><>*«*»♦- ^ Xv/| G»^vCG*<*
**BU 0FHftjb«rfc^
a^» SELJAK
V>V_{mlACH)!
^	/(KiA>W»fC
saisr*-*^ ^0Ol"Iv|j4	/ 0«l«)l»
P-adtjubrt.j • *.: i	J *aus
*. fr A- tl	*	^—~
Brftk*
Kianjok*-G©m
v C Mojstranii u<j
•8^vn*c«
»# mtc
Kokm
iNnfclo
C*ffcno
MedvfnJe'
Kojoico*
oub*"*'
Trnovo
WNM4
******
»rovnica
Dornberj
Koman
1020»
0Pomj*n/ \
*>/* 41*	'
10« Vodko
ri2m«4*0
Vr*nj*
Novi Qr*d
J 1UCa /•°¥t*°	V?:
Hinpnle*j nmfKJ Z Ali v /
i r i'*»-ui«*, r-v;
e»d*rn»
W4*n
ČU*.V*0*t
j’ * 8«W».
Pet dni je trajala šemtjernejska noč za Slovence in antifašistične Italijane v Gorici. Pogrom se je končal ne zato, ker bi nastopile Odgovorne italijanske oblasti, ampak zato, ker so tolpe dovršile tajni načrt in v glavnem opustošile in razdejale premoženje Slovencev.
Domači in tuji fašisti sedaj preštevajo naropani denar, pregledujejo v slovenskih trgovinah nakradeno blago jn pijejo naprej steklenice likerja in vina, ki so ga odnesli jz gostiln in kavarn v ul. Duca d’Aosta, na Kornu in drugod. Esuli po s« smejejo zadnji naredbi stanovanjskega urada, da bo treba izprazniti že zasedena stanovanja pregnanih Slovencev, ker vedo, da je to samo hinavska krinka, saj ima tudi stanovanjski urad maslo na glavi.
Dne 15. sept. je De Gasperi po radiu dejal esulom «Ne bom vas zapustil*. In Slovenci smo takoj občutili strašni pomen tega De Ga-sperijevega zagotovila. Esuli So se piod vodstvom goriških fašistov »tipa Gigliottl* čutili bolj korajžni kot kdaj koli, saj so vedeli, da Slovencev ne bo n.hče ščitil. Za filofaši-stične časopise «Messaggero Vene-tO» in hinavski «G'ornale di Trie-ste* pa je v mestu vladal najboljši red in mir, le «kak incident zaradi navzočnosti titinov in komisarjev Ozne* je po njihovem pisanju od časa od časa motil prekipevajoče navdušenje ob prihodu Italije- In tako so do zadnjega dajali s svojimi lažmi potuho fašistom.
Da so imele v Gorici neomejeno oblast fašistične skvadre in da so bila storjena nad slovenskim življem nepozabna grozodejstva, nam dokazujejo tud; proglasi raznih strank, kot akcijske stranke, ki so prisiljene pod težo dokazov javno priznati veliko sramoto. Tudi oni priznavajo oživitev fašizma, ki je napravil svoje, ter zahtevajo kaznovanje zločincev, o katerih zdaj govore, da jih je lahko ugotoviti in prijet!.
Kvestura se je šele sedaj zbudila po vsem tem, ko je zvedela, kak odmev so imeli v svetu protislovenski izpadi fašističnih tolp v Gorici. V dneh, ko je pa bila sama priča in ji je bila dolžnost poseči vmes, se ni zganila. Neka Goričan-ka je šla n. pr. prosit na kvesturo dovoljenje, da bi smela preko meje v Jugoslavijo, ker ne more prenašati nasilja in groženj fašistov in je noče nihče zaščititi. To je bilo takrat, ko so italijanske oblasti v Gorici že prevzele vso upravo. Službujoč; uradnik na kvesturi ji je pa dejal: aPustili smo dan dva, da si dajo duš/ca. Sedaj ste lahko mirni, ne bo se vam dogodilo ničesarv.
Prepričanj smo tudi mi, da kvesturi ne bi bilo težko poloviti fašistično sodrgo in njihove kolovodje, saj so ji prav gotovo znana imena. Pomagalo ji bo pri tem prav gotovo slovensko ljudstvo, ki je bilo napadeno, in neštcjfcj drugi goriški meščan) italijanske, narodnosti, ki se zgražajo nad preteklimi dogodki in jih je sram, da se je kaj takega pripetilo v njihovem mestu.
■Izkazal se je celo sin glavnega urednika šovističnega gabezdala «11 Lunedl* in sotrudnik monarhofa-š'.st!čnega dnevnika «11 Messaggero Veneto* Emiliano Bon, ki je sodeloval pri ropanju m razb janju stanovanja trgovca z vinom Ivana Brica na korzu Roosevelt. Ta se je dogodilo v torek okrog poldne- Malopridnež Bon je vzel Bricu tudi suknjič z vsem; partizanskimi odlikovanji, ga oblekel m ga nosil po mestu ter rjovel: «Evo, to je uniforma kapitana banditov, infoiba-torja Brica*. Istega dne popoldne, ko je šel Bric pogledat razdejano stanovanje, se mu je približal Val-lig Giovanni, uslužbenec pri veletrgovcu Orzanu, in mu žugal: «Pojdi takoj proč, ker drugače ubijem tebe in ženo*.
Nadškof MtrgOtti še vedno trdovratno molči o krvavih zločinskih dogodkih prejšnjih dni, pač pa je zelo marljiv v pripravljanju cerimo-nij, sprejemoy in blagoslovov. V
soboto 20. t. m. je imel svečane mašo in Te Deum, ker se je Gorica zopet priključila Italiji.
Na predlog notranjega ministra Scelbe pa je italijanska vlada imenovala za prefekta v Gorici dr. Marija Micali-ja, ki je bil do sedaj predsednik urada julijskih beguncev. Upamo.
Goriško ljudstvo se nikakor ne more priučiti noyi krivični meji. ki reže celo hiše, dvorišča, vrtove. Zato ljudje stalno hodijo na mejo, jo ogledujejo in se ne morejo načudita, kako so moglj v Parizu skovati nekaj tako neprlrddnega, Vsak Goričan pravi, da bi znal pravičneje in
bolje razmejiti. Zlasti se ne morejo temu privaditi prebivalci Standre-ža, Sovodenj in Rupe, ki imajo polja, vinograde in gozdove skupaj s prebivalci bližnje Vrtojbe, Šempetra in Mirna. Zaskrbljeni so, kaj bo z njihovim imetjem, ki ga dele državne meje in jim že sedaj obmejne straže delajo sitnosti.
* 1 12»
£	£«ba?6«aPo<
r Vttk	n
T
1442	<0
o 0L»v*lrRgA''
\o uuv*drafli
‘ Of ■ * e Cmila L.fei.H«*'* 0 M<?J«Vodiea*
tu««
d
Met*««,
SHAL«
30 *o so 60 n	*
OB DANAŠNJEM FESTIVALU PRIKLJUČITVE:
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime cLjudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Prlmorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
Poštnina plačana y gotovim	č,	7	fin
^|pecUrion<^_li^bbo^^J>Mtale^____^ ^ J)tev. / VU
Le vkup, le vkup kamnarji zdaj,
na delo vsi zidarji zdaj!
