Posamezna številka 6 vinarjev. izven Ljubljane 8 vin. \ LjöMIflHl, V «0, 2!. IflnMflfl M. LE10 M = Velja po pošti* s Za oelo leto naprej . . K 2B-— sa en mesec „ • • » 2-20 za Nemči|o celoletno . ■> 29-— za ostalo Inozemstvo , „ 35-— V L|abl|aul na dom: ?,a celo leti naprej . . K 24' — za ea mese. „ . • „ 2'~ 1 sprav) (feiema aieseCno „ 1-70 s Sobotn. Izdaja ~ ga celo let ,...... ?•— sa Nemčijo oeloletno . „ B-— 21 ostalo inozemstvo „ 12— Inserat!: Enostolpna petit vrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 f za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren po post. Porini IZDIMI. zanvait. mmn m: enosolpsa pelitvrsta po 18 Tin. ■ ■ 1 Poslano: enostolpna petllvrat» po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemil ne« del|o in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. S3" Uredništvo je t Kopltar|evl allot štev 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma ee ne c=s sprejemajo. - Uredniškega telelona štev 24. = Foliilčeii lis! m slavonski naroi Dpravnlštvo |e v Kopitarjevi allot it B. — Račun poštne hranünloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it 188. Današnja številka obsega 4 strani. Grozovila mm v državnem zboru. Dunaj, 20. jan. 1914, Take zmede še ni bilo niti v našem državnem zboru. Nihče ne ve, kam jadramo. V soboto so stranke 2/„ večine podpisale dodatni predlog glede § 172 zakona o osebni dohodnini. Mej tem je gosposka zbornica potom komunikeja v »Neues Wiener Tagblatt« izjavila, da odklanja vsako spremembo sklepa skupne komisije. Obenem izjavljajo češki agrarci, da obslruirajo navedeni dodatni predlog. Posledica je, da se je večina za predlog začela majali. Poljaki so že odpadli, nemški »Nalionalverband« se strahovito maje. Samo Hrvatsko-slov, in kršč.-soc. klub sta sklenila, da vztrajata pri predlogu dr. Šu-steršiča in tovarišev. Mej tem obstruirajo češki agrarci da- (je. Taka je trenotna situacija ob 7. uri zvečer, ki se pa lahko čez noč spremeni. Grof Stiirgkh dela odločno na to, da se predlog skupne komisije nespremenjen sprejme. Seja se utegne nocoj zaključiti, kaj prinese jutrišnji dan, ne ve nihče. .Jutri — sredo ob pol 12. uri se zbero znova pri Stürgkhu klubovi načelniki. To je vse, kar se doslej gotovega ve. Med obstrukcijonisti samimi pa ne vlada edinost radi obstrukcije proti oseb-no-dohodninskemu zakonu. Zato ni izključeno, da ta obstrukcija jutri usahne in da se potem vrže celotna obstrukcija zoper proračunski provizorij. Pa tudi tu je mogoč nepričakovan preobrat. Če državni zbor ta teden konča svoje »delo«, se zbere deželni zbor kranjski v sredo, 28. t. m. Me našega m. Nemški škofje, zbrani ob grobu svetega Bonifacija v Fuldi, so letos izdali jako pomenljivo skupno pastirsko pismo, v katerem odkrivajo najgloblje rane, katere je prizadjalo človeštvu novodobno pagan-stvo. Uvodoma naglašajo, da jim v zadnjih .-asih prizadeva, največjo skrb družina. Če je družina bolna, oboli cela. država in po- tem narodu ne pomaga ne izobrazba, ne armada, ne velemoč. In danes je trenutek, ko morajo škofje nemškemu narodu s prerokom reči: »Moje ljudstvo, tisti, ki te imenujejo srečno, ti lažejo!