1 Leto XII. | Štev. 5	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.409	Maribor, sreda 4. januarja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemao v opravi ali po poSti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din	Cena din 1-—
Rai se dogaja v sovjetski Rusiji?
Nemiri in upori delavstva zaradi novega zakona ovdelu in delavcih — Po-skušan atentat na komisarja Kaganoviča in tajnika Svernika — Prve smrtne obsodbe in justifikaciie — Naraščanje ukrajinskega nacionalističnega gibanja
VARŠAVA, 4. januarja. PAT poroča: Po vesteh iz Moskve je vzbudil novi delovni zakon med delavstvom sovjetske Rusije veliko nezadovoljstvo in Iz vseh krajev prihajajo vesti o uporih. Spopadi nezadovoljnih delavcev z državnimi upravnimi organi so na dnevnem redu. V Vorolješu so morali nad delavce vojaki in je bilo pri spopadu 7 ubitih in 32 ranjenih. Tudi iz sibirskih rudniških revirjev poročajo o spopadih med delavstvom In vojsko, pri katerih je bilo okoli 50 mrtvih. V vseh podjetjih vlada napetost. Delavci v Donskem bazenu so odklonili nove delavske knjižit^ in ostro protestirali proti okmjevanju delavskih pravic in slabšanju delovnih pogojev. Ponekod se delavstvo pripravlja na stavko in se zato pričakujejo novi nemiri in spopadi.
nostni agenti po navodiHh od zunaj. Sovjetska oblastva »čistijo« Ukrajino z veliko odločnostjo in odstranjujejo tudi nezanesljive, odnosno sumljive funkcionarje sovjetskega režima. Število aretiranih in
POSKUŠAN ATENTAT NA KAGANOVIČA
VARŠAVA, 4. januarja. PAT (Poljski tiskovni urad) poroča iz Moskve: V zvezi z nezadovoljstvom, ki se je polastilo delavstva v sovjetski Rusiji zaradi novega zakona o delu in delavcih, je bil predvčerajšnjim poizkušen atentat na sovjetskega vrhovnega komisarja (ministra) za težko industrijo Kaganoviča in glav« nega tajnika delavskega sindikata Šver* nika. Na železniški progi med Moskvo in Gorkim je eksplodiral peklenski stroj in jo razdejal v dolžini 30 metrov prav tik pred prihodom brzega vlaka, v katerem sta se vozila v Gorki komisar Ka« ganovič in tajnik Švernik. Samo vlakovodji, ki je v veliki prlsotnbsti duha pravočasno ustavil vlak, se je zahvaliti, da se ni zgodila velika nesreča, ki bi bila zaradi tamkajšnjega terena gotovo terjala veliko Žrtev. Podloženi peklenski stroj je bil tempiran tako, da bi bil moral eksplodirati prav v trenutku, ko bi vlak privozil na tisto mesto, toda zaradi snega je imel vlak malo zamudo, ki ga ie rešila. Oblastva so uvedla takoj najstrožjo preiskavo In prijela doslej okoli 100 ljudi, ki so osumljeni, da so bili v zvezi s pripravljenim atentatom. Med aretiranimi so skoraj sami delavci, ki so nezadovoljni zaradi novega zakona.
PRVE SMRTNE OBSODBE
BERLIN, 4. januarja. DNB (Nemški tiskovni urad) poroča: Po poročilih iz Moskve postajajo protesti delavstva v sovjetski Rusiji proti novemu zakonu o delu in delavcih vedno ostrejši. Iz nekaterih krajev poročajo celo o pravih revoltah. GPU nastopa proti nezadovoljnežem z vso odločnostjo in brezobzirnostjo. Izrečene so bile tudi že prve smrtne obsodbo« V Sibiriji je bilo v tej zvezi obsoje-nib na smrt In baje že ustreljenih več skupin upornikov, prav tako v Murmansku. V čitl ob mongolski meji je pa bilo obsojenih na smrt devet članov GPU (sovjetske politične policije), ker so se uprli in niso hoteli nastopiti proti delavstvu«
ŠIRJENJE UKRAJINSKEGA GIBANJA
APRlZ- 4. januarja. Radio poroča: Po poročilih iz Kijova so nastali v sovjetski Ukrajini delavski upori, ki jih izrabljajo tudi ukrajinski nacionalisti za svoje akcije. Nalvečji nemiri so bili v okolici Har-kova. V Slavuti so revoltlrajoči delavci zažgali skladišče nafte. Ponekod so bili Izvršeni atentati na železniške proge In v Balikleii so vstaši napadli celo vojašnico GPU. V Poltavi so se za tri ure polastili radijske oddajnlce in oddajali govore, v katerih so pozivali na upor proti sovjetom in boj za ustanovitev svobodne Ukrajine. Revoltirajočim delavcem se pridružuje’0 tudi nezadovoljni kmetje in intelVenca. zlasti duhovniki. Sploh se opaža po vsej sovjetski Ukrajini naglo; naraščanje ukrajinskega nacionalistične-, ga gibanja, ki ga podpirajo še razni skrlv-l
deportiranih Ukrajincev se dan za dnem množi. To ukrajinsko gibanje priznavajo tudi moskovski listi, ki pa dolže krivde tuje agente in ukrajinsko duhovščino. Listi zatrjujejo, da prihaja ves agitacijski material in denar za agitacijo, kakor tudi orožje od zunaj in zahtevajo zato poostritev kontrole na mejah. Oblastva so ponekod meje že hermetično zaprla in ne dovoljujejo nobenega prometa. Kogar zalotijo, da prekorači mejo, ga brez obzirnosti ustrele. Kljub vsem tem drako-ničnim ukrepom se pa ukrajinsko gibanje širi dalje tudi med najširše plasti. Posebno vzpodbudo mu daje sedaj še splošno nezadovoljstvo delavstva z novimi delavskimi zakoni.
Zagfsfri
Kraljevski obisk v Kanadi
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA BOSTA ODPOTOVALA 8. MAJA NA OBISK V KANADO, ZDRUŽENE DRŽAVE IN NOVO FUNDLANDIJO
LONDON, 4. januarja. Avala. Angleška vlada objavlja uradno, da bo angleška kraljevska dvojica meseca maja uradno obiskala Kanado. Kralj in kraljica se bosta vkrcala 8. maja v Portsmouthu na bojno ladjo »Repulse« in prispela 15. maja v Ouebec. Tu bosta prenočila in na-
daljevala nato pot v Montreal In Ottawo, kjer ostaneta .3 dni. Od tu napravita krožno potovanje po Kanadi do obale Tihega oceana in obiščeta spotoma mesta
Kingston, Toronto, Port William, VVinni-peg, Vancouver in Victorio. K atlantski obali se vrneta po drugi poti in si ogle. data tudi Niagarske slapove. Med 8. in 15. junijem obiščeta na povabilo preži denta Roosevelta Združene države. Po vrnitvi iz USA bosta nadaljevala pot Haliiax. Na programu je tudi obisk otoka Nove Fundlandije in mesta St. John, Dne 17. junija se zopet vkrcata na ladjo in vrneta 21. v Portsmouth.
Daladier v Tuniziji
GOVOR FRANCOSKEGA MINISTRSKEG A PREDSEDNIKA NA BANKETU V TUNISU.
SLAVNOSTNEM
TUNIS, 4. januarja. Avala. Francoski ministrski predsednik in vojni minister Daladier je imel sinoči pri banketu v tukajšnjem hotelu »Majestic« govor, v katerem je naglasil, da je bila Franclja vedno nasproti vsem lojalna in je pokazala to* tudi prebivalstvu Tunizije, Alžirije in Maroka. Daladier je pozval vse prebivalstvo francoske Severne Afrike, naj zasta vi vse svoje sile za popolno duhovno in tvarno edinstvo Francije. Potrebno je. da se pokaže glede obrambe tudi v Afriki enaka popolna sloga, kakor v evropski Franciji, kajti enotnost države mora biti vedno naj višji ideal. Nikoli ni mogoče dovoliti, da bi se svobodne sile človeštva zopet zasužnjile. Ministrski predsednik se je odpeljal iz Tunisa v Gabes.
TUNIS, 4. januarja. Davi je odpotoval Daladier v Gabes, kjer je bila dopoldne
velika parada. Daladier je inspiciral obrambno črto, tako zvano tuniško Ma-ginotovo linijo. Včeraj so bile v Tunisu velike manifestacije za Francijo. Govor Daladierja na javnem banketu so oddajale francoske radijske postaje. Glavna točka včerajšnjega dneva je bil obisk pri tuniškem beju, ki mu je v odgovoru dejal, da bodo vsi Tunizijci kot eden stali za Francijo, če bo sila. V teku dneva je bila tudi velika vojaška parada, ki se je je udeležilo 15.000 vojakov. Pokazali so najmodernejše opremljeno vojsko, mornarico in letalstvo. Prišlo pa je tudi do manjših incidentov. Ko je bil Daladier pri beju, so pred palačo demonstrirali domačini, ki jih je policija razgnala. Neko italijansko trgovino pa so demollrali francoski demonstranti.
Japonci v finančni stiski
IZČRPANI SO VSI KREDITI ZA VOJN O S KITAJCI - NOVO VELIKO NOTRANJE POSOJILO. KI PA BO ZADOSTOVALO KOMAJ ZA DVA MESECA
TOKIO, 4. januarja. Japonska vlada je za 2 meseca. Finančni minister je podal zaradi dolgotrajnosti bojev na Kitajskem izjavo, v kateri se obrača na ves japon-zašla v lmde finančne stiske. Izčrpani so ski narod, naj pokaže vso požrtvovalnost do konca vsi krediti, ki so bili določeni in podpre akcijo na Kitajskem. Povedal za vojno proti Kitajcem. Vlada je imela je odkrito, da se bodo morali davki še zaradi tega važno sejo, na kateri je skle- povečati in da na povračilo posojila ne nila, razpisati takoj novo notranje poso- bo mogoče še tako kmalu misliti, ker jilo, ki bo krito s povečanjem davkov, bodo japonske državne finance še dolgo Ako prostovoljno vpisovanje ne bi uspe- po vojni s Kitajci obremenjene s sedanji-lo, bo razpisano prisilno posojilo v bre- mi izdatki, me denarnih zavodov in industrije, posebno vojne industrije, ki bo pomenilo j ZNIŽANJE OBRESTNE MERE dejansko že odvzem premoženja, vjadaj	V	FRANCIJI,
potrebuje nujno vsaj 30 milijonov funtov j PARIZ, 4. jan. Francoska banka je zni-šterlingov. kar pa bo zadostovalo komaj žala obrestno mero od 2.5 na 2%.
Jubilej proti plinske masko
Ko je bila septembrska kriza na višku, so v Londonu, Parizu ter nemških mestih delili in prodajali maske proti plinom. — Splošno je mnenje, da so protiplitiske maske izum 20. stoletja, ko se je med svetovno vojno prvič pojavilo novo orožje — plin. V resnici pa je maska že precej stara. Pred 84 leti je angleški zdravnik dr. Stenhouse iznašel masko, ki je očuvala bolnike infekcij. Oglje je izdelal iz kosti, pozneje so iznašli, da ie boljše lesno oglje. V današnjih maskah pa je oglje izdelano večinoma iz premoga.
