it 28.
V Gorici, v soboto dne 9. marca 1907.
Tečaj XXXVII.
Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek
, «ct!0t0 ob 4.  uri popoldno ter  stane   po  poŠt'
'jUmaiia ali v G«"™ na dom PoHJJwii:
vse loto      ........ir' ^
¦>,..............10   »
|.,-amiene Atfvilfce stanejo 10 vin.
SO CA" i"1" naslednje izredne prilog.?: Ob no-. Ju iiKažipot po Gori8kemYnN^aa1S^anWetSJ*vrh" Ctfipot P° IJubliafli in krafciskth mestih", dalje dva-, v i.-ru „Vozni red želeanic, parnikov is poitnit '_««M- mt.'>pCno prilogo »Slovenski Tehnik". Vaiočiiiiio sprejema HpravniStvo v Gosposki ulici J'-, J. nadstr.  v  »Goriški   Tiskarni«   A. Gabršček
naroČila brci doposlane naročnine se oe juiramo.
A-ja5iinpOSlanice.se računijo po 1'etit-vrstah iV
LUBO   1-J>"iat    lrt  V'   2"klat   H  V'    :i"k,'at     '*2    V   VSHka
',,.>  Vt-fkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. 1 jleklain« in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ..ijio in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodoJu napredek U   Dk K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospo i i ulioi št. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogo<T-> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pravnikih od lX do I ± dopoludne. U p ra v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loso Gorica.
Dopisi naj se poiiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge redi, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1» upravaištvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od *So5e« vsak petek i» stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in > Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Scluvarz v Šolski u!., .Mlcrsitz v Nunski u!., Ter. Leban na tekali&n Jos . Vodi, Peter Kieludj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, 1. ilatiuasi v ulici Fonr.ica, I. ITovafiaki v Korenski ulici št. ±2; v Trstu v tobakarni Uvronflifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon št. 83.
»Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
I
jpsraba vodnih sil v deželi ! I \ prid deželnemu gospodarstvu.
Predlog
drfptafga poslanca dr. Dragotina Treo glede porabe vodnih sil   v deželi v prid deželnemu gospodarstvu.
I. Naše deželno gospodarstvo.
! Sašu dežela je mala, dohodki deželne I uprave »o nizki. Ker delamo z upravo, ki pT»-Istaja od leta do leta draž(a, opaža se očividno istrafc založiti količkaj izdatnejše zneske za iimesiicije v deželi ali za intenzivnejšo in odličnejšo podporo posameznih delov naSega go-rijiodarsiva.
NaSi deželni upravi se med vrstami njenih letnih poročil fcakorekoč na obrazu bere, da !>e ne upa lotili nobene večje zadeve, tem-yh' da deli več ali manj skrbno in previdno lirobtiue in drobtinice po deželi, le semtertja j' pade iz rok debelejši kos hleba — seveda tuiii vem« na katero stran.
Tu strah je nevaren; gre se za to, vzdržali ravnotežje v deželnih računih in ne nritl v primanjkljaje rednega gospodarstva, ker v ta uamen se pač ne sme spraviti dežele v 1 domove.
' V zadnjih letih je pomagala deželni blagajni i. kr. vlada, ki je na zares prijazen t mik podprla deželne koristi z u ž i t n i no, j* j'Ovi&njern teh dohodkov rešila finančno ravnotežje v deželnem gospodarstvu iu tako omogočila nadaljno delovanje.
Ml jo skrajni čas...
Kdor pa pregleduje našo deželno upravo lf nekoliko pazljivo, mora kmalu priti dO spoznanja, da je tudi ta pomoč iz zadreg dežel-nega gospodarstva le začasna.
X ene strani vidimo dolgo vrsto splošno bris tnih potreb v deželi, katere bode prej ali slej deželna uprava morala  vzeti nase.
Tu imamo že staro š o 1 s K o vprašanje, K ne bode nehalo trkati na deželnozborska *rata, dokler se mu ne bode odprlo.
lstotako bode treba rešiti zadevo naših jamih cest in nekaterih lokalnih že-
leznic, ki služijo za važnejše zveze v deželi; tudi tukaj se bodo morali enkrat glede cest razbremeniti cestni okraji na primeren način potom deželne uprave in se bode moralo pripomoči do izvršitve potrebnih lokalnih železnic.
Prav tako se bodo morale posamezne panoge našega kmetijstva posebno v slovenskem delu dežele podpreti ne z drobtinicami, ki se sproti pogubi, temveč sistematično in izditno po jasnem načrtu, naj se sredstva za to dobe, kjer si bodi. Ako se to ne zgodi, ni upati splošnega napredka v deželi,
Konečno se bode treba lotiti z vso odločnostjo m e 1 i j o r a c i j s k i h del v deželi, ako hočemo sploh še kaj izdatnega doseči iz bogatega državnega zaklada.
Dosedaj se mi vidi državni zaklad kot močan studenec, obdan od množice več ali manj žejnih; iz njega prav pridno zajemajo uprave drugih kronovin, naša deželica pa stoji poleg kot uboga pepeluška, od same nerodnosti si dosedaj še blizu ni upala.
Z melijoracijs kini i deli je naša dežela v sramotnem zaostanku. Kras in Ur d a vpijejo na ves glas po vodi, Kras še posebej bi moral priti do senožeti in s tem do boljše krme in živine. Vipavska zastonj prosi regulacije Vipave. Prebivalcem ob Soči in njenih dotokih se sicer regulacija obljublja, ali zdi se mi, da bode večji del te regulacije za nedogleden čas" ostal na papirju, ker je stvar vendar silno draga. Ni čudno, da zadene ob takih razmerah ta malomarnost v melijoracijah istotako furlansko stran; v furlanski nižini ob morju lezi nekaj milijonov deželnega premoženja pokopanih kot zaklad, katerega treba le dvigniti — s trudom seveda, s stroški, ali v skupnem in sporazumnem gospodarskem delu in napredku bi se dalo tudi to doseči I Tako pa — brez pravičnega gospodarskega razdelilnega ključa za obe strani in vsled tega tudi brez vsakih gospodarskih načrtov životarimo dalje, pobiramo drobtinice aH si pa še tiste odjedamo eden drugem-• izpred ust...
Dosti boljše bi bilo, tako se mi vsaj zdi, da se še teh ne bi v toliki meri razmetavalo,
kajti preveč se jih pogubi brez vsake splošne koristi!
- Vsem tem potrebam, ki so jasno razvidne za vsakogar, stoji le mala vrsta pokrit-nih sredstev nasproti. Izravni davki in užit-nine so do skrajnosti izrabljeni za deželne, okrajne in občinske potrebe in — da-si dežela ni dosti zadolžena, vendar ne sme delati dolga v drug namen, kakor za investicije aH najnujnejšo in najskrajnejšo potrebo.
II. Not vir deželnim dohodkom.
Treba torej iskati nove vire dohodkov, ki naj bi prišli deželni upravi v korist in pravočasnp pomoč!
In enega teh novih virov imam pred očmi: uporaba deželnih vodnih sil v prid deželi.
Vodne sile v naši deželi sicer niso ogromne, vsekakor pa so j a k o izdatne. Soča v gornjem toku s svojo zanimivo strugo že kar sama vabi k izkoriščanju svojih sil v iiidustrijelne svrhe.
Istotako se dajo uporabiti nekateri njeni dotoki (Zadnicn, Lepena, Koritnica, itd.) s slapi (Plužne, itd.).
S to uporabo bi bila deloma že izvedena regulacija teh voda, z zajezitvijo in za-tvoro v to pripravnih gorskih kotlov kot naravnih reservoarjev pa bi se dežela rešila ogromne škode, katero provzročajo vsakoletne povodnji naših gorskih voda.
V vipavski dolini je H u b e 1 j, ki še vedno čaka urimerne izrabe.
In tako se dobi gotovo še drugje v deželi vodnih sil, ki potrebujejo seveda popisnega katastra in pa tehničnega pro-r «i i; u n a. Gotovo pa cenimo lahko vporab-ljive vodne sile v deželi na 30—40.000 konjskih sil.
Sicer pa bodi rezultat več ali manj ugoden, to lahko reče že danes vsak lajik brez odpora, da so vodne sile v deželi velike, da so izdatne in da reprezentuj ej o ogromno svoto do sedaj zakopanega premoženja v deželi. Saj se nam že pri 30.000 H P z nizko cenitvijo 100   K   za H   P   kaže   ogromen   dohodek
3,000.000 K!, od katerih je seveda treba o&., biti troške investicij in dobave.                          ^
Ne more biti namen tega predloga, delati tukaj računske kombinacije, jasno pa je, da se da iz teh vodnih sil pridobiti lep dohodek deloma v deželi, deloma izven dežele, kjer imam pred očmi predvsem naš emporij — Trs t. Primorska ne prideluje premoga — vsaj v količkaj izdatni meri ne in ob draginji te industrijelne snovi ne more biti nikakega dvoma, da bi se vse vodne sile oddale z lepim dohodkom. 1           Posredno bi bil zagotovljen lep dohodek
j v deželi s tem, ker bi se že v deželi z Iz-. koriščanjem vodnih sil potom elektrike v ( obrtno in pa v indrustrijelne namene dvignila ( obrt in domača podjetnost, s tem pa tudi , davčna sila v prid dežemi upravi. Neposredno | pa bi se povišali dohodki v deželi z oddajo , proizvajane električne moči za obrtna in in-' dustrijalna podjetja ter za prometna sredstva,
(železnice). !            Vodue sile v naši deželi pa so tolike,
j da bi našle deloma tudi v Trstu  svojo upo-( rabo, kjer se prodajna cena lahko precej višje računa.