PRIMORSKI DNEVNIK
 ______C	L	A S I L O OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
jffolll ' Cepa 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din_   TRST	nedelja,	21. septembra 1947_
^slovanske zastave so za j j, J10 zaplapolale na pragu ‘O in Gorice. Slovensko Pri-jf,J'le in hrvatska Istra sta f./Mo združena s svojo matico hner?^v.no ljudsko republiko j°' v nedeljivo celoto ganskih narodov. Kri-, ® bleje, ki jih nikdar nismo eh priznati, so za vedno fA e- Važna in velika zmaga iklfvh k kletnemu, cilju naj-k LV. slovenskih sinov, na poti ho teni Sloveniji je dose-
pin danes, ko slovenski narod ruj Znuie to veliko zmago sko-, istem mestu, kjer so se i ‘ prvi slavni slovenski ta-Pf’ na katerih je bil prav za Itj ; Prvit postavljen isti cilj, Ulite !emelina točka Osvobo-k r nte slovenskega naro-Mod zma9a je v prvi vrsti vfn(.na^e lastne borbe. Mi Slo-Predvsem pa Primorci, rM: Hami vsi jugoslovanski na-s* nismo
tikri 'lKsmo zn se ne
bomo s krivičnimi
mi.
trir^0. za ta cilj smo začeli %i°/ci Pred devet in di'ajse-hi Jn vsi poizkusi, da bi m»nm, so rodili samo če Bj(i °dpor. Vladimir Gortan, le^ec- Marušič, Miloš, Valil % Tomažič, Vadnal, Ivan-Irin .*» Bobek in brezštevilni ^r\borbe so nam bili svetli tQi ’ ki so nas v času velike <°rj„e Proti fašističnim okupa-dvignili k oboroženemu hri genialnim vodstvom
Tita.
1^ 0 le naša zmaga hkrati % j, modre politike tova-^eta» 'n vztrajnega priza-\Ja . tovariša Kardelja. In odio-0 je ta naša zmaga plod ne9a nastopa Sovjetske
zveze, naše najiskrenejše, najzanesljivejše in najnesebič-nejše zaveznice, zaščitnice vseh narodov, ki se borijo za svojo svobodo.
Silne in ogromne so bile žrtve, ki smo jih dali v tej borbi
za našo osvoboditev. Našim dva in štirideset tisočem mrtvih se je pridružilo 1,700.000 žrtev vseh jugoslovanskih narodov. Primorska ima danes 7 tisoč invalidov, 100 tisoč Primorcev je bilo preganjanih, aretiranih,
Sesedanje glavne skupščine združenih narodov
Veto - temeljni kamen ozn
obrambo malih držav in sredstvo ^ enotnost med velikimi državami
Meadows, 20 — Na vče-2	, ^Po-dansk; seji skupščine
"fčlje sBov°rili delegati Brazilije,
,Vf,ji'skc in Južne Afrike.
blišče u*ne Afrike je zastopal
Rin*Svod(kie veta*. Med tem je
{•tftu vtle skupščine odobril z de-
i Vief-sk prot* dvema, in sicer
Jf&ntin zveze ‘n PolJske predlog
JL na, e’ kl Je predlagala skupšči-
JJbovjjg priPoroča reviz jo člena
t ^ranon ^lede vprašanja ve-
V^rž 'J®. Kitajska in Indija so
Gt lega glasovanja.
kaliti i Je Poudaril, da Je veto ...
v drž men OZN, obramba av jn sredstvo za enotnost j*cbijje joihiko je še ugotovil, da dye , rba proti vetu. ki traja Kneški j ’ Protisovjetski značaj, poti a ' ^rlegat l( i„ »rgenti;
iK^J^Vil ,1	Plc^lVgU, UUdrt
^Pie-mk ^ Anglija proti vsaki osnovne listine glede veta.
nI5ZV’^ mo, vodijo nekatere obrali t„ v°dstvom Argentine in tT*- Doi	J za reviz jo Statuta
,'^nost,	'o glede potrebne so-
h^bego Ve^šii pr; odločitvah Var-,.eb te?uVeta Je torcJ postavljeno - - Irajo 2 Pre:vkušnjo- Velesile oa šq ni prišel trenutek osnovne listine. Zlasti
j, tevi-T šq ni prišel trenutek * cijaJ<V5sncvne dstine. Zlasti ^9b]{I^itaJska 'n žnd'ja so z
k^ 5tl.
od glasovanja hotele
za t0- cia ^ R-Ov-
Zt-bhca m'na OZN ali posebna kon-«!*
m°raie razpravljati o revi-^bo"'i,^”v^tska zve*a Jo sc je
lin i —	j»■ o*- jv
«tv?riški	takšnemu po:zkusu
Tk *c’Jo	'romentira sovjetsko
S eilr* D	stali«u ZDA. «Frnnc
*6	*’	rJk bo ves svet trpel,
ilh .■	sz ne bodo sporazu-
vlart lev hlaM't<')) ugotavlja, da VI-ve S?, ‘■'udarec ni dejanje
Francija je vseno pripravljena razpravljat; o tem vprašanju.
Nato Je Bidault govoril o gršken in palestinskem vprašanju in izjavil, da ne sme biti Nemčija nikoli več sposobna ogrožati svetovni mir. Zato je treba podaljšat; njeno zasedbo, izvesti razorožitev in vpeljati nadzorstvo v Porurju. Nemčija mora biti notranje tako urejena, da ne 1)0 mogla vzpostaviti militaristične in imperialistične centralizirane države.
Skupščina OZN je počastila spomin Florello La Guardie z enominutnim molkom. Delegati Jugoslavije, Bele Rusije in Poljske so se posebno poklonili spominu pokojniki, k: Je kot ravnatelj Unre olajšal toliko gorja in ki je bil vselej branilec demokracije in mirnega sodelovanja med narodi.
Tekom popoldneva je govoril češkoslovaški zunanji minister Ma-saryk. Tudi on se je spominjal La Guardie, v ostalem pa kritiziral ameriško politiko v Grčiji in Nemčiji. Nato so podali izjave še zastopniki Egipta, Libanona, Holandsite 'n Nove Zelandije, nakar Je bila skupščina preložena na ponedeljek.
Za imenovanje guvernerja STO-ja
Flushing MCadovvs, 20. — Avstralska delegacija je danes zahtevala, naj se takoj skliče seja Varnostnega sveta za preučitev vprašanja imenovanja tržaškega guvernerja.
po ječah in taboriščih. Jugoslovanska armada je osvobodila vso Primorsko s Trstom in Gorico ter Koroško z Beljakom.
• Zato je končna priključitev Slovenskega Primorja in Istre naša sveta pravica, izvojevana z lastno borbo in z lastnimi težkimi žrtvami. Zato danes proslavljamo našo svobodo v znamenju te in edino te pravice, ki jo bomo branili kljub vsem zaključkom za zelenimi mizami, kajti, kakor je dejal tov. Kardelj: «Nič ne more biti trajnega in trdnega v svetu, kar nasprotuje volji in pravici ljudstva!» .
Toda danes gredo naše misli v prvi vrsti tistim Slovencem, ki so ostali izven meja Jugoslavije. Predstavniki goriških, beneških in kanalskih Slovencev protestirajo pred črno De Gasperi jevo vlado zaradi pogromov, izvršenih pred nekaj dnevi nad goričkimi Slovenci. Toda oni ne moledujejo in ne prosijo za svoje pravice. Oni zahtevajo spoštovanje svojih pravic, ki so jim zajamčene po mirovni pogodbi, kot pripadniki zmagovitega naroda od vlade premagane države, ki je mirovno pogodbo podpisala in jo prekršila, še preden se je črnilo podpisa na njej posušilo. Zavedajo se, da stoji za njimi nova, močna, Titova Jugoslavija, ves slovanski svet, vse resnično demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu. Zato ne prosijo, ampak odločno zahtevajo.