Madžarske zadrege
Zadnje spremembe v poljski zunanji politiki, izražajoče se v njeni priklonitvi k sovjetski Rusiji, so privedle madžarske politike, diplomate in novinarje v velike zadrege. Madžarska, katere glavna opora je os Rim-Berlin, ne more — tudi če bi hotela — odobravati poljske diplomacije, naperjene proti Nemčiji, kajti od Nemčije ni odvisna samo politično, temveč tudi gospodarsko. Zato je bila tudi prisiljena, pomiriti s s stališčem Nemčije v vprašanju Karpatske Ukrajine. Gotovo pa je, da bi se samo Nemčiji na ljubo Madžarska zelo nerada razšla s Poljsko, zato se madžarski tisk za zdaj omejuje samo na ugotavljanje sprememb v poljski zunanji politiki, ki jih pa niti ne odobrava niti ne obsoja. Ko se je Poljska pred časom spojila z Nemčijo proti Rusiji, je madžarski tisk- označeval ta dogodek kot triumf polj ske diplomacije, ki se je baje zavedala, da bi rdeče armade od tam, kamor bi nekoč prodrla, ne bilo več mogoče pregnati. Zadrega madžarske diplomacije je opazna tudi v tem, da je bila pot zunanjega ministra v Berlin odgodena na nedoločen čas.
Izpremembe v nemškem
časništvu
V nemškem časništvu se pripravljajo velike izpremembe. ki bodo najbržc posledica konferenc med dr. Goebbelsom, fuhrerjem nemškega časopisja dr. Diet-richom in. predsednikom nemške novinarske zveze Amannom. Prizadeti pri izpremembah ne bodo edinole uradni organi narodnosocialistične stranke. »Ger-mania«, ki je bila ustanovljena 1. 187!., po zmagi Prusov nad Napoleonom IH., in ki je do prihoda Hitlerjeve stranke na oblast bila glavno glasilo rimsko-katoli-škega centruma, je že prenehala izhajati. Nekaj podobnega se bo zgodila s »Kreuz Zeitung«, ki je bila pred vojno naslednica Bismarckovih idej ter voditeljica prusa-štva. Točnega se ne ve nič o usodi »Ber-liner Tageblatta«, »12 Uhr Blatta«, »B. Z. am Mittagc, »Boersen Zeitung« in »Maerkische Volks Zeitung*.
Anglija na veruje v vojaško moč Rusije
Diplomatski dopisnik »Daily Telegra-pha« je pripomnil k poljsko-sovjetski trgovski pogodbi, da je mnogo večji politični pomen te pogodbe kakor gospodarski. Politični razvoj Evrope v zadnjih mesecih je Poljski dovolj jasno pokazal, da je njena strateška pozicija nevarno oslabljena. Ta kritični vojaški položaj Poljske še poostruje z zbližanjem Litve z Nemčijo, do katerega bo kmalu prišlo. Londonski politični krogi so prepričani, da postane Litva v najkrajšem času politično in gospodarsko vazalska država Nemčije. Razumljivo je, če se Poljska spričo teh okoliščin približuje z Rusijo. Vendar pa so londonski politični krogi zelo skeptični, v kolikor gre za borbeno sposobnost ruske armade v Evropi. Strateška pozornost Rusije je uprta na Daljni vzhod, kjer je Japonska poslala v Man-d/.ukuo pet novih divizij.
Sprava v angleški vladi
NEZADOVOLJNI MLAJŠI MINISTRI IN DRŽAVNI TAJNIKI SO SE POMIRILI — UGIBANJA O VOLITVAH
Maribor, 4. januarja.
Slovenci smo od nekdaj taki, da smo zadovoljni s tem, da živimo, kakor da bi mogel biti goli obstoj že namen in cilj življenja. V resnici je življenje posameznika, kakor obstoj naroda, komaj pogoj za rast in ustvarjanje. Kakor mora imeti vsak človek svoj smoter v poslanstvu, ki si ga je izbral ali mu ga je usoda sama namenila, ga mora imeti tudi narod kot kolektiv, šele izpolnjevanje tega smotra daje življenju ali obstoju vsebino in smisel.
Prav v zadnjem času slišimo vse češče glasove, ki pravijo: »Bod:mo v teh razmerah sploh zadovoljni, da obstajamo in da se dalje ohranimo.« To je že resignacija na vse, kar bi morali ustvarjati in k čemur bi morali kot narod stremeti, in to neprekinjeno in ne glede na čas in razmere v njem. Na tako resignacijo zdrav, resničen in samozavesten narod ne bi smel nikoli misliti. Zlasti pa se ne bi smel nikoli in pod nobenim pogojem vdati in opustiti svoja vrhovna stremljenja. Zgodovina nas uči, da smo prav zaradi te slabosti v svoji preteklosti zamudili vse trenutke, ko bi se bili lahko dvignili in da smo prav zaradi nje bili vedno le hlapci drugih.
Ako se ozremo naokoli po Evropi in ostalem svetu, lahko opazimo, da prav v tem času in v teh razmerah mnogi narodi uveljavljajo svoja stremljenja in da od njih ne popuste nikomur in ničemur. In med temi aktivnimi narodi niso samo veliki, ampak tudi mali, nič večji kakor smo mi. Toda ti narodi imajo korajžo, ki je nam manjka. Ti narodi često veliko tvegajo, toda brez tveganja ni uspehov in zmag. Vsaka akcija, pa naj bo kakršna koli, krije v sebi neki riziko in od tistega, ki jo vodi, od njegove premišljenosti, močne volje in korajže je odvisno, koliko se ta riziko uveljavi ali ne uveljavi.
Slovensko vprašanje je niz problemov, ki so mednarodnega, t. j. zunanjepolitičnega značaja. Ti problemi še niso rešeni, ampak predstavljajo samo provizorij. Ako pa hočemo rešiti zunanje probleme slovenskega vprašanja, je prvi pogoj, da rešimo naprej notranji problem, t. j. dokončni položaj našega naroda v okviru kraljevine Jugoslavije. O teni, kako naj se to vprašanje reši, danes ne morejo več obstajati dvomi. Kakor vsak drug narod, zahtevamo tudi Slovenci popolno spoštovanje naše narodne bitnosti in vse, kar iz tega dejstva logično samo po sebi izhaja. Prva zahteva pa je, da moremo sami odločati o svojih domačih zadevah in sami razpolagati s svojimi materialnimi sredstvi v svoj napredek in dobrobit. Položaj, v katerem moramo za vsako najmanjšo stvar, ki se pa ustvari končno le iz naših lastnih sredstev, moledovati kakor za neko miloščino, je trajno nevzdržen in za narod nečasten. Prav tako nečastno in nevzdržno je dejstvo, da se moramo z naporom vseh sil braniti ten-ilenc, ki v svobodni državi, ki je prav tako naša kakor naših bratov, sploh ne bi smele obstajati. Takega in podobnega bi mogli navesti še mnogo z vseh področij našega narodnega življenja.
Zavlačevanje rešitve teh problemov je za nas nevarno ne samo iz notranjih, ampak tudi iz zunanjih ozirov. To je edino realno dejstvo; vsako nasprotno mišljenje te zmotno. Najbolj zmotno med vsemi pa je mišljenje, ki ga skušajo v teh dneh širiti nekateri izmed nas, da zahteva mednarodni položaj odgoditev reševanja teh notranjih problemov. Ne, resnica je prav nasprotna, da ta položaj rešitev celo terja kot neizogibno nujnost, kajti le ako oodo popolnoma rešene in do konca raz-riščene vse naše notranje zadeve, bomo 'ahko mirno in brez bojazni zrli nasproti vsem zunanjim dogodkom in razvojem, pa naj bodo kakršni koli. Zunanjih nevarnosti se lahko boji samo notranje neurejen in slaboten narod in pred razvojem mednarodnih sil lahko trepeče edino država, ki zaradi svojih notranje nerešenih vprašanj nima dovolj trdne državne kohezije.
Zato terjata čas in položaj od nas prav v sedanjem trenutku največjo aktivnost pri delu za dokončno rešitev vseh notranjih narodnih in državnih problemov, da bomo mogli mirno zreti v oči
■saki eventualnosti, pa naj pride od koder koli in v kateri koli obliki. Taka even tualnost bi mo&la biti za nas nevarna
LONDON, 4. januarja. Reuter poroča: V zvezi z nezadovoljstvom, ki je nastalo meseca decembra v vrstah mlajših angleških ministrov in državnih tajnikov z ministri državne obrambe zaradi prepočasnega oboroževanja Anglije, sta poslala sedaj dva teh nezadovoljnežev Cham-berlai nu izjavo, v kateri umikajo svojo prejšnjo kritiko, dva pa sta podala Chamberlainu izjavo, v kateri umikajo svojo daj to nesoglasje v angleški vladi od-
LONDON, 4. januarja. V tukajšnjih poučenih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je nemški poslanik v Londonu sporočil angleški vladi, da more biti popolnoma mirna glede nadaljnjih odnošajev med Berlinom in Londonom, ker Nemčija v sedanjem času ne misli na uradno iniciativo glede vprašanja vrnitve bivših nemških kolonij. Obenem se tu zatrjuje, da je Nemčija obvestila italijansko vla-
LONDON, 4. januarja. »Daily Tele-graph« poroča iz Varšave, da se bo poljski zunanji minister polkovnik Beck vrnil iz Monte Carla v Varšavo čez Pariz in Berlin. Beck bo skušal priti v stike s francoskimi in nemškimi državniki, da se z njimi porazgovori o sedanjem evropskem položaju. V Parizu bo skušal izvedeti, kakšno stališče zavzema ofi-cielna Francija do sedanjega položaja v vzhodni Evropi in kaj misli o francosko-poljski pogodbi. Z nemškimi državniki bo razpravljal izključno v duhu nemško-
NEW Y.ORK, 4. janaurja. Vrhovno poveljstvo bojne mornarice Združenih držav Severne Amerike je stavilo senzacionalno zahtevo, da se zgradi 30 novih pomorskih oporišč, iz katerih bo mogoče popolnoma obvladati Tihi ocean. Kakor poročajo iz Washingtona, razpravlja sedaj vlada o tem, da se pregrade v pomorska oporišča za bojne ladje vse važnejše tihooceanske luke, kar bo stalo več milijard dolarjev. Splošno se pa v javno-
ANKARA, 4. januarja. Turška vlada je uspešno zaključila pogajanja z bolgarsko za dokončno izselitev Turkov iz Bolgarije v Turčijo, kjer bodo naseljeni v Anatoliji. Prva skupina, 10.000 Turkov, se bo preselila že v kratkem. Turška ‘vlada se pogaja istočasno tudi z vladami Romunije, Jugoslavije in Albanije za izselitev svojih rojakov. V celoti gre za skoraj 2 milijona Turkov, ki bodo do zadnjega zapustili balkanske države, v katerih so bili stoletja dolgo naseljeni, in se vrnili v Malo Azijo. Vsi ti v prvotno
samo, ako bi nas 'zatekla v provizoriju. Gorje pa nam celo, ako bi se zunanje sile morale vmešati v probleme, ki so samo naši notranji in jih smemo reševati le mi sami med seboj.