III. Razmerje dežele proti zasebnikom in državi:
Z obema tt.ua točkama pridem v bistvo svojega predloga:
Načelo je:
Naravne naše vodne sile se morajo izkoristiti, ne smemo jih pustiti dalj e ležati mrtvih!
Naravnost krivično bi pa bilo, ako bi
jih uporabil  privatni kapital  v   svoje  Iz-
ključno lastne špekulacijske namene In v svojo Izključno
korist, namesto da se porabijo kot javno dobro pred vsem v splošni blagor.
In kdo je *ukaj v prvi vrsti v javnosti poklican varovati javne koristi dežele in prebivalstva?
Nedvomno dobimo le en pravilen odgovor: deželna uprava, ker ona bi morala pred vsemi drugimi činitelji skrbeti za splošni blagor in za s p 1 o š n i napredek v deželi.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
888=8 „Treh mušketirjev". =====
Francoski spisal: ssas=   ALEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Za boga, kaj bi ne vede!! pravi Planchet; to °e ravno skrbi in zato sem tako zadovoljen, da sem ?***u>«jl; zakaj če me hočete skriti, morete vi storiti to bolje nego vsakdo drugi.
'— Da, odvrne d' Artagnan, nič rajši nego to, dasi Be postavljam s tem v nevarnost nič manj nego svojo ^ožbo. ko bi se izvedelo, da sem dal zavetišče ustašu.
—  Ah, gospod! vi dobro veste, da bi jass postaji za vas tudi svoje življenje v nevarnost.
—  Lahko bi pripomnil še, da si ga že postavil ! aovarnoBt, Planchet. Jaz pozabim samo stvari, ki jjh moram pozabiti, toda na take stvari, kot je ta, se "Očem spominjati.  Sedi torej in jej v miru, zakaj vi-
m te, da opazuješ ostanke  moje večerje z  zelo iz-razitimi pogledi.
—  Da, gospod, zakaj v jedilnici vaše sosede je zelo slabo poskrbljeno za tečne jedi, in od včeraj l\t^m 8em P°J*edel samo nekaj sup kruha in malo
ascie. Dasi imam rad sladke stvari, kadar pridejo o Pravem času in na pravem mestu,,se mi je zdela ve-
wia vendar malo prelahka.
ir.. T" Ubo8i dečko! pravi d'Artagnan; no, daj, po-
*pepcaj se!
—  Ah, gospod! Dvakrat mi rešite s tem življe-j nje! pravi Planchet.                                                     |
In sedel je za mizo ter začel slastno požirati, ka- j kor v onih lepih dneh v ulici Fossoveurs. D'Artagnan pa je še vedno hodil gor in dol; računal je v duhu, v kaj vse lahko porabi Plancheta v položaju, v ka-tarem se je ravno nahajal. Med tem pa se je Planchet potrudil, da nadomesti, kar je bil prejšnje ure zamudil.
Slednjič je vzdihnil z zadoščenjem človeka, kije bil gladen ter si je s prvimi založaji ravno »dušo privezal«; ta vzdih je pomenil, da sledi sedaj majhen odmev.
—  Planchet, pravi d'Artagnan, ki je mislil,daje prišel sedaj trenutek, ko lahko začne spraševati; začnimo po vrsti; ali veš, kje je Athos ?
—  Ne vem, gospod, odvrne Planchet.
—   Vraga! Ali veš, kje je Porthos?
—   Tudi ne.
—  Vraga, vraga! In Aramis ? -~ Ravno tako nič.
—   Vraga, vraga, vraga!
—   Vem pa, pravi Planchet s svojim posmehljivim obrazom, vem pa, kje je Bazin.
—  Kaj! ti veš, kje je Bazin?
—  Da, gospod.
—  In kje je?
—  V cerkvi Notre-Dame.
—  In kaj dela v Notre-Dame?
—   Za mežnarja je tam.
—  Bazin za mežnarja v Notre-Dame? Ali veš to gotovo?
™ Popolnoma gotovo; videl sem ga, govoril sem ž njim.
—   Vedeti mora pač, kje je njegov gospod.
—  Brez dvoma.
D'Artagnan je malo pomislil, vzel plašč in meč ter se napravil za odhod.
—  Gospod, pravi Planchet jokavo, kaj me tako zapuščate? Pomislite, da ste vi moja edina nada!
—  Ali sem te ne pridejo iskat, pravi d'Artagnan.
—  Ko bi pa vendarle prišli? pravi previdni Planchet; pomislite, da sem za ljudi, ki so me videli priti v to hišo, tat.
—  Kes je, pravi d'Artagnan; čakaj no, ali govoriš kako narečje?
—  Več nego to, gospod, pravi Planchet, govorim celo jezik! govorim flamlandski!
—  In kje pri vragu si se to naučil?
—   V Artois, kjer sem bil dve leti v vojski. Cujte: Goeden morgen, mvnheer! ith ben begeerav te vveeten the sond hects omstand.
—  Kaj se pravi to?
__Dobro jutro, gospod! smem li vprašati, kako
se počutite s svojim zdravjem?
—  To imenuješ jezik! No, pa nič ne de, pravi d'Artagnan, to pride res kakor nalašč!
D'Artagnan je stopil k vratom, poklical strežaja ter mu naročil, naj reče lepi Magdaleni, da pride gor.
—  Kaj delate, gospod, pravi Planchet; najino skrivnost hočete zaupati ženski!
—  Le umiri se, ta ne zine besedice.
V tem trenutku je vstopila gospodinja. Prihitela je smehljajočega obraza, Jmislč, da dobi d'Aratgnana
Tej trdni podlagi nasproti sej mora umakniti tudi državna uprava, in sicer s stališča pravičnosti, ker vse te naSe vode izvirajo, tek6 in ostanejo v naši deželi kot deželne vode in pa s stališča spra-vedljivosti, ker je državna uprava v javnem interesu dolžna pripomoči deželnim upravam do novih finančnih virov tako potrebni deželni blagajni.
V tem smislu sta že tudi dva deželna zbora, koroški in nižje avstrijski, sklenila, .zahtevati za deželo pravico do izrabe vodnih sil, dasi nimata glede nekaterih voda tako lahkega položaja kot goriška dežela. IV. Način in sredstra za nporabo vodnih sil:
Konečno še nekaj o sredstvih, kako dvigniti in izkoristiti ta deželni zaklad?
Pred vsem ni misliti lahko na de-ž.el^ho upravo kot podjetnika. Za to i, nfanjka podjetnosti, sredstev, kratko in malo vsega.
Pač pa bi lahko deželna uprava kot sopodjetnik na varni podlagi pristopila k državni upravi kot velepod-jetniku, da krije preračunljivo potrebo v deželi za prometna sredstva (železnice), pre-ostajajoče sile pa bi lahko oddajala domačim odjemnikom in v podrejeni vrsti tržaškim industrijskim podjetnikom za primerne in običajne cene.
Moramo namreč pomisliti, da državna uprava lahko nastopi kot velepodjetnik in porabi del naših vodnih sil za del svoje železnice v naši deželi-, in našel bi se gotovo način, da bi državna uprava v korist deželi pritegnila deželno upravo k temu podjetju s povečanjem podjetja samega, seveda tudi proti prispevanju dežele k investicijskim troškom ali proti amortizaciji od države uporabljene glavnice.
V najskrajnejšem slučaju pa bi bila dežela še vedno opravičena oddajati vodne sile v deželi sama privatnemu podjetniškemu kapitalu proti primerni odškodnini in s primernimi pogoji glede bodoče izrabe vodnih sil. In tudi tak dohodek bi bil — če prav morebiti skromnejši, prispevek naši deželni upravi.
Konečno je treba odstraniti zasebno-pravne težkoče, ki leže. na tej poti, z državnim zakonom.
Moralo bi se spremeniti nekaj točk vod-nopravnega zakona in kakor zadruge javno-dobre naprave bi se moralo tudi tukaj zakonitim . potom določiti načelo razlastitve.
Ako pogledamo dalje, kako se tn in tam t deželi še v zadnjem času špekulativno nakupujejo posamezni malo vred ni objekti z o L i v i d n i m na m e n o m, V s 1 u č a j u a k o bi kdo hotel vporabiti vodne sile za podjetja, porasU s ceno do nebes in priti do ogromnega špekula-tivnega dobička, nas  ta  malo  zaslužni
manever. gpekulativnih maroderjev nehote prisili do zaključka, da bi se ti objekti morali odkupiti načeloma le po pravi vrednosti (rentab)liteti) zadnje (triletne) dobe prad razlastitvijo, ne pa po zahtevi teh Špekulantov.
In ako se še premotri v naLi deželi tako pogosti slučaj, da dostikrat prosi prosilec za najrazličnejše koncesije, ne da bi potem te koncesije tudi izvršil, temveč le da bi nekako izpodrinil vsako morebitno konkurenčno podjetje za dogledno bodočnost, uvidela bode državna uprava gotovo tudi potrebo strožje določbe glede koncesije: osobito določbe, da koncesijo izgubi, kdor v določenem času po izdaji koncesije z delom ne prične ali isto redno ne nadaljuj e.
. Na podlagi takega razlastitvenega zakona, ki bi seveda deželi moral varovati vse predpravice, bi se iazvilcrvse drugačno industrijalno in obrtno življenje v naši deželi, prenehalo bi mrtvilo, iz katerega si ne more prav pomagati prebivalstvo ene in druge narodnosti, deželni upravi pa^b^ zares nastal nov krepak vir deželnih dohfodkov y skupno in splošno korist.