Proslava priključitve je največji praznik v zgodovini Primorske in na ta praznik naj bo naš prvi in glavni sklep graditev in krepitev naše skupne svobodne domovine prav zato, da bo naša domovina močna in srečna. Kajti le v močni Jugoslaviji bodo naši neosvobojeni bratje imeli jamstvo in zaščito, da se bodo vse mednarodne obveze točno izpolnjevale in da bodo tudi oni nekoč združeni z nami.
Zato bomo Primorci predvsem čuvali svojo enotnost in utrjevali bratstvo, zato bomo budni čuvarji in branitelji naših meja, meja našega skupnega doma.
Graditi in krepiti svojo svobodno domovino pa pomeni vključiti se z vso borbenostjo,
2 milijardi dinarjev za obnovo Titovgrada
Cetinje, 20. — V Titovgradu, ki se Je prej imenoval Podgorica, je bilo med vojno porušenih 90% hiš. Petletni načrt določa 2 milijardi dinarjev za obnovo mesta.
Maršal Tito sprejel italijanskega poslanika
Beograd, 20. — Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je danes sprejel italijanskega poslanika v Beogradu Enrica Martina.
[noten nastop iielaicev
v Miljah
DELAVSKI ZBORNICI in ENOTNIM SINDIKATOM v TRSTU
Zaradi položaja, ki je nastal v ladjedelnicah po zadnjih dogodkih v ladjedelnici Sv. Roka in zaskrbljeni nad tem položajem, ki povzroča samo moralno in materialno škodo delavstvu, so predstavniki Delavske zbornice in Enotnih sindikatov v Miljah mnenja, da se resolucija, ki jo je predlagal Bazzaro in katero je izglasoval glavni svet
Vn*Sa marv°č izraz volje sv e- sindikatov, in predlogi Enotnih {^^"•bokratičnfga mnenja, | sindikatov za rešitev spora v ,% DV '-turiških množic, ki so ladjedelnici Sv. Marka lahko
■'rt
drugega, kakor načrt . finančno - » je
Prepričale, da Trumanov
3t, ko V« triči
nadvlado
v*llu' 2a"~JfOVor ' za Francijo B;-2ajvVu^ov Kovor Je vladalo
* hkl. ,	bn>	..»I	JrtlA
ako	ker so vSi dole’
•d. sta;;;,	*'- da bo posredoval
M J*	, sz ‘n ZDA. Uvodo-
''a ^toi L dejai, da je na teht-
V>t,	°ZN,	oz.	vsaj	nje-
v oj. a in učinkovitost. Zato V' JW ak0 hoče preživeti to
"jo*, ‘utnjiivanja- *0 ‘ti i '»hit,,	°	nepopoln	kom-
iSlL^hov	za	dosego	traj-
Nh°v*h °k Prftvlca vrta, po Bi-S>0v Jr;srdah, ni iznajdba
Ntnje’ tvoj. J-- -nl »‘P.Pa»fnal
spremembi načina -o vVcta' ker hi zahtevala , VSf,Sa mehanizma OZN, zsenkrat neizvršijivo.
vskladita v interesu enotnosti delavstva in mestnega življenja. Poleg tega obsojajo brezbrižnost. ZVU za nujne probleme dela.
Zato predlagajo sklicanje sestanka zastopnikov Delavske zbornice in Enotnih sindikatov v Miljah do nedelje 21. t. m. v prostorih in ob uri, ki jih bomo pozueje določili.
V Miljah 20. septembra 19^7.
Maršal Tito sprejel turškega poslanika
Beograd, 20. — Maršal Tito je včeraj sprejel turškfga poslanika v Beogradu v prisotnosti namestnika zunanjega ministra Velebita.
Slovenci pod Italijo
zahtevajo enakopravnost
Izjave predsednika demokratične fronte Slovencev pod Italijo na tiskovni konferenci v Rimu
Rim, 20. — Italijanska agencija «Anoa» poroča, da je imel predsednik demokratične fronte Slovencev pod Italijo v Rimu tiskovno konferenco, na kater; je govoril o položaju Slovencev, ki so ostali pod I-talijo, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba.
Predsednik je omenil napade na Slovence, k; so se dogodili na ozemlju, ki ga je ZVU prepustila italijanski upravi, in izjavil, da želi slovenska manjšina živeti v dobrih odnosih z italijanskim ljudstvom, zahteva pa, da se ji prizna pravica do uporabe slovenskega jezika, do časopisov, šol, kulturnih ustanov in /a to potrebnih prostorov. Slovenska manjšina zahteva tudi odškodnino za škodo, ki jo je utrpela pod fašizmom. Te zahteve so bile včeraj Izročene ministrskemu predsedniku De Gasperiju-
Razdejanje prostorov
podružnice "Primorskega dnevn'ka“
Kot smo že javili, je fašistična tolpa že v noči od 12. na 13. septembra prvič vdrla v prostore slovenskega tednika «Soče» in goriške podružnice «Pr.morskrga dnevnika* na korzu Roosevelt št. 33 ter jih dfloma opustošila.
V dneh 15. in 16. septembra pa so
fašisti ponovno vdrli v omenjene
prostore, izropali mnogo opreme in vse arhive, precej imovine poškodovali in uničili ter pustili prostore v obupnem stanju.
Po dosedanjih ugotovitvah so fašistični roparji odnesli rad:o-apa-rat, dva pisalna stroja, vso drugo pisarniško opremo, dva fotelja, dve mizi, omaro, ves arhiv, kar je bilo vseh last uredništev.
Na vrata je nato goriška kvestura nalepčla listek z nap'som: «Ti prostor, so na razpolago kvesture*.
La Guardia umrl
New York, 20. — Bivšt riewyor šk. župan in bivši predsednik Unre Fiorello La Guardia je danes zjutraj umrl.
La Guardia se je rodil v New Yorku leta 1882. Oče mu ja til Italijan, mati pa Madžarka. Po poklicu je bil advokat in je stopil v konzularno službo. Kot tak Je služil 6 let na Reki. Leta 1916 je bil izvojjen za poslanca v kongre-su. V prvi svetovni vojni je dosegel čin majorja. L;ta 1933 je bil prvikrat izvoljčn za newyorškega župana in je na tem mestu ostal 12 'tet. Od marca do decembra 1946 je bil ravnatelj Unre. Bil je član rtpublikanske stranke in v tej stranki pristaš naprednega krila.
Pustili smo, da si dajo duška"
je dejal policijski uradnik preganjani goriški ženi
EDVARD KARDELJ
z vsem svojim delovnim elanom v delo za ostvaritev petletnega plana. V tej petletki morajo končno zopet zrasti naše po fašističnih razbojnikih požgane vasi in mesta. Zbrisali bomo za vedno vse sledove petindvajsetletnega fašističnega divjanja na gospodarskem in prosvetnem polju. Gradili bomo nove ceste in železnice, nove elektrarne, novo industrijo, naše kmetijstvo bomo postavili na nove temelje, pogozdili bomo naše opustošene kraške goličave in končno si bomo zgradili v tej petletki novo Gorico, kakor je dejal tovariš France Bevk, a stari se ne bomo nikoli odrekli.
Pred letom in pol je zapisal naš veliki pesnik Oton Zupančič:
FRANCE BEVK
r S poznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv pogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se narod moj, stoj za svojo pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja pot h.
Primorci hočemo biti vredni besed velikega pesnika. Zato bomo z obema 'rokama čvrsto in odločno zgrabili za delo za zgraditev močne, silne in srečne, nove Titove Jugoslavije!