« Nemška družina, ki je svojčas po pravici slovela, postaja danes čedaljebolj nerodovitna. Leta 1876. je v Nemčiji odpadlo na 1000 prebivalcev 42 rojstev, leta 1911. pa samo še 29. To pomeni v tej dobi 800 tisoč otrok manj! Število rojstev pa tako naglo pada, da prekaša Nemčija v zadnjem desetletju celo že Francijo in Belgijo. Tisti, ki ta pojav izvajajo samo iz ne-ngodnih socialnih in gospodarskih razmer, draginje živil in stanovanj, itd., sami sebe slepijo. Nemški narod je prestal še veliko hujše čase kakor so današnji, ne da bi usihala njegova rodovitnost. In končno je padanje rojstev bolj posledica naraščajočega luksusa nego bede. Šele iz bogatih slojev se je to zlo zaneslo med revnejše. Res je, da socialno zlo padanje rojstev pospešuje, zlasti stanovanjska beda v velikih mestih, glavna krivda pa tiči v zločinski zlorabi zakona, v tem, da egoizem in pohlepnost, bojazen pred žrtvami in težavami, zavajata človeštvo do tega, da z umetnimi sredstvi onemogočuje plojenje. In če moderne razmere to zlo pospešujejo, ali niso ravno te razmere sad od Boga odpadle kulture? Hoteli so »življenje pospeševati«, pa življenje v resnici more, obsojajoč narod k počasnemu samoumoru! To je kuga, ki je sledila boju zoper krščanstvo in cerkev. Potem ko so škofje opominjali krščanske zakonske, da radovoljno vzamejo nase dolžnosti svojega posvečenega stanu, se obračajo k mladinskemu vprašanju. Najprej obsojajo tiste matere, ki iz ničevih razlogov svojih otrok same ne hranijo in se pečajo potem z vprašanjem pojasnjevanja spolnih reči otrokom. Tu postavljajo nemški škofje kot načelo, da naj se le reči mladini ne pojasnjujejo javno, v šoli in v mladinskih spisih, marveč od starišev in dušnega pastirja. Glavno pa je, da se otroci vzgajajo k sramežljivosti, da se navajajo na delo, na samopremagovanje in na pametno negovanje zdravja in telesa. Vse to pa ni nič brez verske vzgoje, ki ima vso dušo prekvasiti. Škofje opozarjajo nato ha nevarnosti nenravstvenega berila, slabe družbe in kinematografa. Kinematograf ne slabi samo oči in pokvarja živcev, temuč tudi vso osebnost izpridi. Kar se tiče telovadbe, iger in športa, se večkrat, zelo greši s tem, da se pretirano goje, tako da si mlad človek dostikrat ne pokvari samo zdravja, ampak odvadi tudi resnega dela, je ves raztresen in zanemarja vzgpjo svoje duše, namesto da bi si utrjeval voljo in značaj. Fuldsko pastirsko pismo končno ostro obsoja moderno modo, ki se čisto vrača k paganskim navadam, saj je njen glavni namen počutnost dražiti, naj reče kdo v njeno opravičenje, karkoli hoče. To je hinavstvo! Sicer se ni toliko čudili, če se v gotovih velikih središčih moderne razbrzda-nosli take mode iznajdujejo in nosijo, neopravičljivo je, če krščanske žene to blaznost posnemajo! Pastirsko pismo konča bistveno z stavkom: »Resnica je ta, da je najgloblji in zadnji vzrok tega obolenja človeške družbe verska inlačnost in propadanje krščanskega verskega mišljenja in življenja v širokih plasteh ljudstva.