včeraj dopoldne ob polienajstih udaril 16 letnega pijanista Petra Mušeljna, ki stanuje v ulici degli Artisti št. 3, in sicer s ključem nad desno oko, vsled česar je moral Mušelj na zdravniško postajo. Pes, in mačka, ki ga posnemlje. Babu-derjeva Tereza, stanujoča v ulici della Tesa št. 16, je včeraj ob polidveh prinesla na zdravniško postajo svojo 5 letno Nerino, katero je bil neki pes ugriznil nad levo oko. — Neka mačka pa, ki je hotela najbrže posnemati pse, o katerih je zvedela, kakšno reklamo si delajo zadnje čase, je ugriznila v levo roko 72 letno Marijano Carrarovo, ki stanuje v hiši št. 5 na trgu delle Legna, vsled česar je Carrarova prišla ob štirih popoldne na zdravniško postajo, kjer je službujoči zdravnik njej, kakor prej Nerini Babuderjevi, izžgal in obvezal rano. Pazite na otroke! 4 letni Marij Trani. stanujoč v ulici del Campanile štev. 4, je včeraj popoldne padel in se do krvi pobil na čelu. — Triinpolletni Brunon Lagori, stanujoč v ulici Scussa št. 7, je tudi včeraj popoldne padel in se do krvi pobil na glavi. Prinesena sta bila oba na zdravniško postajo, kjer je zdravnik obema podelil slučaju primerno pomoč. — 10 letni Emil Puntar, stanujoč v ulici Domenico Rossetti. je bil pa zlezel na neko drevo (divij kostanj', s katerega je po nesreči padel in obležal nezavesten na tleh. Pozvan je bil zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatiral, da si je dečko zlomil levo roko, se pobil na čelu in po obrazu in da so se mu pretresli možgani. Podelil mu je najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. 1 XV. izkaz darov, došlili c. kr. namest-ništvenemu predsedstvu' za okrepčevalnico Stanjel-Kobdilj. Aleksander Servadio K 8, Edvard pl. Strudthoff K 25, don Kari Coro-nica, župnik v Sanvicentu K 20, monsignor Just Buttignoni K 20, neimenovan po „Tri-ester Tagblattu" K 10, Paroplovni nad-inšpektor avstr. Lloyda, kapitan Rihard Mayer K 60, Banca Commerciale Triestina K 300, R., M., D., Porenta K 40, Ida Reka-hay pl. Waffengang K 20. — Skupaj K 503. Doslej izkazanih K 9360. — Svota K 9863. Cene raznih žisil u Trstu. (Dne 4.'avgusta 1915.) Moka (pšenična, mešana z rženo) . K 1*60, 2'— kg Moka (za kuhinjsko rabo) .... K — 88 — 96 kg Sladkor..............K 1— kg Meso (goveje) sprednji deli • . . K 3 69, 4 08 kg , zadnji „K • . . 4 32, 4 72 kg Meso telečje...........K 8 —-kg K 2 40 do 2 G0 kg , . . 4.40 do 5.40 kg .....K 12 — kg .... K G-— kg K 7-50 do 8-50 ena K 3-— do 4-— eden . . . K 2-20, 2 40 kg namočena ......... 1*28 kg Riž.................K 3 02 kg Fižol..............K 1'2S, l o2 kg Bob.................K I GO kg Ječmen ••••...«••■•••••. K 2 80 Fižol (atrofiji) vinarjev ••••••• 40, 48 kg Meso koštrunovo Sl&nina (soljena) Gojat, kuhana . . Maslo sirovo . • Kokoši . . • . . Piščanci . . . . Polenovka suha Grah Krompr Paradižniki fiadič Salata ČVsen Čebula Jajca Buče Pesa Malancan« Kumare Koleraba Mleko Oijo (najceneje) — kg .... 32 36 kg . . . . 36 40 kg • 4 do 3 merica • 6 do 10 glava ... 6, 10 glava ... K —-80 kg 18 do 20 komad . . 6, 10 komad • 2 do 3 komad . . 6, 10 komad . Ji do 10 koma i . 