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
9t. septembra 1947-
Tržaški tekmeci na delu
aNačrt, po katerem naj ne vde-remo v vplivni pas Trsta, je sicer vsega priznanja vreden, toda izpopolnitev železniških zvez med Benetkami, Vidmom in Trbižem, bi pomenila izpopolnitev prometnih zvez z Jadranom, in bi med drugimi vprašanji rešila tudi turistično vprašanje v Benetkah.*
To je realizem beneških trgovcev, kakor ga prostodušno popisujejo komentatorji beneškega «pristaniškega sestanka» (zli Commer cio - m ore», is. sept.). Benečani hočejo ohraniti odločujoč vpliv na pontebsko progo, ki naj bi po načrtih tržaških šovinistov in njihovih anglo-ameriških podpihovalcev postala v istem času glavna prometna žila med Trstom in Srednjo Evropo; južno železnico in bohinjsko progo bi bilo treba sploh umrt-vičiti, ker vodita v Trst čez mgo-slovansko ozemlje. — To bi pomenilo izročiti kontrolo nad tržaškim prometom Benečanom.
Dobro so Tržačanom še v spominu jadikovanja tržaškega ePiccola* in tudi interpelacije tržaških poslancev in senatorjev v rimskem parlamentu prav zaradi sistematičnega zapostavljanja tržaških koristi na pontebski progi za časa 25-letne italijanske zasedbe. Benetke so na primer imele direktne brze zveze s Srednjo Evropo čez Trbiž, medtem ko so tržaški voz v Vidmu priključevali potniškemu vlaku-Sploh ves promet je bil na pontebski progi organiziran na škodo Trsta in korist Benetk.
Isti komentator postavlja še drug predlog, ki v živo zadeva v tržaške koristi Kakor se Gcnovežani trudijo, da bi čez Genovo čimbolj razvili turistični promet med Levart-tom in zapadno Evropo, tako vaj bi Benetke postale oporna točka turističnega prometa med Leian-tom in Srednjo Evropo. V ta namen naj bi modernizirali beneške hotele. — Mar ni prav Trst po svoji legi in svojih tradicijah poklican, da postane jadransko oporišče turizma med Srednjo Evropo in Levantom? Toda Trst je danes praktično brez hotelov, saj so jih zasedle zavezniške čete.
Tudi Bari spet poudarja z sRaz-stavo Levanta» svojo voljo, da bi kot jadranska luka obnovil in okrepil svoje fgovinske zveze z Bližnjim vzhodom. Razstavo je obiskal tudi ameriški poslanik Dunn, ki je poudaril, da so ZDA podelile Daliji že 1,340 milijonov dolarjev (115 milijard lir) denarne pomoči, to je več kakor znaša ves denarni obtok v Ital ji; v kratkem bo po napovedi poslanika podpisana ameriško-italijanska pogodba o prijateljstvu, trgovini in brodarstvu. — Obisk ameriškega poslanika ima določen političen pomen: pri ekspanziji v Levant bo Bari in z njim Italija lahko računal na pomoč ZDA. Tr-žačartom je tudi v spominu, da je prodiranje Barija v Levant podpirala predvsem fašistična vlada, za časa katere je bila dana tudi pobuda za vpeljavo sRazstav Levanta*.
Našteli smo samo nekaj najnovejših primerov, ki dovolj prepričevalno govorijo o težnji italijansk h luk, da utrdijo svoje položaie prav na področjih, kjer se je nekdaj uspešno uveljavljal Trst, in to vrav v času, ko skuša neofašizetm izpre-meniti Trst v pravo «razbotniško luko*, kakršne ima v evidenci *Lloyd’s Register*! Mar ni prav v interesu italijanskih luk, da postane Trst arena za fašistično-usedlino?
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tržaško delavstvo
ne bo popustilo pred nas‘ljem Cosulicha
Očitna je bila igra g. Cosulicha in njegovih pomagačev, ki so hoteli omajati Enotne sindikate.. Ce bi se res v ladjedelnicah dogodile razne nasilnosti, kakor to trdi g. Casul'ch in njegov zvesti oproda Delavska zbornica, bi morali v tem primeru preiskati zadevo in kaznovat; samo krivce, ne pa celotni tovarniških odbor, kakor je to skušalo doseči ravnateljstvo CRDE. Teda želja teh gospodov Je bila ta, da bi odstranili predstavnike delavstva z ladjedelnic. In prav zaradi tega se delavci zavedajo, da s svojo stavko branijo le svoje pravice in pravice sindikata.
Zaradi tega so se včeraj zjutraj pridružili stavki delavcem ladjedelnic Sv. Marka tudi oni iz Tovarne strojev Sv. Andreja in iz ladjedelnic Sv. Reka. Stev'lo stavkokazov je bilo včeraj še manjše kot prejšnji dan. V Tovarn; strojev Sv. Andreja so se stavkajoči pridružili tudi nekateri uradniki, člani Delavske zbornice. Najodločnejši pa so delavci ladjedelnice Sv. Roka, kjer ni prišel na delo niti en delavec n; tl en uradnik. Ob 7.30 zjutraj je skupina 20 delavcev, članov Delavske zbornice, sestavila delegacijo, kj je šla na sedea Delavske zbornice in izrazila željo delavcev, naj bi se začela preiskava le proti morebitnim nasilnežem.
Ta stavka pa ni samo borba delavcev Sv. Marka in CRDE. temveč vseh pošte<n!h, zavednih delavcev, ki odločno obsojajo postopanje nekaterih gospodov, ki se izdajajo za sindikaliste, v resnici j?a so navadni sodelavci delodajalcev. Prav zaradi tega pošiljajo delavci podjetja SALDA protestna pisma na delovni urad pri ZVU, v katerih obsojajo postopanje g. Cosulicha, k; tu v Trstu tako odločno postopa preti predstavnikom delavstva, medtem ko pa dovoli, da v Tržiču izvajajo fašistični zločinci teror nad poštenim; demokratičnimi delavci.
Glavni odbor sind'kata kovinarjev je pozval delavstvo CRDA-e naj odločno vztraja v sveji trdi borbi. V svojem pozivu pravi:
Zopet so hoteli nerazsodni izzi-vači odstraniti delavske predstavnike, ki so se do sedaj s požrtvovalnostjo borili za kovinarje in za ves delavski razred naše pokrajine. Ce uživajo delavci dares pogodbo, s katero imajo zagotovljene svoje pravice, se morajo zahvaliti zato le enotnosti industrijskega delavstva in pa borbenosti tovarniške-
O objemu dveh mater
V našem uredništvu se je zglasila Marija Vrabec - Passerini, mati -pokojne M ike Vrabčeve in has je naprosila, naj objavimo v našem časopisu, da ne odgovarja resnici, kar pišejo nekateri tržaški listi, da se je objemala na grobu pokojnega Albina Conestaba z njegovo materjo, marveč da je bila na dan pogreba kot ostale dni na pokopališču, ker je šla obiskat grob svoje hčerke Ob tej priliki je rekla njegovi materi, naj ne joče in naj Boga zahvali, ker so njenega mrtvega sina položili v začasen grob, od koder ga bo lahko prekopala v primeren kraj. Ona pa ne bo mogla nikdar več videti svoje Milke. Svojo izjavo je Marija Vrabec potrd la s podpisom.
ga odbora. Prav danes smo priča sodelovanju predstavnikov neke delavske organizacije in sovražnika tržaškega delavstva. (Dobro vemo, kdo je v letu 1921. dajal svoje tovorne avtomobile in bencin fašističnim tolpam Giunte, ki so zažigale naše Delavske zbornice, delavske ustanove in danes daje iste kamione in bencin za zažiganje u-stanov in stanovanj demokratov v Tržiču.)