Moj predlog se glasi:
Visoki deželni zbor skleni:
I.   Poknežena grofovina Goriško GradiSčanska zahteva kot avtonomna oblast 21 S6 pravico izkoriščanja vodnih sil javnih voda v splošno korist dežele bodisi v lastni režiji, bodisi potom oddaje na primerna državna ali zasebna podjetja v deželi ali v drugi vrsti tudi izven dežele.
II.  Visoka e. ,kr. vlada se poživlja zaradi izkoriščanja vodnih sil javnih voda v tem smislu čim prej predložiti državnemu zboru potrebna zakonska določila, varujoč v prvi vrsti javne koristi proti privatni špekulaciji.
III.   Visoka c. kr. vlada so poživlja zapostaviti vse tozadevne zasebne prošnj e in začasno zaustaviti vsako tozadevno odločboglede koncesij v prid zasebnikom, dokler se ne dožene sprememba in dopolnitev zakona in ne stopi deželni zastop z visoko isto radi uporabe vodnih sil v konečni dogovor.
IV.    Visoka c. kr. vlada se v skupnem javnem interesu poživlja prirediti v zakonu predpisani Vodni kataster ter se vabi, izdelati po svojih tehničnih organih vsaj splošne načrte in prevdarke za uporabo vodnih sil v deželi.
V.    Deželnemu odboru se naroča, stopiti radi sporazumnega nastopa in skupnih interesov nemudoma v zvezo s c. kr. vlado, z deželnim odborom koroškim, kranjskim in spodnje avstrijskim ali s katerimkoli    deželnim   odborom,
kjer bi se Se pozneje uvedla enaka akcija ter z vsemi primernimi koraki pospešiti rešitev tega vprašanja. —
V Gorici, dne 3. marca 1907.
Deželni zbor.
VII. seja.
Včeraj pop. ob 5. uri seje vršila sedma seja deželnega zbora. Navzoči so bili vsi po-slanci. Grča je utemeljeval svoj predlog glede* osuševanja močvirnatih zemljišč pri Šempasu; kazal na potok, ki moči polje, vleče s seboj grušč, okrog potoka se širi močvirje. Njive, senožeti zgubavajo veljavo. Naj prouči to dež. inženir, potem se napravi načrt. Zato naj se da 1000 Kr- Zahteva nujnost, ali ko se oglasi prost Faidutti ter predlaga tehnično - ekonomični odsek, pri čemer imenuje Grčo „ouo-revole collegaa, se Grča hitro uda za odsek. — Predlog dr. Treota glede" izkoriščanja vodnih sil z utemeljevanjem priobčujemo na uvodnem mestu. — Odda se tehnično-ekono-mienemu in pravnemu odseku. — Sprejme se predlog glede prispevka vodni zadrugi v iz-čiščenje potoka »Colatore morto" po predlogu načrta do 4625 K. — Na dnevnem redu je bila potem točka: Prispevek municipijn goriškemu v delno kritje troškov za zgradbo ceste od Korenjskega trga do Goriščeka ter od prostora pred kolodvorom drž. železnice do Solkanske ceste in prispevek za druge dovozne ceste na postaje nove železnice. Dovoli se izplačati goriškemu mestu iz leta 1904. dovoljenih 80.000 K polovica. Drugim dovoznim cestam gre 40/00 K, kakor v letu 1904. sklenjeno. Gregorčič priporoča sprejetje. Se sprejme. — Sprejmejo se predlogi glede ureditve hodournika Draganjšček, ureditve Soče v selu Macorina, hodournika Koma pri Ghio-prisii, dovoli se 500 K za brambna dela ob potoku Fontanella; gledč ureditve hudournika Šijak pri Kobaridu se določi za uravnavo 8000 K iz dež. zaloga s pogojem, da da 4000 K vlada brezobrestnega posojila, ki se vrne v 10 letih, da prispevajo interesentje ter se zakonski načrt predloži v prihodnjem zasedanju. Lapanja je hotel, da se izroči to tehnično-ekonomičnemu odseku. Marani pravi, da je to slabSe. Sprejet je odsekov predlog.
Potrdi se proračun šolskega zaloga in ustanov za leto 1907. — Glede ureditve prispevanja troškom za cepljenje koz se je določilo letnih 4500 K, katere se dajo po potrebi na razpolago namestništvu. Določita se 2 nagradi po 300 K zdravnikom-cepilcem. — 300 K podpore se dovoli Katarini udovi Ivančič, 100 K Ani ud. Rajer, 150 K Josipini Jug v Tolminu. — Na dnevni red se preide preko prošenj: dobrodelnega društva za Trst, Goriško in Istro v Milanu, prošnje Marije udove Maver, Ivanke udove Sluga, mednarodnega kongresa v proučevanje razmer srednjih slojev, Natalije ndove Fonzari. — Prošnja Cuco M. in dr. iz Senika se priporoči vladi. — Dovoli se 200 K odseku I. avstr. shoda na Dunaju
v varstvo otrok. Deželni zbor določi za dei gata na shod dr. Faiduttija. — Pro3nja T Veliščika za podporo v izdelanje načrta -cesto Zapotok - Robedišče se odstopi dež. m boru, da jo po možnosti upošteva. — Prošn" županstva v Anhovem se izroči dež. odbor« ki določi morebitno podporo. — Prošnja \' panstva v Dutovljah za podporo za škodo, pj' vzročeno po suši, se odda dež. odboru, da priporoči vladi. Štrekelj je bil poroCevalec° Rekel je, da se ne strinja s predlogom. La • je bila na Krasu velika suša. Dutovsko ; panstvo je naprosilo železnico, da je dovaža] po 2 vagona vode, potrosila je občina 320 v Naj bi se to plačalo, ker se utegne zgo^-če se vne prošnja, da bo pokopana ali ^ tivno rešena. Pajer je hotel tu braniti^/ odbor, da ne pokopava t ',ih rečij. Dasi ^ i je Štrekelj potem pojasnil, da ne misli ^ odbora, je Pajer vendar vstrajal pri 8y0:j trditvi. Gregorčič je omenjal, da je držav4 bolj poklicana nego dežela poravnati tak« troške. Sprejme se z večino predlog odseko? — Prošnja šentvidskogorskega župana Ve',-konje za odpis glob se izroči dež. odboru t spoznanje. — Prošnja župaustva biljenskegj se izroči dež. odboru, da se jo priporoči v podporo vladi. — Dež. odboru se izroči prožni« tolminskega gasilnega društva, da jo reži od bor v svojem področju. — Potem se potrdijo različni računski sklepi in proračuni.
Lapanja je interpeliral radi streljanja i ostrimi patronami pod Krnom, ko se jia.se tam živina.
Prihodnja seja v ponedeljek 11. t. m.
Domače in razne nouice.
SHOD ? SEŽANI. - Deielna poslanci I A. Štrekelj in dr. Treo sklicujeta u I nedeljo 10. t. m. shod volilcev ? Sežani t [ Hahorčiievi restavraciji. Prične ob ' ,2 pop. I Vabi se k obilni udeležbi.
Slovenske gledališče v Gorici. — »Narodna I Prosveta« priredi v nedeljo 17/111. drama-j tičen večer, na katerem vprizori dve I burki-enodejanki »Stalni gost*, fran-1 coski spisal O. Courtelin, in »Pot do srca«, spisal A. pl. Kotzebue.
Vzlic temu, da kaže v »Narodni Pro-sveti«  dramatični  odsek stalen deficit, m misli društvo odstopiti od že spočetka p- I stavljenega  si  smotra,   pripravljati  z dile* tantskimi  predstavami pot bodočemu slov. gledališču v Gorici. Kajti zaveda se dobro, | kako velikega pomena je gledališče za pa-vzdigo kulture in občne  izobrazbe.  Če se I pa društvo  žrtvuje v dosego  takega  cilja, bi smelo pričakovati od slovenskega življa v Gorici malo več zanimanja in podpore, ka- [ kor se je to doslej zgodilo.
Režijo pri  igrah je  prevzel iz prijaznosti  g. Ernest   K1 a v ž a r,  kojega  bomo j imeli zopet  priliko  videti na našem odru. Na pridobitvi  tega znanega in  izvrstitega igralca je »Prosvetic le čestitati.
(Dalje u prlogi.)
samega.  Toda ko je zapazila Pianeheta, je stopila začudena korak nazaj,
—  Draga gospa, pravi d'Artagnan, tu vam predstavljam gospoda vašega brata, ki prihaja iz Flandrije, in ki ga vzamem za nekaj dnij v svojo službo.
—   Mojega brata! vsklikne gospodinja, vedno bolj začudena.
—  Pozdravite vendar svojo sestro, master Peter.
—  Wilkom, zuster! pravi Planehet.
—  Goeden day, broer! odvrne gospodinja zavzeta.
—  Stvar je taka le, pravi d'Artagnan: ta gospod je vaš brat,, ki ga vi sicer morda ne poznate, toda jaz ga poznam; prišel je iz Amsterdama; preoblecite ga, dokler se ne vrnem; potem, to je čez jedno uro, mi ga predstavite, in na vaše priporočilo ga vzamem v svojo službo, dasi ne razume niti besedice francoski, samo za to, da vam ne odbijem vaše želje; razumete?
—  Da, uganila sem, kaj želite, iu drugega mi ni treba.