< SLOVENSKO GLEDIŠČE. Štolbova veseloigra »Na letovišču« je lina in decentna burka boljše, a nedolžne sorte. Duhovitosti ne pozna in bogvekaj humorja tudi nima; uvrstil bi jo v vrsto lca-rakternih veseloiger po vsebini in v vrsto burk po tehniki. Igrala se je brez animo in brez tempa, mestoma smo videli na odru -plavalno šolo«, ponekod smo opazili celo močno coklanje. — Režija je v ostalem bila dobra. Najboljša sta bila Bukše-kova in Povhe, ki sta igro nosila in jo naredila od strani veseloigre prav čedno in to brez pretiravanja; od resne strani ka-rakterizacije moramo pohvaliti Škrbin-škovega profesorja in čednega Pečkovega oštirja. Pri vseh drugih je manjkalo individualnosti in šablona je bila deviza večera. Ne rečem, da je bil Danilov copatnik in pijanec slab, a bil je le kliše, ki ga bo porabil lahko tudi še drugod, vsikdar sicer uspešno za publiko, a redkokdaj za kritiko. Tudi za oslale večje in manjše uloge velja isto. Če omenim še, da je bila Gjor-gjevičeva elegantna in okusna v toileti, sem povedal vse, kar se mi je zdelo vredno povedati ob tej priliki. — A nekaj moram še sprožiti. Naj ravnatelj Borštnik ali Danilo, ki sta res mojstra v maski, vpeljeta šolo o šminkanju. To je neobhodno potrebno, ako hočemo, da se tudi na tem polju ne bomo zvali diletantje. Čemu si je naredila Gjorgjevičeva piki na nosu pri cčeli, ko zadostuje za lesk očesa karmin v očesnem kotu, čemu jamico na bradi?! Nonsens je ludi senci in čelo tenirati z isto kožno barvo, kot lice in partije krog oči!! Mar misli VVinterova, da je staro našminkana, če si zmaže nekaj črnine na obraz v nedoločenih konturah? Zakaj nastopa goskaf!) v ulogi, (Gorjupova) z izrecno demimondski-mi jamicami pod očmi? 16—20 letna uloga tega ne zahteva; če pa je naravno igralec tak, tedaj mora šminka pomagati umetniku preko naravnega obraza. Povhe naj si belino, s kalero je omejil zabuhlost lica, re-tušira, da ne bomo videli kolobarjev na licu. Čemu si Juvanova, ako nastopi v beli obleki, ustnic ne rdeči, mar zato, da je smrtno bleda? Topol so bili Danilo, Škr-binšek in Bukšekova dobri v maski. Tudi na te »malenkosti« je treba paziti, ako hočemo, da naslov umetnik ni samo zmerjanje, ampak res zasluženo naziranje. — Kadar se igra reprizira, zasluži polnega gledališča in sinoči je bila hiša samo napol za sedena. A. R, GENERALNI ŠTRAJK V JUŽNI AFRIKI STRT. Južnoafriška vlada je generalnemu štrajku napravila konec z drakoničnimi sredstvi, ki jih nudi obsedno stanje. Odločilni udarec je prizadela gibanju s tem, da je zaprla vseh 56 delavskih voditeljev, za katere javni tožitelj predlaga smrtno obsodbo, ker so pripravljali dinamilne napade na javne zgradbe: mostove, vojašnice itd. Aretacija se je izvršila na kratek način. Delavsko zbornico v Johannesburgu, v kateri so bili zbrani voditelji, je obdalo na tisoče policajev in vojaške čete; na zbornico so namerili sedemfuntni top, nato pa. oblegancem sporočili, da se tekom četrt ure udado ali pa bo začel delovati top. Zbrani so se odločili za prvo; odprli so vrata in korakali na cesto, kjer so jih takoj obdali policaji in vojaki in jih odpeljali v ječo, Medpotoma so peli delavsko himno. Demonstracij ni bilo nobenih. Med. aretiranci so se nahajali tudi glavni voditelji Bain, Crawford in Mason. Železniški štrajk je strt. Pa tudi rudniški štrajk je toliko kol končan, ker je večina rudarjev začela zopet, delali. V Kapstadtu so na javnem trgu aretirali tajnika in celokupno delavsko eksekutivo, V Oranju so proglasili aretacijo nad tam. voditeljema štraj-ka Campbell