S 5 5 4- 4 A (SO 10 O Z O O OSREDNJA KNJIŽNICA PR.mutfSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ..... Abb. postale I gruppo l>t'Oa 400 UF Leto XXXVII. Št. 108 (10.930) TRST, petek, 8. maja 1981 v Got?uR pri'Go^en^Trefušf od 1? slotembrn PARTIZA^KI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, uovcu pri uorenji irebusi, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pn Idriji, do 8. ma]a 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štsvilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ODPOVEDANA SKUPNA MANIFESTACIJA LAIČNIH STRANK CRAXIJEV POZIV NA CENTRALNEM KOMITEJU PSI ZA OHRANITEV ZAKONA 0 PREKINITVI NOSEČNOSTI Skupna manifestacija bi lahko izzvenela kot izziv KD, čemur so se hoteli izogniti - V vodstvo PSI bodo stopili tudi predstavniki socialistične manjšine RIM — Pozornost političnih strank je v teh dneh posvečena skoraj izključno manifestacijam in razpravam o bližajočih se referendumih, v prvi vrsti o tistem okrog zakona o splavu. Že včeraj se je uradno zvedelo, da ne bo napovedane manifestacije laičnih strank v obrambo zakona 194, zaradi odklonilnega stališča socialdemokratov. Tajnik PSDI, Pietro Longo, je namreč na zasedanju centralnega komiteja svoje stranke pojasnil, da bi taka manifestacija v sedanjem političnem trenutku nujno pomenila «Iaični izziv* krščanski demokraciji, ki bi v perspektivi utegnil povzročiti preveliko napetost že sicer zapletenega političnega položaja. Tako so se tudi vse ostale stranke, skupaj s socialisti, ki so sicer izrazili svečan in zaskrbljen poziv za o-hranitev zakona o splavu, in republikanci, ki so bili pobudniki načrtovane manifestacije, strinjale, da jo je bolje opustiti. V zameno pa bodo tajniki laičnih strank podpisali skupen poziv za ohranitev obstoječega zakona o prekinitvi nosečnosti. Ostaja pa dejstvo, da za to odpovedjo, posebno pri socialdemokratih, stoji izrazita bojazen, da ne bi izpadli pretirane santide-mokrščansko* usmerjeni. Po drugi strani pa krščanska demokracija prav v teh dneh množi svoje pobude v korist referenduma za odpravo legalnega splava. Predsednika obeh parlamentarnih skupin KD, Bianco in Di Giuseppe, sta izdala dolgo skupno izjavo, medtem ko so demokrščanske ženske na tiskovni konferenci vabile k pritrdilni izbiri na zelenem volilnem o-brazcu. Podpredsednica poslanske zbornice, Maria Elettra Martini, piše v današnji številki uradnega tednika KD «La discusione*, da obramba sedanjega zakona o splavu pomeni »še eno zmago maski-lizma». Z včerajšnjega prvega zasedanja UlumiiiMililinniiuii.i..................... KLJUB IZZIVALNEMU NASTOPU PRIPADNIKOV IRA Sandsov pogreb brez izgredov Britanska policija in vojska včeraj nista posegli Resoluciji v evropskem parlamentu BELFAST — Pogreb Bobbyja Sandsa .je bil eno najbolj množičnih ljudskih zborovanj odkar so pred dvanajstimi leti na Severnem Irskem. spet začeli šteti žrtve spopadov med separatisti in policijo. Kljub stanju pripravljenosti policijskih sil in ne preveč »miroljubnim* vzdušjem, ki vlada po vsej deželi, se je svečanosti udeležilo preko dvajset tisoč Sandso-vih simpatizerjev. Spektakularna organizacija irske republikanske armade je bila brezhibna. Po 40 minutah maše, ki jo je vodil neki duhovnik irske rimskokatoliške cerkve, je rakev s skromnimi posmrtnimi ostanki Sandsa — po 66 dneh gladovne stavke je tehtal le še okoli 40 kilogramov — prevzelo šest zakrinkanih mož, pripadnikov IRA. ki so jo na ramenih prepeljali do kakih petsto metrov oddaljenega pokopališča v Milltownu, kjer so svojemu članu pripravili veličasten pogreb z vsemi običajnimi vojaškimi častmi. Prikaz vojaške moči in teritorialne nadvlade pripadnikov IRA je Prav gotovo zvenel kot izziv britanskim oblastem. Kljub temu, da se v teh dramatičnih dneh nahaja v Ulstru okoli 30 tisoč pripadnikov britanske vojske in policistov, si varnostni organi niso niti drznili prisostvovati pogrebu, kaj šele preprečiti polvojaško parado. Le neki helikopter je občasno preletava' pokopališče in opazoval dogodke v njem. Policija pa se je zbrala v neki protestantski belfaški mestni četrti, ne da bi posegla v dogajanje. Resnici na ljubo je sam glasnik IRA pred pogrebom obnovil Pcziv mladim Sandsovim pristašem, naj nikakor ne nasedajo morebitnim provokacijam — ki jih sicer ni bilo — ali povzročajo nemire. In res tik pred, med in tudi po pogrebu ni bilo neposrednih izgiedov. Sicer pa so se puške, razstrelivo m tudi težko orožje pojavili po vsej deželi. Včeraj in predvčerajšnjim Ponoči so padle tudi že prve žrtve Po Sandsovem «samomoru». Neki policist je bil včeraj v Belfastu tarča ostrostrelca, ki je ranil tudi neko policistko. Nekemu domnevnemu teroristu pa je bomba, ki jo )e sam prevažal eksplodirala v rokah in ga raznesla. V zloglasnem zaporu v Mazeu pa Je medtem še vedno nadaljuje gladovna stavka treh Sandsovih somišljenikov. Zdravstveno stanje Francisa' Hughesa, ki že 55 cini gladuje F, kot pravi zdravniško poročilo, •nadvse zaskrbljujoče*. Tudi evropski parlament je vče-ra.i razpravljal o stanju na Severnem Irskem. Zaradi nasprotovanja skupine britanskih konservativcev enotnega sporazuma niso dosegli. Komunisti in radikalci na eni stra ni. golisti na drugi, so zato pred stavili dve ločeni resoluciji, s ka lerima pozivajo londonsko vlado in belfnske zaporne oblasti, naj nemudoma izboljšajo življenjske razmere v državnih kaznilnicah na Severnem Irskem, kar naj še posebej Velia za politične jetnike. Da so stališča o položaju v Severni Irski precej deljena tudi med •Elizabetinimi podložniki* na otoku, priča tudi preiskava javnega mnenia, ki .jo je objavil londonski dnevnik »Sun*. Po podalkih sled-hjega. naj bi 53 odstotkov Britan cev želelo priključitev Ulstra z ir-»ko republiko, kar 63 odstotkov pa raj izrazile tudi iranske oblasti v Teheranu. Kot poroča agencija Pars je občinski 'urad iranske prestolnice preimenoval ulico, kjer se nahaja britansko veleposlaništvo, prav po Bobby.ju Sandsu. se baje zavzema za odcepitev Severne Irske od združene britanske kraljevine. f4a dokaj svojevrsten, a zglpt zgn-1 tajnika Piccolija Crasiju. Izjavil je, voren način, so svoje mnenje vce- da Je miren ob Craxijevi zahtevi po centralnega komiteja socialistične stranke po palermskem kongresu, je kot rečeno, prišel zaskrbljen poziv socialističnim, laičnim in demokratičnim katoliškim silam vseh strank, k obrambi zakona o splavu. Uvodno besedo je na zasedanju imel tajnik Bettino Craxi, ki je pustil ob strani druge aktualne politične probleme in se v celoti posvetil referendumom. »Referendumska pobuda za odpravo zakona o splavu,* jo dejal, «je huda in nevarna zaradi posledic, ki jih bo zapustil dolgotrajen spopad v italijanski družbi.* Zelo oster je bil s krščanskimi demokrati, posebno do tona, ki ga uporablja njihov tajnik Piccoli, obarvanega s težnjo po od prtju «popolnoma neumestnih in neupravičenih front*, kot jih je imenoval Craxi. Kritičnih puščic ni socialistični tajnik prihranil niti papežu. Za enako nevarna je označil tako referendum Gibanja za življenje, kot tistega, ki so ga predlagali ra dikalci: Craxijeva zaskrbljenost nazorno izvira iz mnenja, da bi poraz laične fronte na referendumu o splavu utegnil ogroziti ambiciozen načrt za vzpon na stolček predsednika vlade, ki ga goji socialistični «monarh*. Centralni komite PSI, ki se danes nadaljuje, ima na dnevnem redu volitve novega vodstva in podtaj nika, V zvezi s tem so manjšine, poražene na kongresu v Palermu (tri skupine, ki jih vodijo Lombardi, Achilli in Mancini), na Cra-xija naslovile skupno pismo, s katerim zahtevajo strogo opredelitev nalog in dejanskih pooblastil no vih vodstvenih organov ter vrsto političnih in statutarnih zagotovil. Ne bi pa smelo biti več dvoma o vstopu nekaterih predstavnikov teh manjšin v najvišji vodstveni organ socialistične stranke. Med zunanjimi odmevi na socialistično zasedanje naj omenimo takojšen odgovor demokrščanskega »politični m. ilitičnem preverjanju vlade v na **■"'> tednih* in ponovil socia-svojo, naj se dosledno zadržijo ob vprašanjih sicilske in rimske deželne uprave, se pravi ob junijskih upravnih volitvah. R. G. ŽENEVA — Švica uresničuje določila evropskega sveta, da bi končno preprečila v svojih bankah zamenjavo «umazanega* denarja, ki je plod odkupnin raznih ugrabiteljev. BERLIN — V nedeljo bodo Berlinčani obnavljali svoj parlament. Vsa preverjanja javnega mnenja so do-sedaj ugotovila, da ne bo prišlo do bistvenih premikov. 0 vojaških sodiščih ne bomo glasovali RIM — V nedeljo, 17. maja, bomo glasovali lc za pet referendumov in ne za šest kot je bilo sprva predvideno. Italijanski senat je namreč dokončno odobril zakon o reformi vojaških sodišč in s tem bistveno spremenil postopek sojenja. DELEGACIJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE OD VČERAJ NA OBISKU V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji v ospredju pogovorov med Colli jem in Kučanom Poudarjena nujnost odobritve globalnega zaščitnega zakona, v skladu z italijansko ustavo in z določili osimskega sporazuma - Soglasna pozitivna ocena odnosov med Italijo in Jugoslavijo Ugrabitev Cirillo: brigadisti objavili četrto sporočilo NEAPELJ — Ugrabitelji deželnega odbornika Čira Cirilla so se včeraj ponovno pojavili s svojim četrtim sporočilom. V njem rdeči brigadisti ugotavljajo, da Cirillo sodeluje in odgovarja na vprašanja, ki mu jih še postavljajo. Skupno s poročilom so brigadisti pustili v nekem košu za smeti tudi dve Ciril-lovi lastnoročni pismi, ki sta naslovljeni na predsednika deželnega odbora De Fea in izrednega vladnega komisarja za potresno področje Zamberlettija. Kaže, da so v sporočilu postavili nekatere «splošne» pogoje (kot so izjavili preiskovalci Digosa) za Cirillovo izpustitev. Kot znano, je tretje sporočilo RB občinska smetarska služba pomotoma vrgla med odpadke. Predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan in predsednik deželnega sveta F-Jk Mario Colli ............................................................................■■■miiiiiiiiiiiiiiiiHfUlimiiiiiiiiniiiiHiiliiiHiuiiiiuiuiti«llii.m.m DOGODKI NA KOSOVU SO ŠIROKO ODJEKNILI V JAVNOSTI CENTRALNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV OBSODIL NEDAVNE IZGREBE NA KOSOVU Popit: Kdor pod krinko boja za svobodo svojega naroda ali narodnosti spodkopava ustavne temelje SFRJ, izziva nacionalistično sovraštvo tudi pri drugih narodih | BEOGRAD ____ __________ ... ■ _ _______ skupščine *SFRJ v Beogradu .je b4a'* lija izvoljen za predsednika pokra- V veliki dvorani včeraj 20. seja CK ZKJ. Člani najvišjega foruma jugoslovanskih komunistov so razpravljali o sovražni in protirevolucionarni dejavnosti na Kosovu. V okviru prve točke dnevnega reda so sprejeli sklep o verifikaciji sprememb v sestavu CK ZKJ in predsedstva CK ZKJ. Novi član CK ZKJ in predsedstva CK ZKJ je po sklepu, ki so ga sprejeli včeraj na temelju 81. člena statuta ZKJ, Boško Krunič, ki je bil nedavno izvoljen za prvega predsednika pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine z enoletnim mandatom, ki na položaj v CK ZKJ prihaja namesto dosedanjega predsednika pokrajinske konference ZK Vojvodine — Dušana Alimpiča. Novi član predsedstva CK ZKJ je tudi Veli Deva ki je bil namesto Mahmuta Baka BELFAST — Molotovke, solzile! in gumijasti naboji so v Severni Irski tragična vsakdanjost (Telefoto AP) jinskega komiteja* ZK Kosova 5. maja. Veli Deva je bil tudi do zdaj član CK ZKJ. »Neustrezno prikazovanje odnosov SAP Kosova, SR Srbije in federacije ter praksa, ki je bila s tem v zvezi uveljavljena vse to je bilo ugodno za širjen ie iluzij, da je pridobitev statusa republike formalno vprašanje, ki ga ie mogoče doseči s pritiskom. Ustavne rešitve o položaju socialističnih avtonomnih pokrajin v okviru SR Srbije je treba dosledno uresničevati in spoštovati,* je dejal Mojsov «Edvard Kardelj je opozarjal v svojem govoru pred političnim aktivom Ljubljane 20, decembra 1971, da se v sedanjih pogojih pri graditvi socializma in socialističnih samoupravnih odnosov nacionalizem ne pojavlja kot posledica nerešenega nacionalnega vprašanja, marveč zaradi »prikrivanja drugih političnih hotenj.* Za položaj v organizacijah ZK, kot tudi za pojitičen položaj, nosijo največjo odgovornost republiška in pokrajinska vodstva ZK. Le-ta so najprej poklicana, da odločajo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na delovanje komunistov in njihovih osnovnih organizacij. To pa ne pomeni, da se je treba zapirati samo v okvire svoje republike in po krajine. Negativne posledice dela in težav, s katerimi se organizacije ZK soočajo v katerem koli delu države, se odražajo tudi na stanje v celotni ZK. Dogodki, ki so se pripetili na Kosovu, ne zadevajo samo Kosova, temveč so se široko odrazili v javnosti in vplivali na splošno politično razpoloženje v vsej SFRJ. Vsaka kritična beseda na račun albanskega nacionalizma, ki mora biti odkrita in resna, zavezuje celotno ZK — moralno in politično — za še odločnejši boj proti vsem nacionalizmom, proti oživljanju nacionalističnih ’ pojavov in strasti ter sovražnih dejavnosti, ki se skrivajo za navideznem reagiranju na albanski nacionalizem in iredentizem ter sejejo nezaupanje med Albance v posameznih sredinah. France Popit je v razpravi dejal, da izbruh nacionalizma in alban skega iredentizma na Kosovu, kol je nedavno ocenil CK ZK Slovenile, ne more ogioziti' celovitosti Jugoslavije, kljub vsemu pa je globoko vznemiril vse republike, vse delovne ljudi jugoslovanskih narodov in narodnosti, kot tudi večino albanske narodnosti, ki živi v treh socialističnih republikah in na mejo sosednje Albanije. Nacionalizem je odporen in ga zato ne smemo podcenjevati, .je dejal Popit, ne glede na to v kateri sredini se pojavlja, ali kako se preoblači, ker ima še korenine v jugoslovanski družbi. »Kot ni noben nacionalizem dokončno premagan, prav tako tudi ni nobeden nenevaren. Vsi nacionalizmi so nasprotniki enako pravnosti narodov in narodnosti, naše skupnosti, napredka in raz voja. Kdorkoli danes pod krinko boja za svobodo svojega naroda ali narodnosti spodkopava ustavne melje socialistične Jugoslavije izsiljuje spremembo ustavnega ložaja svoje skupnosti, ta povzroča škodo lastnemu ljudstvu, izziva na cionalistično sovraštvo tudi pri dru gih narodih in s tem škoduje ne uvrščenemu položaju Jugoslavije ter njeni vlogi in ugledu v svetu. Ob koncu je France Popit spregovoril o razvoju Kosova in de jal, da ni nepomembno, na kakšnih temeljih se bo pokrajina razvijala v prihodnje. Koncentracija sredstev na državni osnovi že deli časa povzroča negativne družbene težnje, ta koncentracija .je tudi že preživela in zdaj mora priti, do združevanja dela in sredstev, do oblike, ki bo delavski razred Kosova močneje povezala z delavskim razredom v republiških in jugoslovanskih razsežnostih, (dd) tmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiititiiiiiiitiiimiiiiuiiifiiiitiiMiiiiiiitiiiutiiMititiiitmtMiimiiMimiimiittiiiiiMiiiiii MED OBISKOM GENERALNEGA SEKRETARJA OZN V BEOGRADU Poudarjena vloga neuvrščenih držav WaWheim o nujnosti obnovitve procesa popuščanja napetosti BEOGRAD — Neuvrščene države in še posebej Jugoslavija so vedno konstruktivno prispevale k reševanju aktualnih mednarodnih problemov. To delajo tudi zdaj, saj sem se v to prepričal med pogovori, ki sem jih imel v Beogradu. To je dejal generalni sekretar ZN Kurt Waldheim na krajši tiskovni konferenci na beograjskem letališču pred odhodom iz Jugoslavije. Waldheim je v nadaljevanju poudaril, da je svet na križišču iskanja mirnih rešitev mednarodne krize. Izrazil je prepričanje, da bodo prizadevanja mednarodne skupnosti in še posebej neuvrščenih držav, prispevale k vrnitvi politike popuščanja napetosti, ki je po njegovih ..............................................i.milim.. NOV HUD UDAREC ZA MLADO ŠPANSKO DEMOKRACIJO V Madridu atentat na poveljnika kraljevske garde MADRID — Španska demokracija je doživela nov udarec. Madrid j j bil včeraj ponovno prizorišče dramatičnega atentata s tremi mrtvimi, le tri dni po atentatu, ki je terjal življenje nekega generala in nekega policisto. Tarča teroristov pa so bile tokrat prvič osebe, ki so v neposrednem stiku s kraljem Juanom Carlosom. Včeraj dopoldne ob pol enajstih sta dva mladeniča na drvečem motorju v Ulici Conrfe de Penalver (le kali lučaj od kraja ponedeljkovega atentata) zagnala v notranjost avtomobila kraljevske garde peklen- ski stroj. V avtomobilu je bi’ poveljnik garde in kraljev svetovalec za vojaške zadeve generalpolkovnik Joaquin de Valenzuela; z njim so bili njegov pomočnik, podpolkovnik Guillermo Tevar Sečo, podčastnik spremstva Antonio Nogueira in vojaški šofer Manue’ Rodriguez. Strahovito eksplozijo peklenskega