Delavstvo CRDA-e, ki ne glede na politično prepričanje in narodnost, brani tovariše tovarniškega odbora, brani tudi sindikalne predstavnike vseh tovarn. Uradniki, delavci, kovinarji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice CRDA-e, s tem da branite tovarniški odbor Sv. Marka pred napadom prvega reakcionarja STO-ja, branite tudi kruh vaših družin in vaših ustanov.
Živela stavka kovinarjev CRDA-e!
Živela enotnost delavcev!
Dvojezičnost v Nabrežini
Na železniški postaj: Bivio-Nabre-žina so postavili pred kratkim tablico s sledečim napisom:
Territorio llbero di Trieste Polizia Ferroviaria Kakor da v Nabrežini in okolici sploh ni Slovencev, pač pa sami I-talijani. Ko so Y Parizu pripravljali statut za Svobodno tržaško ozemlje, je bila priznana enakopravnost slovehskega in italijanskega jezika. Torej, kot se vidi, nekateri sabotirajo delo štirih velikih, ki ga je tudi Italija ratificirala in bi hoteli, da bi ostala dvojezičnost samo na papirju. Toda naše ljudstvo bo znalo tudi, te nakane preprečiti.
Skupščina Enotnih sindikatov
MCstni odbor Enotnih sindikatov vab; tovarniške odbore, pododbore in zaupnike, naj se udeleže skupščine, ki bo danes 21. t. m. ob 10. dopoldne v ulici Centi št. 11.
Javna dela ob ustanovitvi STO ja
Javna dela v onem delu področja 1 pozabi pristavljati strupen.h ko-cone A, k; je pripadlo STO-ju, se v mentarjev na račun ljudske obla-glavnem bližajo koncu. Precejšen j sti, čeprav se sedaj še ne upa od-
zastoj je nastal samo pr; gradnji novih stanovanjskih poslopij, ki bodo, kakor se zdi, dokončana šele spomladi ali poleti 1948.
Dela na ozemlju, k; je priključeno k Italiji, bo nadaljevala 'talt-janska vlada. Dela na ozemlju, .ki Je priključeno k Jugoslaviji, bo ZVU likvidirala po stanju, ki je bilo ugotovljeno 9.9.1947. Na STO-ju pa bodo dela potekala po programu, ki ga je svoječasno začrtala ZVU.
Pri vsem tem je zanimiva ugotovitev, da se ZVU še ni pretvorila v FTT, ko so že tržaški časopisi prinašali «zaupne vesti» iz krogov okoli Genlo C;vile, po katerih so že pri-’ pravijeni novi načrti, in to ne samo za področje STO-ja, kj ga upravlja ZVU, temveč tudi za ozemlje, ki bo pripadlo STO-ju in katerega upravlja Jugoslovanska vojna uprava. Poleg tega pa nacionalistično nastrojeno časopisje ne
V
POD
IL J A
Roditeljski sestanek v Škorklji
Roditeljski svet slovenske šole v ul. Sv. Frančiška vabi starše na s'stan k jutri 21. t. m. ob 17. uri v prostorih Vicolo Osp. Militare 2.
Uspehi mladinskega tedna v koprskem okraju
Petnajsti september je bil za istrsko mladino dan, ko je stopila y. teden tekmovanja za utrditev, razširitev in aktivizacijo ZAM-a. Koprska mlad'na je otvorila mla-di.ski teden z masovnimi mladinskimi sestanki.
Prve tri dn; se je najbolj izkazala mladina iz Glema. ki si je uredila mladinsko knjižn eo in oživela pionirsko organizacijo. Poleg tega so se javili trije mladinci v delovno brigado. Mladina je zbrala tud: 40 kg grozdja, 25 kg fig in 20 kg krompirja. Nabrano sadje so tri mladinke nesle v jerbasih 12 km daleč in ga podarile jakom JA-
V Santomi je mlad’na razprav-
ljala o mladinskem domu in o or-ganiz'ranju stenčasa. Pionirji pa so zbrali za vojake JA 250 kg grozdja in 17 kg jabolk. Mladina iz Ga-žona je zbrala za vojake 90 kg. grozdja in 25 kg fig. V Marezgah pa so pionirji organizrali malo proslavo, ki se je udeležilo nad 100 pionirjev. Poleg tega so nabrali 40 kg grozdja, 10 kg moke, 5 jajc in 405 lir za mladinske delovne brigade, v katere so se javili trije mladinci. V Babičih pa je mladina imela poleg sestankov tud; udarniško delo za ureditev šolskega poslopja in čiščenje okolice. Opravila je 50 delovnih ur in nabrala 5 kg grozdja in 10 1 vina. V Vanganelu so zbrali pionirji za nova mladinsko delovno brigado 300 kg koruzne moke, 30 kg krušne moke, 1 kg fižola in 110 lir.
Tudi za kulturno udejstvovanje
nas h otrok ni dvorane
ZVD nošilja odbor za nomoč otrokom od Ponciia do Pilata
FIZKULTURA
Novi plavalni rekordi
doseženi na evropskem plavalnem prvenstvu
Evropsko plavalno prvenstvo, ki j? bilo te dn, v Mont e Carlu, je eno iz najbolj uspelih prvenstev, kar dokazujejo številni novi rekordi. Čeprav Je biio to prvenstvo prvo po petletni vojni, k. je zelo vplivala na razvoj plavalnega športa v Ev-
Arzenal-Skedenj ob 12. uri: Skoljet-Sl^orklja ob 14. uri; DSZ-Greta ob 15 uri; Barkovlje-Cermelj B ob 17. ur’.. V Izoli pa bo ob 11. uri tekma Izola-Eca.
Balincanje na igrišču «Lepega razgleda*:	Ob 8.30 Konop.jarna-
ropi, so vendarle plavale, skoro vseh Dgz; cb 10 30 Corsi B Standard. Po
evropskih držav pokazali viden na prede k. Porušenih je bilo 17 rekordov, medtem dva svetovna .n trije evropski. Doseženi so bili naslednji rekordi:
moški: 100 m prosto: Jany (Francija) evropski rekord 56.2; dva dni pozneje je Jany postav i nov svetovni rekord s časom 55.8.
400 m: Jany (Fiancija) 4.35.2, nov svetovni rekord:	Bartušek
(CSRi 4,51.4, nov češkoslovaški rekord.
1500 m: M tro (Madž ) 19 28.0, nov madžarski rekord: Bartušek (CSR) 20.18.7, nov češkoslovaški rekord.
4 k tOO m prosto: Švedska 9 00 5, I nov evropsk. rekord; Franc ja j
9.00.7, nov francoski rekord; Madžarska 9.01.2, nov madžarski re-kOrd. V predtekmi je štafeta Madžarske postavila evropskj rekord
9.00.4,
100 m hrbtno: Kovar (CSR) 1.99 2, nov češkoslovaški rekord
soo m prsno: Romain (Anglija) (Anglija) 2.61, nov angleški rekord; Nemeth (Madžarska) 2.416, nov madžarski rekord.
Zenske: 400 m prosto: G.bson (Anglija) 5.19.8, nov angleški rekord; Tomas (Francija) 5.43.9, nov •francoski rekord.	,
4*100 m: Francija 4.49.0, nov francoski rekord.
—200 m prsno: Szckely (Madžarska) 2 56.1, nov madžarski rekord;! Prašllova (CSR) 3.09.4, nov češkoslovaški rekord; Kobby (Švica)
3.12.0, nov švicarski rekord.