Elstockom in Cruikshankom. Delavski poslanec Creswell je na delavstvo izdal oklic, v katerem je pozivlje, naj F. M. Dostojevski: Uporniki. Poljski spisal Arlur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d. (Dalje.) »Gospod župan, vemo tudi mi, da jmate po naši volitvi oblast nad nami, toda vemo tudi, da cesarskih postav nc morete odpraviti .... in ne tirajte ljudi do skrajnosti. Imejte vendar Boga v srcu, pomislite, da je pravica na naši strani .... ne maramo tožiti čez vas, toda vemo, da občinsko gospodarstvo ni, kakor bi moralo biti, a naša pravica je, da na to pogledamo .... davki in občinska dela niso pravično razdeljeni .... veliko denarja gre za gostije, za vino, porter, cigare . ... Mi ne maramo vaše krivice, toda tudi ne svoje .... poznamo se, gospod župan, ne od danes in verujte mi, da cesarska postava je najvišja in nikclo je ne more izpreme-niti, ako bi se pa kdo drznil, bo za to kaznovan, pa naj bi bil tudi najvišii uradnik, tako se glasi cesarsko povelje.« Te besede so naredile na župana velik utis, brisal je čelo, zibal se nemirno, gledal z obotavljanjem in je vprašal: »Hm .... povejte mi vendar, Peter, od kod vi znate postave?« »Mi vsi, ki stojimo pred vami poznamo občinske postave in vemo, da naš župan, ki smo ga izbrali ima biti naša obramba, varuh in naš sodnik, a nc držati z onimi, ki nas preganjajo in mučijo«. Župan se je spomnil, da bodo v kratkem občinske volitve, res, da si jo zagotovil pomoč pisarja in glavarja, toda. če se kmetje upro, a to morejo storiti, ker vedo svoje pravice, bo njegova izvolitev negotova. Molčal je, vzdihoval, slednjič pa izrekel sodbo: »Zadeva Martina Šeloga je težka.. moram še premisliti . . . pregledal bom postave ... in sporočil mu bom, kako sem odločil.« »Zahvalimo se vam, gospod župan«, se je priklonil Malinov, za njim pa drugi. »Slabo ste naredili, gospod župan, . . . .« jo rekel pisar. »Kmetje bodo postali predrzni . . . Treba bi jih bilo takoj vreči v ječo, dati batine in konec.« »To je vaše mnenje, gospod pisar, moje pa je drugačno . . . kaj sem jaz jud ali odpadnik, da bi jih mučil?« »No, no, gospod župan« —je rekel pisar zaničljivo — »toraj vi sami podpirate punt.« Zupan jc pa razdražen vsled tace-ga očitanja ponosno dvignil glavo in rekel: »Nc jaz, ampak cesarska p ;,nva!« XIX. Ko je župan izrekel svojo sodbo, je šel Pospielov k popu in rekel: »Batjuška, punt je v vasi . . . Šla sva po vašem povelju po Šelogovega otroka, a se je zbrala gruča kmetov jn ga ni pustila vzeti.« »Treba bi bilo sekati, streljati« je zaklical pop razburjen, »pokorščina mora biti.« »No, batjuška, vsak ima življenje rad, a kmetje bi naju bili potolkli.« »Toda postava je postava ... in treba je znati umreti za dobro stvar.« »Vi ne razumete, batjuška . . . postava je na njihovi strani . . . sam župan je to priznal in ni mogoče prisiliti h krstu . ..« «Kdo ie rekel?« je kriknil pop začuden nad takimi besedami. »Sam župan . . . Prišli so se k njemu pravdat, sami poglavarji, in on je priznal, da imajo prav.« »To ni mogoče!