stroja je čisto po naključju čeprav težko ranjen preživel le generalpolkovnik Vn'en-'Me'a medtem ko je eksplozija njegove spremljevalce dobesedno razmesarila. .Težko ranjenega Valenzuela so nemudoma prepe ljali v bolnišnico, kjer so ga zdr av- niki operirali. Eksplozija mu je hudo prizadela trebušno votlino, ranjen je tudi v laket in koleno. Zdravniki so si pridržali prognozo, a vseeno upajo, da ga bodo rešili. Silovita eksplozija je ranila tudi ducat mimoidočih, od katerih tri težje. Večini pa so zdravniki nudili le prvo pomoč. Medtem ko so Madridčani že polagali cvetje na prizorišče atentata, se je zbrala večja skupina skrajnih desničarjev, ki je s fašističnimi pozdravi in z vzklikanjem Francu ter gesli sOhlast vojski*, »Osvobodite Tejera*, »Za časa Franca niso u- mirali nasilne smrti vojaki in policisti*..., skušala izzvati nemire. Oba terorista sta le nekaj sto metrov po atentatu odvrgle svoj motor in se porazgubila med množico v parku »Buen retiro*. Varnostni organi so takoj postavili cestne bloke, priprli več oseb, ki pa so jih kasneje izpustili, saj ni bilo med njimi nobenega od dveh morilcev. Tudi tokrat kot v drugih podobnih primerih je bil odgovor ogorčenja vseh sindikalnih in političnih sil Španije z izjemo skrajne desnice enoten. Danes ob 12. uri bp v vsej deželi življenje zamrlo za dve mi- nuti v znak podpore španski demokraciji in v dokaz, da Španci zavračajo terorizem. Nekaj ur po atentatu si je odgo vornost za atentat prilastilo vojaško krilo baskovske separatistični organizacije ETA, kar pa ni presenetilo preiskovalcev, saj je bila dinamika atentata čisto drugačna od ponedeljkovega. Medtem pa v Španiji ponovno vre. Vojski so ukazali naj ostane v vojašnicah, španske demokratične sile pa pozivajo k budnosti, da ne bi reakcija ob nezadovoljstvu vojske poskušala obnoviti Tejerov poskus. besedah nujna za reševanje veli kih sedanjih problemov. Ugotovil je, da reševanje mednarodnih pro blemov ni odgovornost samo veli kih sil, marveč" tudi vseh drugih držav sveta, ter ob tem poudaril de lež Jugoslavije pri reševanju teh problemov. Kurta Waldheima s sodelavci, je do letala pospremil Zvezni sekretar Za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki'se je udeležil tudi Waldheimave-ga srečanja z novinarji. Med včerajšnjim obiskom v Ju goslaviji je Kurta VValdheima včeraj sprejel predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič in se z njim zadržal' v daljšem in prijateljskem pogovoru. Obravnavala sta posamezna aktualna vprašanja zelo zapletenega položaja v svetu. Posebno pozornost sta namenila kriznim žariščem, zastoju procesa dekolonizacije na jugu Afrike ter nujnost obnovitve detanta. Ob tem sta opozorila na nezamenljivo vlogo ZN pri takojšnjem in doslednem reševanju teh problemov, kot tudi na velik delež neuvrščenih držav. - Kurta VValdheima je sprejel tudi predsednik Zls Veselin Djurano-vič. Djuranovič je opozoril na dosedanjo dejavnost Jugoslavije za ohranitev miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja in ob tem poudaril da t>o Jugoslavija i a-daljevala z vsestransko podporo koristnim in pomembnim dejavnostim svetovne organizacije in samega generalnega sekretarja, da bi se rešili veliki politični, ekonomski in socialni problemi na svetu. Včeraj sta se pogovarjala tudi Josip Vrhovec in Kurt VValdheim. Tudi onadva sta obravnavala glavne probleme, s katerimi §e; sooča sodobni svet. TRST — Obisk delegacije skupščine SR Slovenije, ki je od včeraj na uradnem obisku v naši deželi na povabilo predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Maria Collija, je že po prvem uradnem srečanju med predstavništvoma obeh skupščin potrdil dvoje: prvič, da so odnosi med Furlanijo -Julijsko krajino in SR Slovenijo, kot tudi sicer odnosi med Italijo in Jugoslavijo, na nadvse zadovoljivi ravni in da se razvijajo v duhu prijateljstva, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja: drugič, da je eno najbolj perečih še nerešenih vprašanj prav vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da s to zaščito, h kateri obvezuje tako italijanska u-stava, kot tudi številne mednarodne listine, ne nazadnje preambula in 8. člen osimskega sporazuma, nikakor ni mogoče več zavlačevati. To sta poudarila oba predsednika Mario Colli in Milan Kučan, nujnost odobritve zaščitnega zakona pa je prišla do izraza tudi v posegih drugih predstavnikov. Prav o tem pa bodo obširneje spregovorili še danes, ko se bo delegacija slovenske skupščine v Gorici srečala z enotno delegacijo Slovencev, ki živijo v Italiji. Takoj po prihodu v Trst je delegacija s polaganjem venca počastila spomin žrte v tržaški Rižarni, takoj nato pa so se začeli pogovori na sedežu deželnega sveta. Pogovori so bili nadvse prisrčni in i-skreni, o čemer priča tudi dejstvo, da so trajali celo uro več, kot je predvideval program. Delegacijo skupščine SR Slovenije so poleg predsednika Milana Kučana sestavljali še Ludvik Golob, Silva Jereb, Emil Tomažič. Bojan Lubej, Jože šušmelj. Elio Musizza in Borut P'av-šak, delegacijo deželnega sveta Furlani je-Julijske krajine pa predsednik Mario Colli. člani predsedstva E-railio Del Gobbo, Renato Bertoli, Boris Iskra, Angelo Ermano, diu-seppe Romano Specogna in Massimo Persello ter načelniki svetovalskih skupin Turello (KD), Pascolat (K Pl). Ermano (PSI), Štoka (SSk), Barazzutti (PDUP), Giuricin (LpT), Cavallo (DP), Morelli (MSI) in So-limbergo (PLI). Pogovorom je prisostvoval generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Predsednik deželnega sveta Mario Colli se je po uvodnem pozdravu spomnil na vlogo predsednika Tila pri gradnji sedanje jugoslovanske družbe in države, pa tudi na 'njegovo vlogo pri utrjevanju politike miru v svetu. Poudaril je tudi veliko zanimanje, s kateri o gleda na vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav, prav tako pa je poudaril vlogo, ki jo je imela Jugoslavija pri snovanju helsinške listine ter izrazil željo, da bi madridska konferenca uspešno nadaljevala delo, ki j* bilo zasnovano v Helsinkih. V nadaljevanju se je Colli zadržal pri problemih, ki zadevajo deželo Furlanijo - Julijsko krajino in vso Italijo sploh. Na kratko je spregovoril o obnovi potresnega območja, zaustavil se je ob težki gospodarski krizi, ki jo preživljamo, spregovoril je tudi o napadu terorizma na demokratične inštitucije. Takoj nato je Colli prešel k oceni odnosov me . Italijo in Jugoslavijo ter med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo, o katerih je že uvodoma dejal, da so eden «najbolj pozitivnih dogodkov naše stvarnosti*. Poudaril je, da poteka sodelovanje na vseh področjih in da še sama perspektiva gospodarskega in družbenega razvoja Furlanije - Julijske krajine odraža v utrjevanju mednarodne vloge te dežele. Pri tem je o-menil «skromen, vendar pomemben prispevek* teh odnosov k sodelovanju v Evropi, med Evropo in državami v razvoju, med državami z različnimi gospodarskimi, družbenimi in politič -ni ureditvami. Pri tem je osimski sporazum odprl nove poti, možnosti vsestranskega sodelovanja na vseh ravneh, ki sodi tako v pristojnost osrednjih vlad o-ziroma parlamentov, kot delno v pristojnost organov dežele Furlanije -Julijske krajine oziroma SR Slovenije. Pri tem je omenil gradnjo velikih infrastruktur na Tržaškem in na Goriškem, naprav na mejnih prehodih. sodelovanje med pristanišči gornjega Jadrana, zaščito Jadrana pred onesnaženjem, zaščito okol;a, pri čemer je izrecno omenil nedavno zasedanie o Glinščici. Izrazil je željo, da bi prišlo do pozitivne rešitve vprašanja ribolova v Tržaškem zalivu, rešitve, ki bo v zadovoljstvo obeh strani. Omenil je pogovore za razširitev pasu maloobmejnega prometa in navedel je tudi. da poseben meddržavni odbor skrb. za kooperacijo na industrijski ravni. Seveda, je dejal Colli-, vsestransko sodelovanje med obema državama in med sosednima deželama ne poteka brez težav, brez zaprek, brez zapletenih vprašanj, ki .iih je treba poglobiti in skupaj reševati. Mario Colli je spregovoril'tudi o vprašanju slovenske narodnostne (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKI SINDIKALISTI V RIMU Do 20. maja izdelan proizvodni program za miljsko ladjedelnico Predsednik Fineanlieri Rocco Basilico je zajamčil nadaljnjo zaposlitev vseh prizadetih delavcev- Začasen vpis v posebno dopolnilno blagajno Tudi včerajšnje srečanje tržaških sindikalistov s predstavniki ministrstva za državne soudeležbe in državne družbe Fincantieri v Rimu ni prineslo dokončne rešitve vseh vprašanj, ki se prepletajo okrog miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriaticom. Na srečanju, katerega so se udeležili člani pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, tovarniškega sveta ladjedelnice m sindikata kovinarjev FLM, je pa vendar predsednik družbe Fincantieri Rocco Basilico prevzel določene obveznosti, ki vlivajo upanje na ugoden razplet o-snovnega problema miljskega obrata, čeprav bodo morali prizadeti delavci potrpeti še nekaj časa, preden si bodo lahko končno oddahnili. Na srečanju je bilo namreč sklenjeno, da se »prizadeti stranki* ponovno sestaneta 20 maja na ministrstvu za državne soudeležbe, predsednik Fincantieri pa se je obvezal, da bo na tem novem srečanju podrobno razčlenil kronološki potek postopka za ustanovitev nove družbe — kakor znano bosta pri njeni glavnici soudeleženi Fincantieri z 51 in deželna finančna družba Fri-ulia z 49 odst. —, ki bo prevzela miljsko ladjedelnico. Do 20. maja bo Fincantieri pripravila tudi načrt za nadaljnje gradnje v miljskem obratu, in sicer v okviru naročil, predvidenih po pravkar sprejetem področnem načrtu za ozdravitev državnega ladjedelstva. Končno bo vodstvo Fincantieri do omenjenega datuma sestavilo tako imenovani or-ganigram za ladjedelnico. Prav v zvezi z organigramom so sindikalisti na srečanju ponovno načeli vprašanje nadaljnje zaposlitve vseh sedanjih delavcev miljskega obrata in predsednik Fincantieri je zagotovil, da bodo vsi delavci brez izjeme prešli pod novo družbo Fincantieri - Friulia. Preden se bo delo v obratu v novi režiji lahko primerno razvilo, pa bo nujno poteklo če nekaj časa: Rocco Basilico je v tej zvezi dejal, da bodo zaradi tega prizadeti delavci začasno vpisani v posebno dopolnilno blagajno, (ef) Na občnem zboru industrijcev Tassi: Mesto ima resnične perspektive gospodarskega razvoja Izgradnja velikih prometnih in-frastntktur za hitre povezave s srednjo Evropo, uresničbev Centra za znanstveno in tehnološko -raziskovanja in začetek uresničevanja italijansko - jugoslovanske industrijske cone: take so smernice, ki jih je nakazal predsednik združenja industrijcev tržaške pokrajine Paolo Tassi na včerajšnjem letnem občnem zboru združenja, da bi se me-s!o lahko izmotalo iz sedanje imo-bilnosti. V svojem poročilu, kateremu je sledila obširna razprava, se je predsednik Tassi zaustavil tudi ob številnih primerih družbenega življenja, ki odražajo sedanji politični položaj v mestu; s tem v zvezi je dejal, da v trenutku, ko se mestu ponujajo gospodarske alternative, manjkajo politične obveze, ker so stranke bolj pozorne na svoja notranja in zunanja ravnovesja, kot pa na perspektive razvoja mesta. Odločno je podčrtal, da te perspektive resnično obstajajo, glede osimskih sporazumov pa je dejal, da je treba še individualizirati uresničljivost in koristi italijansko - jugoslovanskega sporazuma, medtem pa izkoristiti gospodarske ukrepe, ki izhajajo iz sporazumov, kot so infrastrukture in eksperimentalni začetek uresničevanja industrijske cone v komprenzoriju sedanje inuu strijske cone. Politična razprava se je razgibala Včerajšnja politična kronika beleži sestanek med pokrajinskimi tajniki KD, PSI. SSk in PSDI, ki so razpravljali o sedanjem politič- NOVA PROMETNICA POMOL VIIPADRIČE Dolinska občina zahteva konkretna jamstva pred začetkom gradbenih del Najpomembnejši pogoj je, da se zagotovi gradnja nove ceste vzdolž celotne trase ■ Na ustrezni prednatečaj se je doslej prijavilo 46 podjetij iz vse Italije nem položaju po odstopu Carbone-jevega pokrajinskega odbora; analizirali so kompleksno problematiko, znotraj katere .je v sedanjem trenutku še posebno važno vprašanje izvolitve upravnega odbora tržaške krajevne zdravstvene enote, ki pa je zaradi pomanjkanja sporazuma med strankami skoraj brez rešitve; točno čez teden dni bo namreč zapade! rok, v katerem mora glavna skupščina te ustanove izvoliti 9-članski upravni odbor; v kolikor bi tega, zaradi pomanjkanja sporazuma, ne storila, bi KZE prešla pod komisarsko upravo, Pred glasovanjem o pokrajinskem proračunu pa je treba na pokrajini izvoliti novi odbor (pokrajin ski svet bo odstop Carbonejevega odbora potrdil v ponedeljek), kar pa je v sedanjem političnem položaju, ki ga je včeraj nepričakovano razgibal čuden predlog komunističnega senatorja Vidalija o sporazumu med KPI, KD in LpT, zelo težko. V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU LpT bo predložila proračun na seji v petek, 29. maja V torek, 26. maja, razprava o resoluciji o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti - Drevi vrsta sklepov o načrtih za ljudske in ekonomske gradnje ter resolucija o Glinščici Tržaški občinski svet se bo sestal drevi ob 18.30. Po odgovorih na vprašanja in interpelacije bo skupščina proučila vrsto sklepov, ki zadevajo razne posege v okviru načrtov za ljudske in ekonomske gradnje. Na dnevnem redu je tudi razprava o dveh resolucijah: prvo je predložil socialdemokrat Lanza, z njo pa se zavzema, da bi občinski odbor posegel pri deželni upravi, da bi le-ta v smislu člena 26 deželnega statuta, pripravila zakonski osnutek in ga nato poslala v odobritev v parlament, ker sama ne more odločati o tem vprašanju: zakonski osnutek bi moral namreč predvideti ustanovitev narodnega parka v Glinščici. Druga resolucija — predložil jo je svetovalec Perco (LpT — pa predvideva vrsto posegov v korist mestnega muzeja za naravno zgodovino. Možno je tudi, da bo prišla v razpravo še resolucija krščanskega demokrata Ponisa, ki se zgraža nad podelitvijo nagra- Tržaška občina pripravlja razpis i tem smo županu Edvinu Švabu po-natečaja za oddajo del, ki se na stavili nekaj vprašanj, na katera našajo na uresničitev prvih dveh odsekov (pomol VII - Vaimaura in GMT - Katinara) nove hitre ceste. nam je rade volje odgovoril, za kar se mu na tem mestu zahvaljujemo. Nova prometnica v načrtu bo po ki bo povezovala novo pristanišče j membna pridobitev za tržaško go- s kamionsko cesto (štev. 202) na kraški planoti pri Padričah. Dne 30. aprila je zapadel rok, do katerega so se morala javiti občinski upravi podjetja, ki želijo biti povabljena na skorajšnji natečaj. Do konca aprila — občinska uprava pa je med tem časom podaljšala rok do 18. maja in nekoliko omilila pogoje za pristop zainteresiranih podjetij — se je prijavilo 46 gradbenih podjetij oz. konzorcijev iz vse Italije, med temi tudi eno podjetje iz naše dežele. Do nove zapadlosti roka pa je možno, da bi prispela tutii kakšna pritava iz tujine, kajti ustrezno občinsko povabilo velja za vse države Evropske gospodarske :skupnosti.- Občin ska uprava bo do 4. junija razpisala natečaj in povabila nanj prijavljena podjetja, na odborništvu za javna dela pa menijo, da bodo dela lahko oddana še pred koncem julija. Jeseni naj bi torej lahko začeli z gradnjo obeh odsekov: delo bo nato trajalo tri leta. Načrt za spel.javo nove prometnice je na svoji seji dne 21. aprila odobril z večino glasov tudi občinski svet v Dolini, ki pa je za izdajo gradbenega dovoljenja za odsek GMA - Katinara, ki spada v njegovo teritorialno pristojnost, postavil vrsto pogojev. V zvezi s ........................................................... VOLILNI SHODI IN RAZPRAVE OB BLIŽNJIH REFERENDUMIH Navajamo seznam o volilnih zborovanjih in javnih razpravah o referendumih za odpravo zakona o prekinitvi nosečnosti. DANES, 8. MAJA Komunistična partija Italije: ob 19. uri volilni shod na Trgu Ober dan; ob 20.30 javna skupščina v Prebenegu. Kolektiv za zdravje žensk: ob 10 shod pred blagovnico PAM; ob 10 30 pred blagovnico Lavoratore; ob 11. uri na Trgu Garibaldi; ob 11.30 pred blagovnico Upim na Korzu; ob 12. uri na Šentjakobskem trgu; ob 16. uri pred cerkvijo pri Sv. Ivanu; ob 16.30 v Podlonjerju; ob 17. uri na Katinari; ob 17.30 na Rocolu - Melari. Zveza žensk Italije - UDI: ob 18. uri v krožku Pečar (Ul. Fleming 1). Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 18. uri v Naselju S. Mauro. Rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico: ob 18. un. JUTRI, 9. MAJA u Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 18. un pri kamnolomih. PONEDELJEK, 11. MAJA nn Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 20.30 spodarstvo. Kako sodi Vaša občina o tem? Cesta bo nedvomno pomembna javnokoristna pridobitev. S tem problemom se naša občina in druge krajevne uprave ukvarjajo že nekaj let. V začetku so bile kakor znano predlagane tri variante za taka imenovani »veliki cestni si- navali in postavili poleg samoumevne zahteve po priznanju pravičnih odškodnin, tudi zahtevo po tem, da se parcele, od katerih bi lastnikom ostale le neuporabne pentlje, štrclji in podobno, razlastijo v celoti, ter da se prizna odškodnina tudi za nepremičnine, ki bi zaradi bližine nove prometnice izgubile na vrednosti. Jz izkušenj, ki jih imamo, pa izhaja nedvoumno dejstvo, da je ob tem problemu potrebna kar največja složnost vseh prizadetih dejavnikov, da bomo dosegli najboljše možne rezultate tako kar zadeva tehnično izved- steim: po prvi naj bi nova cesta bo del, kakor tudi priznanje in izpla-iz luke šla čez Barkovlje na Bož- "r'ra- je polje, po drugi naj bi se vzpe njala na kraško planoto čez Magdaleno, po tretji — o kateri je zdaj govor — pa naj bi šla čez Vilmauro, mimo Lakotišča, Tovarne velikih motorjev, Ricmanj in Katinare do' Ključa ter se priključila na preostalo cestno omrežje pri Padričah. Prvi dve varianti sta bili zavrnjeni, tretja Da se bo začela uresničevati v zaporednih fazah, saj za gradnjo celotne predvidene trase ni dovolj finančnih sredstev. Kakšr.e pogoje ste postavili za gradnjo nove prometnice po ozemlju drlinske občine? Že prej smo zahtevali vrsto popravkov k tehničnim načrtom, saj je bil med drugim predviden nemogoč ovinek pri tovarni GMT, v Ric-manjih bi cesta pobrala neko hišo in del šolskega dvorišča, itd. Zdaj pa smo postavili predvsem pogoj, da bo formalno zajamčena gradnja tudi vmesnega, to je II. odseka nove ceste (Vaimaura - GMT), kajti sicer bi se industrijski promet na tem območju nuino »razlil* na sedanje ceste, kar je iz razumljivih razlogov nedopustno. Nadaljnji pogoji, da jih navedem prav na kratko, so naslednji: vzdolž trase naj bo čim več viaduktov za nemoteno prehajanje ljudi in živali; naj se pravočasno uredijo potrebni dovozni in odvozni odcepi ter kanalizacija; pri Lakoti-šču naj bo cesta speljana v razdalji najmanj 30 metrov od stanovanjskih hiš; naj se pravočasno določi odlagališče za izkopano zemljo in drug material; naj se delo organizira tako, da bodo sedanje ceste stalno prehodne in vzdrževane in končno naj gradbeno podjetje zajamči spoštovanje sprejetih obveznosti s primerno kavcijo. Če ti pogoji ne bodo sprejeti, občinska uprava ne bo izdala gradbenega dovoljenja. Tudi v tem primeru se z vso ostrino postavlja vprašanje odškodnine za razlaščene nepremičnine. Kako se je dolinska občina spoprijela s tem problemom? Problem smo že podrobno obrav- čilo odškodnin. Naša občinska uprava bo vsekakor jamčila pravilen potek del in razlastitvenih postopkov in bo v kratkem sklicala poseben sestanek z razlaščenci. Kakor sem že poudaril, pa ne bomo dovolili, da bi se na našem ozemlju zasekale nove rane, dokler ne bomo prejeli vseh zahtevanih jamstev, (ef) • V torek, 12. maja, se bo sestal rajonski svet za Rojan - Greto - Bar kovlje. Zasedanje bo začel ob 18.15 v sejni dvorani v Ul. Ermacora 3 in med drugim razpravljal o dejavnosti družinske posvetovalnice. da «zlati Osimo», ki jo ocenjuje kot žalitev večine prebivalstva, predvsem pa istrskih beguncev. Na drevišnji seji bi morala skupščina sicer razpravljati o resoluciji, ki se zavzema za čimprejšnjo odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti: na prošnjo LpT (načelnik skupine Gam-bassini bo drevi odsoten) pa so jo načelniki svetovalskih skupin na današnjem sestanku odložili in sklenili, da bo skupščina o njej razpravljala v torek, 26. maja. V petek, 29. maja, pa bo občinski odbor predložil proračun, ki ga bosta orisala župan Cecovini in podžupan Bassani. Drevi seja občinske skupščine v Dolini Drevi ob 19.30 se bo sestal dolinski občinski svet. Razprava bo tekla o odobritvi proračuna za finančno leto 1981 ter o sejnini za u-pravitelje. Govor bo tudi o najetju posojila v znesku 750 milijonov lir za okrepitev javne razsvetljave na občinskem ozemlju. • Danes, 8. maja, se bo sestal rajonski svet za Škedenj - Čarbolo. Sestal se bo ob 20. uri v sejni dvorani občinske izpostave v Ul. del Ronchetto 77 • Drevi, 8. maja, se bo sestal rajonski svet za Kjadin - Rocol. Sestal se bo ob 20. uri na sedežu v Ul. dei Mille 16 in med drugim razpravljal o uporabi telovadnice re-kreatorija Lucchini, o predlogu sklicanja konference o referendumih Kulturni uredniki iz Jugoslavije včeraj cbiskali Trst Včeraj se je mudila v Trstu skupina jugoslovanskih kulturnih urednikov, ki je na 3-dnevnem »kulturnem sprehodu* po SR Sloveniji. Ob spremstvu načelnika Zgodovinskega odseka pri NŠK Milana Pahorja so novinarji obiskali bazoviški spomenik in Rižarno, nato pa so se v Kulturnem domu srečali z nekaterimi predstavniki naših organizacij, s katerimi so se pogovorili o stvarnosti, slovenske skupnosti v zamej-stvu. Z OKROGLE MIZE 0 REFORMI SREDNJEGA Š0LITVA V SLOVENIJI «To ni klasična šolska reforma ampak revolucionarna preobraiba» Uvodni poročili prof. Silva Faturja in mag. Danice Golli V organizaciji tržaške pokrajine, ki s sodelovanjem Sindikata slovenske šole prireja niz srečanj na temo »Eksperimentiranje in reforma višje srednje šole*, je bila včeraj v dvorani «G. Baroncini* okrogla miza, pri kateri sta pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu Silvo Fatur in članica Pedagoškega inštituta v Ljubljani Danica Golli podala uvodni poročili o reformi usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji in usposabljanju šolnikov za reformo. Prof. Silvo Fatur je zelo nazorno in izčrpno nakazal temeljna načela preobrazbe srednjega šolstva SR Slovenije v usmerjeno izobraževanje in nekatere izvedbene značilnosti. Poudaril je, da je bil srednješolski sistem v Sloveniji in Jugoslaviji odtujen potrebam dela in družbenemu razvoju ter da se je razprava o reformi začela do vsej Jugoslaviji že pred leti, v Sloveniji pa jo bodo uvedli s prihodnjim šolskim letom. Govornik .je takoj na začetku podčrtal, da «gre pri vsem tem za več kot klasično šolsko reformo; gre za revolucionarno preobrazbo, ki ne prizadeva le izobraževalne inštitucije, pač pa sleherno družbeno celico jugoslovanske družbe in njene samoupravne ureditve.* Usmerjeno izobraževanje obsega celotno izobraževanje po 8-letni splošno-izobraževalni in obvezni osnovni šoli, torej od začetka izobraževanja na srednji stopnji do doktorata znanosti. Ustrezne strokovne službe so po široki javni razpravi predvidele in pripravile 39 usmeritev. znotraj le-teh pa le za srednje izobraževanje 98 vzgojno-izobra-ževalnih programov in v njih še 214 različnih smeri. Te smeri je mogoče primerjati s sedanjimi srednjimi šolami, ki jih je 260, smeri pa 214, in še med mirni je nekaj novih, npr. računalniška. Eno od bistvenih načel, ki ga usmerjeno izobraževanje zasleduje, je nuditi vsej generaciji več splošne izobrazbe, ki pa naj bo temeljitejša in naj obsega tudi tehnične VČERAJ V PRIREDBI KOVINARSKEGA SINDIKATA FLM Posvet o pomembnosti celodnevnega šolanja Šola s celodnevnim poukom pa naj ne bo parkirni prostor govi Košuta in Josip škovič jim je nakazal boj Slovencev v Italiji za dosego globalne zaščite, medtem ko je Vito Svetina osvetlil gostom vprašanja z gospodarskega področja. Po ogledu gledališke predstave »Kar hočete* so gostje nadaljevali pot proti Portorožu. «že pred leti smo uvedli šole s celodnevnim poukom, sedaj moramo nadaljevati po tej poti in raziskovati dalje.* To mnenje .je izreke) ravnatelj prve šole s celodnevnim poukom, ki ga .je priredilo pokrajinsko vodstvo kovinarskega sindikata FLM. Razprava se je osredotočila na vlogo celodnevne šole kot socialne in vzgojne usluge v današnji družbi. Ko so proti koncu 60. let v Naselju sv. Sergija uvedli celodnevni pouk, so to storili predvsem iz potrebe, da bi otrokom nudili možnost alternativne uporabe prostega časa. Z leti je celodnevni pouk postal nujnost predvsem za družine, kjer sta oče in mati zaposlena: sedaj pa se poraia problem, da bi šola s celodnevnim poukom ne bda samo parkirni prostor. Starši, učno osebje in šolski operaterji so si bili edini v poudarjanju, da je treba iskati izhod iz improvizacije, Katji in Marktt-Spatapanu se je rodil TOMAŽ Vse najboljše jim želijo najožji sorodniki. Z VČERAJŠNJEGA POSVETA V KROŽKU «CHE EUEVARA» 0 «ŽENSKI V PRAVO» Italijanskemu kazenskemu zakoniku ženska enakopravnost še vedno tuja Spregovorili so univerzitetna docenta Nliscione in Assantijeva ter odv. Battello v občinski dvorani v Mavhinjah. Družinska posvetovalnica v Zgoniku: ob 20.30 v prostorih »Rdeče zvezde* v Saležu razprava o zakonu 194. .......................m.............................. Rezija v sliki, besedi in glasbi sinoči v Gregorčičevi dvorani V Trstu že dolgo nismo imeli priložnosti, da bi se s pogledom tako dovršeno sprehodili med lepotami Rezijske doline in snežnimi vrhovi, ki jo obdajajo, da bi prisluhnili nežni govorici njenih ljudi, da bi prisluhnili njeni npkoliko enolični pesmi, a razgibani in prppolni življenjskosti in da bi se seznanili z njenimi problemi, ki jih še vse premalo poznamo. Za vse io je poskrbelo tržaško planinsko društvo, ki je v Gregorčičevi dvorani priredilo Rezijanski večer. Luigi Pa letti, predsednik tamkajšnjega fot klornega društva, ki je tržaškemu občinstvu že dober znanec s številnih gostovanj, je udeležence sinočnjega večera povedel v »Roza-jansko dolino* z domačo besedo, ki ni bila za uho tržaškega Slovenca vselgj povsem dojemljiva, a je iz občutene pripovedi vendarle ujelo njeno pravo nit. zaprav v Trst predstaviti novo rezijsko planinsko pot. To bo dvanajst ur dolga hoja čez obronke hribovja, ki obdaja to lepo dolino. Uredili so jo in jo še urejujejo rezijanski mladinci, ki ljubijo pla ninstvo, predvsem pa ljubijo svojo domačo zemljo in bi jo radi tudi v tej «planinski» obliki pokazali širši javnosti. Sinoči so svoje delo prikazali v seriji čudovitih diapozitivov. Nekje v juliju, računajo, bi morala biti pot gotova in z njo tudi planinski bivak. Prikaz je, kot rečeno, dopolnjevala pripoved Luigija Polettija, ki je spregovoril tudi o zgodovini Rezije, njenih kulturnui značilnostih, pa tudi gospodarskih in družbenih problemih, ki pestijo ljudi teh krajev. Dovolj zgovoren je že sam podatek, da je leta 1951 štela dolina 3500 prebivalcev, danes pa jih šteje samo še 1500. Mladi iščejo pač boljše življenjske pogoje. je no pravo nit. iščejo pa<- uuijnc /.ivijcujanc • Rezijska skupina je prišla prav-j Ob tem pretresljivem podatku je dobra volja rezijskih planincev in njihova navezanost na domačo grudo spodbudna, kot je spodbudno in prijetno kulturno vrenje v teh krajih, vrenje, ki se je tudi na sinočnjem večeru v zgovorni obliki izkazalo ob nastopu narečne pesnice Silvane Peletiijeve ter glasbenega tria (citrašev in burkel), in ple salcev, ki so poslušalstvo povedli v folklorno bogastvo Rezije. Razčlenjene stavke v avtobusnem prometu Na Tržaškem se nadaljujejo razčlenjene stavke v avtobus nem prometu: danes, 8. maja, bodo avtobusi ustavljeni od 21. do 24. ure; v torek, 12. maja, od 11. do 15. ure; v četrtek, 14. maja, prav tako od 11. do 15. ure. V kolikšni meri je ženska enakopravnost zagotovljena le na papirju, oziroma koliko razni zakonski predpisi in predvsem njihovo izvajanje upoštevajo ustavna načela, ki predpisujejo enakopravnost vseh državljanov ne glede na spol? To so se nadvse odkrito in odkritosrčno vprašali udeleženci okrogle mize na temo «Ženska v pravu*, ki jo je priredil krožek za politične in družbene vede «Che Guevara*. Odkritosrčno zato, ker so si morali že uvodoma priznati, da je razkorak med teorijo in prakso še precejšen, nekoliko manjši v novih u-smeritvah pravne vede, odločno večji v sodniški praksi. O novih pogledih v razlagi italijanske ustave in raznih zakonskih predpisov, ki zadevajo zaposlovanje, je govoril predvsem Michele Miscione, profesor delavskega prava na tržaški univerzi. Največ časa in pozornosti je seveda posvetil novemu zakonu o enakopravnosti na delovnem mestu, ki je v italijansko zakonodajo in tudi v samo organizacijo dela, prinesel precej novosti. Četudi je slišati nekoliko čudno pa je najšibkejša točka tega zakonskega predpisa, ki je prešel iz faze gole zaščite ženske - delavke v zagotavljanje pravic ženske - delavke, oziroma zaposlene osebe (vnesel je namreč precej določil, ki zadevajo moške, kot na primer možnost dopusta ob rojstvu ali ob bolezni o-troka), njegovo nezadovoljivo izvajanje, celo nepoznavanje, in to s strani sodnikov. Spornih točk je še nekaj, na primer tista, ki dovoljuje posamezniku, ne pa tudi kakršnikoli organizaciji. da bi nastopila kot prizadeta stranka v morebitnih obravnavah. Na pozitivne sicer včasih nekoliko pozabljamo, je dejala predsednica krožka Cecilia Assanti, univerzitetna profesorica, ki je razpravo vodila kajti v analizah podčrtujemo in iščemo rešitve nezadovoljivih delov. Namenoma bolj kritično pa je nastopil znani odvetnik in deželni svetovalec Nereo Battello, ki je obravnaval odnos do ženske v družinskem pravu in v kazenskem zakoniku. Tudi glede legalne ureditve odnosov v družini je prišlo do po- membnih premikov z novim zakonom, ki je odpravil marsikatero krivico iz preteklosti. Naj omenimo tu samo dejstvo, da je bil do nedavnega moški absolutni glavar družine, da žena po možu ni dedovala, razen užitka nad delom zapuščine, da mati sploh ni imela pravne moči nad lastnimi otroki. Nekaj se je torej premaknilo, česar pa ni mogoče trditi za kazensko pravo. Tam. je še posebej odločno podčrtal Battello. je ženska o-stala takšna, kakršno jo je slikal fašizem: podrejena, umsko nerazvita, neodgovorna. Zanjo se lahko u-bija — znani predpis o umoru »zaradi časti*, — lahko se ubije tudi njo — vedno v skladu z istim za kopom —, če se .io naknadno poroči, se jo lahko predhodno tudi ugrabi in posili. Značilno za takratno mišjjenje, ki ga pa italijanski zakonodajalec vse do danes še ni mogel ali hotel izbrisati iz kazenskega zakonika, je na primer dejstvo, da se posilstvo nad žensko ne ocenjuje kakor dejanje naperjeno zoper neko drugo 0-sebo, temveč kakor kršitev javne morale. Lahko bi našteli še in še primerov, vendar ž: ti dovolj zgovorno pričajo, je ob zaključku še podčrtal Battello, da duli o ženski enakopravnosti v italijanski zakonik še ni segel. Še slabše pa je, da se tega duha in tudi pravilnega tolmačenja načel italijanske ustave otepajo številni sodniki, katerih naloga ni samo gola aplikacija zakonskih predpisov, temveč tudi njihovo pre tvarjanje v jezik, ki je odraz razvoja neke družbe, (bp) Naši srednješolci v Sloveniji 'iil: Včeraj zjutraj je odpotovala Iz Trsta večja skupina dijakov zadnjih lolnikov tukajšnjih slovenskih nižjih srednjih šol na tridnevni Izlet po SR Sloveniji. Dijaki, ki jih spremljata ravnatelj rojanske srednje šole prof. P. Pečenko in prof. L. Abrami, si bodo ogledni! Tehnični muzej v Bistri pri Vrhniki, Ljubljano, spomenik na Urhu, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Kotlje, Prežihovino, Maribor, Ptuj, Pohorje in Osankaiico, nakar se bodo v soboto zvečer mimo Celja in Ljubljane vrniU v Trat elemente. Zato jg temelj vseh programov skupna vzgojnoizobrazbena osnova, ki naj ustvari pogoje za permanentno izobraževanje in sa-moizobraževanje, hkrati pa naj o-mogoči bodočim delavcem hitrejše in lažje prilagajanje novim tehnologijam in morebiti kasnejše poklicne prekvalifikacije. Načelo o permanentnem izobraževanju narekuje organizacijam združenega dela velike naloge in ki je večkrat označevala celodnevni pouk. Kljub zanimivosti srečanja pa so bile pristojne oblasti odsotne, čeprav so jih organizatorji izrecno povabili. Namen zasedanja je bil ta. da sindikalisti in delavci, torej v celoti prebivalstvo na območju industrijske cone izsili od pristojnih dejavnikov odprtje novih šolskih prostorov s celodnevnim poukom, (cc) Povratek izletnikov Primorskega dnevnika Včeraj v prvih večernih urah so se vrnili v Trst, Gorico in druge kraje našega zamejstva udeleženci letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika. Več kot 300 izletnikov je bilo na križarjenju z motorno ladjo reške Jadrolinije «Dalmacija» in v šestih dneh jih g maemmasvfi krajih, kjer ,sp pa^jale ,prekomor- j ske brigade (Barletta, Gravina, Bari), nazaj čez Jadrrn v Dubrovnik, potem na Korčulo, Hvar in v Split, iz Sp'ita še na Mali Lošinj s končno postajo v Kopru. Izlet je potekal v lepem vremenu (deževalo je samo v Dubrovniku, sicer pa je bilo vreme pretežno sončno in toplo), v prijetni plovbi in odličnem razpoloženju tako na ladji kot na kopnem. Še posebno pa so bili izletniki navdušeni nad res od'ično postrežbo na «Dalmaciji». O