Današnji spored ZDTV
Košarka na železničarskem igrišču v Barkovljah:
Zenske: DSZ-BarkovIJe ob 10. urij
končanih tekmah bo sledila razdelitev nagrad, ki soc I. pokal, 5 medalj ;n 10.000 lir; II. medalja in 7000 lir; III. 5 medalj in 4000 l'r; IV. 5 medalj in 3000 lir; V. 2500 lir itd Razdelitve naj Se udeležijo tudi moštva; Tomažič, Col, Skoljet A in B.
Zaradi finalnih tekem za tržaško prvenstvo v nedeljo ne bo tekem za pokal Alda Cebulca.
Pred časom smo že javili, da so tržaške antifašistke ustanovile odbor za pomoč otrokom, V tem odboru se nahajajo zastopnice republikanskega gibanja za neodvisnost, italijanskega odbora za neodvisnost ter zastopnice ASIZZ. Vabljene so bile tudi zastopnice ostalih političnih strank v Trsth, k: so svoje sodelovanje odklonile, ver.dar pa niso mogle zanikati dejstva, da je iniciativa, ki jo je dal ta odbor nadvse potrebna za tržaške razmrire.
Zene so imele pred seboj le en cilj. pomagati s pomočjo pristojnih oblasti najbednejšim ttžaškim otrokom, ki se potikajo iz kakršnih koli razlogov po tržaških ulicah ter so izpostavljeni slabemu vplivu svojega okolja. Ta odbor pa bc poskrbel tudi za primerne vzgojitelj?, ki bodo vzgajali otroke v naprednem duhu ter iz njih izoblikovali aktivne in koristne člane človeške družbe. Da bo imel odbor poleg sredstev iz javnih podpor tudi svoj lasten fond, nameravajo organizirati razne kulturne prireditve, katerih čisti dobiček bo šel izključno v socialna namene.
Dne 21. septembra bo kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovali izključno otroci ne glede na politično in narodnostno pripadnost njihovih staršev.
Zastopnice tega odbora so se zglasile v ta namen pri zavezniškem oficirju Monici-ju, ki je odgovoren za komunalne zadive. G Monici se je sprva sicer navduševal za to idejo in obljubil vso svojo pomoč. Pcnujal jim je celo denar, ker je mislil, da ima odbor namen celo zidati svoje hiše in prostore ter vzel v pretres vse naloge, ki si jih je odbor zadal. Ko pa so prišle žene drugič po odgovor, se je na mah njegovo zadržanje spremenilo. Namesto prejšnjih prijaznih obljub je našel le nekaj kratkih besed jo negotovih odgovorov. Kčnčno jim je celo svetoval, naj se obrnejo na šolsko nad-zomištvo, češ da ima na razpolago v otroških zavetiščih dovolj primernih dvoran. Po dolgem oklevanju so pri nadzorništvu vendarle obljubili, da bodo dali na razpolago neko šolsko dvoraho.
Kot vedno, za naše organizacije ni nikdar na razpolago primernih
dvoran in jih niti v tem primeru ni bilo, kljub temu da so imele oblasti v istem času za misijonska predavanja, ki imajo vse drug značaj kot verski, dovolj dvoran na razpolago v vseh predelih tržaškega mesta. Po dolgem oklevanju je šolsko nadzorništvo odobrilo odboru za pomoč otrokom telovadnico «Felice Venezian*, ki jo ima sedaj v najemu Societa pugilistica nazionale italiana, kljub temu da b. morala služiti v izključno šolske namene. To «dvorano» je odbor odklonil, ker ne ustreza potrebam, kajti v njej je prostora ls za sto ljudi poleg tega, da se nahaja v njej še vse telovadno orodje.
Nato so odšle žene ponovno k zavezniškemu oficirju Moniciju, ki jih pa ni sprejel, marveč je celo stvar predal v roke svojemu tajniku dr. Bonifaciju. Ko so prišle že tretjič po odgovor, jih je poslal na upravo mestnih otroških zav:tišo. Tudi tu so naletele na gluha ušesa, celo več, neki uradnik se je tako daleč spozabil in j:m zabrusil v obraz: «Cemu prav za prav hodite semkaj in se zanimate za te stvari. Najbolje b! bilo, da bi vsa otroška zavetišča prevzela v roke «Lega Nazionale», potem bi bilo mir besedi.*
Prepričani smo, da bi šel zavezniški oficir gotovo bolj na roko Legj Nazionale pri upravljanju o-troških domov, ko je vendar tako jasna in vsakemu otroku razumljiva politika, ki jo vodi ZVU proti demokratičnemu tržaškemu ljudstvu in njegovim organizacijam.
Motijo se vsi, ki mislijo, ca bodo prešla otroška zavetišča v roke Lege Nazionale. Otroška zave-rišča so in ostanejo last mestne občine, to se pravi last tržaških meščar-ov. Smešno se nam zdi, da bi si mogla L ga Nazionale nič manj kot lastiti to pravico, da ona predstavlja večino Tržačanov, (četudi je morda to mnenje le tega gospodiča, kar pa ne verjamemo), ko vendar vidimo v nj?nlh vrstah vse, razen pravih domačinov.
Mestna občir.a mora - v resnici postaviti v otroških zavetiščih na odgovorna mesta ljudi in še posebej vzgojitelje, v katere ima ljudstvo polno zaupanje in ki bodo koristili v. ranici demokratičnim ih 1 človečanskim namenom.
Slava padlim junakom!
Dne 21. septembra 1944, je prinesel tržaški «P.ccolo» naslednje poročilo: «Posebno sodišče višjega komisariata za Jadran ,ko Primorje je obsodilo na smrt sledeče ljudi: 1, Poropata Ivana, 2. Oblaka Ivana, 3. Štruklja Franca, 4. Zboklja Jožefa, 5. Forza Jožefa, 6. Bemb-ča Jožefa, 7. Simčiča Radoslava. 8. Bajca Jožefa, 9. Širco Alojza, 10. Rosiča Dominika, 11. Jurčiča Ludvika, 12- 2erjala Bruna, 13. Rar.diča Emila, 14. Prospera Jožefa, 15. Kolariča Natale-ja, 16. M'Ji voj a Bruna,' 17. Ceriedeze Angela, 18. Rose Albina, 19. Peeha Karla, Zgoraj naveden; so krivi nasilja, sabotažnih dejanj in protinemškega delovanja. Obsodbe so bile izvršene danes zjutraj.*
Obsojeni, od katerih so bili nekateri pobiti že par dni prej, so b'l; obdolžen, napada na poslopje «P:c-cola» in na postajo pri Sv. Andreju. Trupla so odpeljal; neznano kam, da b; sorodniki ne izvedeli zanje. Ta množična obsodba je služila Nemcem kot opravičilo za njihova nas'lja.
Sedaj, ko je večji del Primorske združen y svobodi z jugoslovanskimi narodi in je Trst začel življenje svobodnega ozemlja, se spom.njamo s hvaležnostjo teh junakov, ki so s svojo smrtjo pred tremi leti doprinesli k naš; zmagi. Njihov spomin nam bo vzgled in vzpodbuda v naši, nadaljnji borbi in bo večno živel med nami-
krito hvaliti «uspehov» politike javnih del pod ZVU.
Mi prav dobro razumemo, kaj pomenijo načrti Genlo Clviie v okviru sedanjega upravnega razvoja.
Genio Civile stremi v prvi vrsti za tem, da si že za naprej zagotovi opravičilo svojega obstoja. S čim bi se drugače bavil ogromni upravni aparat, k. je nastanjen v petnadstropni ministeriain; palači pod jezuiti? Po drugi strani pa stremi tudi za tem, da bi se tudi na STO-ju ukoreninil sistem javnih del, ki ga je ZVU podedovala od Italije in nadaljevala v še poslabšani izdaji.