-- Vi sto zlata ženska, moja ljuba gospodinja; tega vam ne pozabim.
Nato je d'Artagnan pokimal Planchetu v znamenje sporazumljenja ter odšel proti cerkvi Notre-Dame.
VIII.
Različni vplivi, ki jih more imeti pol pištole na meinarja
in na strežnika.
D'Artagnan je prišel do Pont-Neuf-a;  štel si je
v srečo, da je našel Pianeheta; zakaj, dasi sejedeial,
kot da je izkazal temu dačaku uslugo, je bil v resnici
vendar d'Arta3nan, ki se je imel Planchetu zahvaliti.
Nič mu ni moglo v tem trenutku priti bolj prav, nego
vrl in razumen lakaj. Bes, da ni mogel Planehet, kot se je dalo misliti, dolgo ostati v njegovi službi; toda če prav zavzame svoje prejšnje družabno mesto v lombardski ulici, ostane vendar hvaležen d*Artagnanu, ki mu je rešil, ali vsaj skoro rešil življenje s tem, da ga je skril pri sebi; in d'Artagnanu ni bilo neljubo, da je imel odnošaje z meščanstvom v trenutku, ko se je to pripravljalo na boj proti dvoru; to je pomenilo zaslombo v sovražnem taboru, in pri tako finem človeku, kot je bil d'Artagnan, utegnejo neznatne stvari priti do velike važnosti.
V takem dušnem položaju, zadovoljen s slučajem in s samim seboj, je prišel d'Artagnan do Notre-Dame. Sel je po stopnicah na peron in odtod v cerkev, kjer se je obrnil do zakristana* ki je pometal neko kapelo, ter ga vprašal, Če pozna gospoda Bazina.
—  MeŽnarja Bazina? vpraša zakristan.
—  Da, njega.
—  Glejte ga, tamle v kapelici Device streže pri maši.
D'Artagnan je vstrepetal veselja; zdelo se mu je, da najde Bazina, dasi mu je bil Planehet to zagotovil; toda sedaj, ko je takorekoč že držal nit za jeden konec, mu ni bilo več težko, potegniti celo nit nase.
Šel je ter pokleknil nasproti kapele, ne da bi izgubil svojega moža izpred oči. K sreči je bila to tiha maša, ki se je imela skoro končati. ©'Artagnan, ki ni znal več moliti in je poleg tega pozabil masno knjigo doma, je porabil svoj čas v to, da je opazoval Bazina.
Lahko rečemo, da se je čutil Bazin v svoji obleki hkrati veličastnega in blaženega. Eazume se, da je dospel na vrhunec svoje slave, ali da je vsaj malo manjkalo, in da se mu je zdela s srebrom okovana palica, ki jo je držal v roki, vsaj tako častivredna
kot poveljniška  palica,  ki jo je Cond6 vihtel ali pa tudi ne vihtel nad  sovražnimi   vrstami  v bitki pri j Fribourgu.  Njegova postava  se je bila  izpremenila, če se lahko tako izrazimo, podobno kot njegova obleka, j Celo truplo se mu je nekako po kanoniško pookrožilo. i Kar se tiče obraza, je bilo videti,  da so se očitnejši njegovi deli nekam poizgubili; imel je še vedno svoj nos, toda lici, ki ste se lepo zaokrožili, sta ga potegnili vsako nekaj nase; brada se je izgubljala tja nekam pod grlo; to pa ni bilo toliko  debelost, temveč prej zabuhlost,  k? mu je kar oči  zalivala,  čelo so mu zakrivali skoro tje do obrvi lasje, pristrižen i Stirivoglato, kot gre za svete maše.  Naj  še hitro povemo, <& ni bilo Bazinovo čelo nikdar višje, nego poldrugi palec
MaŠnik je končal ob istem času mašo kot d'At-tagnan svoje opazovanje; izgovoril je Še zadnje svete besede ter odšel, deleč na veliko začudenje dArtag-nanovo svoj blagoslov, ki so pa prejemali kleče. Toda začudenje d'Artagnanovo je kanilo, ko je spoznal v mašniku koadjutorja samega, u e pravi zloglas^ga Ivana Franca Gondy, ki se je v riati dobi z deljenj«01 miloščine začel delati popularnega, kot bi slutil ulogo, ki jo je imel pozneje igrati. Samo da poveča to popularnost, je od Časa do časa bral kako zge^njc r*tf°» h kateri zahajo navadno samo priprostl ljudje
D'Artagnan je pokleknil kot drugi* prejel blagoslov ter se pokriža!; toda v trenutku ko j» prišel mimo BaziB, oči dvignjene proti nebu in stopajo ponižno najzadnji, ga je prijel d'Artagnan za rob nj* gove suknje. Bazin je ppbesil oči ter skočil, kot da je ugledal kačo.
—  Gospod d'Artagnan! je vskliknil; vaderetro, Satanas!...
-  E, dragi Bazin, pravi častnik smejL, kako p* sprejemaš starega prijatelja ?             (Dalje pride.)
pr,l0ga „SoCe" it. 28. i dne 8. marca
Dr, Peter Ultirnir — klerikalni In vladni kan-
H[dat na Krasu. .— Današnja „GoricaM proglaša dr. Lnhamarja za kandidata na Krasu in naznanja, da bo shod Gregorčičev« ne- „Sloge" v torek 12. t. m. v Sežani. Bivši okr. glavar sežanski dr. Laharnar pride sam na shod. -— Zopet so se našli vlada in klerikalci v lepi
Berpa menažerija ostune tukaj še do torka. Nastopi že danes krotilka zverij in plesalka v serpentinah, katera je okrevala od svoje bolezni. Menažerija je vredna, da si jo vsakdo ogleda; dresura je naravnost imenitna.
Pelagra In volitve v Furlanijl, — Med laškimi
liberalci in klerikalci še vrši aanimivo prere-
slogi proti ljudstvu. K</PWnt4|#i,ka«:X                                                            klerikal-
didat, umejo Kraševci in Ajdovci prav dobro; zt«tegadel bi si bil g. dr. Laharnar lahko prihranil pot v Sežano. Več se o tem ne splača pisati, ker Kras pove brez dvoma jutri v Sežani, fcako in kaj misli!    .        ^^ ;
Klerikalci PMtl Štreklju. - Klerikalci se poslužujejo svojega navadnega sredstva, to je laži, proti g. dež. poslancu Alojziju št reki ju, katerega hočejo imeti Kraševci za svojega državnega poslanca. Najprvo so Šakali, da Štrekelj ne sprejme kandidature, potem so lagali druge reči, slednjič so se izmislili, da ga sama njegova rojstna občina Komen ne bo volila. Iz Komna smo dobili danes opoludne glede1 tega izjavo, ka-^to so podpisali vsi starašine in drugi najuglednejši občinarji, ki z indignacijo zavračajo klerikalne spletke in grdo klerikalno laž, da bi bila komenska občina proti svojemu sinu. Odbijajo od sebe klerikalne in vladne vsiljivce ter izjavljajo, da vsi volilci bodo volili le g. Alojzija Štreklja.
Oratorij „Stabat Mater." - »Pevsko in glasbeno društvo« priredi dne 24, t. m. t. j. na Cvetno nedeljo pred praznikom Device Marije velik oratorij »Stabat Mater« češkega mojstra A. Dvofaka.
Oratorij se je proizvajal lanskega leta dva večera zapored ter je naše občinstvo naravnost očaral.
Ker je stala težka skladba pevski zbor in pcvovodjo mnogo truda in provzročila društvu ogromne stroške, ki se s prireditvijo lanskih dveh koncertov niso pokrili, je sklenilo društvo in to na večkrat izraženo željo iz občinstva, da se oratorij *Stabat Mater« letos ponovi.
Uloge šolo prevzamejo: g. Klementina H ro v a t i h o v a — sopran, g. trma F o n o v a alt, g. Viktor Črnko tenor in g. Fr. Posega — bas.
Opozarjamo že danes na ta veliki koncert v nadi, da se občinstvo »Pevskemu in glasbenemu društvu« oddolži in mu omogoči tudi v bodoče prirejati tako velike skladbe.
SlOVeiSka Čitalnica opozarja na današnje plavanje ob 0. uri zvečer, katero nadaljuje g. \mt dr. Ozvaldo pesniku S. Gregor&i č-u. šolska mladina vstopnine prosta.
Pcsdiei za odpravo nekaterih krivic pri pobiranju
tflftflins je predložil dež. zboru v včerajšnji seji poslanec dr. Tre o. Utemeljeval ga bo v ponedeljek. Tika se strogosti pri pobiranju užit-nine, ki so nepotrebne, in preskrbi naj se, da se posestniki, ki so sami gostilničarji, oprostijo užitnine za tisto množino užitnim podvrženih predmetov, katere potrebujejo neobhodno za svojo družino in svoje delavce pri obdelovanju »vojih posestev.
Konservitorjem centralne komisije za raziskovanje in ohranjevanje umetnih in zgodovinskih pomnikov je imenovan za nadaljuo dobo   5   let  grof Žiga Attems-Petzeastein v
l*<xigori,
56. brigala se premesti iz Ljubljane v igrici dne 8. aprila t. 1.
Brigadir bo stanoval v Gosposki ulici v fci&i Monta, pn. j Kassftuer, v prvem nadstropju : H dnij že cedijo m rr/islikujejo obsežno stanovanje.