celotnem poteku izleta bomo čimprej objavili obširnejši reportažni zapis s fotografijami. Vodstvo izleta se še enkrat zahvaljuje vsem izletnikom za vzorno disciplino in za razumevanje, ki je na potovanju s tolikšnim številom ljudi vedno obojestransko potrebno. Kako je pri nas s pasjo steklino? Pasja steklina. O njej se v zadnjem času veliko govori tudi v naših krajih, kajti od vsepovsod, iz gorskih predelov naše dežele, iz sosednje Slovenije in od drugod, se širijo alarmantne vesti o neustavljivem prodiranju bolezni proti jugu in to se pravi tudi proti našim krajem. Ali je nevarnost res tako pred vrati? če naj prisluhnemo tržaškemu tedniku II Me-ridiano, ki je posvetil naslovno in še dve notranji strani svoje včerajšnje številke tej strah vzbujajoči bolezni, so prve okužene živali že prekoračile mejo naše pokrajine in bodo vsak čas ogrozile mesto samo. Da gre zadevo jemati sila resno in brez podcenjevanja, smo že nekajkrat napisali, kljub temu pa ne kaže zaenkrat prilivati olja na plamen psihoze, ki se po malem oprijema prebivalstva. «Bolezen se dejansko pre-bližuje tem krajem, nam je včeraj povedal po telefonu ži-vinozdravnik iz devinsko-nabre-žinske občine dr. Floreancig, treba je biti nanjo pripravljeni in je zato povsem na mestu poziv, da je treba cepiti proti steklini vse pse, kar se sicer dela redno vsako leto. Res pa je tudi, da do danes nismo prejeli nobenega uradnega obvestila o kakem primeru okuže-nja v naših krajih in ustreznega navodila za emergenčno u-krepanje*. Steklina se torej lahko dejansko pojavi tudi pri nas iz dneva v dan. Dokler pa o kakem pojavu ne bo uradnega obvestila pristojnih zdravstvenih o-blasti, gre jemati vsa govoričenja o okuženih lisicah, jaz-jrurih živalih, ki rjaj ili v naših krajihr" ft ožo treznosti.' Izlet zgonišk sekcije SSk na Dolenjsko Zgomška sekcija Slovenske skupnosti priredi jutri enodnevni izlet na Dolenjsko. Spored izleta obsega najprej ogled samostana v Stični, nakar bo pot vodila izletnike v Muljavo, do Jurčičeve rojstne hiše (prav letos poteka 100-letnica njegove smrti). Na poti v Novo Mesto je predviden postanek v Žu-ženbergu za kratek ogled ruševin starega gradu. V Novem Mestu bo kosilo v domačem gostišču, nato pa odhod v Kostanjevico, kjer si bodo izletniki ogledali razstavo »Forma viva* ter galerijo v prostorih starega samostana Povratek je predviden v večernih urah. Odhod avtobusa po naslednjem voznem redu: ob 6. uri iz Gabrovca, ob 6.05 iz Samatorce, ob 6.10 iz Saleža, ob 6.15 iz Zgonika in Koludrovce, ob 6.20 iz Rep-niča in ob 6.30 od Briščikov. Prireditelji se priporočajo za točnost. OBVESTILO Na vabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu se je odzvalo lepo število slovenskih osnovnih šol in izročilo v knjižnici risbe svojih u-čencev. Osnovne šole, ki niso utegnile po slati risarskih izdelkov svojih učen cev v določenem roku, lahko to storijo še danes, 8. maja 1981. zato poslei nobena šola ne bo mogla več živeti brez neposrednega in trajnega sodelovanja z organizacijami združenega dela, za katere bo usposabljala kadre. Faturjevo izvajanje je na področju izobraževanja učiteljev za reformo in inovacijo dopolnila mag. Danica Golli, ki je med drugim poudarila, da slabo pripravljen profesor ali učitelj lahko samo slabo poučuje. Zato so v Sloveniji v teku že dve leti številne pobude, ki na različnih nivojih podajajo učnemu kadru dopolnilno informacijo in izobrazbo. Namen je, da bi vsi šolniki na srednjih šolah dosegli raven univerzitetne diplome, kar pa v številkah pomeni, da je potrebno pre- ali dokvalificirati kar 40 odstotkov učnih kadrov. Problemov in težav je seveda veliko, saj se na tem področju orje v ledino. Ob koncu tega nujno sintetičnega poročila naj še dodamo obvezno u-gotovitev, da je bila dvorana, kljub napravam za simultano prevajanje, skoraj prazna. Kot kaže je zanimanje za novosti v izobraževanju tako med slovenskimi kot italijanskimi šolniki na žalost zelo pičlo. (nf) Po 21 letih dokončali krožni železniški predor Po več kot 21 letih (začeli so ga 29. novembra 1959) so dokončali krožni predor, ki povezuje glavno tržaško železniško postajo z novim pristaniščem. Prvi vlak bo krenil r.a pot v ponedeljek. 1. junija, ko bo stopil v veljavo poletni urnik; z t-stim dnem bodo zato zaprli železniško progo, ki teče po nabrežju. Nova železniška proga meri 7 kilometrov in 852 metrov, od katerih je 8,985 km v predoru. Dela nove proge so terjala premostitev velikih tehničnih težav; nova povezava bo gotovo pospešila mestni promet Odbor sekcije KPI Devin-Nabre-žina izreka Marici, Dorini, Lojzki in Mariu globoko sožalje ob Izgubi drage mame Marije Pipan iz šempolaja. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona URŠULA MAVER vd. ČERNEKA Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Svojci Boršt, 8. maja 1981 8. maja 1981 Koroški mladinci so obiskali tiskarno «Primorskega dnevnika» KAJ NAM LAHKO POVE STATISTIKA je pred nedavnim skupina koroških mladincev obiskala Trst in nekatere slovenske ustanove le pri-sla na obisk tudi Primorskemu dnevniku, kjer si je ogledala uredništvo in nato tudi tiskamo ■MiifiihiiiiiiimifMiviiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiinitiiiiiiitiniiiimiiiuiiimiiuttiiuiinMrtMtiHHiimiiimiunMmi 0 ZAKONITEM IN SKRITEM SPLAVU Kjer se zakon, ki dopušča splav, spoštuje in uveljavlja, je razmerje med zakonitim in skrivnim, mazaškim splavom povsem drugačno, kot tam, kjer ta zakon odklanjajo Velikokrat je bilo že poudarjeno, da se polemike v tej referendumski volilni kampanji dotikajo splava bolj, če že ne pretežno, s teoretske plati in ga premalokrat jemljejo v poštev kot kruto stvarnost, ki jo je treba vsaj začeti reševati. Zato si tokrat oglejmo nekaj podatkov, ki posredno in neposredno zadevajo splav. Podatke so posredovale številne okrogle mize, ki se skorajda iz dneva v dan vrstijo in ki skušajo osvetliti vprašanje splava z raznih vidikov kot so družbeni, pravni in širše politični. Kot prvi podatek je vredno podčrtati, da število rojstev v Italiji upada od leta 1972, to je dobrih šest let predno je italijanski parlament končno izglasoval osporavani zakonski osnutek o «določilih o socialni zaščiti materinstva in o prostovoljni prekinitvi nosečnosti*. Nujen je zato zaključek — na raznih okroglih mizah ga je več- SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1981 C20) LIPA: zgodovinopisje in NOB na Primorskem Šibelje vi spomini na prve borbe - Dve deli o Marezigah - Bevk-borec in pisatelj Babičevo delo «Primorska ni klonila« ter Gradnikovi «Primorski prostovoljci« Ko smo se pred kratkim z direktorjem založbe «Lipa» Slavkom Sušnikom in urednikom založbe Jožetom Hočevarjem pogovarjali ne samo o letošnjem programu primorske založbe, temveč tudi o problemih založniške politike nasploh in trenutnega stanja slovenske knjige, se je iz povedanega izluščila ugotovitev, da založba Lipa letos niti ne bo Zavoljo gospodarskega položaja krčila svojega, zlasti slovenskega programa, temveč ga bo celo povečala. Tako smo ugotovili, da bo letos izšlo pri njej kar dvajset slovenskih originalnih besedil v primeri z enajstimi lani, kar pomeni skoraj stoodstotno povečanje. Seveda pa med temi. domačimi deli, ki so v letošnjem programu, ne gre izključno za leposlovje, temveč tudi za dela, ki obravnavajo bodisi našo -Spominsko bodisi znanstveno preteklost s posebnim oziroma na Primorsko, pa ng., gre tu za čas narodnoosvobodilnega boja ali pa sploh za kulturno - zgodovinsko preteklost na tem območju. «Tik pred izidom je v počastitev 40. obletnice OF knjiga spominov dr. Aleša Beblerja «čez drn in strn*. ki sedi med naše najpomembnejše in najzanimivejše izdaje, izdali pa smo jo skupaj z Založništvom tržaškega tiska iz Trsta,» je dejal Slavko Sušnik, ko smo začeli razgovor o letošnjem programu. (V tem hipu, ko boste brali to poročilo, je memoarsko delo dr. Aleša Beblerja že izšlo). Podobno sodijo v to zvrst tudi spomini na kraško četo Franca Šibelje «Med prvimi partizani na Krasu*. Spomini Franca Šibelje (avtorja poznamo že po njegovi prvi knjigi Kraški junak Stjenka) so v zgodovinopisju NOB svojevrstno delo. Navajeni smo, da pišejo spomine ter opisujejo dogodke iz časov narodnoosvobodilnega boja komandanti, politični komisarji, študirani zgodovinarji. V tej knjigi pa imamo opravka s pričevanjem borca, msjj,ca Partizanske spomfeHiče, kr je od prvih začetkov sodeloval na Krasu, Vipavskem, na Vrheh ter v neposredni okolici “Trsta pri močno odmevnih diverzantskih akcijah, ki jih je pod vodstvom kasnejšega narodnega heroja Antona Šibelja -Stjenke organizirala skupina domačih fantov iz Tomačevice na Krasu ter okoliških vasi. Ime Stjenka je ovito domala v legendo, saj si je s svojim junaštvom, izna;dljivoštjo in bliskovitostjo ter predanostjo idejam revolucije pridobil izreden u Revcltella 41. (od 8 30 Ho 13. in od 1«. do 20 30) Trg S: Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia comp 1. Gledališča .SLOVENSKO *STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU VVILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ PONOVITVE Danes, 8. maja, ob 17. uri A-BONMA RED I — mladinski jutri, '9, maja, bb 20,30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri. v nedeljo, 10. majat* ob 16:: uri ABONMA RED G — druga ne del ja po premieri. Produkcija igralske šole ŽARKO PETAN OBTOŽENI VOLK v ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu. Vabljeni! Združenje Union Fodlonjcr priredi enodnevni izlet dne 17. maja v Kumrovec i ogledom rojstne hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30, telefon 64459 V okviru Izmenjav, ki jih predvideva listina o pobrat.nju z bujsko občino, prireja devinsko-nabrežin-ska občinska uprava v nedeljo 10. maja »izlet prijateljstva, v Umag z motorno ladjo Dioneo. Odhod iz Se-sljana ob 8. uri. Za vpisovanje obrnite se na občinske urade. Vabljeni. Planinski odsek ŠZ Sloga vabi člane in prijatelje v nedeljo, 10. maja, na družinski vzpon na Učko pri Opatiji. Zbirališče v Bazovici. Odhod z osebnimi vozili ob 8.30. SPDT prireja v okviru programa Športne šole v nedeljo, 10. maja, Izlet k Belopeškim jezerom za osnovnošolsko mladino. Vpisovanje je na posameznih šolah pri predstavnikih Športne šole. VERDI V okviru spomladanske simfonične sezone -v gledališču Verdi bo dirigiral četrti in peti koncert ciklusa francoski dirigent Reynald Giovani-netti. Nastopil bo orkester gledališča Verdi. Koncerta bosta danes ob 20.30 in jutri ob 18. uri. AVDITORJI Danes, ob 20.30 (red prost) komedija »Un sial per Carlotta. v tržaškem narečju. Glasba Nini Per no, režija Francesco Macedomo. V abonmaju odrezek 8. Kino ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 1! Ho 21. ure in prprtlčna od 8. 4 20. ure, tel. 68 441 I.F.KARNE V OKOI.IU1 Boliunec: tel 228 124: Bazovica; tel 226 165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 590: Nabrežina; tel. 200 121: Sesljan: tel 209 1 97: Žavlje: tel. 213137; Milje; tel. 271124. ta CafnielTa "Ufttferground 18.00 «L’enigma di Kaspar Hauser. VVernerja Herzoga. Ariston 17.00 »Mio zio d’America.. G. Depardieu, N. Garcia, J. Gabin. Eden 17.00 »Sorvegliate il vedovo.. Ritz 17.00 «Asso». Adriano Celentano, E. Fenech. Excelsior Do petka brezplačne pred stave. Grattacielo 16.00 »Lili Marlen*. G Giannini in H. Schygulla. Fenice 17.00 «L'ultim„ squalo». Aurora 16.30 »I falehi della notte.. Silvester Stallone. Barvni film. Cristallo 16.30 »Laguna blu». Vittorio Vencto 16.30 »Sei uomini d acciaioi. Barvni film za' vsa kogar Capitol 16.30 «Quando la coppia scop-pia». Enrico Montesano. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.30 »I mastini della guer ra.. Barvni film za vsakogar. Ltimiere 16.00 »Jesus Christ Super star*. Barvni film. Mignon 16.30 »Zappatore*. Marjo Merola. Barvni film za vsakogar Nazionale 15.30 »I porno giochi di quella viziosa di Susan.. Prepove dan mladini pod 18. letom. FFodrammatico 14 30 »Orgia di adolescenti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Rad!o 16.00 «I,a grande ammucchia ta». Prepovedan mladini pod 18 letom. Volta 17.00 »Porno desideri di una studentessa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Razna obvestila V soboto, 9. maja, bo gostoval v Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti 3 astronom Pavel Zlobec, ki nam bo s pomočjo diapozitivov govoril o astronomiji. Na tako važno in zanimivo predavanje vabimo vse višješolce. Začetek ob 19.30. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega Inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah Fotokmžek Trst 80. Danes, 8. maja, ob 20. uri v Ul. sv, Frančiška 20/11, redna seja. Važne točke na dnevnem redu. Člani naj prinesejo svoje izdelke (ČB in DIA) za razstavo, ki bo od 12. t.m. dalje. Planinska sekcija SK Devin naproša vse svoje člane, Ki so "v posesti izkaznice Planinske zveze Slovenije (Ilirska Bistrica), da do 15. maja sporočijo na tel. št. 209522 od 9 Ho 12. ure, če mislijo izkaznico po'rHiti za sezono 1981. KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedelio, 10. maja, ob 16. uri proslavo 60. obletnice prvega požiga vasi in komemoracijo prve obletnice smrti tovariša Tita. Zbirališče pred spomenikom padlim. Po polaganju vencev bo sprevod krenil do srenjske hiše, pred katero bo proslava. KD Rdeča zvezda - ŠK Kras priredita v nedeljo, 10. maja, na dvorišču gostilne v Saležu tradicionalni ples. Igra ansambel Lojzeta Furlana M Zgnnilta Šolske vesti Učiteljski zbor osnovne šole Stanko Gruden - šempolaj vabi starše in ljubitelje otrok na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 8. maja, ob 14. uri v šolskih prostorih. Ob 4. obletnici smrti drag-e Štefanije Milkovič darujeta hčerka Sonja in svakinja Kristina 15.000 lir za šolo »Karel Destovnik - Kajuh.. V spomin na mamo Magde Bertok daruje Sonja Gornik z družino 20 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Celesta Malalana darujeta Sonja in Aldo Gornik 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Celestina Malalana daruie Ernesta Jagodic 10.000 lir za Glasbeno matico. Vilma Bandi daruje 8.000 lir za KD Lonjer - Katinara Ob 5. obletnici smrti dragega moža prof. Erminija Ambrozeta daruje žena Marija 30.000 lir za Glasbeno matico. Ob 5. obletnici smrti prof. E. Ambrozeta daruje Verenka 20.000 lir za dom Jakoba Ukmarja. V spomin na ljubljeno babico Marijo Mikolj daruje vnukinja Mirjan 10.000 lir za osnovno šolo »Bazoviški junaki*. GROZI GRADBENIŠTVU POPOLNA BLOKADA? Popolnoma blokirani s strani bank dolgoročni stanovanjski krediti Banke zahtevajo višjo obrestno mero, vlada pa tega noče dovoliti ■ V nevarnosti nadaljnja gradnja stanovanj, zlasti s strani stanovanjskih zadrug * Dežela želi poseči vmes, vprašanje je kako in kdaj Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PROFESORICA slovenskega jezika iz Nove Gorice lektorira slovenske diplomske naloge hitro in u-godno. Za dogovor kličite telefonsko št. (003865) 24303 v večernih urah. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 794664. V OKOLICI Sv. Ivana iščem v na jem opremljeno ministanovanje. Telefon 567367. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-gio 1/1), telefon 833-82. OSMICO je odprla Ada Kante - Fran-doli, Slivno 25. Toči belo in črno vino. HIŠNO pomočnico iščeta, priletni sestri, ki želita družbo. Nudita hrano in prenočišče ter avtonomijo pri delu. Telefonirati na štev. 43805. PRODAJAM kokoši nesnice pet mesecev stare. Jožef Peric — Peč št. 50, telefon 882 057. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska ulica. Toči belo in črno vino lastne proiz. vodnje. ŠTUDENTA iščeta opremljeno sobo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »Solidna.. V MEDJI vasi št. 21 pri Karlu Per narčiču točijo belo in črno vino. Prijatelji domače kapljice vljudno vabljeni. PRODAM po ugodni ceni avtomobil autobianchi 112. Telefonirati na štev 011-119 v večernih urah. OSMICO je odprl Karlo Pegan — Zgonik 58. Toči belo in črno vino. NA CESTI Vižovlje - Mavhinje prodam nezazidljivo zemljišče veliko 600 kv. m. Telefon 209-276. OSMICO je odprl Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. BANCA Dl CREDITO pl TRIE3TE TR2A6KA KREDITNA BANKA S P A. TUBT - .il ICA ( 1 11.21 70 - -3>‘ G1 7. 5. 1981 Ameriški dolar 1125.— Funt šterling 2380,— Irski funt šterling 1810.— Švicarski frank 544.— Francoski frank 207.— Belgijski frank - 29,75 Nemšla marka 495,— Avstrijski šiling 69,75 Kanadski dola- 935.— Holandski l.oripf 445.— Danska krona 156.— •Švedska klona 230.— Norveška krona 200,— Drahma 19,— Mali dinar 29,— ^Veliki dinar 29.