Končno hoče Genio ClvTe postaviti hipoteko na področje, nad ka terim še nima oblasti, in razširit: na še neokuženo ozemlje metode, ki jih je do sedaj uporabljal pod ZVU.
Odveč je pripomniti, da uživa Genio Civile najširšo podporo od strani pustolovskih privatnih podjetij, ki vidijo v teh sistemih edini izhod iz brezupnega položaja, v katerega b; zašla, ako b; uprava prešla v druge roke.
ZVU pa še ni javno pojasnila smernice, ki jo bodo vodile v politiki javnih del do guvernerjeveg 1 prihoda.
Stvar je nadvse važna, ker zajema probleme bodočnosti. Nulno je, da pri moreb'tn;h odločtVah sodelujejo pravi reprezentativni organi ljudstva, posebno pa delavske organizacije, ki so trenutno najbolj zainteresirane pri pravilni rešitvi tega vprašanja.
Obširna in velikopotezna dela, ki naj bi obsegala STO kot celoto, pa bi morala na vsak način spadaU v pristojnost reprezentativnih ustanov STO-ja.
KOLEDAR
Nedelja 21. septembra
Matevž, Blagoslav ^ Sonce vzhaja ob 6.49, zahsja ob 19.03. Dolžina dneva 12.14-Jutri 22. septembra
Mavrioij, Rosa
Spominski dnevi
1941 so partizani uničili Cmakovo žago pri Gomilskem. To je bila največja žaga v Savinjski dolini, ki je delala za okupatorja.
Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dleto ki kleše granitni temelj novi zgradbi.
(Ivan Cankar)
Kadar ie mladina zapuščena
V petek popoldne sta se kretala dva mladeniča v bližini nove meja med Opčinami in Sežano. Obmejna policija ju je ustavila in ukazala, da se morata vrniti proti Opčinam. Res sta se napotila nazaj skozi gozdič, ki je med Banami in Opčinami. Tam sta naletela na večjo množino vojaškega perila, ki se je sušilo. Vzela sta dve srajci* dvoje spednje hlače in dve odeji.
Pri tem pa jih je videla neka žena, ki je v službi pri Amerikancih v bližnji vojašnici. Takoj je javila tatvino policiji, ki je kmalu prijela oba tatiča. To sta 17-letni Mario Intravaia in 16-letni Glno Martini, ki stanujeta oba v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi 5. Oba mladoletnika sta zbežala od svojih dru žjn in že več časa živita od kraje ter ni prvič, da so ju zaprli.
Bomba težko ranila otroka
Včeraj zjutraj so pripeljali v bolnico težko ranjenega 11-letnega otroka Loeiana, ki mu je bomba blizu Katinare odnesla del desn’ roke, ga ranila na glavi in povzročila pretres možganov. Dečkovo stanje je zelo resno.
Dve tatvini
Ko je prišel prejšnji dan okrog poldne 19-letni Grabelli Silvio domov v ul. Crosada 14 je opazil, da so mu v odsotnosti tatovi odnesli dva para novih hlač.
Tudi Natalin; Cokjč iz ul. Stam-pa 7, so tatovi odnesli ponoči več kosov perila, ki se je močilo v škafu na dvorišču.
Nasilnež v zaporu
Prejšnji dan je neki Dodič Ivan v ul. Settefontane tako pretepel 27-letnega Madveda Karla iz M. Magdalene, da mu je zlom.l lopatico, Medved bo moral ostati v bolnici tri. Policija je nasilnega Dodiča spravila v zapor.
Biago, čevlji in deva za cana ES
Prodajalna zadruga Enotnih sindikatov ima na zalogi čevlje, blago in drva za Slane ES. Prodajalna ul. Zonta 2 je odprta ob delavnikih od 8.30 do 12. ure in od 15.30 do 19. ure. Člani bodo čevlje In blago lahko kupili ob predložitvi potrdila njihovega sindikata. Člani ES bodo lahko kupili tudi drva, za katere se je treba prijaviti v ul. Montfort 3.
 i—
Radijski sporedi
v nedeljo 21. septembra TRST II
7.30. Koledar — jutranja glasba.
7.45. Napoved časa in poročila.
8.00. Nedeljski jutranji pozdrav. 9.30. Kmetijska ura. 10.00. Prenos svete metše iz stolnice sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba.
12.45. Napoved časa in poročila.
13.00. Slovenski napevi. 13.30. Slovenski solisti. 13.45. Lahka glasba.
14.45. Zgodovina 19. stoletja. 16.30. Otroška ura. 17.00. Nedeljski popoldanski koncert. 18.15. Folklorno predavanje. 18.30. Operne melodije. 19.00. Glasba na violino in klavir. 19.15. Spored slovenskih pesmi. 19.45. Napoved časa m poročila. 20.00. Mussorgski: Slike z razstave. 20.45. Kulturno predavanje.
21.00. Glasba po željah. 22.00. Ve-s*la ura. 22.30. Veseli napevi. 23.00. Serenade. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda za prihodnji dan. 23.35. Polnočna glasba. 24.00 Konec oddaja.
Preskrba
Odrezka za test.nine r.aj dvignejo jutri trgovci iz mesta pri občinskem prehranjevalnem, uradu za vse potrošnike. Vodje pcdežeLkih občin naj dvignejo odrezke istega dne pri Sepralu.
Odrezke za mast naj dvignejo jutri vodje tovarniških in podpornih menz pri občinskem prehranjevalnem uradu za II. polovico meseca.
Kupone za mhko naj dvignejo mlekarne jutri za II, polovico meseca pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Živilske nakaznice AVIS
V kratkem bodo razdeljevali živila na posebne nakaznice AVIS. Potrošniki, ki so slepi, državni eli krajevni uradniki, učitelji, novinarji in rudarji, naj dvignejo svojo izkaznico v ul. Malcanton 3, ul. Ginestre 9 ali na Opčinah, oziroma na Proseku. S seboj je treba prinesti živilsko nakaznico in osebno izkaznico zainteresiranega potrošnika. Za žel izničarje bo razdeljevanje pozneje. Uradne tfre cd 8, do 12. in od 16. do* 18.
Enotni sindikati
Lesna stroka. Jutri ob 18.30 bo v ulici Zonta 2 sestanek glavnega sveta zaupnikov lesrie stroke.
Higienska stroka. Jutri ob 19. bo v ulici Zonta 2 sestanek glavnega sveta higienske stroke.
Krajevni odbor SIAU na Opčinah priredi v nedeljo 28. septembra s pričetkom cb 15. uri v kulturnem domu na Opčinah veliko kmečko rajanje. Vabljeni vsi!
Poštna in telegrafska služba
Trst, 20. — Poštno-telegrafski urad ZVU sporoča, da veljajo iste
Izjava
Iz Usta Primorskega dnevnik* z dne 24. 8. t. 1. sem povzel članek, v katerem preklicujeta tov. Jc*p ■n njegova hčerka Boženka v*- ’ no pisma od februarja 1946, v ka terem obtožujeta kot sokrivca pr®j ganjanja in smrti njegove žene matere tov. pok. Vatovec Marj • Stanislava in Deljka Cok.