« »Jej Bohu, res je« Ko je izprašal vse podrobnosti, se jc odpeljal batjuška v mesto. Glavar ga je sprejel prijazno, a na vprašanje, kaj novega, je odvrnil pop: »Slabo je v Tesni, jako slabo . . . ne hodijo v cerkev ... a l Dan« v Pragi. Dne 24. t. m. v soboto ob pol 7. uri se vrši III. redni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim vzporedom. — Slov. katol. izobr. diuštvo »Straža« na Dunaju si je za leto 1014 izvolilo sledeči odbor: predsednik g. Ivan Kvas, podpredsednik g. Ivan Oražem, tajnik g. med, Josip Kos, tajn. nam. g. Anton Starčič, blagajnik g. Josip Kralj, blag. nam. Feliks Ko-dela, knjižničar g. phil. Mihael Plot, knjižničarjev nam, g. Franc BukŠek, revizorja g. Albert Strahovnik in g. Frančišek Vr-hovnik. — Še ena revija. Neki »začasni odbor« »Glas Juga« v Ljubljani razpošilja cirku-larje, v katerih vabi na naročbo revije, ki bi izhajala pod zgoraj omenjenim imenom. Menda hoče zopet kak posamezni časnikarski špekulant grešiti na jugoslovansko idejo. — Naš novi dreadnought. V soboto v reški ladjedelnici v morje spuščeni dreadnought »Szent istvan« je istega tipa kakor v jeseni leta 1912 v službo postavljeni in v eskadro uveščeni »Viribus unitis«. Szent Istvan« bo imel 12 — 30'5 cm topov, 12 do 15 cm in 18 do 7 cm topov. Za izstreljeva-nje 53 centimeterskih torpedov bo imel ta velika») štiri lancirne cevi. Njegovi stroji proizvajajo 25.000 konjskih sil, katero dajo ladji dvajset in pol morskih milj hitrosti. »Szent Istvana« bo mogoče šele sredi junija prib. leta uvrstiti v eskadro, seveda če bo dobro šlo. Kakšno iznenadenje v ogrski ladjedelnici v Reki seveda tudi v tem oziru ni izključeno. To je pokazala dosedanja gradnja, da se na reško ladjedelnico ni zanesti. Vsekakor bomo imeli najbrže že v tržaški ladjedelnici superdre-adnoughte v gradnji, med tem ko se bodo Ogri še s Szent Istvanom« belili svoje glave. — Namestniška tajnika štajerskega namestništva sta poslala okrajna komisarja dr. Pavel Hohl in dr. Artur Kozesnik. — Istrski deželni zbor, O skoro vseh deželnih zborih se že čuje, da jim bode odmerjena. doba delovanja, O istrskem deželnem zboru seveda tudi topot ni nikjer govora. Spal bo po zaslugi laških liberalcev še naprej spanje krivičnega. V Poi-eču bodo paševali še naprej Rizzi et komp, brez kontrole in brez deželnega zbora in tirali revno deželo še v večji propad, v kakršnem se že sedaj nahaja. Kakor vsa znamenja kažejo, je vlada tužno Istro« popolnoma črtala iz svojih računov, sicer bi tega fondi že izginili v glavarjevem žepu. Odgovoril je torej mračno: »Agenti .-o potrebni v celcm okraju, ne samo v Tesni . . . ako bo pa treba, bodo tudi tam.« »Kdaj pa J »o večja potreba«, je za-klicul pop ;>cela vas je v ognju, podko-pana.« »No. tako huclo ni«, se je nasmehnil glavar »bom že upeljal red.« V^aka preiskava bi odkrila zločince, a imam prepričanje, da samo te dve grajščini širite propagando . . . Bevkih in Zvelevičevih.; »Hm . . . morda pojdem sam, ali pa pošljem koga na preiskavo . . . Pomirite «e. batjuška, burno že odkrili . . .« Ne dvornim, gospod glavar, da bi le preiskav;; bila odločna.« »Gospod gubernator je prepovedal bili strogim, zdaj pa pride najbrže k odkritju .spomenika, toraj bi se mogli kmetje pritožiti . . . treba računati s tem.« Ali je gospod gubernator blagovolil sprejeti mojo prošnjo?