Pri presojanju teh problemov pa se tudi ne smemo slepiti z zmotno mislijo, da so vezani na obstoj, moč ali oblast te ali one politične skupine in da bi se dali s spremembo strankarskih razmer eventualno sploh spraviti s sveta. Taka usoda lahko zadene samo probleme, ki so le zadeva te ali one stranke, ne more pa za-
stranjeno, v kolikor se je nanašalo na to četvorico. Položaj pa še ni tako jasen glede petega nezadovoljneža. Vendar je Chamberlain popolnoma zadovoljen z vprašanjem oboroževanja in popolnoma zaupa ministru Hore-Belishi. Ta pomiritev v vladi se spravlja glavno v zvezo s Chamberlainovim apelom na slogo zaradi bližajočih se volitev. Ali bodo volitve že letos ali šele po Novem letu. ni še popolnoma gotovo.
do, da je ne bi mogla brez vseh rezerv podpirati pri njenih kolonialnih zahtevah nasproti Franciji. Mussolini se je, kakor se zatrjuje, vendar tudi kljub temu odločil, da bo vztrajal pri svojih maksimalnih aspiracijah. S tem je pa vzbudil kritiko generalnega štaba, ki ga je opozoril, da bi moglo zadržanje Nemčije pripeljati Italijo v težaven položaj.
poljske izjave iz 1. 1934. in o vprašanjih, ki so se pojavila v zadnjem času. Kakor se zatrjuje, stoji Beck na stališču, da je nemško-poljski sporazum še vedno sposoben življenja, tudi kljub najnovejšim drugačnim dogodkom. V zvezi s tem se močno opaža tudi odločno uradno poljsko zanikanje vseh vesti, da se bo Beck v kratkem sešel s sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovom. Iz Varšave poročajo, da so te vesti popolnoma iz trte zvite.
sti sodi, da vzroki za to ne morejo biti v težnjah za varnost in obrambo, ampak da se hočejo Zedinjene države pripraviti za lastne akcije. Ozadje tej domnevi daje razmerje USA do Japonske. USA stoje na stališču, da ne morejo pod nobenim pogojem dovoliti realizacije japonskih načrtov na Kitajskem, kjer zahtevajo brezpogojno politiko trgovinsko »odprtih vrat«.
seljeni, razen manjših izjem, v Anatoliji, ki bo postala po ankarskih načrtih »vrt Male Azije«. Turčija bo pridobila s tem skoraj 2 milijona novih prebivalcev, obenem pa bo s tem tudi konec dosedanjih manjšin. Prebivalstvo Turčije bo naraslo tako na več ko 18 milijonov duš.
Chamberlalnova posvetovanja
LONDON, 4. januarja. Chamberlain in Halifax se vrneta te dni z dežele v London, kjer bosta imela važna posvetovanja pred svojim odhodom v Rim.
deti tistih, ki so zadeva naroda kot enote in celote, katerega eksistenca se ne začne ali neha z obstojem ali neobstojem, zmago ali porazom te ali one politične stranke. V kolikor so naši notranji problemi narodni, bodo zato obstajali vedno, dokler ne bodo rešeni, pa naj se naše strankarske razmere in sile kakor koli zasukajo ali spremene. Problemi, ki obstajajo na takih podlagah, se pa morajo rešiti čim-prej, toliko prej še v takih časih, kakor so sedanji	—r.
Smrtna obsodba v SV. ariboru
Maribor, 4. januarja.
Nekaj pred 12. uro je okrožno sodišče v Mariboru obsodilo rudarja Silvestra Kranjca, ki je umoril Korošo v Volinjaku pri Me?Jci, na smrtno kazen. Žena je dobila 2 meseca strogega zapora, Kokol pa je bil oproščen. Poročilo o razpravi je na zadnji strani.
Odstop japonske v’ade
TOKIO, 4. jan. Japonska vlada je včeraj sklenila odstopiti. Po seji ministrskega sveta je odšel ministrski predsednik princ Konoje k cesarju ter mu sporočil odstop. Odstop je bil sklenjen po celodnevnih posvetovanjih s cesarjevo okolico in vmesnimi instancami, ki so demisijo odobrile. Zelo malo je verjetno, da bi tudi novo vlado sestavil princ Konoje, vendar bo nova vlada sestavljena najbrž še danes.
Položaj na katalonskih bojiščih
LONDON, 4. jan. Poročilo generala Franca pravi, da so njegove čete izvoje-vale veliko bitko in zasedle 5 vasi na Južnem katalonskem bojišču. Severno od reke Segre pa so zavzele strateško važno mesto Atezo. Republikansko poročilo pravi, da so čete generala Franca zavzele nekaj ozemlja, o kakšni veliki zmagi pa ne poroča. Nadalje so republikanski letalc! naoadli Francove vojne ladje pri Castel-lonu.
Grower izpuščen?
MOSKVA, 4. jan. Reuter. Oblasti so po
eni vesti izpustile iz zapora angleškega inženirja Bryana Growerja in njegovo ženo, rojeno Rusinjo, ter ju napotile preko meje. Po drugi vesti je pa morala Angleževa žena ostati v Rusiji. Inž. Grower je znan po svojem podvigu letos poleti, ko je v Litvi najel aeroplan in odletel v Rusijo z namenom, da reši svojo ženo. Ruske oblasti pa so mu zaplenile aeroplan in ga zaprle.
ANGLEŠKI PROTEST PRI FRANCU.
LONDON, 4. jan. Angleški odpravnik poslov v Burgosu je protestiral pri Francov? vladi zaradi aretacije angleškega podkonzula Goldinga iz San Sebastiana. Golding je bil podkonzul že 10 let in kot tak ne uživa diplomatskega statusa.
PROCES PROTI NIEKISCHU.
BERLIN, 4. jan. Včeraj se je začel proces proti dr. Niekischu in njegovim 20. tovarišem zaradi priprav* za zvmitev režima. Uradno sporočajo, da so vesti tujih listov, po katerih naj bi obtoženci nameravali ubiti kancelarja Hitlerja, pretirane in smešne.
ZASEDANJE AMERIŠKEGA KONGRESA.
WASHINGTON, 4. jan. 76. kongres USA (parlament) je bil danes odprt. Popoldne bo prečitana Rooseveltova poslanica, ki pa se ne bo tikala obrambnih problemov. Te bo Roosevelt razložil v novi poslanici drueri teden.
PALESTINCI V KAHIRI.
KAHIRA, 4. jan. Ministrski predsednik Egipta je sprejel 5 arabskih voditeljev, ki so jih angleške oblasti internirale na Seyshellih ter nedavno izpustile.
2000 ARABCEV V INTERNACIJL
JERUZALEM, 4. jan. Dva židovska posestnika sta bila ubita v bojih z Arabci. Angleške oblasti so izdale poročilo, da je sedaj v koncentracijskih taboriščih okoli
2.000	Arabcev.
ŠOFERSKA STAVKA V NEVV YORKU.
NEW YORK, 4. jan. Vsi newyorški taksiji stavkajo. Prizadetih je okoli 11.000 šoferjev.	___________
Borza. C uri h. 4. januarja. Devizo. Beograd 10, Pariz 11.60, London 20.47, New York 442.625. Milano 23.28, Berlin 177.50, Praga 15.175.
Vremenska napoved. Nobenih bistvenih sprememb. Ponoči jug. ^______
poročila
(»Putnik«, Maribor, 4. jan.)
Peca: —3, delno pooblačeno, mirno, 100 cm južnega snega, smuka za silo. — Seniorjev dom: —5, delno pooblačeno, mirno, 40 cm novega snega na podlagi 60 cm, smuka ugodna. — Kotlje-Rimski vrelec: —2, zelo oblačno, mirno, 45 cm osrenjenega snega, smuka za silo. — Ribnica na Pohorju: + 2, delno pooblačeno, mimo, 20 cm novega južnega snega na I podlagi 20 cm. smuka za silo.
Kolonije še niso aktualne
NEMČIJA JE BAJE OBVESTILA ANGLEŠKO VLADO, DA V SEDANJEM ČASU SE NE NAMERAVA SPROŽITI KOLONIALNEGA VPRAŠANJA.
Beck obišče Pariz in Berlin
PREPRIČATI SE HOČE O TRDNOSTI ZAVEZNIŠKIH IN PRIJATELJSKIH POGODB _ S SOVJETSKIM ZUNANJIM KOMISARJEM SE NE BO SEŠEL
Priprave Združenih držav
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO ZGRADILE OB TIHEM OCEANU TRIDESET NOVIH POMORSKIH OPORIŠČ.
Turki se vračajo v Azijo
PO NAČRTU TURŠKE VLADE SE BO PRESELILA Z BALKANA V MALO AZIJO VSA TURŠKA NARODNA MANJŠINA, KI ŠTEJE OKOLI 2 MILIJONA DUŠ
domovino vračajoči se Turki bodo na-
Novice
Zamenjava poslovnih knjižic
DO KONCA LETA SE MORAJO ZAMENJATI VSE STARE POSLOVNE IN DELOVNE KNJIŽICE Z NOVIMI
Sedanje poslovne knjižice se morajo zamenjati najdalje do 31. decembra 1939.
Po tem roku zgubijo poslovne knjižice, delavske knjižice ali legitimacije in druge podobne listine, ki so bile izdane do vštetega 27. septembra 1938, značaj poslovnih knjižic. Kdor bi zaposloval po 31. decembru 1939 delavca, vajenca ali nameščenca brez pravilne poslovne knjižice, zapade predpisani kazni.
Zamenjavo, knjižic opravi v krajih, kjer posluje kako državno krajevno policijsko oblastvo (uprava policije, predstojništvo mestne policije ali policijski komisariat), to oblastvo, v ostalih krajih pa pristojno občinsko oblastvo, odnosno prisilna združba obrtnikov ali trgovcev. Poslovne knjižice oseb, zaposlenih pri poveljstvih in napravah narodne vojaške sile, obnavljajo in zamenjujejo pristojni starešine : takih poveljstev ali naprav. Vendar le-ti starešine ne izdajajo prvih poslovnih knji žic. Poslovne knjižice oseb, zaposlenih
žico razen podatkov, predpisanih za izdajo tudi še sumarni podatki o glavnih zaposlitvah imetnika poslovne knjižice, če so razvidni iz stare poslovne knjižice odnosno iz drugih dokazil ali listin. Po potrebi naj zahteva občina ali ustanova podatke za novo poslovno knjižico od osrednje uprave za posredovanje dela. Pri slednji se bo namreč vodil kataster vseh izdanih poslovnih knjižic in morajo zato pošiljati osrednji upravi redno podatke o izdanih knjižicah.
Poslovne knjižice morajo imeti vsi delavci in nameščenci ne oziraje se na spol, ki so starejši od 14 let in ki dajejo svojo telesno ali duševno silo v najem drugemu proti plačilu ter učenci (vajenci), kolikor ni to službeno razmerje javno-pravnega značaja. Izvzeti od te dolžnosti so nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika ali prokurista). Vendar zamorejo tudi le-ti imeti legitimacije za nameščence, če to žele.
V SOBOTO NOVI ROMAN:
,#Z£££iV^ SMUT"
llllililillillllllilllilillllllllllllllllllllllllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllillllllllllllillllHIIIIIIIIIII
NAROČAJTE »VEČERNIK41!
pri državnih prometnih napravah, obnavljajo in' zamenjujejo organi, ki jih določi 'za državne železnice generalna direkcija državyih-železnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrstvo za promet.
Poslovne knjižice izdajajo prisilna trgovska in obrtniška združenja vsem onim ki so se izučili trgovine ali obrti ali so zaposleni v trgovskih in obrtnih podjetjih; občine pa vsem ostalim delavcem in nameščencem. Občina bo lahko izdajala knjižice" samo onim delavcem in nameščen cem, ki so na njenem območju stalno zaposleni, prisilne združbe pa onim delavcem in nameščencem, ki so se izučili od--Uftsno ,so zaposleni pri delodajalcih na področju dotičnega združenja.
Pri zamenjavi in obnovitvi poslovne knjižice se vpišejo v novo poslovno knji-
Vsi ostali nameščenci po morajo imeti poslovno knjižico kot delavci odnosno morajo v smislu pravilnika na osnovi odloka o sprejemu v pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu dobiti na zahtevo od občine svojega bivališča in proti plačilu cene obrazca v znesku din 30.— posebne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice. Za obnovitev teh legitimacij se pobira znesek din 50.—. Ostale poslovne knjižice se izdajajo za ceno din 10.— ter veljajo za dobo 10 let. če pa se knjižica izgubi, je plačati za obnovo isto din 10.— in din 20.— za objavo izgube knjižice. Izgubo je po občini odnosno ustanovi, pristojni za obnovitev, prijaviti javni borzi dela radi objave.
Bogato ležrče nafte Dri Ptuiu?