— MENJALNICA vseh tujih valut Gradbeni dejavnosti grozi skoro popolna paraliza. V vsej državi se je gradnja stanovanj precej zmanjšala ker ta, upoštevajoč določila zakona o pravični stanarini, ne prinašajo več ustreznih dohodkov tistim, ki so običajno investirali v stanovanja. Istočasno se je gradnja zmanjšala ker so se gradbeni stroški izredno povečali, več kot je naraščala splošna inflacija. Zaradi tega je nakup stanovanja postal problem za povprečnega državljana. Ohranila se je gradnja poslovnih poslopij v mestnih središčih, drugih stanovanj oziroma počitniških hišic v turističnih krajih (tudi ta bo najbrž pojenjala, cdkar je vlada odredila naložiti višje davke na počitniške hiše). Kar se je še največ gradilo so bila stanovanja za katera so skrbele gradbene zadruge ali zavodi za ljudske hiše. Torej stanovanja z državno podporo ali drugačno pod poro iz javnih sredstev. Vendarle je vse to bilo premalo, kajti javni posegi v stanovanjsko gradnjo so vedno v Italiji bili majhni, niso dosegali niti desetine vse stanovanjske gradnje. Že itak majhni gradbeni dejavnosti je sedaj zagrozila popolna ali skoro popolna paraliza. Banke, tiste banke, ki se ukvarjajo z dolgoletnim finansiranjem stanovanjske gradnje, ki dajejo torej petnajst, dvajset ali petindvajsetletna posojila, so od 1. maja ustavila v celoti izplačilo teh posojil. Banke, v državi jih je 17, ki imajo dovoljenje za tako poslovanje, torej za dolgoletna posojila, tožijo da ni denarja ki bi dotekal v te posebne sklade za finansiranje teh posojil, ker so obresti prenizke Med temi 17 bankami je tudi go-riška hranilnica, ki ima posebni hipotekarni odsek še iz avstrijskih časov in ki je pred nekaj leti dobila pooblastilo da daie posojila na vsem ozemlju naše dežele. V lanskem januarju je revija II Mondo objavila razpredelnico bank, ki imajo dovoljenje za dajanje stanc vanjških dolgoletnih kreditov. Iz tistega pregleda je izhajalo, da je bila goriška hranilnica najhitrejša v dajanju kreditov. Povprečno so prosilci dobili denar, sicer le približno polovico zahtevane vsote, po dveh mesecih, in tudi obresti, dolgoletne obresti, so bile pri go-riškem bančnem zavodu za povprečno dva odstotka nižje kot pri drugih bankah vsedržavnega značaja. Takrat 15,20 odstotkov za dvajsetletna posojila. Pri drugih bankah so obresti v lanskem januarju v glavnem presegale 17 odstotkov, za rešitev prošnje je bilo treba čakati skoro v vseh primerih več kot šest mesecev. Gradbeni stroški so se medtem večali, prav tako obresti na bankah, V januarju leta 1977 je bilo treba namreč pri goriški hranilnici plačati za dvajsetletno stanovanjsko posojilo 13.10 odstotkov letne obresti (kje so blaženi stari časi ko je bila obrestna mera 7-odstotna), v letošnjem marcu pa je ta obrestna mera dosegla 17,75 od stotkov. V aprilu so že prakticirali obrestno mero 19,50. vendarle za to nj še bilo popolnega vladnega soglasja. Ker denarja ni bilo sp ga da;ali le v najbolj nuinih primerih, cd 1. maja pa so popolnoma blokirali vsako stanovanjsko posojilo. To ne le v Gorici, marveč v vsej državi. Nekateri pravi'O. da zahtevajo banke da mora obrestna mera za ta posojila doseči 20,50 odstotkov, dovoljenja vlade pa še nima io. Povišanje obrestne mere in blokada posojil so seveda zaskrbeli vse ki imajo v načrtu gradnjo ali nakup stanovanja, ne le posameznikov. marveč tudi stanovanjske zadruge in seveda tudi gradbenike ter vse, ki so z njimi povezani. Funkcionar gori.ške gradbene zadruge Edil - ACLI Sandro Scantlo-lara nam je povedal v kako hu- dem položaju so gradbene zadruge. Scandolara je pred nekaj dnevi imel v Vidmu tiskovno konferenco skupno z zastopniki vseh treh zadružnih central. Kaj se je zgodilo? Goriška hranilnica in tudi druge banke, ki poslujejo z dolgoročnimi stanovanjskimi posojili v naši deželi, so nehale z izplačevanjem posojil tudi tistim stanovanjskim zadrugam, katerih stavbe so sedaj v gradnji. Denar nameravajo dati, seveda po zvišanih obrestih, le tistim, ki so z gradnjo dosegli do 80 - 90 odstotkov, drugih, ki so šele začeli ali ki so že na polovici gradnje, pa nadaljnjih kreditov ne bodo dajali. S kakšnim denarjem torej plačati gradbenike, ko vemo da ne smejo banke dajati niti drugih posojil, po navodilih vlade ki želi zavreti inflacijo? V naši deželi samo stanovanjske zadruge imajo trenutno v gradnji 1.772 stanovanj v skupni predvideni vrednosti nad 93 milijard lir. V tem številu so izvzete gradnje na potresnem področju, gradnje z denarjem evropskega sklada in z denarjem deželnega rotacijskega sklada (FRIE). Kar se tiče prej omenjene vsote naj povemo, da je dežela dala garancijo in tudi prispevek (ta krije približno devet odstotkov posojila) za približno 41 milijard, torej nekaj manj kot polovico potrebne vsote. Le 17 milijard je že bilo izplačenih, manjka še nadaljnjih 23 milijard. Skupno vzeto sta sicer goriška in porde-nonska pokrajina v najboljšem položaju, kajti vnovčili sta že nad 80 odstotkov posojil (ta podatek je sicer splošen, ne velja za posamezne zadruge), medtem ko morata tako Trst kot Videm vnovčiti približno dve tretjini obljubljenega denarja. Vse to je sedaj blokirano. Voditelji in člani stanovanjskih zadrug so seveda zelo zaskrbljeni. Gradnja njihovih hiš se je itak že precej povečala od trenutka ko so pripravili načrte in zasadili lopato na gradbenišču. Sedaj še ta blokada in grožnja po še višjih obrestih. V težavah pa se znajde tudi grabeništvo in pravijo da je marsikatero gradbeno podjetje že na tem da pošlje zidarje domov, ker denarja za plače in nakup materiala ni od nikoder. Zadružne organizacije pričakuje-? jo, da se bo kaj premaknilo z mrtve točke na deželni ravni in ši nekaj obetajo tudi od deželne konference o zadružništvu, ki prične danes v Vidmu. Deželni odbornik Renzulli je na tiskovni konferenci v torek, na vprašanje našega novinarja, dejal, da ima deželna u-prava načrt kako rešiti se iz te krize, da pa na žalost terja stvar svoj čas. Dežela namerava namreč še v tem mesecu sklicati širok kre ditni odbor na deželni ravni. V tem naj bi bili tako deželni funkcionar ji kot gospodarski predstavniki, tu di predstavniki bank. Denar ki se pri nas ustvarja, tudi s strani bank, ki imajo svojo centralo drugod, naj bi se predvsem pri nas porabil in dal na razpolago prosilcem. Tako naj bi bil ddnar na razpolago tudi za kreditiranje stano vanjske gradnje. To zadruge od bank in od de žele tudi zahtevajo. Položaj pa je zelo hud, nam je dejal Scandolara, zaradi tega ga je treba nemudoma rešiti, sicer se bomo znajdli pred popolno paralizo v gradbeništvu in s tem v zvezi seveda z novimi brezposelnimi, ne samo na grad benem področju. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiimiiMiiiMiMiiitiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHmititHiiiiimfiiiiiiiiliitnmiiiHiiiiniiiiiiiiiMMiiiimiiitmiiuminiiniiitiniiiii POLETI JIM JE ZAČELO ZMANJKOVATI VODE " k Na Krasu polagajo debelejše napajalne vodovodne cevi V prvi fazi jih bodo položili do vodnjaka pri Poljanah, zgradili pa bodo tudi «obroč» okoli Doberdoba - Začasno prekinjeno delo Okrepitev kraškega vodovoda je bil predmet govora, ki ga je občinski odbor v Doberdobu imel v sredo s predstavniki vzhodnofur-lanskega vodovodnega konzorcija (CAFO). Na javnem pogovoru, ki ga je vodil župan dr. Mario Lavrenčič, udeležili pa so se ga poleg občinskih odbornikov tudi nekateri občani, so sodelovali predsednik vodovodnega konzorcija Ferruccio Colombi, podpredsednik Renato Portelli, inž. Vittorio Ron-chi, projektant in? zastopnik''riadn-tovalnega študija Hydrau1ica, in podjetje' Postir. ki je' feVajatod. Izboljšanje kraškega vodovoda se je pokazalo za nujno v zadnjih nekaj letih, odkar so v poletnih mesecih nastale težave v oskrbi s pitno vodo. Projekti za namestitev cevi večjega premera so že izdela ni in podjetje Postir je tudi že pričelo z deli, vendar jih ne more ne moteno opravljati, ker razlastitveni postopok ni še v celoti za ključen. «Sedaj je najbolj važno, da dežela izstavi dekret o začasni zasedbi zemljišč, kjer bodo položili novo vodovodno cev, V Doberdobu so v ponedeljek že pričeli delati, vendar so lastniki zemlje v Martir,-ščini podjetju onemogočili delo. ki je sedaj ustavljeno na celotnem objektu. Pričakujemo, je dejal župan' dr. Mario Lavrenčič, da bodo z deli čimprej spet nadaljevali, da bi odpravili težave, ki se nam po javljajo v poletnih mesecih. Tudi če bi delo takoj obnovili, je le malo verjetnosti, da bi ga do poletja zaključili, kar pomeni, da bomo tudi letos najbrž občutili po manjkanje pitne vode*. Kakor so povedali strokovnjaki, ,ie v prvi fazi predvidena položitev f-evi z večjim premerom med Mar timčino in vodnjakom, ki je med Poljanami in Doberdobom, izgradnja »obroča, okoli Doberdoba, ki bo zagotavljal boljšo oskrbo vasi s pitno vodo, položitev nove cevi od vodnjaka do črpalke na Palki-šču. V sovodenjski občini pa bodo prav tako položili debelejšo cev, ki bo napajala vodnjak Ušje. Pogovor je stekel tudi o pitnosti vode. O njeni kakovosti so seznanili pokrajinskega zdravnika, zainteresirali pa so še deželno telo, pristojno za iskanje novih črpališč. Zajetje pri Petovljah ni najboljše. Vodo, ki črpajo v jašku ob Soči, morajo klorirati, preden jo spustijo v vodovodno omrežje. Ker je črpalka v bližini reke in je ob visokem vodostaju Soče pod. vodo. lahko prihaja do oliesnažeiff iivB&u-Žerij pitne vode. 'Priorji,; ždrav-( stveni organi ,sfl„ bilj..,9 možnostih takšnih nevarnosti seznanjeni in v takšnih primerih podvzemajo u-strezne ukrepe. Načrtovalec je pri izbiri premera napajalnih cevi upošteval normalno rast doberdobske občine v prihodnjih 20 do 25 letih. Na podlagi dosedanje uporabe, možne normalne povečave števila prebivalstva in gospodinjstev bo v tem razdobju zagotovljena povprečna dnevna uporaba 300 litrov pitne vode. Odgovarjajoč na nekatera vprašanja občanov je projektant Inž. Ronchi dejal, da bi navedena količina vode pričela zmanjkovati, če bi se, denimo, zgradila na območju Krasa kakšna velika tovarna ali turistično naselje za več tisoč prebivalcev, kar sedaj sploh ni mogoče predvideti, tudi zato ne, ker ni za takšno podmeno nobene Stvarne podlage. V okviru takšnih in podobnih razmišljanj so prisotni opozorili CAFO, naj poleti hitro odstrani okvare na ceveh, ki puščajo. Izvedeli so nadalje, da zrak, ki »gre. skozi pipo v vodovodno cev, kadar ni vode, «cdšteva» na vodovodnem števcu. Na poziv župana Lavrenčiča, naj bi izvajalec čimprej nadaljeval z deli, je zastopnik podjetja dejal, da je njegovo dobro voljo, da delo čimprej opravi, mogoče soditi tudi po tem, da je nabavilo že vse potrebne cevi. Ponovna seja KZE čeprav so vsi prepričani, da bo 'demokristjan Mfchrfe '‘Mhrtina postat-predsednik krajevne zčtravstve-tič enoto' zV&frišMi; rti v zve-i s 'tehr;ŠČ' 'nič','ttm , ao'»LWega. Ponovna seja upravnega sveta KZE bo v sredo, 13. maja, ob 18. liri v dvorani občinskega sveta. Drevi pa se sestanejo zastopniki petih strank, ki podpirajo sedanjo koalicijo na pokrajini in v goriški občini, da bi skušali najti sporazum o izvolitvi predsednika in članov ožjega upravnega sveta. Odbor za upravo Doma An dreja Budala v Štandrežu in društev, ki tam delujejo, se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli prispevali za postavitev plošče v spomin domačinom padlim v NOB. V Pevmi vsakoletna dražba telic Precej živinorejcev iz naše in drugih pokrajin se je včeraj zjutraj zbralo na kmetijskem posestvu zadruge v Pevmi, da bi prisostvo-vali vsakoletni dražbi telic, ki jo je goriško združenje živinorejcev pripravilo v okviru blagovnega sejma Espomego. Za nekaj ur smo se tako vrnili v stare čase, ko so bile take in po- dobne dražbe na dnevnem redu, danes pa že prava redkost In večkrat celo zanimivost. Nit sliki: živinorejci »tekmujejo, med seboj za nakup telice. v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete GLEDADIŠČE VERDI v torek, 12. maja, ob 20.39 WILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Razna obvestila Na klasični gimnaziji liceju »Primož Trubar« v Ulici Alviano bo v ponedeljek, med 17. in 19. uro, pogovor ravnatelja in profesorja s starši, ki obiskujejo to šolo. Razstave V Feiglovi knjižnici v Ulici della Croce je ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 16. do 19. ure odprta razstava partizanskih tiskov, ki so jih med NOB izdelali na goriškem področju. v tiskarnah Kino • • Carica VERDI 18.00—22.00 »I falehi della notte». S. Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00—22.00 «Ricomincia da tre». M. Troisi in F. Marchegiani. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «MogIi mor-boses. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trsif EXCELSlOR 16.30—22.00 «Ptardust memories., PRINCIPE 18.00—22.00 »Occhio alla pena». /Voivi Carica m okolica SOČA 18.0Č »Globina.. Ameriški film, 20.00 «V vrtincu.. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Carstvo mravelj.. Ameriški film. DESKLE 1E).30 »Maščevanje bele strele.. 'Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor- žo ltalia 10, tel 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel 40497. f Čestitke Danes praznuje 10. rojstni Han VLASTA^"NOVAK iž Mačkolj. Da bi bila vedno tako pridna v šoli ter zdrava in vesela ji želita nono in nona iz Doberdoba, ki jo imata zelo rada. Danes praznuje 13. rojstni dan BORIS FRANDOUIČ iz Doberdoba. Vse najboljše za god mu želijo oče, mati In brat Martin. Voščilu se pridružuje prijatelj Damjan. ZARES ČUDNE RAZMERE DETROIT NE PROIZVAJA KER NIMA SUROVIN Delavci so v pogovoru z županom v Tržiča zahtevali posredovanje Župan in podžupan v Tržiču Bla-sig in Padovan sta včeraj sprejela delegacijo delavcev podjetja Detroit, ki jo je spremljalo zastopstvo kovinarske federacije FLM. Delavci so zahtevali posredovanje oblasti, da bi pomagale urediti absurdno stanje v tovarni, ki traja že dolgo časa. Proizvodnja hladilnikov se je namreč zelo upočasnila zaradi pomanjkanja surovin in delov, ki jih vgrajujejo v naprave. Zaradi takšnega stanja, ki je po sodbi delavcev posledica delodajalčeve malomarnosti, je 500 delavcev, izmenoma po 150, neprestano v dopolnilni blagajni. Stanje je toliko bol 1 nevzdržno, ker ima Detroit dovoij naročil, vendar jih ne more izpolniti, Zaradi takšnega stan;a po računu sindikatov obrat izgubi na dan osem do devet milijonov lir. Kot posledica takšne izgube so neizplačani osebni prejemki in nadure delavcev. Medtem ko so se zastopniki de lavcev na županstvu pogovarjali z občinskima predstavnikoma, so ostali s transparenti manifestirali na trgu. Razprava o referendumu drevi v Doberdobu Danes zvečer ob 20. uri bo v občinski sejni dvorani v Doberdobu, na pobudo ženskega odseka prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba, pogovor z novinarko Bredo Pahor iz Trsta o temi »ohranitev zakona o sRlavu». Na se stanek so vabljeni vsi vaščani. Na sestanku bo govor o referendumu, ki zahteva odpravo obstoječega zakona. Prihod izletnikov iz Maribora Danes ob 16. uri sc v Doberdobu pripeljejo z dvema avtobusoma člani Rdečega križa iz Maribora. Sprejeli jih bodo doberdobski kr- vodajalci in občinska uprava.' O-bisk sodi v okvir prijateljskih in humanih odnosov, ki jih krvodajalci iz Doberdoba gojijo s številnimi odseki krvodajalcev v Jugoslaviji. tiianni Bravo ponovno dožclni tajnik PSI Gianni Bravo je bil v sredo zvečer v Vidmu ponovno izvoljen za deželnega tajnika PSI. Na deželnem kongresu stranke v Cordenonsu je bil izvoljen za reformistično večino z največ glasovi, na palermskem kongresu .je bil izoljen tudi v centralni komite PSI. Izvolili so ga na prvi' seji razširjenega deželnega odbora stranke. Kot podtajnik je bil izvoljen tudi Gianfranco Carbone iz Trsta. Goričanov, trije so v razširjenem deželnem odboru PSI, ni v ožjem deželnem od boru. Smrtna nesreča na železnici Na železniški progi Gorica - Viden-v bližini Koprivnega se Je včera.1 popoldne vrgel pod vlak in ubil 34 letni Lorenzo Vezli h Gradišča ol Soči. včeraj progno Padec mopedista Iz Doitordoba V tržiški bolnišnici so pridržali na zdravljenju s zo okrevanja v 40 dneh 26-letnega Fabia Gergolc!a iz Doberdoba, UL 24. mn.ia, št. 23. Gcrgrlet se ie z mopedom peljal p:> Ul, Cosulich. kjer se je vanj zaletel avtomobilist. Pri padcu si je zlomil desno stegnenico. Izleti Ženski iniciativni odbor priredi od IR. do 21. junija izlet v Beograd in druge kraje Srbije. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 17. do 19, ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure na sedežu odboru v Ul. Malta 2, do 16. maja. KOLESARSTVO MEDNARODNA DIRKA ALPE-ADRIA Galik (ČSSR) ohranil prvo mesto Cilj današnje etape v Barkovljah V včerajšnjih poletapah zmagala Vithen (ZRN) in Gobbi (Italija) PORDENON — Tudi pa včerajšnjih dveh piletapah je Čehoslovak Galik ohranil prvo mesto na skupni lestvici mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe - Adria. V dopoldanski poletapi od Bleda do Humina je zmagal zahodni Nemec Vithen, na dobro peto mesto pa se je uvrstil Italijan Borgato. V popoldanski poletapi pa sta se na prvi dve mesti uvrstila dva Italijana. V končnem sprintu je namreč zmagal Ivo Gobbi pred Aldom Borgatom, Jugoslovan Čerin Pa je bil tretji pred rojakom Muso. Danes bodo kolesarji opravili četrto etapo, ki bo tekmovalce pripeljala od Pordenona do Barkovelj. Cilj bo približno ob 14. uri. Etapa bo dolga 124 km. Vrstni red včerajšnje prve pol-etape (Bled - Humin): 1. Vithen (ZRN), ki je prevozil 125 km v 2.57’31” s poprečno hitrostjo 42,298 km na uro 2. Raab (NDR) 3. Dennstedt (NDR) 4. Glazov (SZ) 5. Borgato (It.) 6. Galik (ČSSR) vsi v zmagovalčevem času Vrstni red druge poletape (Humin - Pordenon): 1. Gobbi (It ), ki je prevozil 62 km v 1.22’48” s poprečno hitrostjo 45,101 km na uro 2. Borgato (It.) 3. Čerin (Jug.) 4. Musa (Jug.) 5. Koba (ČSSR) SKUPNA LESTVICA L Galik (ČSSR) 10.40T0'’ 2. Rucki (ČSSR) 3. Spalti (Liecht.) po 11" 4. Takacs (Madž.) 5. Cendolo (It.) po 2’08” 6. Gobbi (It.) drugo etapo kolesarske dirke po Ro-mandiji in je obenem tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. VRSTNI RED 2. ETAPE (Saignelegier - Bussigny) 1. Peeters (Bel.), ki je prevozil 175 km v 4.10’26" 2. Segersall (šve.) 3. Saronni (It.) po 4" 4. Rinklin (ZRN) 5. Willems (Bel.) SKUPNA LESTVICA 1. Peeters (Bel.) 2. Saronni (It.) 3. Segersall (Šve.) 4. Martinez (Fr.) 5. Schmutz (švi.) 10.00’56’ 10.01’02’ 10.01'07' 10.01’07’ 10.0111’ OBVESTILA YC Čupa vabi odbornike na sejo, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 8. maja, ob 20. uri. « « * Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 11. maja ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja za odbornike in trenerje. SAN GIORGIO DEL SANNIO (BE-NEVENTO) — Sovjet Krivočejev je osvojil četrto etapo amaterske kolesarske dirke po Kampaniji. Na skupni lestvici še vedno vodi Avstralec Wilson. TENIS TURNIR V BRINDISUU Ilin in Ostoja izpadla BRINDISI — Na mednarodnem teniškem turnirju v Brindisiju sta v drugem kolu izpadla oba jugoslovanska predstavnika Zoltan Hin in Marko Ostoja. Bina je premagal Carlos Gatti-ker s 7:5, 6:2; Ostojo pa Benavi-des s 6:2, 6:4. ODBOJKA TROFEJA JUGOSLAVIJE ZMAGA PO OGORČENI BORBI Premagali so «azzurre» po petih setih igre - Romunija odpravila SZ Osrednja tekma tretjega dne odbojkarskega turnirja za «Trofejo Jugoslavije* v »Domu odbojke* v Zagrebu je bila med Jugoslavijo in Italijo. Po dveh dneh tekmovanja sta bili to še edini nepremagani reprezentanci kar je v lepo odbojkarsko dvorano v Zagrebu tokrat privabilo nekaj več gledalcev kot v prvih dveh dneh. Vse napovedi so se uresničile. Bila je to prava odbojkarska poslastica in «plavi» so izbojevali izredno težko in dragoceno zmago, ki jim odpira pot do končne zmage na tem velikem turnirju. Vseh pet nizov je bilo izredno izenačenih in obe reprezentanci sta prikazali res vrhunsko in enkratno odbojko, če seveda izvzamemo tretji niz, ko so zašli Bogoevski in tovariši v krizo, kar je nasprotnik tudi skrbno izkoristil. V preostalih dveh setih pa so bili domačini boljši in so povsem zasluženo slavili težko zmago. Tudi prvo p>opoldansko srečanje med Romunijo in Sovjetsko zvezo je bilo zelo izenačeno. Tako se je ponovil v tej dvorani prvi dan, ko je bilo px>trebno odigrati vsa tri srečanja rfa pet nizov. Na koncu 15:5, DIRKA PO TRIDENTINSKEM Roberto Visentini končni zmagovalec ARCO (Trento) — Roberto Visentini je končni zmagovalec letošnje etapne kolesarske dirke px> Tridentinskem. Veliki poraženec tega tekmovanja je vsekakor domačin Fran-cesco Moser, ki je bil seveda nesporni favorit za končno zmago. Moser pa je dokaj slabo vozil v včerajšnji drugi poletapi na kronometer in se je moral na končni skupini lestvici zadovoljiti le z drugim mestom. V včerajšnji prvi poletapi (Riva del Garda - Rovereto, 82,700 km) je ** končnem sprintu zmagal TManto-vani, vrstni red druge poletape.ua kronometer (Rovereto - krca, 22;800 km) pa je bil naslednji: L Torelli v 30,35”, s pioprečno hitrostjo 44,703 km na uro 2- Gradi 30'47” 3. Visentini 30'48” 4. Maestrelli 30’5l’' 5- Moser 31’01” KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Visentini 13.08’03” 2. Moser pio 13" 3. Mantovani 1’34” 4- Beccia 1*46” 5. Bortolotto so bili Oros in tovariši drugič zaporedoma uspešni in imajo lepo možnost, da se visoko uvrstijo na tem turnirju v Zagrebu. IZIDI Bolgarija - Francija 3:1 Romunija - SZ 3:2 (11:15, 15:11, 10:15, 15:12) Jugoslavija - Italija 3:2 (15:10,12:15, 2:15, 15:8, 15:12). LESTVICA Jugoslavija 6; Italija in Romunija 4; SZ in Bolgarija 2; Francija 0. DANAŠNJI SPORED VARAŽDIN, ob 18.00: SZ - Francija; ob 20.00: Jugoslavija - Romunija. ZAGREB, ob 20.00: Italija - Bolgarija. Prejšnji teden sta se v Bazovici v organizaciji ZSŠDI spoprijeli nogometni selekciji tržaške in goriške pokrajine. Na sliki: naraščajniška vrsta Goričanov s trenerjem Marsonom :JS9V scmo:: n- o» v ‘moj .irndn , . , . ,, ..........,, , . . . ... . . »UNDER 15» — MOŠKI Goriška OIyjnpia prva na Lestvici Torriana — Olympia 0:2 (-11, -7) OLYMPIA: Spazzapan, S. Spaz-zapan, Terpin, I. in R Cotič, Cej. Košič, Podveršič. V moškem mladinskem prvenstvu je ekipa goriške 01ympie zmagala v Gradišču proti tamkajšnji Tor-riani in si s tem zagotovila prvo mesto na lestvici pred samo Tor-riano ter Juventino iz Štandieža. Srečanje se .je dokaj dobro začelo za slovenske fante, ki so v prvem nizu že vodili z 9:0, Ob tem stanju so delno popustili, tako da so domačini nadoknadili zaostanek, ne toliko pa, da bi 01ympiji odvzeli set. Drugi set pa je bil za goriške odbojkarje lažji, saj so brez večjih težav strli odpor Torriane. Jutri ob 18. uri pa bo v Štan-drežu slovenski derbi med 01ympio in Juventino. A. Cej BOKS EP V TAMPEREJU Že štirje Jugoslovani osvojili najmanj bron TAMPERE — Na evropskem amaterskem boksarskem prvenstvu so bili včeraj Jugoslovani dokaj u-spešni. Včeraj so se namreč uvrstili v polfinale šg trije jugoslovanski boksarji, tako da sedaj jugoslovanska reprezentanca lahko raguna na najmanj štiri bronaste kolajne. V poiperesni kategoriji je evropski prvak Perunovič že v prvem krogu premagal Poljaka Kažmare-ka s k.o. V super težki kategoriji je Azis Salihu odpravil Bolgara Stojanova s 3:2. V mušji kategoriji pa .je Sami Buzoli premagal Poljaka Zaparta s »čistim* 5:0. V welter kategoriji pa je Sve-tan Mirkovič izgubil proti Sovjetu Seriku Konokbajevu po točkah z 1:4. «Azzum so včeraj imeli manj sreče. Le eden od trgh predstavnikov se je namreč uvrstil v polfinale. To je Francesco Damiani, ki je v super težki kategoriji premagal Če-hoslovaka Laburdo zaradi prekinitve v drugem krogu. V mušji kategoriji pa je Giuseppe Ferracuti izgubil proti Poljaku Ko-sedowskemu z 0:5, medtem ko je Sovjet Koškin odpravil La Mattino z enakim izidom. Mehikanec Pedro Flores bo 11. junija branil v Seulu svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka lahke mušje kategorije. Njegov nasprotnik bo Južni Korejec Kirn Han Jin. V prvenstvu dečkov, ki se je pravkar končalo, so nastopili tudi Ja-dranovi košarkarji. Na sliki: posnetek s tekme Jadran - Barcolana iiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiimiiiiiihiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiamiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiia NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH TEKMOVANJIH Derbi na Proseku brez zmagovalca V poprvenstveni tekmi cicibanov Primorje - Breg ni padel noben gol Medtem ko je bilo prvo kolo tekmovanja za »Pokal Pacco (naraščajnikov) v nedeljo, 3. maja, prekinjeno zaradi slabega vremena, bo v nedeljo na sporedu drugo kolo. V C skupini bo kriška Vesna gostovala v Miljah proti miljski ekipi Fortituda, v D skupini pa bodo Prosečani in Kraševci igrali doma in sicer prvi proti ekipi Opicina Supercaffe, ki je nastopala v deželnem prvenstvu, slednji pa proti enajsterici Intor Trst. V nedeljo starta tudi prvenstvo najmlajših, imenovano »Pokal A-cquavita». Od slovenskih ekip igra v A skupini Primorje, ki bo takoj v prvem kolu igralo doma s solidno Ponziano. Brežani pa, ki nastopajo v B skupini, bodo sprejeli v goste Campanelle. Tudi pri začetnikih zastopajo slovenske barve Prosečani in Brežani, ki igrajo v D skupini. Obe ekipi NA DIRKI PO ŠPANIJI Battaglin šc vedno nosi rumeno majico TORREJON DE ARDOZ - Španec Pino je osvojil 16. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. 222 km dolgo progo od Ca-«layuda do Torrejona je prevozil v 6.47’12”. Po 8’28” se je uvrstil na drugo mesto Cedena (Šp.), ki je Pfispel na cilj na čelu večje sku-Pine, V tej skupini se je izmed Italijanov uvrstil najbolje Chinetti, je bil petnajsti. Italijan Battaglin je tudi tokrat obranil rumeno majico. dirka po romandiji Belgijec Peeters prevzel vodstvo BUSSIGNY (Švica) — Belgijec Ludo Peeters je v sprintu osvojil Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju Z SKD in ZSŠDI, prirejata jutri, 9, maja 2. SPOMINSKI POHOD Števerjan - Gonjače • Števerjan fci bo speljan na dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo ob vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine — vpisovanje bo od 15.00 do 15.45 ure na Dvoru — vpisnina ie 2.500 lir — odhod izpred spomenika NOB ob 16.00 (15.00 po jugoslovanskem času) — čas pohoda ne smt presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo po pohodu — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bodr prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski progi. KOŠARKA DANES V TITOGRADU POVRATNO PRIJATELJSKO SREČANJE SE BO JUGOSLAVIJA ŽE DANES REHABILITIRALA? «Plavi» so v sredo v Bologni proti «azzurrom» povsem odpovedali ■ Zaskrbljenost v jugoslovanskem taboru • Zlasti sta slaba obramba in skok - Kičanovic v Pesaro, Meneghin v Milan Jugoslovanska in italijanska košarkarska reprezentanca bosta danes igrali povratno prijateljsko sre Čanje v Titogradu Srečanje bo ob 21, uri, televizijskega prenosa pa ne bo. Reprezentanci bosta igrali v naslednjih postavah. JUGOSLAVIJA: Popovič, Kičano-vič, Benaček, Poljak, Skroee, Petrovič, Vilfan, Avdija, Radovanovič, Knego, Dalipagič, Delibašir TRENER: Bogdan Tanjevič. ITALIJA: Brunamonti. Bcselli, Silvester, Gilardi, Costa, Ferracini, Villalta, Meneghin, Magnifico, Vec-chiato, Marzorati, Generali, Zompo-lini. TRENER: Alessandro Gamba. Popraviti slab vtis iz Bologne Kot je znano, sta se reprezentanci že spoprijeli v sredo v prijateljski tekmi v Bologni. «Azzurri» so za služeno visoko premagali »plave* kar s 16 točkami razlike (90:74). Za jugoslovanske košarkarje je bil to izredno bled nastop, v katerem je vsa reprezentanca krepko ra zočarala. .. n, iiiiiiiiinmnilii m, n trn m m JUTRI V OKVIRU TRADICIONALNIH PROSLAV OSVOBODITVE 1 v ■ Štiri naša moštva v Ljubljani na teku bratstva in enotnosti Svoje tekmovalce bodo na to prireditev poslali Adria, Primorec in Bor Jutri se bodo v slovenskem glav-bem mestu odvijala zaključna tek-'buvanja v okviru vsakoletnih pro-slav osvoboditve, imenovana «Po Poteh okupirane Ljubljane* Množena tekmovanja so sicer že ves jutri pa bo na sporedu pra-tekmovalni del. starejši člani in članice se bodo Podali na 25 km, oziroma 8 km oolR »Partizanski marš*, ki je namenjen tričlanskim ekipam. Po glavnih mestnih ulicah se bo v, zgodnjih popoldanskih urah od-V1.ial kolesarski »Kriterij prijateljstva*, ki sodi v okvir mednarodne dirke Alpe - Adria. Temu bodo sledili starti ženskih ,n moških štafet »Bratstva in enotnosti*, ki so razdeljene v razne kategorije. V kategoriji »organizacije* so že vrsto let povabljena tudi zamejska društva, ki nastopajo pod okriljem ZSŠDI. Na lanski izvedbi je štafeta 3x600 m ženske (v postavi Sonja Antoni, Marina Medvešček ter Grazia Brachetti) celo nepričakovano zmagala (z rekordnim časom). Sicer pa ni tu toliko važna zmaga kot je važen že sam nastop. letošnja zamejska »odprava* bo štela štiri štafete, od katerih tri moške in eno žensko. Med društvi, ki sodelujejo na tem tekmovanju, je največ članov prispevala lonjer-ska Adria (5 moških, 3 ženske), medtem ko bo trebenski Primorec nastopil z eno moško štafete (trije člani). Za dopolnitev tretje meške štafete pa je enega člana prispeval še tržaški Bor. Medtem ko bodo ženske sta rta le v štafeti 3x600 m, se bodo moški pomerili na progi 3x1000 m. Pričetek tekmovanj bo ob 18 uri (po jugoslovanskem času). R. F. TENIS PERUGIA — V osmini finala ženskega teniškega turnirja za Prvenstvo Italije so dosegli naslednje pomembnejše izide: Evert (ZDA) -Horvath (ZDA) 2:6, 7:5, 0:1 Romanov (Rom.) -Hobbs (VB) 6:2, 6:1 Fairbank (J, Afr.) -Simmonds (It.) 6:2, 6:4 Portman (ZDA) -Murgo (It.) 6:2, 6:2 Ružiči (Rom.) -Riedel (ZRN) 6:1, 6:0 Madruga (ČSSR) -Medrado (Braz.) 7:6, 7:6 Po tekmi je bilo vzdušje v jugo-slovenskem taboru dokaj klavrno. »Igrali smo slabo, nihče se ni posebno izkazal. Le Dalipagič je v prvem polčasu pokazal kaj več kot ostali. Tudi on pa je v drugem delu tekme popustil. Italijani so nas nadigrali v vseh elementih igre,* je dejal jugoslovanski zvezni trener Bogdan Tanjevič. «Naša reprezentanca ni igrala nikdar s'abše», je bil kratek komentar pomožnega trenerja Josipa D. erd;e. Tanjevič pa je nadaljeval: «Od povedali smo predvsem v skoku. Poleg tega smo igrali zelo slabo tudi v obrambi. Le ta pa je stara napaka jugoslovanske košarke sploh.* «V Titogradu je priložnost, da se popravi slab vtis iz Bologne. . .» namignemo Tanjeviču. »Ne vem. kako bo v Titogradu. Čeprav jp bilo srečanje v Bologni na dokaj nizki tehnični ravni, moram priznati, da so me Italijani zopet ugodno presenetili. Silvester je na primer v Moskvi igral zelo poprečno, sedaj pa je za italijansko reprezentanco v veliko pomoč. Na krilski poziciji so Italijani napredovali: tu sta sedaj tudi Generali in Zompolini. Nekateri mladi kot Costa; Magnifico, Gilardi pa so vnesli v reprezentanco nove svežine, večjo borbenost in agresivnost. Na dlani je, da bo na evropskem prvenstvu v ČSSR treba še kako računati na Italijo,* je dodal Tanjevič. čoslč: «Brez skoka ni Igre« Da je jugoslovanska vrsta visoko izgubila, sta tudi dve olajševalni okoliščini. Prvič: za «pla-ve» je bilo v sredo prvo zahtevno prijateljsko srečanje po napornih pripravah, ki so temeljile v glavnem na nabiranju telesne moči. Zato je bilo težko pričakovati, da bi Tanjevičevi varovanci lahko igrali sproščeno, da bi zanesljivo metali na koš itd. Drugič: ni igral poškodovani Kre-šimir čosič in to se je v igri centrov še kako poznalo. Ostali jugoslovanski centri so povsem odpovedali. »Zares hudo je, da sta temelja jugoslovanske reprezentance lile dve bogi stari nogi*, se je pošalil časič, nato pa resneje pristavil. »Brez skoka ni igre v košarki. S skokom se začnejo vsi protinapadi, vsi napadi sploh. Če so nas Italijani preskakali, kaj bo, ko bomo igrali proti Sovjetom?* Klčanovlč: «Kmalu bo bolje« »Kljub slabi igri nas vseh, pa vseeno mislim, da tega poraza ne gre jemati tako dramatično. V Bologni smo igrali prvo pomembnejšo tekmo pred evropskim prvenstvom. Priprave so bile zelo naporne, zato tudi ni bilo pričakovati od nas, da bomo takoj igrali sproščeno. S tekmami se bomo kaj kmalu uigrali. Tedaj bo gotovo bolje,* je dejal Kičanovič. »Bi lahko že zapisali, da boš v prihodnji sezoni igral za moštvo Scavolinija iz Pesara?» »Lahko*. Edini slovenski predstavnik jugoslovanske izbrane vrste Peter Vilfan je takole ocenil srečanje v Bologni: «Igraii smo zelo slabo, moram pa priznati, da tudi Italijani me niso posebno presenetili. Le ko bi mi bolje skakali, mislim, da bi zmagali.* NOČNI PLANINSKO -ORIENTACIJSKI i»OHOD PRAVILNIK 1 Enotni odbor za proslavo 36-lctnice osvoboditve in 40-lct-n'ce ustanovitve OF iz z.goni-ške občine prireja jutri, 9. maja, nočni planinsko -orientacijski pohod; 2. Odhod ob 20.30 iz sedeža KD »Rdeča zvezda* v Sa-Icžu. Prijava ekip od 19. do 20. ure istega dne; 3. Tekmujejo lahko ekipe sestavljene iz 4 do 6 tekmovalcev. Vpisnina 5.000 lir vsa ka ekipa; 4. Pohod bo poleg orientacijskih nalog vseboval tudi vprašanja na temo NOB; 5. Vsaka ekipa si mora preskrbeti kompas, svetilko in vse, kar navadno sodi k pohodu; 6. Podrobnejši pravilnik in vsa druga pojasnila bodo dana pred startom; 7. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med in po tekmovanju. »Že v tej sezoni je milansko moš-stvo igralo zelo uspešno. Mislim, da bi lahko jaz še v večji meri pripomogel, da bi Billy jurišal na državni naslov.* «Doklej boš igral v reprezentanci?* «Iskreno moram povedati, da sem mislil že letos opustiti reprezentanco. Zelo naporno je to: prvenstvo, «play-off», rpprezen anca. Doslej praktično nisem nikdar imel pcčitnic. Nato pa sem se le premislil, toda resno menim, da po evropskem prvenstvu bom opustil državni dres.