-Slovensko bralno in podporno društfG i Borlcr vati na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 17- marca 1907. d> 2. uri popoldne v društ-?(,'dh prostorih z naslednjim dnevnim redom : L Letno poročilo odbor,/o. 2. Račun za leto 190«. 3. Proračun za leto 1907. 4. Prošnja nekega člana radi podpore. 5. Morebitni pred-l°gi- 6. Volitev predsednika, 10 odbornikov, j namestnikov, 3 pregiedovalcev računov in ;> razsodnikov.
V slučaju, da zbor ni sklepčen radi premajhne udeležbe, vrši se Čez pol ure nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sme sklepati (§ 23, d. pr.) brez ozira na število Pošlih udov.
Kolajno za 40letno službovanje je dobil vPokojeni železniški čuvaj M. Pertot v Št. Andrežu.
Tajci V fiorlCl.   —  Lani je bilo v Gorici
18512
tujcev ; med temi h Nemčije 520,. iz
fr*ncije 311, iz Italije 5070, k Anglije 131,
88, iz Amerike 11.
cem, da se ti prej nikdar niso! zmenili resno za akcijo proti pelagri, sedaj pa jo imajo vedno na jeziku, ker hočejo Furlane spraviti do misli, da oni odpravijo pelagro. Klerikalci se seveda branijo, liberalci in soc, demokratje jim odgovarjajo, iri tako stoji pelagra sredi volilnega gibanja v FurlanijU
V SradIŠČU so potrdili k vojakom 94 mla-deničev.
Dovozna cesta na goriški kolodvor nova železnice. — Ko se je s pomočjo klerikalcev leta 190+. dovolilo za dovozno cesto na kolodvor na Blanči 80.000 K, se je mislilo sploh, da pojde ta cesta s Korna naravnost na postajo ter da se podere v ta namen Reicbova hiša in druge za njo. Ali kakor se vidi iz poročila včerajšnje seje deželnega zbora, se je tak načrt opustil, in dovozna cesta ima iti s Korna na Gorišček, to se prav.: Korn-ska ulica se ima regulirati; potem pa se napravi še cesta s postaje na Solkansko cesto. To naj bo dovozna cesta, ki naj bi hitro spajala kolodvor z mestom! Svoto 80.000 K dobi mesto - - iz česar se vidi, kako grdo so bili Slovenci opeharjeni leta 1904. s pomočjo klerikalcev pri dovoznih cestah! Goriško mesto si utegne s tem deželnim denarjem še kaj prihraniti!
Vojaški nabor je pričel včeraj v Gorici, in sicer za mesto. Potrdili so jih v vojake včeraj 45.
Nove topniške brigade. — Vsled reorganizacije artilerije se ustanovita v vsakem avstrijskem voju dva nova polka, vsled česar so ustanovi pri vsakem voju nova topniška brigada.
„Oilflosino" postopanji laške večine deželnega OdliOra. Klerikalni »govorniki« v goriški okolici »žigosajo« postopanje laške večine deželnega odbora. VeČina se pač ravna proti manjšini tako, kot ta zasluži. Upoštevamo vedno, da je večina — večina in ima moč v rokah. Radi tega pa mora biti manjšina toliko zavednejša v vsakem času, toliko odločnejša in sestavljena iz ljudij, ki kaj znajo in kaj veljajo. V našem deželnem odboru pa imajo Lahi vrle zastopnike, Slovenci pa ne. Slovenska manjšina je tako sirotna nasproti laški večini, da ta dela ž njo, kar hoče. Če se hoče žigosati, naj se začne pri manjšini, ki ne velja nič, ni nič vpoštevana, prav radi tega, ker ne sestoji iz mož, ki bi bili na mestu v deželnem odboru. — Vse to »žigosanje« se vprizarja namenoma, da bi se odvalilo krivdo slovenskih odbornikov na rame Lahov. Krivda na slovenski strani pa je velika, in mi smo jo že tako razkrili, da je vse tako »žigosanje« brezuspešno. Da se pometa s Slovenci tako grdo v deželnem odboru, na tem zadeva krivda v glavnem slov. deželne odbornike. Zakaj je bilo pa prej mnogo, mnogo boljše!!
IZ^Dol, Vrtojbe. — Odgovor na zadnja 2 članka v „Sočiu o Čitalnici v Vrtojbi bi bil lahko dolg in za marsikoga presenetljiv, ali da ustrežemo uredništvu in čitateljem, zadovoljujemo se s sledečim:
- Dopisnik naj naznani tisti oddelek Či-talničarjev, ki je šel v Bilje vabit fante, naj se pridejo pretepat v Vrtojbo, javno ali pa odboru Čitalnice, kateri poskrbi, da se dotič-niki kaznujejo, sicer pade vsa odgovornost za to obrekovanje na dopisnika.
Dopisnik naj našteje 5 članov čitalnice, ki so „klerotitt, in pisec teh vrst daruje 10 K v dobrodelne namene. Imenik društvenikov daje Čitalnica na razpolago.                     H.
Društe? je bilo koncem leta 190«. v goriškem političnem okraju 309; med temi v okolici 211; konsorcijev je 157. Društvo za ohranitev oglejske bazilike je upisano za nemško.
Iz Cerkna prinaša včeraj „EdinostH vest, da so se odpovedali tamkajšnji župan in 16 starašin, ker da nočejo sedeti skupaj z g. Vincencem Rojcem v p^?ašin3tvu. Kakor znano, je g. Roje šibal %¦*[ darstvo v občini na shodu 30. sept. lani. Župan Kosmač je tožil in g. Rojic je bil pred okr. sodnijo v Cerknem obsojen na globo. Uložen je utok. — Da nočejo Ž njim skupaj sedeti, pravijo. N6, no, le počasi 1 — Naj le počakajo, ko bo objavljen materijal, no bo g, Rojic uničen, ampak  kdo  drugI.  Že prva razprava je raz-
krila marsikaj, kar bi morali gospodje takoj vpoštevati, da bi molčali  ter ne vlekli takih | rečij v javnost! Ker pa ne molčijo, dobijo v javnosti pošteno plačilo, kot jim pritiče.'
Podbrdo, 8. 3. 07. - Gosp. župnik Kragelj m* podtika v 10. štev. »Prim. Lista», da sem jaz poslal v »Sočo« dopis, kateri ga je stresel za ušesa. SI. uredništvo »Soče« je že pojasnilo, da nisem dopisa pisal in ne poslal. S tem je stvar za me končana, z gosp. župnikom pa že obračunajo drugi.
Resnemu in pametnemu možu vedno
rad odgovarjam, na neumnosti nikdar! —
Fran K o ko le, nadučitelj.
Iz Rožlnja. — „Pravijo, da niso politično barvani pri nas. Včasih res skoro niso bili, ali sedaj so, seveda po nepotrebi. Odstopili so tisti, ki se zatekajo h »Gorici". — Glede-volitve moramo povedati še to, da ko je videl g. Alojzij, da bi zmagal v prvem razredu, je tekel v Doblar v hišo P. G. in ga tako nadlegoval, da j«, moral pustiti »mulce" in vino pa iti volit. Pri D. je bilo res dosti pijače, pa kako naj se pije, če je prazen želodec I"
Izpred SOdnlJft. — Laški delavec E. Pelli-cioni je lani septembra meseca v pretepu ranil tlos. Čičigoja. Od takrat naprej je bil Pellicioni v zaporu. Sedaj se je vršila proti njemu razprava, pri kateri je bil obsojen na 3 mesece zapora. Izpuščen je bil takoj na svobodo, ker so mu šteli kazen od C. dec. 1906. do 0. marca 1907,
C. kr. poštno In brzojavno ravnateljstvo v Trstu
ima Še vedno le samo nemški pečat, katerega pritiska na slovenska pisma. Tiskovina je slovenska, naznanilo slovensko, pečat pa — nemški. Naj vendar že enkrat uvede tudi c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu slovenske pečate za uradovanje s Slovenci!
Kdo Je tisti župan, ki hoče nemščino kot obli-saten predmet In učitelje za policajev ~ Pišejo
nam: „t'itftli smo, da je pri snovanju siro-tinskega sveta v Gorici neki župan predlagal, naj se uvede nemščina kot obliguteu predmet v ljudske šole ter naj se porabi učitelje za policaje. Ker ime tega župana ni znano, se prosi, da ga kdo udeležnikov imenuje v „Soči".
V BukOVlc! je rodila neka ženska, ki se je vrnila iz Aleksandrije, mrtvo dete. Petnajst dnij je že ležalo pokopano, kar je ukazal ku-rat Hoje v Biljah, ki se preseli te dni v Miren, izkopati truplo ter preložiti drugam. Pravijo, da je bil radoveden, če je fant ali „pupa". To jim je napravil za slovo.
Slrotinskl sveti se imajo osnovati po občinah. V nekaterih drugih deželah že obstoje taki sirotinski sveti; pravijo, da so dobra naprava. Višja deželna sodnija v Trstu jih hoče uvesti v svojem področju. Namen takih svetov je: skrbeti za telesni, duševni in nravni blagor mladoletnih in zanemarjenih otrok. V Komnu, v Ajdovščini in v Gorici so že bila posvetovanja na sodnijah v svrho ustanovitve sirotinskih svetov.
Zelene barve kot seno, Absynt in modro-zelene so posebno priljubljene tudi sive barve in sicer največ in črtaste so za športne in promenadne obleke zelo primerne. (Več sledi).
K temu poročilu pripominjamo, da so naši slovenski trgovci, v katerih izložbah se vidi vedno najnovejše, dobro podučeni o modi in tudi založeni z ednakimi novostmi.