V VASI SVEČI PRI PTUJU SO ODKRILI JO DOMAČI
V vasi Sveča v ptujskem okraju so ljudje odkrili najdišča nafte. Ta najdišča so bila odkrtia prav za prav povsem slučajno. Nneki tam’ .jšnji kamnosek je že le,ta. 1919 pri razstreljevanju naletel na male mlake nafte, ki se je čez nabrala v jamicah. Teren je kasneje pregledal neki ameriški strokovnjak, ki je ugotovil, da
»PREMOGOVNO KRI« — KOT PRAVI-NI NAFTI
so tam velike množine nafte. Da je tam res nafta, pravi že ime te vasice, Sveča. V najstarejši dobi so Slovenci na kresno noč zažigali nafto, ki so jo imenovali »premogova kri«! Umestno bi bilo, da se za najdišče nafte v Sveči pozanimajo strokovna podjetja, ki bi sebi in kraju z vrtanjem mnogo koristila.
»Cirkovnik, pridite v vežo.« Mož se je Tes odzval in sledil orožnikoma v neko vežo. Tam mu je nastavil eden puško, drugi ga je uklenil v verige m predala sta ga okrožnemu sodišču, ki ima proti Cirkovniku že sestavljeno obtožnico radi cele vrste tatvin in vlomov. — Včeraj so do popoldneva vodili štorski orožniki po svojem okolišu Kovača Antona, ki priznava le zločine, ki so mu dokazani. Osumljen je, da je odnesel trgovcu Kran-žarju v Slancah blaga za 20.000 dinarjev, v Bukovžlaku delavcu Teichmeistru oblek za 3500 din in več tatvin v Čretu in Teharjih.
Dve kaznovani detomorilki
ZA UMOR ŠTIRIH OTROK 27 LET JEČE
Celje, 4. jan.
Včeraj se je vršila pred petimi sodniki okrožnega sodišča razprava proti 18-letni.Anici V. in 23-letni sestri Mariji V. V začetku oktobra je poročal »Večernik« o zločinu brez primere, ki so ga odkrili konjiški orožniki in naprtili služkinji Anici kar 6 umorov otrok, starih od treh ted-dov dP šestih mesecev. Naš list je poročal- «a- je Anica umorila otroke na ta uaein. da-dih je stiskala preko trebuha, ker so jokali \n \7 sovraštva in maščevanja do gospodinj, dva otroka svoje sestre' pa zato, ker bi jih-morala rediti.
Državno tožilstvo je obtožilo Anico V. štirih umorov in sicer, da je 21. okt. 1937 na Planici pri Zrečah usmrtila na Pade-škem- vrhu v občini /reče šest mesecev starega Mirka ViŠnarja in 13. maja lani 3-lefnega Ivano Višnarjn, oba sestrina otroka; da je usmrtila 5. nov. predlani v Koritnem v oplotniški občini 4 mesece
staro Vetrih Marijo, vse s stiskom če* trebuh in 22. sept. lani na Padeškem vrhu v občini Žreče 4 mesece starega Mirka Črešnarja s tem, da mu je s komolcem zdrobila lobanjo. Ta zadnji zločin je bil odkrit in oblasti so potem odkrile še ostale zločine, ko so se pozanimale za dekletovo preteklost. Tožilec je obtožil še njeno sestro 23-Ietno Višnar Marijo, ker je nagovorila Ano k umoru svojih dveh otrok.
Drobna in komaj 18-letna Ana je okle-vaje priznala očitane zločine in kazala znake nekih duševnih kompleksov, ki bi jih mogel razvozlati morda le daljši psi-hijatrov študij. Njen pogled je moten in odsoten. Živela je v težkih razmerah in prav tako njena sestra. —■ Po tajni razpravi je senat razglasi! obsodbo: V. Ana je obsojen na 12 let robije in Marija na 15 let robije. Vložili bosta priziv.
Razburljiva aretacija vlomilca Cirkovnika
C e 13 e, 4. jan.
Včeraj dopoldne so prišli v Celje štorski orožniki, da jim sodišče »posodi« Kovača Antona, o katerem s1110 %e obširno poročali. V Razlagovi ulici pa sta narednik Letig in kaplar Vlajsavlovič zagle-
dala sumljivega moškega, v katerem sta zgolj po osebnem opisu spoznala 34-let-nega že 14 krat kaznovanega Cirkovnika Karola, rojenega v Nemčiji in pristojnega v Kozje. Eden izmed orožnikov je moža, ki ga je videl prvič, poklical:
Paberki iz Ljutomera
Ljutomer je metropola Prlekije, središče vinskih goric. Ko se sprehajam po prijaznem mestecu, se čudim, da ni nikjer nobene nove stvabe. Ne morem razumeti, da v kraju, kjer je središče vinske trgovine, gradbeno gibanje spi. V dolgi vrsti let so zgradili komaj pet, šest novih hiš. Kraj je pripraven za razvoj kakšne industrije, ker so dani vsi predpogoji. Toda Ljutomerčani so nekam ljubosumni proti vsaki novotariji in jo že vnaprej odklanjajo. Neki industrijalec je nedavno hotel urediti v nekem poslopju ob Ščavnici svojo podružnično tovarno. Seveda bi to koristilo mestu in delovnim močem, ki bi dobile zaposlitev. Vrh tega pa je podjetje domače iz Prekmurja. Toda Ljutomer je iniciativnost odklonil. Čudil sem se tudi, da prodajajo ljutomerski gostilničarji vino po 16 dinarjev in še dražje liter, ko bi človek pričakoval, da bo vsaj v Ljutomeru dobil ljutomerčana ceneje. Je pa baš obratno. V Mariboru in v drugih mestih je to vino precej ceneje kot v vinskem kraju samem.
o. Iz banovinske službe. Premeščena sta dr. Avgust Špacapan iz banovinske bolnišnice v Novem mestu v bolnišnico v Celju, iz Celja pa dr. Marija Bregant v bolnišnico v Novem mestu. Premeščen je tudi zvaničnik Ivan Tretjak od okrajnega načelstva v Črnomlju k okrajnemu načelstvu v Ptuju, zvaničnik Ivan Berdon pa iz Ptuja k okrajnemu načelstvu v Črnomlju.
o. Preimenovanje ljubljanskih kolodvorov. Ljubljanski glavni kolodvor se odslej uradno naziva Ljubljana, gorenjski kolodvor je Ljubljana-Šiška, dolenjski ■kolodvor pa Ljubljana-Rakovnik.
o. Žrtev materinstva v Kranju. V Kranju je postala žrtev materinstva zdravnikova soproga Berta Demšarjeva.
o. Odlikovan je z redom sv. Save III. stopnje ljubljanski vseučiliški profesor dr. Balduin Saria.
o. Slov. Konjice. Občni zbor Dravinjske podružnice SPD je v soboto, 14. jan., ob 20. v Narodnem domu.
o. Slovenska Bistrica. Na praznik, 6. jan., ob pol 4. se vprizori v Slomškovem domu narodna igra Franceta Bevka »Kajn«.
o. Vlak ga je povozil. Blizu Cirkovcev na ptujski progi je večerni vlak povozil delavca Josipa Medveda, ki je hodil po progi. Lokomotiva mu je odrezala desno nogo. Mož je bil na mestu mrtev.
o. Slovenjegraški vlom pojasnjen. Že pred dnevi smo poročali o aretaciji cigana Alojza Gartnerja, ki so ga iz Celja prepeljali v Maribor. Cigan je ponujal v nakup dragoceno zlato zapestnico. Preiskava je ugotovila, da je zlatnina last Angele Margaretellijeve iz Slovenjgrad-ca, pri kateri je bilo nedavno vlomljeno in ukradeno za 30.000 dinarjev nakita. Gartner je izdal še več drugih ciganov, ki so sodelovali pri vlomu.
c. Pravo močvirje so postale celjske ulice in ceste. Letos je občina izdala zu socialno skrbstvo prav malo in ni niti najela delavcev, da bi spravili s cest sneg. Ko je potegnil jug, se je sneg stopil in Celjani brozgajo po vodi. Le kaj si mora misliti o skrbi za naše mesto tujec, ki se pri izhodu s kolodvora ne more umakniti decimeter globoki mlakuži?
c. Vode naraščajo. Savinja in njeni pritoki danes še vedno naraščajo. Delo v gramozni jami počiva in prav tako vsa druga dela v strugi Savinje, če bo to vreme trajalo še naprej, se obetajo povodnji.
c. Desno roko si je zlomila v zapestju pri padcu Skončnik Marija, zasebnica v Rečici ob Savinji. Levo roko v rami posestnikov sin Jeki Ivan iz Zadobrove pri Škofji vasi.
Pmjalbs varuje razočaranja
Zalo že pri nakupu Aspirin t a b I e t pazite na nBayer«-jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina.
A S P I R I N
TABLETE
OgUi reg. pod S. brojem 32608 od 8. XI. 1*36.
n. Nazadovanje rojstev v Osijeku. Število rojstev v Osijeku stalno pada. Lani se je rodilo samo 206 otrok, pred 10 leti 327, pred sto leti pa 217 otrok, to se pravi, da je lani bilo manj rojstev kakor pa pred 100 leti.
n. Skavtski dom na Jahorini. Skavti drinske župe bodo na Jahorini zgradili planinski skavtski-smučarski doni. Ta dom bo služil vsem skavtom iz naŠ“ države.
n. 140 milijonov tobačnih sadik je odobrila monopolska uprava v primorski banovini. Lani je bila približno ista količina tobačne kulture.
n. Tovarna cementa »Split« nehala obratovati. Te dni je prenehala obratovati znana tovarna cementa »Split«. S tem je izgubilo okoli 700 delavcev zaposlitev. Tovarna utemeljuje svojo odločitev s tem, da so skladišča polna cementa.
n. Izvoz našega aluminija na Japonsko. Te dni je italijanski parnik odpeljal iz šibeniški luke 12.000 ton našega aluminija za Japonsko.
n. Obrtniki so odprli svoj kino. V Pav-lovu v Slavoniji so se obrtniki osamosvojili celo v pogledu kina. Pred dnevi so odprli lasten kino, ki zelo lepo uspeva.
n. Državni grb Iz semenja. Banjaluški narednik vodnik Mehmed Omanovič je sestavil državni grb iz najrazličnejših semen. Nenavadni in zelo lepi grb jc Omanovič poslal mlademu kralju v dar.
n. Smrtna obsodba. Kasacijsko sodišče je obsodilo na smrt na vešalih kamnoseškega pomočnika Stanimirja Šešiča, ker je posilil 8-letno deklico in nato ubil še njeno mater. Obsojenec je .star šele 23 let.
n. V najhujši zimi se kopa v Donavi
Sima Crnjanski iz Beograda. Vsak dan, pa naj bo še tako hud mraz, se mož »hladi« v valovih ledeno mrzle Donave. Okoli kopalca se zbere vsakokrat množica radovednežev.
n. 80 ločitev zakona v Karlovcu. Statistika pravi, da je bilo lani v Karlovcu ločenih 80 zakonov. Doslej že dolgo ni bilo toliko ločitev. V celem Karlovcu se i»* rodil samo en nezakonski otrok.
n. železničar dnevničar na svoje stroške zgradil kočo beračici. Nenavaden primer plemenitosti je pokazal železniški dnevničar Ostoja Vasovič iz Gostivarja. že več let je pred njegovo hišo na travniku bil razpet šotor, v katerem je poleti in pozimi stanovala stara beračica Per-sida Mitrovičeva s svojo malo vnukinjo. Ker je Vasic videl, kako reva trpi, jc na lastne stroške zgradil ubogi ženi borno kočico, tako da ima reva vsaj človeka dostojno streho. Pač redek primer človekoljubja.