* »Kaj meniš o Jugoslaviji?» «V Bologni gotovo ni bila ona prava jugoslovanska reprezentanca. Žp v Titogradu, in še posebno na evropskem prvenstvu v ČSSR, bo mo zares videli, kaj veljajo Kiča novič, Dalipagič, Delibašič.* Upati je le, da se Meneghin pri svojih predvidevanjih ni zmotil, kajti nastop «plavih* v Bologni je bil vse prej kot spodbuden. B. Lakovič Meneghin; «Že v Titogradu prava Jugoslavija« Najboljši italijanski igralec Dino Meneghin (sedaj pa ni v najboljši formi) je v teh dneh v središču pozornosti vseh ljubiteljev košarke v Italiji, Kaže, da bo skoraj gotovo prestopil v vrste milanskega Billyja. »Boš torej v prihodnji sezoni zares zapustil Varese?» »Vse kaže, da je tako.* «Billy bo s teboj takoj glavni fa vorit za osvojitev prvega mesta.* V nadaljevanju kvalifikacijskega košarkarskega turnirja v Turčiji, veljavnega za uvrstitev na evrop sko prvenstvo, so dosegli te izide: Grčija - Belgija 90:78 Anglija - Finska 91:80 Turčija - Madžarska 78:77 Portugalska - Bolgarija 78:73 ZRN - Švedska 75:49 Nizozemska - Romunija 87:84 SABLJANJE JutoreJA »GoMAVO MAK/l* V Trstu zopet zmaga Sovjetov TRST — Sovjetska zveza je že e-najstič osvojila mednarodno sablja-ško tekmovanje za »Trofejo Marži*, ki je bilo na sporedu v Trstu. Letošnje tekmovanje je bilo že štirinajsto, vsako leto pa se ga udeležujejo štiri najboljše sabljaške države v Evropi. Letos so to bile I-tali.ia. Sovjetska zveza, Poljska in Madžarska. REZULTATI: Italija — Poljska 10:6 SZ — Madžarska 9:7 Italija — Madžarska 8:8 SZ — Poljska 8:8 Poljska — Madžarska 9:6 SZ — Italija 9:2 Končna lestvica je taka: Sovjetska zveza 6 točk, Italija 4, Poljska 2 in Madžarska 0. bosta v tem drugem kolu »Pokala Mayer» igrali na domačih tleh. Tekmovanje cicibanov, kjer nastopata v C skupini Primorje in Breg, je imelo svoje prvo kolo na sporedu že v sredo, 6. maja, ko so se Prosečani in Brežani na Proseku v derbiju razšli pri neodločenem izidu 0:0. Jutri bodo Brežani igrali doma in sicer proti ekipi San Vito, «rde-če-rumeni* pa bedo imeli počitek. POKAL PACCO NARAŠČAJNIKI 10. MAJA SKUPINA C Fortitudo - Vesna (Milje, 10.00). Campanelle - Costalunga SKUPINA D Primorje - Opicina Supercaffe (Prosek, 9.00) Kras - Inter Trieste (Repen, 9.00) POKAL ACOUAVITA Vr ' "tolLAJŠL.. 1. KOLO (10.5.) SKUPINA A ‘ Triestina - Blue Star Primorje - Ponziana (Prosek, 11.15) SKUPINA B Muggesana - Fortitudo Breg - Campanelle (Dolina, 9.45) Roianese - San Luigi For You POKAL MAVER ZAČETNIKI 2. KOLO (10.5.) SKUPINA D Don Boseo - Rosandra Breg - Muggesana (Dolina, 9.00) Primorja - Domio (Prosek, 10.30) CICIBANI 9. MAJA SKUPINA C Breg - San Vito (Dolina, 19.00) San Luigi For You - Muggesana Libertas - S. Andrea V. H. NAJMLAJŠI (Zaostalo srečanje) Primorje — Esperia San Glovanni 2:2 (0:1) PRIMORJE: Micheli, Sardoč. Nabergoj, Anioni, Zankolič, Malalan, Kemperle, Vidah, Celea, Comino, Marcuzzi (Simac). STRELEC (za Primorje) v 40. 'n 58. min. Vidah. V zaostalem in zadnjem srečanju prvenstva najmlajšib so «rdcče-ru-meni* povsem zasluženo osvojili proti ekipi Esperie remi. Tekma je bila vseskozi zelo lepa in zanimiva in obe ekipi sta povsem zadovoljili s prikazano igro. Remi je v bistvu najpravilnejši izid tora srečanja, v katerem so Prosečani igrali zelo dobro in v vrstah kateri1' se je najbolj izkazal Vidah. - Ta je tudi dal za »rdeče-rumene* oba zadetka. V. H. POPRVENSTVENO TEKMOVANJE CICIBANI 1. KOLO Primorje — Breg 0:0 PRIMORJE: Costanzo, Umek, Frasinelli (P. Štoka), M. Štoka, Kralj, Tavčar, Grmek. V prvem kolu tekmovanja cicibanov se je derbi na Proseku zaključil brez zmagovalca. Izid srečanja popolnoma odgovarja dejan skemu stanju na igrišču, saj naj-pravilneje odraža potek srečanja. Ekipi sta si bili enakovredni, saj so Prosečani v prvem polčasu igrali bolje od Brežanov, ki pa so bili v drugem delu igre nekoliko bolj nevarni. V. H. TURNIR STEFANICH Gaja — San Luigi For You 7:2 (4:1) GAJA: Kante, Kalc (Ghezzo), Križmančič, Rismond >, Gabrielli, Vrše (Strniša), B. Grgič, Villalta, Rustja, M. Rismondo, Salvi. Z zgovornim rezultatom so gajev-ci uspešno premostili drugo oviro tega turnirja. Ekipa San Luigi Yor you se je razigranim gajevcem u-spesno upirala le prvih 10 min., ko je tudi precej nepričakovano prišla v vodstvo, katero pa je trajalo le nekaj minut, ko je Gabrielli z glavo neubranljivo zadel mrežo nasprotnika. Od tega trenutka dalje smo skozi vso tekmo videli na igrišču le eno ekipo. Fantje so se nevarno približevali vratom gostov ter si ustvarjali lepe priložnosti za gol. Za konkretizacijo teh lepo izvedenih akcij pa je najprej prisebno poskrbel Vrše, ki je do konca polčasa še dvakrat povišal rezultat. V drugem polčasu so gostje že v prvih minutah znižali rezultat na 4:2. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Enosmerno igro na vrata nasprotnika so gajevci izvajali še odločneje in priča smo bili res lepemu in privlačnemu srečanju. Posledica take igre so bili seveda goli. Za te pa sta poskrbela najprej Vrše, nato Salvi (po lepem pred-ložku Rustje) ter Villalta, ki je s prostim strelom tudi zapečatil končni izid. Tokrat moramo zaradi odločnosti JUTRI BO V BAZOVICI MEDŠOLSKO SREČANJE Jutri bo na nogometnem igrišču v Bazovici že 4. Iradicio-nalno mcdšolsko srečanje. Kot vsako leto, bodo tudi letos sodelovale tri osnovne šele z vzhodnega Krasa, in sicer: OŠ »Pinko Tomažič* iz Trebč, OŠ «Karcl Destovnik * Kajuh* iz Gropade - Padrič in OŠ »Primož Trubar* iz Bazovice. Ta srečanja organizirajo športna društva iz štirih vasi. Letos, po triletnem premoru,, ponovno organizira srečanje ŠD Zarja, lanski srečanje pa' jc organiziralo ŠZ Gaja. Šole so za letošnje srečanje prijavile skupno 109 tekmovalcev, ki so porazdeljeni po razredih, Za L razi ed bo tekmovalo 29 osnovnošolcev, 2. razred 15, 3. razred 17, 4. razred 13, in za 5. razred 26 tekmovalcev. PROGRAM SREČANJA 8.30 — zbor tekmovalcev na nogometnem igrišču v Bazovici 9.00 — minikros za 1. in 2. razred (dečki in deklice) — tek na 80 m 3. razred (dečki in deklice) — poligon 5. razred (dečki in deklice) 9.20 — tek na 80 m 4. razred (deklice) 9.30 — tek na 50 m L razred (dečki in deklice) 9.45 — tek na 50 m 2. razred (dečki in deklice) 10.00 — kros 3., 4. in 5. razred (dečki in deklice) 10.15 — poligon 1. in 2. razred (dečki in deklice) 10.30 — tek na 80 m 5. razred (dečki in deklice) 11.00 — malica in reševanje vprašalnih pol 1130 — poHg/.i 3. razred (dečki in deklice) 12.00 — p''hgon 4. razred (de- klice) — med dvema ognjema (srečanja med šo’ami) 13.00 — nagrajevanje in zaklju- ček srečanja. R. Č. in prizadevnosti pohvaliti prav vse gajevce, saj so od začetnega do končnega žvižga dali prav vse od sebe. TENIS Turnir šampionov NEW YORK — Potem ko so bili izločeni McEnroe, Gerulaitis in nekateri drugi ameriški igralci je zanimanje za mednarodni teniški «Turnir šampionov* v New Yorku precej upadlo. Najzanimivvjši rezultat so včeraj dosegli v srečanju, v katerem je Paragvajec Pecci premagal Američana Teacherja s 6:4 in 7:5. V četrtfinale se je uvrstil tudi Madžar Taroczy, ki je izločil A-meričana Stefankija, uspešen pa je bil tudi Poljak Fibak, ki je premagal Indijca Amritraya. TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 l!n!|e) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 80 00, letno 800,00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st„ viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-JulijsK# krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 8. maja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska j im iTrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG M Obisk delegacije skupščine SR Slovenije (Nadaljevanje s I. strani) skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini in italijanske narodnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter je poudaril, da je v tem okviru treba nujno, v skladu z italijansko notranjo ureditvijo, to je z republiško ustavo in z avtonomnim statutom dežele Furlanije - Julijske krajine, sestaviti in odobriti primerne zakonske ukrepe za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Golli je poudaril, da je bilo v tem smislu že več obvez, tudi da bi prišlo do rešitve vprašanja v sodelovanju z manjšino samo. Poudaril jr še, da o tem izrecno govori preambula in 8. člen osimskega sporazuma, da pa gre vsekakor za problem italijanske demokracije, za rešitev katerega je zainteresirana vsa država. »Mislim, da so dani pogoji, da bi bilo leto 1981 pri tem odločilno,* je še dejal Colli. Predsednik skupščine SR Slovenije je v svojem odgovoru uvodoma z zadovoljstvom ugotovil, da kar zadeva dvostranske odnose soglaša s Collijevo oceno. Tudi on je poudaril, da je enotnost pogledov prišla že večkrat do izraza, tudi na srečanjih na najvišji ravni, ki jih je imel predsednik Tito s predstavniki Italije in na nedavnem srečanju med predsednikom predsedstva SFRJ Cvijetinom Mijatovičem in italijanskim predsednikom Pertinijem. Milan Kučan je uvodoma obravnaval razvoj odnosov v svetu in izrazil zaskrbljenost nad oboroževalno tekmo blokov, pa tudi nad premajhnim razumevanjem za zahteve po pravičnejših gospodarskih odnosih v svetu. Orisal je mednarodno politiko Jugoslavije, in seveda poudaril njeno zavzetost za mir, neodvisnost in samoodločbo narodov, njeno angažiranost v mednarodnih organizacijah in njeno privrženost določilom mednarodnih listin, ki jih je Jugoslavija podpisala. Kučan je nato na kratko orisal petletni razvojni načrt in poudaril, da je bilo prav zadnje leto odgovor tistim, ki so špekulirali o tem, kaj se bo v Jugoslaviji zgodilo po Titu. Kučan je poudaril, da se niso uresničila pričakovanja sil. ki jim ne ustreza socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija. V nadaljevanju je Milan Kučan spregovoril tudi o zadnjih dogodkih na Kosovu in poudaril, da je šlo za nasprotno protirevolucionarno akcijo nacionalističnih sil, da je bil izbruh nepričakovan. da pa je pod pepelom tlelo že več časa in sta nato opozarja la že Tito in Kardelj. Gre, pri zadnjih dogodkih, tudi za akcijo zunanjih sil. ki imajo interes, da se pozornost z nekaterih nevralgičnih točk preusmeri na Jugoslavijo, o-snovni razlogi pa so vsekakor na Kosovu samem, kjer je bilo v razvoju najmanj razvitega jugoslovanskega področja narejenih precej na- skrajni domet medsebojnega sodelovanja. Prav v okviru izvajanja o-simskih sporazumov pa je treba u-resničiti še nekaj zelo pomembnih nalog. Milan Kučan je najprej omenil vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in je dejal, da ni nova ocena, da niso dosegli bistvenega napredka v prizadevanjih, da bi z ustrezno zakonsko ureditvijo o globalni zaščiti izpolnili obveze osimskega sporazuma. Poudaril je, da manjšina ni zadovoljna z delom posebne vladne komisije in da upravičeno zahteva tako raven zaščite, kakršno jamči tako osimski sporazum kakor italijanska listava. Ta zakon bi moral biti sprejet v sodelovanju s Slovenci, manjšini bi moral omogočati enakopravnost na vsem ozemlju, kjer živi. nesprejemljivo je pogojevanje pravice s številom pripadnikov manjšine. U-reditev, ki bi teh nujnosti ne upoštevala, bi bila zoper voljo manjšine same, ki bi morala v tem primeru nastopiti proti njej. Pravilna ureditev vprašanja za- Comelli sprejel delegacijo skupščine SRS Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli je včeraj popoldne sprejel delegacijo skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik Milan Kučan. Comelli je delegacijo seznanil z dejavnostjo deželne vlade in z nekaterimi najbolj perečimi vprašanji v deželi. Med temi je navedel tudi vprašanje narodnostnih manjšin: dejal je, da nameravajo deželne oblasti nadaljevati s prizadevanji, da pride do čimprejšnje odobritve zakonskega ukrepa, ki bi zagotovil manjšinam popolno uživanje njihovih pravic. Comelli je tudi omenil delo posebne vladne komisije in izrazil upanje, da bo vlada v kratkem predložila svoj osnutek zaščitnega zakona. pak. Kučan je navedel nekaj podat kov o tem razvoju. Dejal je, da je na Kosovu 1 585.000 prebivalcev, od teh je zaposlenih samo 183.000. Na srednjih šolah je 66.000 dijakov, na univerzah pa 51.000 študentov, na manj kot 2 zaposlena prebivalca torej 1 študira, kar je svojevrsten rekord. Družbena proizvodnja znaša tla Kosovu 800 dolarjev na prebivalca letno, v Sloveniji 5.000 dolarjev v vsej Jugoslaviji 3.000 dolarjev. Poraba na Kosovu zna 2.800 do larjev, kar pomeni, da so socialne zdravstvene strukture, kultura, šolstvo in druge storitve na enaki rav-r i kot drugod v Jugoslaviji. Stopnja družbenega razvoja je torej zelo visoka, premalo pa je bilo političnega dela med ljudmi, p> tiralo upoštevanja, da gre za ljudi, ki imajo večinski del svojega naroda v sa mostojni državi. Glavne vzroke za nastale težave, je treba torej iskati na Kosovu samem. Posledic seveda ne bo mogoče odpraviti hitro, vendar bo treba polagati največ jo pozornost na odpravo protislovij, do katerih lahko pride med delavskim razredom in vodilnimi strukturami O odnosih med Italijo in Jugoslavijo ter. konkretneje, o odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino je Kučan poudaril, da je bilo to sodelovanje vedno zelo visoko o-cmjeno in da so odnosi stalno vzponu. Prevevajo jih odkritost, ra zumevanje, zaupanje, enakopravnost in medsebojno spoštovanje kar pomeni, da so ti odnosi tudi trden temelj prihodnjega sodelovanja N’’'a"čno jih opredeljuje vsebina o sanskih sporazumov, ki pa niso ščite slovenske manjšine bi bila seveda prispevek k zbliževanju in k utrjevanju prijateljstva med obema državama, medtem ko bi odlašanje postalo vir nacionalističnih strasti, ker bi vodilo v konfrontacijo med manjšino in večinskim narodom, kar bi ne moglo ostati brez posledic tudi za mednarodne odnose. Seveda pa samo pravna zaščita manjšine ne daje resnične enakopravnosti, ki jo zagotavljajo samo ljudje v svojih odnosih. V tej perspektivi bi bilo lažje reševati nekatera druga vprašanja, kot je vključitev manjšinske postavke v pogodbo v kulturnem sodelovanju med državama, finansiranje SSG, pravičnejši odnos do slovenske zemlje, pa tudi preprečevanje skrunitve spomenikov NOB, ki obeležujejo skupno borbo proti fašizmu. Pri obravnavanju drugih medsebojnih vprašanj se je Milan Kučan še zlasti zavzel za krepitev gospodarskega sodelovanja ob meji, ki zaostaja za možnostmi in potrebami ter tudi za sposobnostjo obeh gospodarstev. Tako sodelovanje je nujno za obe deželi, če nočeta o-stati na obrobju svetovnih gospodarskih tokov. Končno pa je Milan Kučan spregovoril o industrijski coni, ki jo predvideva osimski sporazum. Dejal je, da je Jugoslavija smatrala, da gre za pobudo obojestranskega interesa. odkar jo je italijanska stran predlagala. Gre za sestavni del o-simskega sporazuma, ki je seveda integralna celota. V Sloveniji so ne kaj zakonov o tem že sprejeli, kar pa zadeva stališča tržaškega prebivalstva, so pa zelo pomembna, prav tako pa bi bilo pomembno vedeti, kakšna je bila osnovna informacija, saj je zelo možno, da je do stališča prišlo po enostranski propagandi. Vsekakor pa od Italije niso prejeli nobenega uradnega obvestila, da bi italijanska stran zahtevala kako spremembo. Ob koncu je Kučan spregovoril še o italijanski narodnosti v Sloveniji, in poudaril, da je slovenska skupščina o tem vprašanju sprejela že 30 zakonov, nadaljnjih pet zakonov pa je v pripravi. GRE BAJE ZA NEUČINKOVITEJŠE SREDSTVO OPAZOVANJA PREMIKOV ČET V EVROPI S PRIVOLITVIJO BELGIJE BO RADARSKI SISTEM AVIIACS POSTAL NA OBMOČJU NATO RESNIČNOST Na Italijo odpade 5 od sto stroškov, ki znašajo skupaj 1,8 milijarde dolarjev (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Kaj sta se pogovarjala Alexander Haig in njegov belgijski kolega Charles Ferdinand Nothomb na letalu, ki ju je z rimskega srečanja zunanjih ministrov članic severnoatlantskega pakta pripeljalo v Bruselj, bo bržkone ostalo nezapisano v diplomatskih analih, a morda je prav njun dia log zgladil pot do odločitve, ki je sicer že dve leti in pol visela v zraku. Belgijska vlada je namreč na seji «ožjega kabineta* naposled privolila v finančno sodelovanje pri natovskem načrtu o eskadrili 18 HiiiiiiiiutiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNniuiiniinitiiiiuiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiminiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiii PRVI SEKRETAR POLJSKE PARTIJE NA KONFERENCI V PLOCKU Kanin delavcem: «Izredni kongres PZDP bo pripravil načrt za izhod iz krize» Globoka gospodarska kriza utegne kmalu privesti do resnih pojavov brezposelnosti - Povišati bodo morali cene osnovnih prehrambenih proizvodov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) VARŠAVA — «Moramo obnoviti verodostojnost Poljske kot partnerja, zaveznika in neomajnega člana socialistične skupnosti* — je izjavil prvi sekretar CK PZDP Stanislaw Kania zbranim udeležencem volilne konference partijske organizacije pe-trolkemijskega kombinata v Plocku. «Sovjetska zveza, njena komunistična partija in tovariš Brežnjev so večkrat poudarili zaupanje do na-partije, bratsko solidarnost z nami in vero, da imamo dovolj moči, da premagamo težave, ki nas tarejo. Ne smemo se torej čuditi njihovemu vznemirjenju, saj tudi nas preneka-tera dogajanja v državi skrbijo* — je še poudaril ,Kwič Ji) ,PPozgril na primere protisovjetskega postopanja. Za umiritev položaja np Poljskem, dodal Kania. sa ?ainterfisirap£ tudi druge države, katerim je bilo do gospodarskega sodelovanja, posebno do poljskih pošiljk premoga. Zaradi tega je nujno, da čimprej pripravimo pogoje za ekonomsko stabilizacijo in normalizacijo proizvodnje. Dramatična situacija pri preskrbo-vanju prebivalstva iz velikih mest e le delno zrcalo globoke ekonomske krize, v katero je poljsko gospodarstvo zašlo že pred časom. Prvi sekretar CK PZDP je v svo-em govoru odkrito opozoril, da utegne kmalu priti do resnih pojavov brezposelnosti, saj je že sedaj nemogoče zagotovi^ zadostno mero su- HimitlllUUIIIIMIIIIIIIIIIIHIMtlltlllllltlUIHMMMHMIMMIItlllMHIIIIIIMIHIIIIIIIIIIMMMMIIiniMMISHIIHHIIIIIIl PO PODATKIH SANSALVADOBSKE NADŠKOFIJE Vse hujši obračun salvadorske krize V zadnjih 4 mesecih izgubilo življenje 7.780 oseb • Italija končno spregovorila, a ni obsodila Duartejevega režima rovin za ohranitev normalne stopnje proizvodnje v številnih podjetjih. «Potrebno je maksimalno ublažiti posledice te boleče operacije* — je izjavil Kania in dodal, da bodo posebno pozornost namenili zaposlovanju mladih ljudi po dokončani srednji ali visoki šoli. «Drugi val* odpuščanja delavcev pričakujejo z začetkom izvajanja gospodarske reforme. Na konferenci v Plocku je bilo rečeno, da bi že sedaj, ko bi dosledno izvajali tah"> imenovano «malo reformo*, v samem petrolkemiiskem kombinatu morali odsloviti najmanj 1.500 delavcev. Problem preskrbovanja se za sedaj deloma rešuje z uvedbo racionaliziranja, vendar pa prodaja hrane z boni ne more biti dolgoročna rešitev. Potrebho je predvsem povišati cene večine prehrambenih pro- «TaLi absurdne strukture cen ni mogoče zaslediti v nobeni drugi državi* — ugotavlja Kania. »Tovrstna operacija je nujna, hkrati pa je treba seznaniti javnost, da je takšen postopek neizbežen. Te naloge ne smemo podcenjevati.