« je vprašal naglo »Odgovora šc nimam, toda tudi tako bo io velika slavnost . . . vsem občinam sem naročil, da morajo poslati vsaka po dva odposlanca na to slavnost. »Osvoboditelja« kmetov.« »Zahvalim se gospod glavar«, se je priklonil pop, »to bo zame najslovesnejši trenutek, ko bo postavljen spomenik, fkot spričevalo čustev hvalcž- (Dalje.) ne mogla toliko časa trpeti. Pa kaj briga Trst in Rizzija tužna Istra, Gospodom so dobro godi, istrski seljak pa naj trpi na-prej. — Vojna mornarica. Eskardra je od-plula po končanih slavnostih iz Reke proti Dalmaciji, kamor se je podal tudi poveljnik vojne mornarice admiral Anton Haus na krovu službene jahte »Lacroma«, da nadzoruje vaje in nekatere mornarične naprave ob dalmatinski obali. Rezervna eska-dra je priplula iz Reke v puljsko vojno pristanišče in se tu usidrala. — Prejšnji poveljnik vojne mornarice admiral v p. grof Montecucolli je došel iz Reke v Pulj in si ogledal nekaj tukajšnjih mornaričnih naprav, Njegov obisk in njegovi ogledi imajo seveda popolnoma zasebni značaj, kar potrjuje dejstvo, da admiral ne nastopa, v uniformi. Starega admirala pač še vedno zanima polje, na katerem je tekom svojega aktivnega službovanja mnogo ustvaril. — Uprava vojne mornarice gradi v puljskem predmestju »Kaštonjer« pet velikih delavskih hiš. To predmestje je popolnoma hrvaškega značaja. — Demonstracija stavcev v Gorici. V poncleljek zvečer je dospelo okrog 20 stavcev v »Narodno tiskarno«, kjer je urednik »Gorice« g. Danilo Hočevar stavil list. Začeli so ga psovati. Na poziv vodjev se niso umaknili, dokler ni vodja g. Lukežič tekel po policijo. Predno je oclicija došla, so demonstranti že odšli. Pri tem se je razbila ena šipa, — Fonevarjenja v obč, blagajni v Brežicah. O brežiški obč. blagajni so že dalj časa šle govorice, da v njej ni vse v redu, a tajnik Schallon je znal odvrniti vsako revizijo. Sedaj je občina zašla v resne težave, zato so se poklicani činilelji končno resno odločili za revizijo. To je pa tajnika Schallona tako prestrašilo, da je nenadoma neznanokam izginil. Revizija je našla blagajno prazno in knjige v največjem neredu. Občina je oškodovana za mnogo tisočev, pa tudi zasebnikom je Schallon odnesel lepe denarje. — Zopet nečuven škandal v graškem anetomičnem zavodu. Poročali smo, da je bil 23. okt. lani obsojen v 14dnevni strogi zapor brivec Stocklass, ker je kupoval in prodajal kite, ki so mu jih prinašali uslužbenci graškega anatorničnega zavoda. Sedaj so pa odkrili, da je prodajal novi sluga patalogično-anatomičnega zavoda Valentin Steinklauher zlate zobe, ki jih je mrličem vzel, Ni pa prodajal samo zlatih zob mrtvecev, marveč tudi njih kite. Zadevo zasleduje drž. pravdnik dr. pl. Hopler, — Zanimiva pravda radi razžaljenja časti. Iz Celja se nam poroča: Tukajšnji trgovec Robert Zangger je bil radi nekega kupčijskega pisma, v katerem je imetnika petrolejske prodaje »Avstria«, Ivana Ma-horka, obdolžil, da je prelomil trgovsko solidarnost na polju petrolejske trgovine na škodo trgovcev in konsumentov, — od c, kr. okr, sodišča v Celju obsojen na 100 kron globe. Pri vzklicni razpravi, ki se je vršila 19. t. m. na okrožnem sodišču v Celju pod predsedstvom svetnika višjega deželnega sodišča gosp. Viscontija, se je ta izredno zanimivi in važni pravdni predmet temeljito pretresal. Obravnava, ki