»Prosim, samo nobenih nepotrebnih surovosti, gospoda!«
Maribor
Pred gradnjo meljskega mostu
KJE BO ŠLA CESTA, KI BO VODILA ČEZ NOV MOST?
V četrtek bo zadnji sestanek zainteresiranih posestnikov, ki bodo odstopili svoja zemljišča za gradnjo nove državne ceste Maribor-Pobrežje-Tezno-Ptuj. Doslej je že 17 posetnikov privolilo v odstop zemljišč. Jutri bodo v pobreškem občinskem uradu pogajanja z zadnjimi desetimi posestniki. Od 27 posestnikov bo več ko polovica posestnikov odstopila dele zemljišč brezplačno, ostali pa zahtevajo kompenzacijo v obliki zgraditve novih hiš namesto onih, ki jih bo morala občina podreti.
V zvezi z zgradnjo meljskega mostu bodo zgradili novo državno dovozno cesto k temu mostu. Ta cesta bo izpeljana od križa pri Kovačičevi pekarni na Teznem, nato po Stražunu, kjer bo zavila v Nasipno ulico pri železniškem viaduktu na Pobrežju. Nova cesta se bo nadaljevala po Nasipni ulici do številke 14, nakar bo krenila na levo do novega meljskega inostu pri gostilni Weber. Ta državna ce-
Roparski napad na 13 letno deklico
Včeraj opoldne je šla 13-letna Dora Vrbanič s Pobrežja v mesto, kjer bi morala plačati neki račun. Na Pobreški cesti se je dekletu pridružil neznani mladenič in jo prosil, naj mu pomaga za nagrado 10 dinarjev pri prenosu jabolk z Meljskega hriba. Dora je v to privolila in odšla z neznancem. Ko sta prišla nad Tri ribnike, je neznanec vrgel Doro na tla, ji zamašil usta s cunjo ter ji pomolil cunjo, ki je bila kloroformirana, tudi pod nos. Deklica je bila takoj omamljena in ni vedela, kaj se z njo godi. Ko se je osvestila, mladeniča ni bilo več. Pogrešala pa je tudi svojo ročno torbico, v kateri je bilo 24 dinarjev. Roparski napad je prijavljen policiji.
Tat odnesel 35.000 dinarjev
Včeraj je ves preplašen prihitel na policijo tkalski mojster Šer iz Tvorniške ulice in prijavil, da mu je neznani tat odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo
35.000	dinarjev. Ročno blagajno je Ser hranil v spodnjem predalu umivalne mize. V blagajni je bila tudi ročna torbica mojstrove žene. Ko je gospa Šer hotela vzeti svojo torbico, je prestrašena opazila, da blagajne ni več. Zanimivo je, da je bila poteg blagajne listnica z denarjem in mnogo zlatnine, katere pa storilec ni odnesel. Policija je takoj uvedla najstrožjo preiskavo.
m. Nova profesorja. Profesorski izpit sta napravila v Ljubljani suplenta mariborske klasične gimnazije Marjan Ažbe in France Štrukelj.
sta, ki bo vezala Maribor preko Pobrežja in Teznega s Ptujem, bo 10 metrov široka. Za enkrat bodo morali podreti 3 gospodarska poslopja in eno stanovanjsko hišo. Podrli bodo tudi stare hiše pri Kovačičevi pekarni na Teznem. Svet pod Ptujsko cesto bodo zasuli in zavarovali z opornim zidom. Opisana cesta bo slej ko prej glavna državna cesta, ker je v načrtu opustitev Tržaške ceste, ki ne bo več državna. Glavna zveza bo potem Ptuj-Tezno-Pobrežje-meljski most-Maribor.
Tako smo v vprašanju gradnje meljskega mostu prišli zopet korak naprej. Prva preddela se bodo že prihodnje leto pričela. Zanimivo je, da akcija za gradnjo tega mostu ni nova. že leta 1905. je bii na pobreški občini prvi sestanek, na katerem so razpravljali o novem mariborskem mostu. Leta 1907. je bila odposlana prva prošnja za gradnjo tega mostu na deželni zbor v Gradec in v dunajski parlament.
m. Iz policijske službe. K predstojni-štvu mestne policije v Mariboru je premeščen policijski stražnik Ivan Florjančič, doslej pri policijskem komisariatu na Jesenicah. K temu komisariatu pa je premeščen mariborski policijski stražnik Rudolf Kacjan.
m. Zdravniška vest. V banovinski bolnišnici v Mariboru je dr. Josip Žitnik postavljen za zdravnika sekundarija v VIII. položajni skupini.
m. Po kratki bolezni je preminul g. Ule Matija, šofer Zadruge državnih nameščencev v Mariboru. N. v m. p.!
m. Mestno disciplinsko sodišče. V mestno disciplinsko sodišče za mariborske mestne uslužbence so imenovani okrajni načelnik dr. Šiška kot predsednik, okrajni načelnik Ajlec kot namestnik, magi-stratni direktor Rodošek in sodnik okrožnega sodišča dr. Lešnik kot sodnika, okrajni načelnik v p. dr. Viher in okrajni podnačelnik Modrijan kot sodniška namestnika. Dva člana in dva namestnika disciplinskega sodišča pa bo imenoval mestni svet na svoji prihodnji seji.
m. Obrtno gibanje v preteklem letu. Lani je bilo na novo podeljenih 164 obrtnih pravic, izbrisanih pa 157. Obrt je premestilo 38 obrtnikov, za dobo enega leta je ustavilo obratovanje tudi 38 obrtnikov. Obrt je nadaljevalo 7 obrtnikov, ki so lani ustavili obratovanje.
m. Ljudska univerza. V ponedeljek, 9. jan., predava prof. dr. Mirko Lamer iz Zagreba o strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji.
m. Smrt blage gospe. Včeraj je umrla gospa Franja Majer, stara 84 let. Blaga pokojnica je mati znanega mariborskega veletrgovca Franja Majerja.
m. Mariborska podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol ima svoj občni zbor v nedeljo, 8. t. m., ob 9. dop. v Cam-brinovi dvorani.
m Gospa, ki se je 29. decembra peljala z dopoldanskim vlakom proti Št. liju in je bila v istem kupeju kakor kaplan g. Anton Cafuta od sv. Magdalene v Mariboru ter je v Cirknici izstopila, in gospod, ki se je takrat vozil v istem kupeju do Št. lija, se naprošata, da sporočita svoja naslova magdalenskemu župnemu uradu.
m. Nočni razgrajači razbili hišo. V noči na ponedeljek je šest ponočnjakov napadlo hišo posestnika Ivana Gaubeta v Pekrah. Razbili so vsa vrata, strli 29 šip, demolirali vrtno ograjo in okenske okvire. Šele, ko so prišli orožniki, so razgrajači pobegnili. Enega so prijeli. Aretiranec je izdal svoje tovariše.
m. Požar. V Hotinji vasi je zgorela stanovanjska baraka delavca Martina Vige-ca. Ogenj se je razširil tudi na sosednje, še nedograjeno stanovanjsko poslopje, ki so ga gasilci s težavo rešili pred ognjem. Požar je napravil okoli 10.000 din škode.
m. Opozorilo avtomobilistom. Mestna policija opozarja avtomobiliste, da zmer-neje vozijo in tako pokažejo obzirnost do pešcev, ki jih motorna vozila oškrop-ljujejo s snežno brozgo.
V. PRIMORSKI PLES
7. januar	Narodni	dom
m. Poštni voz in ptujski avtobus sta
na dovozni cesti h kolodvoru trčila. Svetilka poštnega voza je na avtobusu razbila šipo, druge škode pa ni bilo.
m. Koliko samomorov in nenadnih smrti je bilo v Mariboru? Preteklo leto je v mestnem okolišu izvršilo samomor 11 oseb. Največ samomorov je bilo marca in oktobra. Lani je nenadno umrlo 20 oseb.
m. 306 ukradenih koles. Lani je policija posredovala v 306 primerih tatvine kolesa. Pri tem so vštete tudi kolesarske tatvine iz okolice.
m. Nesreča v tovarni. V tukajšnji tekstilni tovarni Zelenka & Co. se je včeraj ponesrečil tekstilni praktikant Milan Klemenčič. Pri čiščenju stroja mu je valjar zmečkal prste na desni roki. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico.
m. Žrtev žeparja. Perici Ivani Marken iz Studencev je neznani tat ukradel denarnico, v kateri je imela 70 dinarjev gotovine.
m. Okradena Gradčanka. Na Silvestrov večer je izginil iz garderobe nekega tukajšnjega hotela plašč s krznom Rozi Pradl iz Gradca. Tatvina je prijavljena policiji.
m. Nesreča pri sankanju. Včeraj se je pri sankanju na Piramidi ponesrečil 11-letni dijak Karl Ulčnik in si zlomil levo roko. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
dvomno ustvarile trdnejšo podlago za nadaljnji razvoj, zato moremo pričakovati, da bo dala ta najmlajša slovanska literatura že kmalu prve pozitivne stvaritve.	-r.
ZAKLJUČNA ŠTEVILKA »OBZORIJ«.
Za Novo leto je izšla 12., zaključna številka prvega letnika mariborske revije za leposlovje, umetnost in publicistiko, kateri je priloženo tudi vsebinsko kazalo. Pesmi sta prispevala Branko Rudolf in Cvetko Zagorski. Rudolf si ustvarja polagoma svojski stil, pesem Zagorskega »Srečku Kosovelu« pa razodeva še sugestijo vzorov, ki so jo inspirirali. — Glavni prozaist »Obzorij«, Ivan Potrč, je napisal novelo »Andraševih pet«, nadaljevanje sižejev, ki so mu najbolj pri srcu. Dr. A. Slodnjak se je oddolžil s krajšim esejem spominu 20. obletnice smrti Ivana Cankarja, dr. Tine Debeljak je pa orisal pesniški lik češkega mojstra vezane besede Josefa Hore ter dodal še dva prevoda njegovih pesmi. Jože Kerenčič je zaključil svojo studijo »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah« in nam preskrbel s tem gradivo, ki bo dobro služilo spoznavanju naših gospodarskih in socialnih razmer na deželi. V »Ocenah« ocenjuje dr. V. Kraigher Mo-derndorferjevo »Slovensko vas«, dr. I. Dornik pa Gosarjevo »Gospodarstvo po
* Hotel »Orel« ima na sv; “Tri' kralje ob 5. uri zjutraj odprto. Vabi na kislo in golaževo juho. Vsako soboto in nedeljo koncert.
* Rosita Altea Chanson Hispano Mau-res v Veliki kavarni.
* Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru obvešča člane, da je uradna pisarna odslej v Vetrinjski ul. m. Uradne ure v ponedeljek in četrtek od 12. do 13. ure.
* Mesnice so v petek, dne 6. t. m., ves dan zaprte in ker se tudi pri stojnicah na trgu ne bo prodajalo mesa, se cen], občinstvo naproša, da oskrbi nakup mesa in mesnih izdelkov že v četrtek.
»Zelena smrt«
Nočna lekarniška služba: lekarna sv. Areh, Glavni trg, tel. 20-05; Magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Samo tri dni veliki lju-bavni film »Večerna elegija«. Lil Dago-ver. Pride: »Nanon«.
* Esplanade kino. Danes zadnjič opereta »Pesem pomladi«. V četrtek- »Nesmrtna pesem« (Sveta noč, blažena noč).
Union kino. »Poslednji voz iz Madrida«, najbolj aktualni film sedanjosti. Film svetovnega slovesa.
Mariborsko gledališče
Sreda: Zaprto.
Četrtek ob 20.: »Vse za šalo«. Red C Petek ob 15.: »Pokojnik«. Znižane cene.
Ob 20.: »Aida«.
Sobota ob 20.: »Prevara«. Zadnjič. Znižane cene.