* «Prišel je čas, ko je vodilni razred sam sebi dal besedo in spregovoril v ostrem, glasnem tonu* — je rekel delavec kombinata Andrej Kurzawa in opozoril, da je v zadnjih mesecih petina članov partije zapustila njihovo organizacijo. To, da izkaznice vračajo občutljivi in pošteni ljudje samo zavira obnovo. Krivci za defor-macije in zlorabe ne vračajo svojih SAN SALVADOR - V zadnjih štirih mesecih je zaradi političnega nasilja v Salvadoru izgubilo živ ljenje 7.780 oseb. Podatek je posredoval javnosti urad za pravno zaščito sansalvadorske nadškofije, ki je navedel, da je med ubitimi 3.478 kmetov, policijske sile pa so med policijsko uro ubile 857 ljudi. Medtem pa se nadaljujejo spopadi med režimsko vojsko in gverilci. Kljub izdatni ameriški vojaški pomoči in prisotnosti zloglasnih »zelenih be-retk* imajo huntini vojaki ie pičle uspehe. Predvčerajšnjim so gverilci osvobodili kraj San Antonio Los Ranchos. izgubili pa vas Nuevo Eden de San Juan. kar ie v gve rilskem vojskovanju povsem normalno. V zadnjem tednu je vsaj 22 režimskih vojakov padlo v spopadih s salvadorsko fronto. V San Salvadoru pa so medtem spremenili ameriško veleposlaništvo v pravi bunker, z dva metra visokim zidom, ki obkroža veleposlaništvo, na streho so postavili strojnična gnezda, vse poslopje pa obkroža elektronski varnostni sistem. »'Pomiritev* ni torej uspela. Vodja civilno-vojaške hunte Jose Napoleon Duarte pa kljub pozivom vse mednarodne javnosti trmasto zavrača pogajanja z opozicijo. Pripravljen .ie samo na pogajanja o volitvah marca prihodnjega leta za ustavodajno skupščino. Politični o-pazovalci so prepričani, da hoče hunta do konca izpeljati svoje »svobodne* volitve. Za dialog med režimom in opozicijo se je v nedeljo ponovno zavzel sansalvadorski nadškof Arturo Rivera. Včera j pa .je po večmesečnem molku kljub pozivom in pritiskom italijanske javnosti spregovorila zunanjepolitična komisija poslanske zbornice, ki je pozvala vla- do, naj se v dogovoru z drugimi vladami EGS zavzame za politično rešitev salvadorske krize. Italijan sko pobudo je treba vsekakor po zdraviti, manj spodbudna pa je u gotovitev, da niso niti z besedico omenili nasilja civilno-vojaške hunte in njenih desničarskih podrepnikov. izkaznic, temveč jih jim je treba s silo odvzeti. Zato moramo apelirati na delavce: vaša vest je čista, vrnite se, partija se sama ne more obnoviti, glas delavcev pa se mora močneje uveljaviti (!).» Stanislavv Kania, ki je prisostvoval konferenci kot član te partijske organizacije v Plocku, je občirno odgovarjal na vprašanja delavcev: kako se izogibati ponavljanju napak in deformacij v prihodnosti in kaj pričakujejo od devetega, izrednega kongresa PZDP. Na sestanku so se ostro zavzemali za kaznovanje oseb, ki so krive za sedanje kritične razmere v državi. Prvi sekretar CK PZDP je izrazil prepričanje, da bo kongres privedel do realističnega programa za izhod iz križe, vplival na družbeno-ekonom-sko stabilizacijo v državi ih izvolil takšno članstva centralnega komiteja, ki bo uživalo globoko podporo in visok ugled v družbi in partiji*. Potem ko je pozitivno ocenil dosedanji tok demokratičnih izbir v okviru partije, se je Stanislaw Kania zavzemal za večje upoštevanje starih, poštenih aktivistov, češ, da »obnova ne sme temeljiti izključno na popolno zamenjavo ljudi*. Opozoril je tudi na predložene statutarne zamenjave, po katerih naj bi bili izvršni organi podvrženi večjemu nadzorstvu. Tudi šef partije je izjavil, mora imeti večjo oblast le na enem področju — pri organiziranju kolektivnega dela politbiroja in centralnega komiteja — ker mu individualna oblast pri drugih vprašanjih ni potrebna. Ko so ga vprašali, zakaj ni na konferenci te organizacije kandidiral kot delegat za kongres, je Kania pojasnil, da bodo o kandidaturah članov najvišjih partijskih organizacij odločale vojvodske izbirne konference v teku prihodnjega meseca. Istočasno pa je Kania izrazil željo, da bi še dalje ostal član osnovne organizacije petrolkemijskega kombinata v Plocku. «Tudi v prihodnosti bom storil vse, kar je v mojih močeh, da bodo moji postopki v skladu z demokratičnimi metodami in vam bom, sedaj pa tudi v prihodnosti, ne glede na funkcijo, ki jo bom opravljal, lahko odkrito gledal v oči. ILIJA MARINKOVIČ O PRIHODNJIH REFERENDUMIH V Nadiških dolinah skupen nastop vseh laičnih strank ČEDAD — V Sovodnjah je bilo na pobudo laičnih strank KPI, PSI, PSDI in PRI prvo srečanje o refe-renoumih, ki se ga je udeležila predvsem mladina. Med drugimi sta bili na srečanju občinska svetovalka KPI Augusta Barbina in članica centralnega komiteja PSI Pao-lina Mattioli. Govornice so začrtale stališča svojih strank glede posameznih referendumov, vse pa šil’ 'iidStib jibtida-rile, da je treba dosledno braniti zakon 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti ter pozvale, naj volivci 17. maja z «ne» zavrnejo referendum radikalcev in «gibanja za življenje* o odpravi zakona 194. Odbor laičnih strank Nadiških dolin pa je medtem že sestavil koledar podobnih srečanj, in sicer: 6. maja bodo v Šentlenartu, 7. maja v Klodiču, 8. maja v Petjagu, 9. maja v Špe-tru, 10. maja v Dreki, 11. maja v Srednji in 12. maja v Podbonescu. Omenjene stranke so se tudi domenile, da se bodo na okroglih mizah postopoma zvrstili vsi njihovi predstavniki, obenem bodo delile gradivo z napotki za glasovanje na referendumih. reaktivcev «boeing 707 E-3*, ki bodo opremljeni z letalskimi radarji (AWACŠ). kar je po mnenju severno atlantskih strategov najučinkovitejši način za opazovanje vojaških premikov v državah varšavskega sporazuma. Odločitev belgijske vlade o sodelovanju v programu AWACS spremljata dva pogoja, ki so ju zahtevali koalicijski partnerji socialisti, in sicer da mora biti znana jasna slika o višini in porazdelitvi stroškov ter da bodo omenjeni program vključili v desetletni načrt nacionalne obrambe, kar pomeni, da bodo za 2,5 milijarde belgijskih frankov morali zmanjšati ali odložiti nekaj drugih vojaško-oboroževalnih planov v Belgiji. Privolitev v načrt AWACS naj torej ne bi dodatno obremenila belgijskega državnega proračuna v času zategovanja pasu, da bi zmanjšali čedalje zajetnejši primanjkljaj v javnih izdatkih. Načrt o gradnji letalskih radarjev so v severnoatlantskem paktu potrdili decembra 1978, ko so objavili, da bodo skupni stroški 1,83 milijarde dolarjev, od česar bi največ prispevali ZDA in ZR Nemčija (41 in 28 odstotkov), poleg njiju pa še Kanada (9,5), Italija (5,0), Nizozemska (2,9), Belgija (2,0), Norveška (1,4), Danska (1,3), Turčija (0,8), Grčija (0,6), Portugalska (0,5) in Luksemburg (0,11 odstotka). Od trinajstih držav v natovski vojaški strukturi v programu AWACS ni le Velike Britanije, ki razvija samostojni sistem opre-zovanja iz zraka («Nimrod*). bo pa na voljo tudi za skupne namene zaveznic. Prvi od 18 «boeingov» z letalskimi radarji naj bi bil nared leta 1985. Belgijska vlada, ki jo je tedaj vodil frankofonski krščanski socialist Paul Van Den Boevnants, je na odločilnem sestanku načelno privolila v program AWACS. sicer bi padel v vqdo. pridržala pa si je pravico, da dogovor q finančni participaciji podpiše kasneje. Van Den Bceynants se je izgovarjal, da je njegov kabinet že v odstopu in da ne more podpisati tako pomembne odločitve. Med dejanskimi razlogi, ki so jih postavljali v Bruslju, pa je bilo tudi vprašanje o pravno-lastniškem položaju letal in naprav na njih. Ali bo Belgija s plačilom 49,9 milijona dolarjev postala solastnica ali zgolj uporabnica letalskih radarjev. To razpotje so v začetku leta skušali rešiti tako, da bodo «boeingi» nosili luksemburške oznake, četudi bodo stacio-nirani v različnih članicah severnoatlantskega pakta, predvsem v ZR Nemčiji. Ko je dobre tri mesece kasneje Belgija dobila novo koalicijo, ie vprašanje Aivacsov že utonilo v ozadju aktualnejših političnih do godkov. Znova pa je prišlo na plan ob dogodkih na Poljskem, ko je Amerika nadvse nazorno demonstrirala nujnost izpeljave tega načrta in iz domačih letalskih baz prepeljala v ZR Nemčijo štiri «boeinge» z napravami AWACS, da bi opazovali premike sovjetskih čet proti poljskim mejam. Toda belgijska vlada se še vedno ni zganila in marca letos so iz glavnega stana severnoatlantskega pakta diskretno opomnili Belgijo, da še vedno čakajo na njen odgovor in da je edina med dvanajstimi članicami, ki je vplačala le manjši del deleža (15,9 milijona od skupno 49,9 milijona, kolikor so ji odrezali pri porazdelitvi stroškov) in še ni podpisala sporazuma. Vlada Wil- frieda Martensa se je tako znova lotila dosjeja, a je vmes morala odstopiti in odločitev je prišla v roke njegovega naslednika Marka E.vskensa. Ta je končno dosegel potrditev načrta, z dvema pogojema, ki so ju zahtevali socialisti. S privolitvijo v sodelovanje pri programu AWACS je Belgija poravnala enega od dolgov atlantskemu zavezništvu. Na tapeti pa ostaja še precej bolj zapletena in težka razprava, ali privoliti v namestitev 48 »manevrirnih raket*, ki jih je Belgiji namenil «modernizacijski» načrt severnoatlantskega pakta iz decembra 1979. BOŽO MAŠANOVIČ amHiiniiiiiiiiiiiiiiiiNiiiMiiiiiminiHiiiHHUuiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiitiuiiiiiimiiiiiiiiiMiHiiimMiiin Ceri Cox iz recepcije Dvajsetletna Geri Cox dela v recepciji nekega estetskega salona v V. Britaniji, občasno pa je tudi dobro plačan fotomodel (Telefoto AP) ZANIMIVA KNJIGA ZNANEGA FRANCOSKEGA INTELEKTUALCA Jean Cassou o predsedniku Titu in resoluciji kamin forma 1.1948 KAIRO - Po 14 letih je Sueški prekop preplula neka ameriška letalonosilka, in sicer letalonosilka «A-merica*, ki jo je spremljala križarka. PARIZ — Nerazumljiv dogodek se je pripetil 28. junija leta 1948: resolucija kominforma je obsodila Jugoslavijo. Novica je povzročila velikansko zaprepadenost in številne razlage. Tito, nekdan ji kovinarski delavec, ki je postal voditelj ene največ jih epopej v zgodovini revolucije, Tito, živa legenda in nosilec številnih drugih slavnih priznanj se je naenkrat spreobrnil v »maršala izdajalca*. Tako se dogodkov iz leta 1948 spominja Jean Cassou v svoji naj-novejši knjigi «življenje za svobodo*. Eden najbolj znanih živečih francoskih intelektualcev v tej knjigi, ki .je vzbudila precejšnje zanimanje v Parizu, objavlja spomine na najpomembnejše dogodke, ki jim je bil priča in v katerih je skupaj z drugimi velikimi osebnostmi francoske in svetovne kulture tudi sodeloval. Spomladanska utrujenost v živalskem vrtu .....................................................................■■iiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. © Kaj nam pove statistika (Nadaljevanje s 4. strani) vsak primer posebej legalnega splava, zato da bi imeli pregled nad izvajanjem zakona in nad potrebami in zahtevami tistih, ki se ga poslužujejo. Daleč najvišji odstotek žensk, ki prekine nosečnost, je nadalje starih od 25 do 30 let in je rodila v povprečju dvakrat. Torej niso mladoletnice tiste, ki so se množično javljale na sprejemnih u-radih, čeprav se je njihov odstotek v zadnjih mesecih nekolika zvišal, kar pa v prvi vrsti pomeni, da se same, predvsem pa njihovi straši, v večji meri odločajo za legalni splav kot v prvi dobi veljavnosti zakona. Takole torej govorijo podatki, suhoparne številke, ki pa so, kot v tem primeru, lahko zelo zgovorne. Povedo nam na primer tudi to, da bi se, ko bi zmagal predlog Gibanja za življenje, spet vse vrnilo v dobo mračnjaštva, ko je vladalo načelo, da je vse mogoče (popraviti zmoto, namreč), le da nihče (vsaj u-radno in javno) ne sme ničesar izvedeti. Neizpodbitno pa je dejstvo, da so bili o vsem, zlasti o točnih številkah opravljenih splavov, vsaj kar zadeva južno Italijo, najbolje obveščeni prav najostrejši nasprotniki uzakonitve pravice do prostovoljne prekinitve nosečnosti, to je katoliški krogi in v prvi vrsti duhovniki, ki so pod prisego tajnosti, dajali obvezo »ženskam, ki so grešile*. To pa lahko pomeni samo, da so jo je-‘ mali kot nujnost, četudi kot »nujno zlo*, zato je nesprejemljivo stališče, da takega odnosa do pojava splava ne dovolijo državi, ki je med drugim tudi odraz in izraz ljudi drugačnih prepričanj. Samo ugibamo lahko, če je tale joga intenzivne rekreacije položaj tigra v mttachenskem živalskem vrtu učinek prvih toplih sončnih žarkov, ali pa posledica • (Telefoto AP) Knjiga spominov je bila predstavljena bralcem kot pričevanje šestdesetih let intelektualne, umetniške in politične dejavnosti v Franciji in v svetu. Tito — je naslov tistega deia knjige, kjer avtor na 15 straneh kot sam pravi, piše o zavesti, ki ie vedno rekla ne vsemu tistemu, kar je bilo v nasprotju s pravico in resnico. Ko piše o tem, kako ie doživel »nerazumljivi dogodek* iz leta 1948, Jean Cassou nravi, da je šele mnogo pozneje pobliže spoznal Tita in občutil moč njegove osebnosti. V nadaljevanju pravi, da je bilo treba veliko previdnosti in moči, da bi se narod pripeljal skozi tolikšno trpljenje, skozi nov boj proti organizirani brutalni sili, da bi dosegli zmago v partizanski vojni. Socializem, ki ga je želela Jugoslavija, je bil n.jen, poudarja Cassou, bil je usmerjen k samoupravljanju in takoj sem ga razumel kot humanističnega. V to sem se prepričal tudi kasneje, ko sem se izgovarjal z več Titovimi najbližji mi soborci. Četrtega maja leta 1980, ko sem končal pisanje, je Tito umrl in ta smrt .je odjeknila po vsej zemeljski krogli. Titovo veličino so priznavali vsi, celo njegovi največji sovražniki. Vendar samo osebni uspeh ni dovolj za zgodovino, Tito, njegov genij je bil velik, toda bil je združen z genijem ljudstva. Poglavje o Titu je Cassou zaključil z naslednjimi besedami: «Tito je umrl. to ni bil uradni dogodek, predmet novinarskih komentarjev ali enostavno datum.* PIACENZA — Po ponovni okvari na jedrski elektrarni Caorso pri Piacenzi bi morala elektrarna vsak čas spet obratovati. Tokrat se je pokvaril ventil glavnega kolektor-ja, da se je v njem povečala radioaktivnost. LONDON — Britansko mrežo veleblagovnic «Safeway» skrbi neznani izsiljevalec, ki zahteva 500 tisoč funtov (milijardo in 200 tisoč lir), da bi povedal, v katere prehrambene proizvode je vbrizgnil smrtonosen strup. Vso prejšnjo noč- so uslužbenci pregledovali proizvode, ki so včeraj šli redno v prodajo.