3 do 4 komad . . . 56, 60 liter . . . K 2 80 liter Sardele ...............K 176 k; Poslano*) JAVNA ZAHVALA. Podpisani si štejem v prijetno dolžnost, da se tem potom javno zahvalim slavnemu »Pogrebnemu društvu pri Sv. Jakobu« v Trstu, za točno izplačani mi znesek: kron 90.—; ob smrti moje nepozabne soproge Lucije. Ker je šele tri mesece, odkar sem član tega prekeristnega društva, za sv. Jakobski okraj, izrekam srčno hvalo predsedništvu ter želim društvu v bodoče najlepši procvit in napredek. Anton Zidari č, predsednik godbenega društva NDO, — ulica Giuliani št 33. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. Potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, gospod Evan Znidarlič v torek, 3. t. m. ob 3 pop. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil danes, 5. t. m. ob 5'/s popoldne. TfcST, dne 5. avgusta 1915. Žalujoči ostali. Potrtega srca naznanjamo tažno vest, da je naš sin, oziroma brat Rudolf Porenta v starosti 20 let 17. dne meseca majnika t. 1. padel junaške smrti pri Delatvnu v Galiciji. TRST, 4. avgusta 1915. Davorin Porenta, ces. kr. carinski revident, oče. Marija Porenta, mati. Avgust Porenta, odsoten na bojiačn, brat. Mary, Ana, sestri. i\§m murnu zobofiehnik za zobe in ozobj-s. — Popravlja tekem dveh ur. — Nizke cene. Ulšca Totre^te šiv. 28, BI. nadstr. Eu SBKEiSGEaBHHCBSBaSEfiaaBBBB&BBBae S Hito iz lilijiisp miška »upleni | S Eergmona & Cq., Be^in na Labi. Tetschen | 3 uživa vsestransko pnljubljenost vsled svo- 3 jega izborn ga nčinka in dokazani neprekos- b ljivosti za odpravo poletnili mehurčkov in 5 racjonelno negovanje kože In lepote. Na S tisoče zaivalcih pisem. Mnoga odlikovanja! B Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken- 2 pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se ^ po K 1'— v lekarnah, mirodilnicah in par- 3 femerijah. KaTno tako se je obnesla lilijna 9 krema rM a n e r a* (80 stot.) za ohranitev 3 nežnih belih rok. a ZZa&fiSSBBBBBBBBKE Kdo ve kali „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, »lica Boschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev: Iz Pzsprotna: Š'.urm Tomaž 74 let, Šturm Jožefa 36 let, oturm Ivau 3 leta. Iz Doberdoba: 65 družin na Nižje Avstrijskem, Iz Trsta : Jankovič Peter, Kostanjevi C Te režija, Jankovič Než* z 1 otrokom, Holzinger Marija. Madritz Amalija, Corsig Pavla s 4 otroki. Murko Magdalena, Polimante Kiavdija. Iz Oorioe: Il icher Alojzij, Illicher Alojzija, lllicher Marija. IJlichcr Margareta. Is Pu ja: Schmidt Fofenija s 3 hčerami, Miko levič Ana, Oblak Kamila s 2 hčerami, Mikolevič Štefanija. Elobčaver Ivana in sin. I< Oinjana: Delcaro Marijo s hčerko Iz Tolmina : Pavliček Fran, Prešel Marija, Sivec Mihael, Sivec Marija, Matevec Margareta, Krivec Kristina. • » ♦ Tomine Terezija z otroki je ostala v Krasnem. Morda je kasneje vendarle pooegnila. V notranjosti Italije se gotovo ne nahaja. Kenda Jakobova družina iz Starega šela it. 2 iu 59 je deloma ostala doma. Urbančič Frančiška pa je umrla-ne ve m na kakden način. Funis Katarina ir Pierisa se nahaja na Ogrskem : Žilah. bg MMU OGLAS i a bi □□ □□ so računajo po 4 stot. besedo. 