Sv. Trije kralji na mariborskem odru
prineso dve predstavi: popoldne se ob znižanih cenah — zadnjič za okoličane — vprizori zabavna Nušiceva komedija »Pokojnik«, zvečer pa se ponovi tudi za nedeljsko publiko veličastna Verdijeva opera »Alda«.
Naorošamo Vas
da naročite Male Oglase za naS Ust v upravi „Večernika“ (Kopališka ul. 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c, 13) vsak dan najkasneje do 9. ure dop.
Za soboto
pa prosimo, da naročite Hale oglase
že v četrtek
dopoldne ali popoldne, ker za Hale oglase, naročene Sele v soboto dopoldne radi prejžnega zakljnčka lista žal ne moremo sprejeti jamstva, da bodo priobčeni po želji cenjenih naročnikov.
 Uorava ..Veternika"
načrtu, njegove naloge in probleme«. — Prvi letnik »Obzorij« sta uredila dr. V. Kralj in dr. I. Dornik.	-r.
k Ivan Albreht: Eros Inf eri. V Ljubljani je izšla za Božič najnovejša pesen-ska zbirka Ivana Albrehta, »Eros infe-ri«, ki vsebuje 31 pesmi na 48 straneh osmerke. Pesmi so zadnja pesnikova razvojna stopnja in bomo o njih na tem mestu še spregovorili.
k Dejanje. Ljubljanska leposlovna m kulturna revija »Dejanje«, ki jo izdajajo nekdanji sodelavci »Doma in sveta«, ie z 10. številko zaključila svoj prvi ih stopa s prihodnjo v drugi letnik. V zaključni številki zaslužijo posebno pozornost sodobno aktualni in pereči »Zapiski na robu«, ki Jih Je Prispeval dr. Andrej Gosar. Ob njih je vreden omembe tudi Jožeta Zemljaka esej »Boj za demokracijo«. Beletrija ni na enaki višini. Ostali del izpolnjujejo dokumenti* Pregledi -n ocene.
k Zbrana deja Antona Radiča. Dr. Maček in Rudolf Hercog sta izdala ob koncu lanskega leta zadnjo knjigo »Sabra-nih djela dr. Antuna Radiča«, brata Stje-pana Radiča in ustanovitelja hrvatske kmečke ideologije. Celotno delo obsega 18 knjig, od katerih ima vsaka 300 do 400 strani. Dela stanejo fi00 din. na časni-škem papirju pa 175 din.
Kultura
Književnost karpatskih Ukrajincev
Usoda karpatskih Ukrajincev, je podobna usodi mnogih slovanskih drobcev, o katerih so se bili dolgi boji med posameznimi slovanskimi narodi, da v teh bojih nazadnje niti sami niso več vedeli, kaj prav za prav so. Za časa madžarske nadvlade so karpatskim Ukrajincem zatrjevali, da so Rusi. S tem so jih odcepili od Ukrajincev (Rusinov) v Galiciji in preprečili, da bi iskali pri njih stikov in opore. Po priključitvi k ČSR so se razdelili sami v dve skupini: rusko in ukrajinsko. Bili so celih 20 let medsebojni boj za dokončno narodno opredelitev in se posluževali izmenoma ali tudi istočasno v različnih krajih bodisi ruščine, bodisi ukrajinščine. Šele najnovejši prevrat je odločil ta dolgotrajni m škodljivi boj v korist ukrajinščine in ukrajinske narodnosti, kar je edino pravilno. Kajti kaj naj bi počel ta drobec pod Karpati, ako bi se dokončno odločil za rusko narodno orientacijo in ruski jezik, ko ga od ruskega ozemlja ločijo sto in sto kilometrov Široke pokrajine Ukrajincev?
Ta razdvojenost, ki jo je ustvarjala neodločena narodna in jezikovna opredelitev, je povzročila, da je bil ta slovanski drobec pod Karpati dolga sto-
letja in vse do 1. 1918. kulturno netvo-ren. Nad 700.000 karpatskih Ukrajincev ni imelo pred prevratom ne svojega šolstva ne slovstva. Skoraj edina inteligenca so bili uniatski duhovniki in edina literatura je bila nabožna. Ukrajinska književnost se je pričela razvijati šele po prevratu, a še vedno v dveh smereh, ruski in ukrajinski. To dejstvo je ustvarjalo tej mladi književnosti še večje tež-koče, kakor so obstajale že itak zaradi številčne šibkosti. Pisatelji, izključno duhovniki, učitelji in uradniki, od katerih ni še sedaj nobeden starejši od 40 let, večinoma niso našli založnikov in so morali svoja dela zato zalagati sami. Našli pa skoraj tudi niso odjemalcev knjig, kajti inteligence je bilo malo, a preprosto ljudstvo je ali nepismeno ali pa za slovstvo brez zanimanja.
Šele v najnovejšem času so se pojavile v Karpatski Ukrajini prve založbe in pričela se je malo intenzivnejša književnost, ki pa kaže kvalitetno lep napredek. Izkazalo se je, da more ta duhovno spočiti narod dati iz svoje sredine pomembne umetnike lepe besede. Nove, ureje-nejše razmere s končno ukrajinsko jezikovno in narodno orientacijo, bodo ne-
Gosoodarstoo
Kriza lesnega izvoza
IZVOZ NAŠEGA LESA SE JE ZMANJŠAL, OBČUTNO JE NAZADOVAL ZLASTI IZVOZ V ANGLIJO IN ITALIJO
cija je šla še celo korak dalje ter je že
Najvažnejša tržišča za naš les so klirinške države: Italija, Nemčija, Madžarska in Grčija. Te države so leta 1937 uvozile 63% našega celokupnega izvoznega lesa. Zaradi pomanjkanja lesa doma, zaradi bližine in stalnih trgovskih zvez z Jugoslavijo so te države nabavljale pri nas velike količine lesa in se doslej v tem oziru ni nič spremenilo. Spremenilo se je le to, da so postale klirinške države. Zato gre težnja Nemčije za tem, da si nabavi čim več lesa v Jugoslaviji, kateri ni treba plačati v devizah nego z blagom v kliringu.
V času konjunkture koncem 1936—37, ko Anglija ni mogla dobiti zadostne množine mehkega lesa v severnih državah, v Švedski, Finski in Rusiji, ga je poiso-la v Jugoslaviji, ki ji ga prej ni dobavljala.
Danes, v dobi slabe konjunkture, so ti odnošaji z Anglijo padli na prejšnjo ravan.
Ostala tržišča svobodnih deviz na obalah Sredozemskega morja: Maroko, Al-žir, Tunis, Egipt, Palestina in Sirija so tudi nekoliko popustila in to zaradi ostre konkurence severnih držav, ki so občutno znižale svoje cene. V malem obsegu se to opaža tudi v Argentmiji, važnem tržišču za jugoslovanske iglavce.
Trd les ima dve glavni vrsti, hrast in bukev. Francija je bila prej važen kupec naše boljše hrastovine. Danes velja tam na tem področju sistem avtarkije. Fran-
pričela konkurirati jugoslovanski hrastovim na sosednjih tržiščih Belgije in Nizozemske. Značilen primer za to je dejstvo, da na zadnji veliki licitaciji hrastov-h pragov jugoslovanske tvrdke niso bile upoštevane, pač pa je vso dobavo prevzela Francija. V naših lukah leži okoli 250.000 hrastovih pragov, namenjenih Belgiji, ki jih pa ne more prevzeti, ker dostavlja Francija svojo hrastovino.
Anglija je uvozila letos približno isto množino hrastovine kakor lani. Vidi se, da je splošna kriza na tržišču lesa prizadela tudi hrastovino, kar se očituje po tem, da so celo klirinške države zmanjšale uvozne količine, Nemčija za 30%, Italija pa za 50%.
Bukovina je že več let, to je od začetka španske državljanske vojne, v katastrofalnem položaju. Španija, ki je prej bila glavni kupec naše bukovine, je sedaj popolnoma odpovedala. Anglija je leta 1937. uvozila 80.000 m3 bukovega lesa iz Jugoslavije, letos pa v prvih devetih mesecih vsega samo 38.000 m3.
Nemčija sploh ne kupuje bukovine. Italija, ki je lani vzela od nas skoraj 40.000 m3, je letos kupila v prvih devetih mesecih samo 18.000 m3 naše bukovine.
V ilustracijo gornjih navedb navajamo statistiko, ki kaže razvoj našega izvoza lesa od januarja do novembra v primeri z lanskim istočasnim izvozom:
Šport
Termini za zimski pokal
Definitivni termini za zimski cup so določeni. V dosedanjih predtekmovanjih so se za tekmovanje kvalificirali Bata, Slavija (O) in Radnički iz Kragujevca, sedaj bodo pa vstopili v tekmovanje tudi ligaši razen Slavije (V) in Corcordia (Z). Tekme se bodo vnaprej odigravale v dveh zonah, zapadni in vzhodni. Zapadna zona začne igrati na praznik 6. t. m.; na sporedu so tekme H AŠK‘.Slavija in Con-cordia:Bata v Zagrebu, Hajduk :Split v Splitu in Ljubljana :Gradjanski. Povratne
tekme bodo 15. jan.
Prihodnjo nedeljo nastopijo nato tudi tekmovalci vzhodne zone: Jedinstvo: Sparta v Beogradu, Slavija :BSK v Osijeku, Gradjanski :BASK v Skoplju in Radnički: Jugoslavija v Kragujevcu.
V četrtinskem finalu bodo igrali: zmagovalec BSK: Slavija in zmagovalec Je-dinstvo:Sparta ter zmagovalca iz tekein Jugoslavija-.Radnički in Gradjanski (S): BASK.
Januar — November:
Argentini ja Anglija . Grčija . * Italija . . Madžarska Nemčija .
1938.
Tone
34.832
91.976
57.859
249.581
106.654
173.564
Mil. din 34,2 111,8 41,4 170,4 63,0 1863
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je porasel le izvoz v Nemčijo, cfočim je izvoz v Italijo in zlasti Anglijo silno nazadoval. Naš izvoz se je, razen izvoza lesa, nekoliko okrepil, zato bi bilo tem
1937.	+	ali —
Tone Mil. din Tone Mil. din 40.492	37,6	— 5.660	—	3,4
184.018	214,0	— 92.042	—102,2
57.059	41,6	+	800	—	0,2
290.773	216,5	— 41.192	—	46,1
119.665	73,2	—14.011	—	10,2
119.174	147,6	+ 54.390	+	39,2
bolj želeti, da merodajni činitelji ukrenejo vse potrebno, da se izboljša položaj za leš, kar je posebno važno za Slovenijo, katere najvažnejši izvozni proizvod je vprav les.
Državno prvenstvo v hokeju
Kljub nenadni izpremembi vremena so prireditelji državnega prvenstva v hokeju na ledu optimistično razpoloženi, ker pričakujejo zopet padec temperature, dosedanji jug pa še drsališča Ilirije ni pokvaril. Priprave za tekmovanje se zato s polno paro nadaljujejo. Moštva bodo igrala po prvotno določenem razporedu. V četrtek zvečer nastopita ob 19.30 HAŠK in Ilirija, ob 20.30 pa ZKD in Maraton. Drugi dan dopoldne ob 9. se srečata premaganca, nato pa zmagovalca prvega dne. Kot zaključna tekma pa bo srečanje med reprezentanco Ljubljane in Zagreba, ki velja tudi kot izbirna tekma za sestavo reprezentance, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu v Švici.