Smatram, da je ta preklic ne-csaovan in potrjujem verodoster nost pisma od februarja 1946 ^ vztrajam, da sta ta dva odgovor r.a tudi za izselitev drugih J'*3^ tovarišev, od katerih so trije umrli v Nemčiji.	_
To sem pripravljen tudi doKa^ zati v primeru potrebe ih Prev“ mam vso odgovornost te •ziav!l-Cok Lucijan, Plavje 1»»'
Zalivala odbora SIAU iz bolni«
Odbor SIAU-je iz bolnice se *** hvaljuje vsem tovarišem iz kulta -nega krožka «Cebulec» in še P°*e bej tov. Jožici, ki so s svoj m **■ lom doprinesli, da ja veselica 3
prostem v korist socialnemu
skrb-
stvu Združenih bolnic tako uspela. Obenem javljamo, naj d';»' rejo lastniki številk 243 oranž® barve in 314 vijoličaste barve d* rila srečelova pri kultur, krožk
Praznik petja na Kolonkovc«
Danes 21. t. m. ob 16. uri ponovili v gtstilni «Bako» PeV*,i| slavje, na katerem bodo nastop pevski zbori jn pionirji. P°ie£ tja so na sporedu tudi igre- FjT skrblj:no je tudi za pijačo in I* grizek ir. za prosto zabavo.
Odg.
Tisk
urednik DUŠAN HRESCA^ Stabillmento Tip. Trl«*^’
O G L A sj
MALI
*d-
n.ca) želi znanja z rrsnini
STAREJSA GOSPODIČNA <ur: resnim S Ponudbe
dom od 50-55 let <rResna» na upravo dnevnika.
Primors*
»V«-
Zlato-dragulji
Zlatarna PERIZ
Trg. Sv fvana 1
kupuje po najvišjih cenah ZLATO, SREBRO in BRILJANTE. Velika izbira ur najboljših znamk. PRECIZNA POPRAVILA.
..	.	*	,	,	t	MOTORNO KOLO znamke
aolccbe za postno m telegrafsko 6pa^ Opčine, Alpinska 67.	.
zvezo med britanske-ameriškim po-1 -—-—   ------------------------
dročjem STO-ja in Italijo kakor! HISICO ali trisobno stanovan ^ ,	daleč od mesta kupim. F°n A-i.
pred ratif.kacijo.	pod «Plačam takoj* na upravo P1
Poštna in telegrafska zveza ob morskega dnevnika, stoja tudi z ostalim inozemstvom in z delom Jugoslavije, ki, je bil prej področje B. Za sedaj ni telefonske Eli telegrafske zveze z delom Jugoslavije, ki je bil prej področje A. vključno Pulj. Obstoja pa poštna zveza s tem področjem.
Z jugoslovanskim področjem STO-ja ni poštne in telegrafske zveze, je pa telefonska zveza s Koprom.
ZAKONSKO SOBO za lir salon, kristal, jidilnico, .	$
stroj prodam. Redka prilik*-Padovan 12, I. nad. desno____^-
OSEBNO izkaznico št. 603 o*,1
Izlet v Opatijo
priredi v nedeljo, dne 28. t, m. ZAM z Grete. Vpisovanje do 22. t. m. v kulturnem krožku «Rauber» Strada del Friuli 10.
Vadnal Julijana, Postojna, _ ska ul. 15 sem izgubila ter j° " glašam za neveljavno._____
JUGOSLOVAN SLOVENEC,^
ngl^
48 let, samski, trgovsko izobri^L
srednje postave, govori * francoski in nemški znanja z mlado gospodično ju* vo (en ženski otrok ni ^P1‘obed 24 do 34 let zaradi ženitve. širne ponudbe pod šifro *®*oV,gitS' Jugoslovan* na upravo Primo ga dnevnika.
Šivatni stroj
znamke «SINGER» garantirano dober za 15.000 lir; drugi z okroglim čolničkom (krojaški) in razkošni z ohištvom prodam. COSLOVICH, Trst, ul. Manzoni 4, skladišče.
UL. G. VASARI 10
TRGOVINA ČEVLJEV
TREVISAN
PRISPELA JE NOVA POŠILJKA NAJMODERNEJŠIH ČEVLJEV
za ZENSKE, MOŠKE in OTROKE. CENE ZELO UGODNE. UL. G. VASARI 10
TRETT^O	OTR<t;¥;wr	jVH
predvaja DANES v nedeljo 21. t m. ob 16. uri in JUTRI y ponedelj k ob 18.30 razgibani velezanimlv amerikanski Mm:
V JUŽNIH VODAH
Zagonetna ladja, kat -re se je bolje izogniti, pripluje * megle in zgine vanjo. Med Velikim in Malimi Antilami v srednjem Atlantiku. Posadka s temino preteklostjo. Satanski poveljnik, na čigar glavo je bila razpisana nagrada. Nevarni, drzn. podvigi. Izredni moški in ženski značaji. Zapletene ljubezenske spletke. — Prvovrstni igralci. — OGLEJTE SI GA! V SREDO in ČETRTEK	umetniški	film:
IVEoja ljubezen bo živela
TEPEN KRZNA
Vsled vel kega povpraševanja kupcev, daje
Krznarstvo ZilioUo
TRST
v prodajo po izredno znizanih cenah izdelane krznene plašče in kože vseh vrst
Izredna prodaja traja samo od 22 do 29. t.m.
Industrija krzna Ziliotto.ul.Trentoll,tel.29374
P. BARTOLINI
Korzo kraljice Margei ite Stev. 94 TURIN
ORTOPEDICNO ZDRAVLJENJE
KILE
BREZ OPERACIJE
izvrši kljub njeni velikosti in ,ne da bi bilo treba prekiniti delo, najuspešneje s posebnim aparatom ortoped P. BARTOLINI, ki Je znan že mnogo let v naši pokrajini. Vsi, ki so potrebni pomoči, bodisi stari, bodisi mladi, otroci ali odrasli, naj se z največjim zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč na BARTOLINIJA, ki sprejema
V GORICI: 25. septembra — Hote! Universlta.
V TRZICU: 26. septembra — Hotel
Moncenisio.
V TRSTU: v soboto 27. in nedeljo 28. septembra — Hotel Vanoli (trg Unita).
UVOD D.D.
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
posreduje vse vrste poslov s tuzemstvom in inozemstvom
-k
TRST
UL. CICERONE 8
TELEFON 80>00 - 29-306 - 56*38
WI RESTONE
| INTERNATIONAL COMPANV U. S. ^
Avtomobilske gume
za kamione in avtomobile imamo množinah v prosti luk* v Trstu. —
na razpolago Biago se
v vel*111 lahko
avtomobile: 550-15, 550-16, 600-16
Velikosti za
kamione:
825-20, 900-20, 100-20. 1100-24
Vsa pojasnila daje zastopnik:
Tvrdka Giovanni ZALUKAR & Co.,Trsl
ul,- Ga,atti 22. Palača SAIMA, tel. 59-91 - brzojav Zalukar
specialistka za otroške bolezni zopet redno ordinira od 15-16 ure.
TRST
Trg Sv. Antona št. 2 . Tel. 83-39
Or. G A ETA, zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlotu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19.	(Govori	slovenski)
TRST, ul. Torre Blanca 43
(vogal ul. Carduccl)
KMLTJE ŽIVINOREJCI!
Mirna krmila In vse kmetijske nntrebS^in®
najboljše kakovosti Vam nudi
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
•l o. j v TRSTU
Uradi in skladišče: UL. U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94-386-Prodajalna: UL. S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 88'1*'
KINO ..PROSVETNI DOM" V NABREŽ^1
.gijck
predvaja DANES ob 16.00 In ob 20.30 ter JUTRI v pon«?« ob 20.30 vel zanimiv film
?©itun v čmes*1
s KONRADOM VEIDT In VALERIJO HOBSEN.