Tatvina v cerkvi v Mlrnu. — v sredo pop. je ukradel nekdo v cerkvi v Mirnu razne zlate predmete pred kipom M. B. Steklo je izrezal. — Predmete so našli, tatu pa še ne. — Posledica podivjanosti, kakoršno zanašajo klerikalci med ljudstvo!
V Izkazu o preplačJHh pri »Akademiji« je imenovan tudi Prinčič J. To je pomota. ptePlaM je 4 K g. Karol Prinčič.
Ne mučite Živali] 1 — Policija v Gorici je kaznovala na 24 ur zapora voznika Andreja P., ker je neusmiljeno pretepal konja, ko nista mogla potegniti hitro težkega voza.
Z lajnama sta hodila dva človeka po Gorici ter prosila miloščine. Prijela ju je policija, in ker nimata dovoljenja za lajno, je bil obsojen jeden na 10 K globe, drugi pa na 24 ur zapora.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner.
Ponočna služba v lekarnah. — v času od
10. do 17. t. m.  bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kttrner.
Opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke A. Bisail ter prosimo, da se lepak v javnih lokalih   razobesi  na kakem vidnem mestu.
Stekel pes se je klatil v gradiščanskem okraju. Ubili so ga v Fari. Več ljudij je poškodoval. Nekaj otrok so poslali radi tega na Dunaj v Pasteurjev zavod. Postreljali so do-sedaj okoli 20 psov, češ, da so prišli v do-tiko 3 steklim.
Redar Humr v Gorici je pripeljal v četrtek popoludne   na   policijo   okoli   40 let starega j Ivana Kušterle iz Trsta, ki je pa pristojen na i Grahovo; po poklicu bi bil mizar. Kušterle je ! namreč izgnan iz Gorice. Na policiji je rekel, da gre domov, da ga ne smejo zapreti, ker ni storil nobenemu  nič hudega, mora pa iti skozi Gorico, če hoče priti domov. Dali so mu svet,   naj  gre   lepo   domov iz Gorice. Ko je odhajal, pa se je hotel vendarle maščevati nad Humarjem ter ga vprašal:  Ali ste vidoh sedaj, koliko  je   ura. Huinar se je čutil žaljenega, in posledica je bila ta, da je moral Kušterle   v   zapor. Kušterle  je   izgnan tudi iz Trsta.
Modno poročilo. — Kakor nam poročajo svetovni časopisi o letošnji pomladanski modi., ima baje tudi znani francoski minister Clemen-ceau odločilno besedo povspešiti šport in luk-surijozno žensko modo. V velikanskem obširnem poročilu navaja,-s čim naj boginja mode nastopi, da reši v tej najkraaneji sezoni to zaželjeno žensko vprašanje »kaj si hočem nabaviti, da bodem interesantna in lepa." Med temi klici navaja barve, katere naj to. zanimivo prašanje rešijo, ne bi bilo treba pregloboko v portmone" poseči.
Barve kot merodajne frčijo v svet vse niance rujavkasto od Champagne ecaille do nSchildplattH. imenovane, vse vrste drap mor-dove do temno-rujavo.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti,
Kmetijski shodi. - V zadnjih 8 tednih so se vršili kmetijski shodi v Solkanu, v Mirnu, v Biljah, na katerih je bilo govora o oksportni zadrugi. — Na kmetijskem shodu pri Sv. Luciji je govoril dr. Franko o namenu kmetijskega društva; drugi govorniki so m pečali s sadjarstvom. Na kmetijskem shodu v Du-tovljah so tožili kmetje, da so se jim pogoz-dili najboljši občinski pašniki.
Ribolov V Kvarnem. — Letos je bil lov na sardele v Kvarnem jako ugoden. Minoli teden so vlovili v eni noči izpod Cerkvenice v hrvatskem Primorju 300 q, v sv. Jakobu 300 q, Y Kraljeviči in v Bakru 200 q, a na dragih krajih tudi v razmerju navedenih številk. Ako se povprečno računa, da pride na 1 kg okroglo 250 sardel, znaša lov 20,000.000 sardel.
Znižanje telefonskih pristojbin za zdravnike. —
Oziram na to, da se vrši na telefonskih postajah zdravnikov tudi precejšnje število pogovorov v interesu javne zdravstvene službe in v izvrševanju zdravniškega poklica v občo korist, odločilo se je c. kr. trgovinsko mi-nisterstvo z odlokom od 16. svečana 1907. št. 5218/P znižati zdravnikom z uporabo § 18. telefonske naredbe od 7. vinotoka 1887. drž. zakonik št. 110 in 24. naredbe od 22. grudna 19u6. drž. zakonik št. . 3 pristojbino za take pogovore na ta način, da se uvrste" postaje zdravnikov s posamno zvezo v tarifni razred D tudi za slučaj, če bi se morale leto po določba druge zgorej omenjenih naredb uvrstiti v tarifni razred C.
Zdravniki plačujejo torej za svoje postaje pristojbine določene za tarifni razred D tudi tedaj, če imajo njihove postaje 2401 do 3000 lastnih klicev in če te postaje niso v prostorih, ki služijo izrecno za stanovanja.
TrjOVCl Z Vinom, likerji in drugimi opojnimi pijačami napravijo letos mednarodni kongres in sicer v Bordeaux, v glavnem mestu francoskega vinarstva.
Poljedelski svet se je zbral na Dunaju dne 25. pr. m., da se posvetuje o važnih vprašanjih kmetijstva, gozdarstva in rudarstva. Poljedelski minister grof Auersperg je v daljšem govoru razvijal program poljedelskega sveta med živahnim odobravanjem navzočih članov. S številkami je dokazoval, da ne manjka v Avstriji klavne živine. Že nekaj tednov pada cena živine, meso pa ni nič ceneje.
Razgled po suetu.
Slovanski ksndldatje za državnozborske volitve v Istri. — Vrši! se je dobro obiskan škod zaupnikov v Pulju, na katerem sta bila proglašena za kandidata: V. Spinčič za V. volilni okraj (Volosko-Cres-Krk-Veliki Lošinj); za VI. voliln okraj (Pazin-Btizet-Labinj-Barban) dr. M. Laginja.
Potem je prišlo v razpravo vprašanje glagolice. Sprejeta je bila resolucija:
> Zaupniki političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, zbrani na sestanku dne 6. t. m. v Puli, smatrajo naredbo od dne 19. decembra 1806. kakor žaljenje hrvatskega naroda in žaljenje njegovih naravnih in verskih pravic, ter opozarjajo v tem smislu kompetentne činitelje na pogubne posledice v vsakem, posebno pa v verskem pogledu, katere posledice bi brez dvoma navstale iz izvedbe rečene naredbe.«
Deputaclja hrvatskega sabora pri cesarju. — Česar je 8. t. m. popoludne v posebni av-dijenci sprejel deputacijo hrvatsko-slavon-škega sabora, ki mu je izročila adreso.
Hrvatski uradni list poroča o avdijenci predsedstva hrvatskega sabora pri cesarju, ki je izročilo adreso sabora. Na nagovor predsednika je cesar odvrnil: Zadovoljstvom vsprejmem adreso sabora mojega ljubljenega kraljestva Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in drago mi je, da se delovanje sabora sedaj normalno razvija. Vendar sem z obžalovanjem zaznal, da je bil okvir delovanja sabora prekoračen s sklepi, ki se tičejo moje vladarske pravice pomiloščenja, potem pa izlasti z brzojavko, ki je bila odposlana v stvari glagolice na dalmatinske škofe. Pričakujem od predsedstva, da bo delovalo na to, da ostane sabor v mejah svojega ustanovnega delovanja. V gotovi nadi, da bo sabor v svojem patriotizmu in zaupnem sporazumu z vlado razvijal plodonosno delovanje, sporočani Vašim mandantom moj prisrčen pozdrav.
PflreŠte-puljsM ŠkGf Rapp je spravil doslej 22 hrvatskih župnij v roke laškim duhovnikom. Glede glagolice je sedaj odločil tako, da izgine popolnoma iz njegove škofije.
V  deželnem zboru solnograškem in predarlskem
so pozvali vlado v obrambo gospodarskih interesov Avstrije ob bližnji uagodbi z Ogrsko. Samomor. — V Trstu se je zagnal z ulice Romagna v ulico Fabio Severo neki 60-letni človek. Obležal je mrtev.
V  Rlgl je umrl neki vojak za sibirsko kugo, katero je dognala bakteriologična preiskava.
V  meraiskem deželnem zboru so razpravljali
o   nujnem  predlogu  soc. demokratov, naj se j spremeni volilni red  za občinske zastope na temelju  splošne, jednake, direktne in   tajne volilne pravice.
Jezuit tat — Pri berolinskem „Flotten-vereinu" je bil za blagajnika neki jezuit, ki je pobral iz blagajne ves denar in druge dragocenosti, potem je pobegnil v Belgijo, kjer se skriva v nekem samostanu
Konec SWta. — Prof. Matteucci v Rimu prorokuje konec sveta in sicer že meseca — marca. Astronom utemeljuje svoje strašno prerokovanje s tem, da naša zemlja trči skupaj z novimi svetovi, Id jih je pred kratkim odkril Marchetti. Pri tej koliziji mora biti končano vsako živo bitje na svetu. V Avstriji pa nimamo časa poslušati prerokovanja o koncu sveta, ker je treba vendar še poprej izvršiti volitve!