NEŠPORTEN ZAKLJUČEK SPENGLER-JEVEGA CUPA
V finalni tekmi za Spenglerjev pokal v Davosu med EHC Davos in LTC iz Prage je prišlo pri stanju 1:0 za domačine do nešportnih izgredov, ki so se končali z odstopom češkega moštva, ki
g. Nova železniška tarifa za prevoz blaga med Bolgarijo in Jugoslavijo bo stopila v veljavo 1. februarja, g. Ameriška zunanja trgovina se je v
preteklem letu precej zmanjšala. Od 3025 milijonov dolarjev je padla lia 2825 milijonov dol.
g. Angleški gospodarstvenik v Sloveniji Danes je prispel v Ljubljano odposlanec londonske trgovinske zbornice g. Stewans, ki bo v razgovoru s slovenskimi gospodarstveniki proučil možnosti gospodarskega sodelovanja.
g. Za uvoz živine iz Madžarske je Nemčija znatno zvišala dosedanji kontingent, in sicer na 40.000 glav živine.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana«. Amsterdam 2392.20—2430.20, Berlin 1769.82—1787.58, Bruselj 740.75—752.75, Curih 995—1005, London 203.90—207.10, New York 4380.50 —4440.50, Pariz 115.20—117.50, Praga 105.75—152.25, Trst 231.70—234.80.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 468—471, 4% sev. agrarji 58.50— 95, 4% agrarji 61.50—62.50, 6% dalm. agrarji 88.25, 6% begi. ob v. 89.50, 7% stab. pos. 97—98, 7% inv. pos. 99.50— 100, 7% Blair 98.62, 8% Blair 96 d. Delnice: PAB 225 d., Narodna banka 7500, Isis 31, Trbovlje 181—182.
tudi pozneje ni hotelo nadaljevati igre, ko ga je k temu telefonsko pozvala njihova zveza iz Prage. Na ta način so seveda Švicarji postali zmagovalci turnirja.
Gota iz Stockholma je zmagal nad ox-fordskimi študenti 17:0 (6:0, 5:0, 6:0) ter zasedel tretje mesto. Končni plasma: 1. EHC Davos 8 točk, 2. LTC Praga 6, 3. Gota 4, 4. SC Curih 2, 5. Oxford 0 točk.
s. Miran Cizelj, večkratni prvak MZSP-e, je bil pozvan, da se udeleži ofi-cilnega treninga v smuku in slalomu v svrho sestave državne reprezentance za svetovno prvenstvo v Zakopanih.
s. Ljubljana in Gradjanski sta se sporazumela, da jima sodita tekmi za zimski pokal ss. gg. Macoratti in Podupski, prvi v Ljubljani, drugi v Zagrebu.
s. Donald Budge bo danes prvič nastopil kot profesionalec proti Vinesu. Za srečanje vlada po celem teniškem svetu veliko zanimanje. Vines ima prednost v terenu, ki ga je Vajen, večje izkušnje in stoično mirnost, Budge pa je zato večji borec z veliko izdržljivostjo. Zato se izid borbe vsestransko smatra za negotov.
Prihodnjo soboto bomo začeli priobčevati napet detektivski roman Elaina Hamiltona
»ZE.EE.lSJl smrt«
Roman iz sodobnega življenja pridobitnih in umetniških krogov, čigar dogajanje se suče okoli skrivnostne, tragične smrti slavnega ameriškega gledališkega igralca Karla Ardeena v londonski hotelski sobi, nudi nestrpnemu bralcu pestro podobo življenja na prekooceanskih parnikih, mednarodnih hotelih, gledaliških ložah in za kulisami ter po razkošnih vilah. V zagoneten umor poseže svetovno-znana policija Scotland Yarda, katere detektivi pridejo s pomočjo neznatnih znamenj, kakor para blatnih čevljev, svežnja ključev in drugih navadnemu človeku neopaznih predmetov na sled morilcem, ki so odstranili nevšečnega jim Igralca /. novim strahotnim plinom, ki ga je izumil mlad inženir in ga hotel prodati državi v vojne namene. Napeta in razburljiva vsebina romana
»ZECEJSA SMRT«
ostane bralcem za vedno v spominu, kajti v njem so z neverjetno realnostjo opisani trenutki, ki prinašajo do izraza vso človeško pretkanost, pa tudi jasnovidnost zasledovalcev zločina.
St. Hi ob prevratu 1918
•lože Poljanec, strok, učitelj v pok.
Narodnega gibanja in dela so se takrat oprijeli tudi domačini, ki se v predvojni tSu nis? udeleževali bojev pri občinskih volitvah in šentiljskih svojevrstnih veselic in prireditev, a popolnoma ob strani so stali nekateri veljaki, ki so bili na glas11 odlični branitelji severne jezikovne meje. Škodovali so nam v toliko, da so nani nasprotniki že kar v začetku očitali razcepljenost in si to šteli v dobro z«1 svoje nakane. No, takih opreznih, previdnih jn boječih rodoljubov je bilo tiste dni tudi po drugih večjih krajih in mestih dovolj.
Poseben primer prikritega nasprotnika je bil neki pater iz Lipnice, ki je imel večkrat nemško pridigo za šentiljske Nemce. Dasi rodom Slovenec, je odvračal ljudstvo od našega stremljenja. Pred župniščem je prišlo zaradi tega neko nedeljo popoldne med nama spričo g. župnika do resnega prerekanja. Trdil je, da je prepričan o tem, da nam ljudstvo ne bo sledilo. Iz vsega se je dalo sklepati, da mu v Lipnici določujejo smernice za njegovo pridigarsko udejstvovanje v Št. liju.
Vsem tein nezdravim pojavom ob prerodu naših obmejnih Slovencev vzpored-
no, pa so se tudi v nasprotnem taboru izcimile iz duševne potrtosti škodljive sile, ki so dušile duha, pogum in voljo. Odpornost je slabela, nekaterih sta se lotila celo obup in bolezen.
Najvplivnejši • in najagilnejši voditelj ponemčevanja dr. V. ni več šel iz svoje hiše. Res je bil "bolehen že prej, a izvedel sem po zanesljivih osebah, da mu je izid svetovne vojne strl življenje in mu je sklonila glavo pretresljiva novica, da hodi pred njegovo hišo slovenska narodna straža. Kmalu po prevratu je umrl. Iz istih vzrokov se je v obupu zaprla v svojo hišo gospa Th., ki je bila preveč vneta za nemški Schulverein. Po ves dan je prebila prostovoljno samoto v svoji sobi, pozno po noči, okrog polnoči, pa so jo večkrat videli, da hodi s sve-tiljko v roki okrog svoje hiše. Tudi o njej sem izvedel, da je bila zaradi nepričakovanih vesti telesno in duševno popolnoma zrušena. Tudi ona je nekaj mesecev po narodnem prerodu umrla. Nadučitelj G. S. je bil tako presenečen in zbegan zaradi nenavadnih sprememb, da je skesano prosil odpuščanja v pismu, katerega je naslovil in poslal g. Verstovšku v župnišče, ko je bil ta tam na obisku in posvetovanju. Odkrito je priznal in izpovedal vse svoje grehe do naroda, kateremu se je izneveril. Obljubil je, da hoče vso škodo popraviti. Toda nikdo mu ni več zaupal.
Za narodno prosveto so v takratnih zgodovhiskih dneh skrbeli v Št. liju ue samo g. župnik, g. kaplan in slovenski učitelj kot poklicani faktorji, ampak tudi drugi sloji: novi poštni upravitelj gosp. Siiligoj, orožniki, trgovci, gostilničarji, kmetje in razni rokodelci. Veljalo je geslo: vsi, vsepovsod, z vsemi sredstvi! Prav posebno so bile gostilne, izvzemši one v Sildmarkhofu, našemu delu v prilog. Odlikovala se je ga. Bračkova, žena gostilničarja Antona, mojega osebne* ga prijatelja izza predvojnih let. Bogato obdarjena s krepostjo zgovornosti, je marsikateremu nergaču in godrnjaču umila ušesa in razsvetlila pamet. Poizvedujte pri njej, mnogo je preživela in slišala v tistih časih, zato pa ve tudi mnogo povedati! V prflog nam je bila tudi velika radovednost ljudstva. Saj je vsak dan prinesel važne novice in vesti, ki so prikazovale bodočnost v povsem novih slikah. Iz živahnega povpraševanja, se je dalo sklepati, da si vsak posameznik išče resnico in si zbira načela, po katerih se bo na novo opredelil tako, da ne bo oškodovan. Nam ni bilo treba ničesar pretiravati ne prikrivati, razglašali smo čisto resnico, kakor se je sama utrinjala dan za dnevom iz takratnih velikih zgodb.
Ob nedeljah so prihajale množice radovednih tudi iz sosednih župnij k nam v »Slovenski dom«, kjer so bila predava-
nja o vsakojakih političnih, gospodarskih in za narodno probudo in samozavest prepotrebnih osnovah splošnega preroda. Vsi govorniki, domači in tuji, so si bili v tem edini, da treba predvsem ljudstvo izpeljati iz zaduhlosti svetovne vojne v lepše, čistejše ozračje in mu prikazati novo domovino tako, da jo bo vzljubilo. Posebno Slovencem ob jezikovni meji je bilo treba temeljito pojasniti, da jim je usojena velika in važna naloga. O. župnik Vračko je vzbujal spomine na pretekle, trdo prebite čase, navajal vse krute krivice, ki so se Slovencem godile pod tujim gospodstvom pred in medvojno, z živo besedo orisal nasilno prodiranje nemškega življa in ožigosal nenaravno metamorfozo naše mladine po nemških šolah ter kaljenje miru med sosedi z naseljevanjem drugovercev, podžigal s prešinijivo besedo narodno zavest in narodni ponos. Pridobil je domačine, da so prostovoljno prispevali narodni davek za vzdrževanje lastne narodne straže, pri tem pa sam široko odprl srce in roke in se odlikoval z gostoljubnostjo ob vsaki priliki in do vsakega, ki je pokazal dobro voljo za naše dobro delo. Opravičeno cenim njegove zasluge za narodno prosveto v Št. liju. v tistih dneh za višek uspehov njegovega požrtvovalnega življenja.
(Sc nadaljuje.)
Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave ifav. 2&-S7.. — Fuitai iokovni račun štev. U. 409.
^smMša
Roparski umor v Mežici
OBUBOŽAN RUDAR SE JE POLAKOMNIL DENARJA BOGATEGA STAR ČKA, GA UMORIL TER OROPAL
Zadnjo nedeljo v septembru so našli
ljudje, ki so se vračali od rane maše, v gozdu na Volinjaku blizu Mežice klobuk, nekaj metrov naprej za nekim grmom pa truplo 731etnega starčka Petra Koroša. Ob starcu je ležala leskova palica, okrvavljen kamen in prazna denarnica. Ljudje, ki so poznali starca in vedeli, da je bogat, so bili takoj prepričani, da gre ga grd roparski zločin.
Preiskava je dognala, da je bjl starček, ki je živel na Volinjaku pri Libniku S svojo ženo, zjutraj pri rani maši v Mežici in da se je vračal iz Mežice okoli pol devete ure. Starček je imel po vsem telesu večje in manjše poškodbe, največ pa po glavi; prizadejane so bile z leskovo palico. Čeprav ni bila nobena teh poškodb smrtna, so vendar vse z ozirom na pretres možganov vplivale smrtno in končale starčkovo življenje. Smrt je nastopila zaradi ohromljenja centralnih živčnih organov. Vsaka tudi takojšnja zdravniška pomoč bi bila zaman.
Pastirčki, ki so pasli v bližini gozda, so povedali, kako so slišali udarce v gozdu in videli takoj za tem pribežati iz gozda gologlavega moškega. Kmalu se je izvedelo, da je bil gogoglavi moški 29-letni rudar Silvester Kranjc iz Žerjava. Priče so izpovedale, kako je med mašo sedel v Senicovi krčmi in nestrpno pogledoval skozi okno, ko da bi na kaj prežal. Nekaj pred konoem maše pa je odšel proti Volinjaku.
