Tigovina z opijem. Opij pridobivajo iz soka še nezreJih makovih glavic. Opij je eden najhujših opojnih strupov ter najnevarnejši sovražnik človeštva. Svetovna potreba opija za zdravniške namene je maJenkostna, znaša na leto le 400 tisoč kg dn tvori le en drobec celotne in tolikanj pogubonosne proizvodnje. Glavno središče za izdelavo t>pija je Azija. Za nas je pojm opij tesno združen z rumenim plemenom, saj so vendar zakotne kadilnice opija na Kitajskem znane celotnemu svetu. Omikano človeštvo je sklenilo razne pogodbe za pobijanje trgovanja z opijem. Društvo narodov ima nalogr, da nadzira razpečavanje opija, pa je imelo doslej bore malo uspeha. Kmalu po zakljucku svetovne vojne jc (rgovina z opijem nekoliko padla, zato pa je v današn.jih dnevih uprav na višku. V Evropi pridelujejo opij v Bolgariji krog 4_C0 kg in pri nas v Jugoslaviji letnih 150 tisoč kg. Veliko znatnejša je pridedelava tega strupa po azijskih pokra.jinah. V, obsegu maloazi.jskega me.ta Sminia prodajo na leto 175 tisoč kg o- pija. V angleški Indiji znaša sedaj produkcija 265 tisoč kg, pred vojno pa 1 milijon kg. Perzijo cenijo na letnih 600 tisoč kg, Ja.poneko le na 13 tisoč kg. iVse omenjene številke se morajo skriti, čepogledamo na Kitajsko, kjer pridelajo opija 15 do 20 milijonov kg. V 'Aziji je trgovanje z opijem pod državnim inadzorstvom. Bobiček iiz prodaje opija je znašal v angleški Indiji 1. 1930 7 milijonov funiov (1-40 milijonov nemških. mark). Nizozem^ka Indija je izkupila za opij v zadnjih 10 letih 36 milijonov goldinarjev (60 milijonov mark)'. V Indokini je Knašal dobiček 11 milijonov dolarjev.