je trajala več ur, je končala s popolno oprostitvijo toženca Roberta Zanggerja. S tem je ta pravda, ki je očividno vzbujala največje zanimanje med spodnještajerskimi trgovskimi krogi, — končnoveljavno rešena. — Poizkušen roparski napad. V petek zvečer se je vračala neka trafikantinja v Pulju, Ropoar po imenu, domov. Pri sebi je imela mnogo poštnih vrednostnih papirje in gotovega denarja. Vsega skupaj olcolu 6000 K po zatrdilu drugih. Naenkrat jo ustavi neki neznan možki in zahteva od nje denarja, Trafikantinja je začela klicati na pomoč, čegar se ie nepridiprav tako prestrašil, da je urnih korakov odnesel pete. Policiji se dosedaj še ni oosrečilo roparja izslediti. — Insolventna je postala tvrdka Rud. Gregori, tovarna testenin v Mlinarjah pri Bekštanju na Koroškem, Gregori je bil strasten nasprotnik Slovencev ter načelnik Schulvereinove podružnice v Vodičjivasi, — Razpis učiteljskih služb. Na enoraz-redni ljudski šoli v Blagovici (Kamniški okraj) je razpisana učiteljska služba. Prošnje je vlagati do dne 25. januarja t. !. — Na petrazr. ljudski šoli v Vel. Laščah je izpraznjeno eno učno mesto; prednost imajo moški prosilci. Rok 19. jan. — Na enoraz-rednici na Gori pri Idriji se bo oddalo učno mesto za učitelja. Prošnje do 20. jan. — V Mošnjah je prosto mesto nadučitelja. Prošnje do 31. jan. — Pri sv. Vidu {pri Žil-cah v logaškem okraju) je razpisano nad-Učiteljsko mesto — do 18. jan. — Na III, mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je popolnih mesto stalnega učitelja extra sta-tum. Prošnje do 5. februarja, — Iz Jeruzalema. Prof. dr. Lud. Rein-preeht je imenovan za vice-rektorja v avstrijskem gostišču. — To leto pride mnogo ljudskih karavan v Sv. deželo. Iz Avstrije: Tirolci, Poljaki iti Hrvati. Moravci so odpovedali, ker ne morejo dobiti primernega časa radi drugih karavan. — 2* Veliko noč ie napovedanih 14.000 Rusov. — Prvi zrakoplov v Jeruzalemu. Avi. atik Bonnier s tovarišem je na starega leta dan popoldne ob 4. uri srečno priletel iz Beyroutha v Jeruzalem. Obkrožil je mesto in se blizu kolodvora spustil na tla. Radovednost ljudstva je bila velikanska. Guverner je zrakoplovca in francoskega konzula povabil na obed. Odposlala sta sv. Očetu udanostno brzojavko kot prva romarja-zrakoplovca. Zjutraj sta v spremstvu konzula obiskala božji grob in pobožno molila. Potem sla šla še na tempeljnov trg. Ob 9. uri zjutraj sla ob ogromni množici ljudstva, ki ju je navdušeno pozdravljalo zapustila Jeruzalem ter poletela proti Betlehemu in odondot v Egipt. Na večer sta dospela v Kahiro. — Usmiijenka žrtev svojega poklica. V Varni je te dni na tifusu umrla sestra Jožefa, članica reda sv. Križa v Djakovu. Bolezen je nalezla pri strežbi bolnih vojakov. Pogreb je bil veličasten; udeležile so se ga vse oblasti in ogromno občinstva, »Mir« posvečuje pokojnici ganljiv nekro-log. — Chile Punta Arenas, 15. dec. 1913, Odpotoval je proti slovenski domovini župnik in katehet tukajšnje trgovske šole g. Alojzij Dejak. Delal je mnogo na verskem in socialnem polju, kar pričajo mnoga društva, katera je tu ustanovil, Gosp. Dejak bo med potom obiskal slovanske, oziroma hrvaške naselbine v Uruguayu in v Argentini. Anton Ivančič, gojenec trgovske