V  kaj služIjo Nemčiji Misijonarji. — Nemška vlada zahteva od perzijske vlade za umor nekega misijonarja v provinciji Aserbeičan, 5000 funtov šterlingov in zahteva, da obesijo morilce. Ako Perzija tega ne stori, zasede Nemčija nekaj premogokopov blizu Bagdada. Nemčiji ni za misijonarja prav nič, ampak za denar in korist.
Smrt laškega jMičnega ministra. — 7. t. m so našli laškega justičnega ministra Gallo mrtvega v postelji. Zadela ga je kap.
Ruska duma. — Duma zopet zboruje. Predsedniku dume, Oolovinu, je rekel car, da se nadeja, da se cM-ma resno loti velikanskega zakonodavnega dela, ki jo čaka. Opozicijonalna levica je predložila dumi 34 predlog. Ena izmed teh zahteva odpravo -apanaž velikim knezom, druga pa, da se velikanska carjeva posestva razdele med kmete.
Koliko denarja je propadlo z ladje »Berlin". — Z ladjo »Berlin", ki ae je potopila nedavno med rvožnjo iz Londona, se je potopilo 24 milijonov frankov, od katerih je bilo IS milijonov neke londonske tvrdke, ki je imela tri četrtine tega denarja zavarovanega. — Za rodbine ponesrečenih je nabranih 140.000 K.
Zagoneten atentat. — Pri Parizu v gozdu
St. Cloud so našli dne 5. t. ra. slikarja Codis-a, kateri je prišel z Angleškega, nezavestnega vstreljenega v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, aH noče povedati, kako je prišlo do dogodka, sodi se, da je vmes teroristično maščevanje.
Obsojene uršullnke. — Sodnija v Nantesu je obsodila 27 uršulink na globo, ker se niso hotele pokoriti postavi o kongregacijah. Nekaj tercijalk je prisedilo uršulinkam, ko so zapuščale sodnijo, ovacijo.
Danka nočejo plačati južnofrancoski vinogradniki. Začeli so se upirati v Baixasu, potem po drugih občinah, zlasti v Salesu; pravzaprav ne morejo plačati davka, ker vlada med njimi velika revščina radi nizkih cen vina.
Hal Ha! — Mar imaš trohico pojma, kakšne nedostatke ima postava. In zopet je paragraf: Dva, katera sta storila zločin zako-nolomstva, se ne smeta nikdar poročiti. Tebi se neverjetno zdi, da ni možno računati na vse hibe postave.
Ah, res, grozno je to! — Tako postavo je zamogel le vrag skovati. Saj je sramota za človeštvo.
Potolaži se, draga! — Če bi mi vse take nesrečne slučaje poznali, lasje bi se nam jezili! Ta nesrečni par se je izselil v Ameriko in tam živi mirno in zadovoljno ter o domovini niti slišati noče. Ravno te dni sem prejel pismo, v katerem mi omenjata živahno gibanje za reformacijo zakona. Pa take so postave, prav po srednjeveških nazorih! —
Čas je, da se take reakcijonarne postave ubijejo in postavijo naj se druge modre in pametne, da ne bodo tlačile toliko nesrečnih ljudij — celo življenje!
Volilni boj na Notranjskem bo eden najzanimivejših in najhujših, kar se jih bo na Kranjskem bilo pri letošnjih volitvah. Stali si bosta nasproti dr. Šusteršičeva takozvana ljudska stranka in pa nova, mlada in čila notranjska kmečka stranka. Kdor pozna razmere, ve, daje Notranjska jako zavedna, da si ljudstvo ne da meni nič tebi nič ko-mandirati, ampak da začenja misliti s svojo glavo in delati s svojo voljo. To je gospodom pri dr. šusteršičevi stranki jako neprijetno. Notranjska koraka na čelu osvoboju-joče se ljudske volje na Kranjskem.
0   reformi zakona.
(Konec.)
Kaj pravi naša prosvetljena postava V »Zakon je neločljiv, večno svet. Le s smrtjo se razveže sveta vez." Deklica, o katerej sem ti pripovedoval, je še posebno prizadeta. Kako naj izjavi smrt svojega moža, ko niti imena ne pozna. Torej ona je ostala pri stariših, deviška, čista, nedotaknjena, toda njeno srce?... Minevajo leta, ona živi osamljeno. Približal se se jej je odkritosrčen, pošten mož, hotela bi se poročiti, toda kako?
Neki znanec je prišel na imenitno idejo. Opozoril je stariše: Vaša hčerka je vendar še dekle. Avstrijska zakonska postava je vsekakor strogo Katoliška, de facto nič drugega kot zrcalo cerkvenega prava. Vendar je ta katoliška postava v toliko modra, da razdruži zakone, pri katerih ni prišlo do spolnega občevanja; razdružitev dovoli papež s posebno dispenzo. Zakaj bi se ne doseglo dispenze tudi v drugih slučajih, ko je potreba razvidna ? Toda slavna justica bi se ne ozirala na tako dispenzo iz Rima. Oblast pravi, da se princi-pijelno opira na svojo postavo. Zakon ima ločiti le smrt.
To je nemogoče 1 — Saj je vendar postava papežu na ljubo! —
Seveda, ali st; rilo se je preveč dobrega, ker je postava bolj papeška, nego je papež sam. In kaj so napravili nižji sloji? Prestopili so k protestantizmu!
Kajneda na takej poti nima postava več ugovora.
Da, da, tako bi človek presojal. Vendar temu ni tako. Veroizpovedanje od danes ni merodajno, temveč izpovedanje, vera prejšnih let. Na moment poroke se postava ne ozira. Ali mi imamo vendar prostost vere? Da, to pravi tudi državni temeljni zakon in sicer razločno: „Po prestopu iz veroizpovedi v drugo se izgube pravice prejšne veroizpovedi."
No in tako?
Državni temeljni zakon pa ravno zato ne velja, ker je pameten.
Če si dve postavi ugovarjati, obvelja vedno ona, ki sloni na neugodnejši podlagi. Ljudje niso radi tega prestopali k drugi veroizpovedi, marveč so se nastanili na Ogrskem. Tu sta si pridobila državljansko pravico in končno se — poročila.
No, hvala Bogu, da sta se le srečno združila.
Potrpi, draga, povest še ni pri kraj«. Poročila sta se, imela otroke, pa vrag je zopet igral svojo vlogo.
Nekega dne je dobil mož brfljantno službeno ponudbo v Avstriji. Odločili so S3 zapustiti Ogrsko ter se nastaniti na Dunaju! Ali tam komaj so bili par tednov, ko dobe sod-nijsko pismo. Oblast je vso stvar preiskavala. Sodnija je dolžna iz lastnega nagiba tako postopati, če pride na sled tako groznemu zlo-činstvut Sedanji zakon je ničla, neveljaven in zakonski par si še mora šteti v srečo, če se ga ne obsodi v ječo radi zločina bigamije (mnogoženstva.) Otroci pridejo plakajoč iz šole, češ, da jih imenujejo bastarde. Čuj, kaj se zgodi! Brzojav naznanja, da je prvi mož, oni slepar, umrl. Velikansko veselje! — Vendar, vendar, da j« pretrgan zadržek sreče in miru! — Tako sej9 potem postavi zadostilo, da bo je legitimna poroka izvršila.
Ali ni sedaj nobenega zadržka več?
Jn, La /y.m h/iafo dx>(>it.
Medhftr
izvrsten za pecivo ali zdravilo kg po K 120 izpihani pomladanski    •¦••„„   „ \-^
pitanec za čebele.....„ „. „ i^o
Na debelo v originalnih posodah se cena izdatno zniža.
Z odličnim spoštovanjem se toplo priporom
J. Kopač,
svečar v Goriej.
Postavno zavarovano
|tCH PIENJ
Allein echterBalsam
US tftr Schut2!ii5(|-Apcthik» m
A.Thierry in Pregrada
lHinihl>SCtl-S»ttWhlHHL
Vsako   posnemanje  se  kaznuje!
Cdino pristen je samo
Thierry-jev balzam
/   /<I«>n>   mmn    12 nulil        t jnitili
sprujilii
mmn
sULIm
sttkldULl     S     ,
/ um-,k m\ l\ 5*
Thierry-jevo Centifolijno mazila proti vsem, še tako zasuiel;.,. ranam, vnetjem, itd. 13 i.,uat K 3-60 pošilja le proti ,m,|. plačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi sti najtoji, povsod znani in starodavni.
ila naj .so naslovi:
Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga  skoro   v   vs,;h   lekarnah.   Brošuro  s   ti*.ivmi: originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti
Kdor trpi na boZjasti. krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko   v  priv.   Schwannen • Apoteke,
Frankfurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
Zaščitna znamka: „Stdro"     I [»T
Gapsici conip.r^
domeetek si                  li""i
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano  kot izvrstno bol MaŽnjOČe mazilo in  so dobro uporablja
pri prehlajenjenih; cena 80 vin., k 1*40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDR0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. —¦ RICHTERJEVA LEKARNA k ,. zlatem leva" v Pragi
iibethgasse   štev. 5 Dnorno rnzpoiilfanje.
POTNIKI V AMERIKO
llliLHj Pozor!
Kdor hode dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 6ex HaTre t Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo
; ... '.'.-'    ¦        ............            najstarejšo firmo    .....   .
Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbabnpiati !.
Za dobro in hitro ekspedleljo se garantira.
Največja zaloga slik
o modernih in antiknih okvirjih, — umetniške »rednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike slovečih slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske gravure uelike umetniške vrednosti o okvirjih po želji
slik v ,tRGOD5Kem
odjemnikev.
Razstava DOmil".    -
Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček v Gorici.