Kranjc je sprva zanikal krvavo dejanje, kmalu pa je priznal umor in rop. Povedal je, kako je počakal starčka v goz-
du skrit za grmom, si urezal leskovko in ga udaril z njo nekaj krat po glavi, iz denarnice mu je odnesel 2000 din. Izgovarjal se je, da starčka ni nameraval umoriti, ampak da ga je hotel samo omamiti. K zločinstvu ga je nagovoril rudar Ivan Kolar iz Crne pri Mežici. Kolar pa pravi, da je Kranjcu samo povedal, da ima stari Koroša denar in naj si ga izposodi od njega, ker je vedel, da je starček bogat, Kranjc pa v denarni stiski. Nasprotno pa trdi Kranjc, da mu je Kokol rekel, naj ga kar usmrti, češ da je že star in da ni škoda zanj. 2000 din je dal Kranjc svoji ženi Amaliji ter ji baje rekel, da je denar dobil od Kokola, ki bi ga naj našel. Oboje pa Kokol odločno zanika.
Nadalje še trdi obtožnica, da bi imel starček pri sebi 7300 din; kajti še večer popreje je štel denar pri Mlinarju ter imel takrat za 6 tisočakov bankovcev, Perše pa mu je dal še aro 1300 dm za vole.
Državno pravdništvo je obtožilo Kranjca, da je napravil zločinstvo iz koristoljubja in na okruten način, Kokola pa, da je prvega nasnoval k umoru in ropu.
Kranjc, njegova žena in Kolar so se morali zagovarjati zaradi obtoženih dejanj pred velikim kazenskim senatom na okrožnem sodišču v Mariboru. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. T. Turato, prise-dovali pa so sodniki J. Lenart, dr. Kuder, dr. Čemer in Lešnik. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hojnik, obtožence sta zagovarjala odvetnika dr. M. Žnuderl in dr. Miihleisen.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM! V malih oglatih stane vsaka beseda BO car: nalmanlta orUtoibina ca te oglase la din . Dražba. Breklid. doolsovania In iaaltovaniski oglasi din I.— oo besedi. Nalmaoii! znesek za to oglase le din 10.—. Debato tiskana besede sa računalo dvoino. Oglasni davek sa enkratno oblavo znala din 2.—. Znesek ta mala oglase sa plačala tako! orl naročila odroma ea la
vposlatl v olsmtt skopal r naročilom ali oa po poitnl ooložnlcl na čekovni račun ČL 11.4*9. Za va« pismene odgovore glede malih ogla6or a« moro priložiti znamka ca 3 din.______________________________________
Razno
CE HOČEŠ dobro vino biti, moraš v gostilno »Prešernova klet* priti.	51
OTROŠKI VOZIČKI
vseh vrst najceneje. Oglejte si izložbo pri »Obnova«, F.
Novak, Jurčičeva ul. 6.	64
Prodam
Proda se dobro ohranjen KLAVIR poceni. Mavrič, Kamnica, 55
Sobo odda
Oddam takoj SOBO S ŠTEDILNIKOM
1—2 osebama v Špesovem selu. Vpraša se Pobreška cesta 21.	61
Lepo
OPREMLJENA SOBA
svetla, snažna, se odda. Mesečno din 300.—. Luč in kurjava po dogovoru. Strossma-jerjeva ul. 28-11« vrata 9. 48
Stanovanje
SPREJMEM GOSPODIČNO
na stanovanje. Zidovska 14. hišnik.	58
Lepo parketirano ŠTIRISOBNO STANOVANJE
po želji kopalnica, v bližini kolodvora v Razlagovi ul., se takoj odda. Najemnina din 1000.— mesečno. Vorašati pri tov. Opekarna. Laiteršberg, Košaki pri Mariboru. Telefon 20-18. _______________________ 57
GOSPODA
takoj sprejmem na celo oskrbo. Meljska 29, Maribor. 63
Stanovanja lile
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in sobo za služkinjo iščeta dve osebi za 1. april ali 1. maj t. 1. Ponudbe pod »Dve osebi« ali »Dve sobi« na upravo lista.	47
Službo dobi
Za obdelovanje malega prostora se sprejmeta ZAKONCA brez otrok (penzionist ali mož z postranskim zaslužkom) prosto stanovanje, njiva in druga — v Pivola. — Vprašati je Hoče 112.	53
IŠČEM POSTRE2NICO
zmožno tudi nemškega jezika. Javiti Tomšičev drevored 8, po 15. januarju. 56
DRUŠTVO ZADRUŽNIH USLUŽBENCEV V MARIBORU
naznanja žalostno vest, da je dne 3. t. in. preminul po kratki, mučni bolezni
g. Ule Metila
šofer
Pokojni je vršil 10 let nepretrgoma svojo odgovorno in trdo službo v zadovoljstvo predpostavljenih, v čast svojim tovarišem in v prospeh zadružništva.
Pogreb bo v četrtek, dne 5. t m., ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Ohranimo mu časten spomin!
Društvo zadružnih uslužbencev v
MIZARSKEGA POMOČNIKA
z lastnim skobelnikom takoj sprejmem. Delomrzneži naj se ne javijo. »Efka«, Frančiškanska 12.	59
V naiem
DOBRO IDOCO GOSTILNO
z manjšim posestvom pri Dravogradu takoj oddam najem. Obrtne pravice najemnik ne potrebuje. Dopise na upravo lista pod »Takoj«. 62
Spomnite se CMDI
Obtoženi Kranjc je skoraj mirno pri- brezposeln. Pozneje si je Kranjc'šel z povedoval, kako se je srečal s Kolarjem, nekim Močilnikom ogledat Korošo, da bi kako sta govorila o slabih razmerah in ga spoznal. Odločno pa Kolar zanika, da kako mu je takrat Kolar povedal, da si bi on nagovoril Kranjca k umoru in ro-
bo on sposodil denar od pokojnega Ko-roše; Koroša je bogat in znan skopuh. Takrat je Kranjc dejal, da bi bilo dobro starega »pritisniti«, on si baje ne bi delal nikake vesti, posebno še ne, če bi bil
pil; On mu je to odsvetoval. Sam pravi, da bi on težko kaj takega napravil, ker je bil že večkrat zaprt in bi lahko takoj padel sum nanj. Razprava še traja in bo zaključena šele v popoldanskih urah.
Zanimivosti
Prehrana v zimskem času
PRAVILNO SE HRANI EDINO KMET, MEŠČANOVA HRANA PA JE POMANJKLJIVA. NE GRE ZA KOLIČINO, TEMVEČ ZA KAKOVOST HRANE. —
poleg že omenjenih snovi mora uživati sadja in surove zelenjave. Vprav zuži'
O prehrani se vedno mnogo govori. Hranjenje pozimi, hranjenje poleti, hranjenje spomladi, jeseni... O tem ljudje toliko govorijo, razlagajo in dajejo nasvete, da se potem navsezadnje marsikdo ničesar ne drži, ker se mu zdi vse skupaj smešno. Vendar pa je gotovo, da mora biti prehrana v hladnih časih nujno drugačna kakor pri vročini. Tej potrebi je v veliki meri ustregla že narava sama s tem, da telo samo od sebe in povsem neodvisno od našega preudarka ureja vprašanje spreminjanja hrane tako v kakovostnem kakor količinskem pogledu.
Če preudarimo, kakšne naloge stavlja človeškemu telesu mraz, nas mora navdati pred njegovim delom resnično spoštovanje. Telo mora namreč gmotno 60 do 70 kilogramov neprestano vzdrževati pri toploti 37 stopinj C in to v mrazu, ki često doseže nižino —20 stopinj C! To neverjetno veliko delo pa opravi telo zgolj s predelavo hrane, ki proizvaja toploto.
Kako telo opravlja to delo? Naše določevanje brane, predvsem pa, koliko in kaj hočemo jesti, je le navidezno naše lastno. V tej točki ima človek samo navidezno svobodno voljo. V resnici določuje telo, kaj bomo jedli in do katere jedi čutimo posebno slast.
Pozimi, če je zelo mrzlo, zahteva telo bolj kakor poleti tečno prehrano, in sicer meso, slanino, tolščo, surovo masto in druge stvari, ki »zaležejo«. Vendar pa predstavlja taka hrana tudi nevarnost, zlasti za meščana. Meščaa že tako jč skoro samo močno hrano; sadje, zelenjava, črn kruh m druga za zdravje telesa nujno potrebna jedila uživa meščan v mnogo manjši meri kakor kmet. Topa je velika napaka. Brez pretiravanja smemo reči, da izvira 30—40% lahkih in težjih obolenj iz napačne, nenaravne prehrane. Zato ima tudi vprav meščan vedne težave s prebavo. Meščan se premalo giblje, pa tudi njegovo telesno delo je bistveno drugačno in manjše kakor delo kmetovalca.
Zaradi tega pa meščan tembolj potrebuje mešane naravne hrane. Kmeta prav za prav o prehranjevanju ni treba poučevati, kajti on je neposredno pri viru hranil, ki pa ne pridejo vedno vsa do meščana. Ta mora zato smotrno izbirati:
vanjem surovih rastlinskih snovi dovaja telesu potrebne vitamine v pravilni količini in ureja prebavo. V zadnjem času priznavajo vedno večjo vrednost tudi črnemu kruhu.
Skratka: hrana mora biti pozimi obilnejša in hranljivejša kakor poleti,', pozabiti pa ne smemo na sadje in zelenjavo.
Nedavno je zdravstvena sekcija Društva narodov izdala navodila za zboljšanje ljudske prehrane. Po dolgoletnem študiju teh vprašanj so strokovjaki ugotovili, da je pravilnejša prehrana v zadnjem stoletju močno znižala celotno umrljivost človeštva. Večja važnost pa
Zelena smrž«
je na kakovosti naše prehrane in ne na količini.
Strokovnjaki pravijo, da je treba znižati proizvodnjo sladkorja, povečati pa proizvodnjo in potrošnjo mleka, mlečnih izdelkov, sadja in zelenolistnatih zeleniav. Poročilo poudarja, da se noseče žene po vseh evropskih državah, še vedno napačno hranijo, še posebno pa za časa dojenja, nadalje, da je prehrana otrok pomanjkljiva in pogrešna, kar se javlja zlasti v številnih zobnih in kostnih boleznih. V splošnem se priporoča enostavna in preprosta hrana.
Poročilo navaja dalje, da bi se z racionalizacijo poljedelstva in holjšo porazdelitvijo dobrin znižale cene kmetijskim proizvodom, ne da bi se s tem zmanjšal tudi čisti dobiček kmetovalca. Danes pa so v skoro vsej Evropi take razmere, da si velik del prebivalstva ne more nabaviti dovolj fiziološko vredne hrane.
X Veliki hinduski pesnik Rabindrn-
nath Tagore, ki je star že čez 80 let, je spremenil svojo umetniško stroko. V Kalkuti je pred dnevi odprt razstavo svojilr slikarskih del, ki jih bo poslal tudi v London. Tagore je vedno kazal velik slikarski talent; k svojim pesmim je vedno delal skice in jih tudi objavljal v svojih zbirkah. Zdaj pa je začel slikati tudi z barvami.
Do trpela je naša nadvse ljubljena mama gospa
FRANJA MAJER
v torek, dne 3. januarja 1939, v 84. letu svoje starosti.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v četrtek, dne 5. januarja, ob V2I6. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 7. januarja, ob 8. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Radeče priZidanem mostu, dne 3. januarja 1939. Ljudmila Hmelj, hčer; Franjo Majer, sin; Mila Majer, sinaha; Inž. Milan, Greta in Franc Hmelj, Črtomir, Bogomila in Cirila Majer, vnuki in vnukinje.
Brez posebnega obvestila.
Izd ji ja in urejuje ADOLF RIBNIKAR ne vročajo. — Uredništvo ta up,rti