1 Mastno tiskane besede se raiu- i naj o enkrat več. — Najmanjša j : pristojbina znaia 40 stotink. : [ □ □ □□ „UmtmM zciuoS proti mm&m rufiarp" na Dunaju, XX, ttzfiergasse št. 4 išče uradnico veščo bruoiskaga In nemšKesa jezika. Prvotna plača K 100 do K 120 na mesec; raste pozneje po službeni prag-matiki. — Pravica do penzije. — Nastop službe takoj. — Prošnje, spisane lastnoročno v hrvatskem in nemškem jeziku je poslati na Zavod na Dunaj. Priložiti je tudi šolska spričevala. Sijemo mMM Kapitalni! m Reki "(Fiume) odda se lepo meblirano sta- haja se v sredini mesta. Električna razsvetljava, voda. kopelj. Pojasni a daje gospa Marija Spetz v isti hiši IU. nad. 500 trgovina in knjigarna sprejme jIUIlUVU KASIRKO. Znanje vseh treh jezikov. Ulica Moiino piccolo 19 (tik kavarne Nuova Yc rk. 3K4 llltffVtffflA sP^eJme takoj pisarja. — Nadaljna lUpUllUVU pojasnila daje otokova trgovina in knjigarna v ulici Moiino piccolu 19 (tik kavarne Nnova York). Hrlfff ROBERTO DE ROTA sprejema od 8-1 ItUlISi v Bagno Romano; od 5—7 v ulici Ban Nicolo 12, IL n. 330 |A«rk ciivffft najboljše tudi kod pijača. Po 48 jesin Vino Tin. liter. Via Scorzer a 7. 331 Slavnemu občinstvu Daznaujam, da ?em _________prevzel na lastni račun ŽGANJARNO v ulici Carradori 18, ter se priporočam za obilen obisk vdani Franc Szolik, bivši vodja A. Turk. 332 ! (Eck-Zsnshaus) v LjubSJani v zdravi, solnčni legi, poleg postaje elekt. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta, s kosmatim doneskom 12.000 K ; čistim doneskem 10.000 K se pod ugodnimi pogoji proda. Glavnica se obrestuje čisto po o'/j0/«-Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 5 JOSIP STRUCKEL B- Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, » in ženske, zeiir, batist in perljiva svila p. za jopice. — Svilenina in okraski zadnje fej novosti, Velik izbor izgotovljenega pe-E rila in na meire, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za-|| vese, trliž po izjemno nizkih cenah. tr' BBIBKill^ 21 ?'i VmInIk fffllMflfM in delavke, tudi iz dežele, ImUJU(U~QcIuVIU sprejme se tak'j za trajno - - - - " ' ' " ulica Pieti * ZOBOZDRAVNIK " v Dr. J. Cermak delo. Oglasiti se vsaki dan od 12-it. 6, IL n., vr. 6. -2, VilMVliAfM prazne vreče od moke in sladkorja po Itlipujsni K 1.40, druge vrste po K 1.2<». — I l Naslov : VEN1CA, ul. Ireneo 4 322 I tamarind, franibua po K 2.20 liter. Proda l| se ▼ ul. Scorzeria 7. 321 Žaklie (vreče) vsake vrste. se le preselil In ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdlranie zobov brezbolecioe. Ploisltiranje. UMETNI ZOBJE. — V počešcenje spomina pokojne gospe Merice Visjanove darujejo nje starti 5 K in nje svak, prožni mojster Josip Vales 10 K. Denar hrani uprava lista. — V počastitev spomina pok. g. Batista darujeta Ant Trobec K 2 in Francek Likon K 2 moški podružnici CMD. Denar hrani uprava. — V spomin pok. g. Batista daruje družina Poljan Šentjakobski podr. CMD. K 4. Srtna hvala ! Usojam si naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem preje« veijo množino krme i RUGGERO GAMBEL Trsi, V. Coroneo, vogal V. delle Acque,