6*    I
Božjast
Ako po eeni nakupimo blago, se nam denar prihranil bo!
Zatorej pojdimo vsi v novo trgovino
Anton-a Bohinski
v Gorici, Gorso G. Verdi 35. nasproti hotela »Central",
tam dobimo najnovejše volneno tilago za ženske obleke, zelo močne cefirje in kambrik, najlepši batist in satin v krasnih vzorcih, sukno za moške obleke itd.
Po zares zelo nizkih cenah!          a|
!$»
Šivalni stroji
za usakoršnokoli rabo
SINGER
se vdobe izključno le pri nas;   isti ne služijo samo  v obrtniške  svrhe,   pafi  pa   za  vsako
==========     domače šivanje.     ===========
Pazi naj se, da se
vkupuje le v naših  trgovinah.
Vse naše trgovine je
spoznati po tem-le znamenju.
">" Družba Singer Anonimno društvo šivalnih strojev —
v Gorici na Travniku štev. 5.
db
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
V svoji IckarniSki praksi, ki jo izvršujem žo \vč nego '.'O iet se mi jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za ravt las in proti, njih izpadanju. - SAPILOR StCV. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prabaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imaiii premnogo zahvalni«- in priznalniv;. Stane poštnin* prosto na vsako pusto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom:
= Peter Jurišič, =
lekarnar v Pakraeu štev- 69 v Slavoniji.
POZOR,  GOSPODJE IN  ML/
i ) «<y i-t-imi^ki praksi, ki jo izvršujem že več neg« M let, so mu je posrečilo i VrSlSi«3""" M',,,|st^ *a rast brk, brade in las, proti upadanju brk in las in j^uPUOR st. i. uru.^ruj, iia lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje rft u nako drugo Soino bolezen glave. Narot-i naj si ga vsaka družina. Imam E4'.'~3n^ni': in   zahvalni.-. Stane frank«  na vsako postu 1 lonček 3 K 60 vin.,
r-st
RaroCajte samo pri meni pod naslovom:
PETER JURIŠIČ,
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji-
A. nt BerinilBožid,fLLožič
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga = ==' oijklnega olja
prve vrste
najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno; Kron-96, 112, 1*20, T36, i'44, 160,1"80, 2'~, za luči po 80 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.     --------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja;   po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.   Zaloga -------------------mila in sveč.-------------------
Cene zmerne.
Električna
žepna sv^Hllta.
Najboljši fabrikat
3-delna baterija, 47* volt
K 250,
reMiorjen) K 3*50
proti povzetju,
Heinrich Weiss,
Dunaj XIV.|3. Seclisliauserstr. 5)5.
pek In sladčičar
Sv. Lucij^pb  Soči
Priporoča   različne   fme  likeije/ vino v steklenicah itd. itd.
Pozor!
Pozor!
Ugodna spomladanska prilika!
Kolesa v največji izberi •/. enoletnim jamstvom od K »!»•¦-- naprej. Kolesarske potrebščine; izvrstno z.raene cevi po K 3— Fini plašči od K 5u() naprej. ~~ Aeetilen-svetilko od K 2'GO naprej. — Konusi za „Freilanf" z bremzo od K M-*— naprej. —- Masivno pinnpe jui nogo, iz litega železa, od K l'(»0 naprej, zvonci od 30 vin. naprej. — držaji od iJO v. naprej,
....... strešice proti   blatu iz kovine  ali lesa po Iv 2-10
za garnituro. — .leklena prevrtana platišča po K VH0. • Kmajl-lak po »O vin.. — hupe «1 K 1*70 naprej. Osi. konusi, okovi za osi različne velikosti so vedno v zalogi. —
Vse potrebščine za motorje in avtomobile, popravila, poniklovanje, cniajliranje se v lastni ilelulnici najtočnejše in po nizki ceni izvršuje.
Zahtevajte nas obširni cenik, kateri s6 vsak dan razpošilja.
Bazpošiljalna tvrdka za kolesarsko industrijo: Duraj, I, Stubenrindg 6.
Adolf Fey
urar in optiker
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI l/sprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------- in optičnih predmetov. -------
Za vsako uro se jama 1 leto.
Mlin na vodo,
žaga, ali drugo vodno moč z visokim
slapom  želi  vkupiti proti gotovini ali
s 5% obresti.
Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na:
Ante Pirnat, kancelist,
— TRST —
Veliki Trg. - Hotel Garnl.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*>*>*-     trg Koronj it. 11.      «*«*<*
SVETOVNO  ZNAN
FERNET-RRANCA
BRATOV   BRANCA  V   MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna grenČiCO sveta I
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni.
5 d°*>iva v vseh lekarnah.
Nsjjboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
REVMATIZMU in PROTINU
IP   iilfDP   CmUim   izdeliui v Trsta v lekarnah Rofool Godlno, lokom« „JMI« Nadonno doti« SaSuto" pri Sv, Jakobu; Josip Godili«, je   HIBI    HUMIH   ukoraa „AII< Igo«", VI« dol F«r««Lo 4.
»•ni iltkltMlM t M«. !¦ TrtU •• ii riiflolllla minf nego 4 itokltnlet proti povittfi tli napMj poiltnta inukom I 7- proito pcfttnlna.      .-   -,".
Najcenejša trgovina! \
Zdaj pa vem!
Reklamne cene brez konkurence!
opozarjava na dopis
..Modno poročilo"
U tet flai z* tje se donijo
NOVOSTI
Poseli priporoma velo zalogo nHmor
nouega francoskega kroja,
s katerim se doseže s=g
i««- najelegantfiejši život.
^elil^a izbiro
najnovejših nakitov za
obleke.
imate,
limttjmi,
ovratiffi, tte, sffiarije M
vedno na novo.
iejte si najine moderno urejene izložbe
Pregrad & Černetič
»Trgovski dom" - Gorica. I     Cene so razvidne.     J
Ki
i
m
i
Naznanilo.
i
Podpisani nljudno naznanja gg. odjemalcem ledu in si. občinstvu, da je oddal zalogo za prodajo kristalnega leda za Gorico in okolico gosp. Josipu Rovan t Gorici, Stolni trg št. 9., kjer se oddaja led celo leto t poljubnih množinah in po zmernih cenah.
Cenjene gg. Odjemalce in si. občinstvo nljudno prosim, da se vsa naročila, kop ne izvršujem direktno iz svoje tovarne, blagovoli poveriti gori navedeni zalogi.
Z odličnim spoštovanjem
AvpstTamier - Gorica
»Prva gorMa tvornica kristalnega ledu".
Podpisani nljudno naznanjam gg. odjemalcem ledu in slav. občinstvu, da mi je poveril gospod Avgust Tanner, lastnik „Prve goriške tvornice kristalnega ledu" prodajo in zalogo istega za Gorico in okolico.
L*d se oddaja iz moje ledenice v Gorici na Stolnem trgT • !i v »!'«hiih množinah in zmernih cenah. Redna imV5.':: i;..-;/'^ se prosto na dom gg. odjemalcev.
,: mesarjem, kavarnarjem, gostilničarjem in ko.            .a ledu sploh, se za cenj. naročila priporočam s
zatrdilom najtočneje in skrbne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
3os.Rouan      |
Agencijsko & komisijsko podjetje 1 Gorica, Stolni trg. št. 9.       I
Otvoritev nove Hoitae,
V ulici za vojašnico (nasproti pokritega trga) se je otvorila nova prodajalniea klobukov.
Cene zmerne.
Blago prve vrste.
z bivališčem v Gorici sprejme se vešč in spreten trgovski sotrudnik.
Zahteva se znanja slovenske in nemške korespondence, primernega znanja knjigovodstva in splošne trgovske izobrazbe.
Prosilci zmožni laščine in z veseljem do potovanja ter primerno varščino imajo prednost. Nastop lahko takoj.
Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja, prepisi spričeval in navedbo referenc nasloviti je do 15. marca t. 1. na upravništvo „Soce" pod geslom »Trgovski sotrudnik".
o*" Mizarska zadruga *¦«•
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
1                   ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. —:i_;—'...:............
Podružnica v Trstu Via di Plasza vacrala 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orlfantu.
Cene zmerne, delo lieno in solidno.
Svoji k svojim
Narodna tvrtka
Primožič,
optik =¦—
p-fporoča svojo delavnico
Gorica - ulica Vetlnrini St. 3.
. Na prodaj ima: očala, zlata in ni klasu
i vse.   številke,    barometre,    toplomere,
zdravniške toplomere, kukala, vugo «>
i vina in Spirite, različne mikroskope ter
j druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja isti
na željo domov ter je sploh občinah
na razpolago z najboljšim blagom.
TrgoVjko-obrtna zadruga V Gorici
registrovana zadrug-a z neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Dola za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojrvalee plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil. naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
V kuhinji  in  hiši  se vse, kar se sploh   čisti z milom,  čisti izrecno
g^iie s „Schichtovim milom". To milo *Mje najboljše, posledica večletnega vestnega preiskavanja; ima posebno, izvanredno čistilno nioč, je jamčeno Čisto in popolnoma prosto škodljivih primesi. Brez skrbi se torej rabi za vse čistilne namene ter se rabi tudi, če je navadno milo prepovedano, kakor tudi, če je treba pri rabi pozornosti.
Prauo  le z imenom „Sclifdif\
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
priporoča svoje
izborno pivo v sodcili in v steklenicah
Zaloga u Gorici na Kornu štev. 13.
9
V tlobro trajno slnzuo
za pomladsko sezijc