šole, — Ponarejen denar. V metliškem okraju kroži mnogo dobro ponarejenega kovinskega denarja po 20 vin., po 2 in 5 kron. Denar, posebno dvekronski je tako dobro ponarejen, da ga je težko spoznati. Poznaš ga samo po teži in cvenku. Metliški trgovci in oštirji so bili večina že vsi opeharjeni. Denar prihaja iz Hrvaške in ga razpečavajo cigani in drugi postopači. Eden teh je 22letni Peter Stavikovič iz Ža-kanj, ki so ga prijeli v Metliki. Pri aretaciji so dobili mnogo ponarejenega denarja po 20 vin., več kronskih, dve kronskih in pet kronskih komadov. Aretaciji se je zo-perstavil in hotel odteči v zvezi z drugimi ponarejalci. — Otrck sc jc zadavil s koščkom premoga. Včeraj ob pol 12. uri dopoldne se je zadavil s koščkom premoga poldrugo leto stari sinček železniškega uradnika gosp. Derendo v Zagorju ob Savi. Le za trenutek se je gospa Derendova odstranila iz kuhinje, prišedši nazaj, imel je otrok že košček premoga v grlu. Takoj poklicani zdravnik g. dr. Zamik je storil vse, da bi rešil otroku življenje, a bilo je vse zamanj. — Iz zapora je pobegnil v Laškem trgu rudar Franc Nadrach, ki je bil zaprt, ker je v Dominikovi gostilni v Trbovljah ukradel 460 K. — Poročil se je v Varaždinu Jožef Verhovšek, trgovec v Poljčanah z gospo Ano Borčič roj. Novak, reslavraterko v Varaždinu. — Gosp, Ulrik Pavlica, naduči-telj v Rihemberku se je poročil z gdčno Ludoviko Merkel iz Rojana, — Vreme v Trstu postaja vedno boljše. Burja je do malega izginila. Nebo je jasno, O snegu ni več duha ne sluha. — Poročita se je na Trebelnem gosp. Zofija Sackl z gosp, Veceslavom Skebe-tom, učiteljem. POLICIJSKI PANAMA V KOLINU. Nemci v rajhu zelo prezirljivo pišejo, če se v naši državi odkrije kaj, kar ni prav in se zelo radi ponašajo, češ, v Nemčiji je vse čisto zlato. Osobito Prusi se svetu predstavljajo kot vzor čednosti in čistosti osobilo v upravi. A razni dogodki, kakor svoječasni umazani Hardenov proces, podkupovanje vojakov po pooblaščencih tvrd-ke Krupp in dogodki v Saverni predstavljajo Nemčijo v luči, ki bengalično razsvetljuje gnjilobo, ki tudi tam že vlada. Zdaj se je pa v Kclinu (Köln am Rhein) odkrila v policiji taka korupcija, kakršno so listi v rajhu vedno le ruski policiji očitali. Urednik »Rheinischer Zeitung« Sollmann je očital policiji v Kolinu, da se pusti podkupiti. Te dni so v Kolinu sodniki Sollmanna sodili. Obsodili so ga na 500 mark globe, ker je rabil prekreoke izraze, a sodišče je moralo priznati, da je stvarno Sollmann trdil resnico. Visoki policijski uradniki so se pričevanju odpovedali, da ne bi prišli sami na založno klop. Priče so izpovedale, da so gotilnižarji. za p-esne koncesije ženam nadzornikov morali 100 do 1000 mark ! plačevati, Gostilničarji so visoke policijske uradnike zastonj napajali, da so jim šli na roko. Tatvine in druge zločine so kriminalni detektivi le zasledovali, če so jih prizadete stranke dobro plačale. Nemško časopisje v rajhu s strahom vprašuje, kam dovede taka gniiloba Nemčijo, kjer policija principijelno dela le. če se podkupi. Proti doličnim uradnikom se uvede disciplinarna preiskava. NEVARNOSTI ZA MIR NA BALKANU. Frankfurter Zeitung, poroča iz Carigrada, da zbira Turčija pri Smurni velike ¿ste in da se pripravlja, da napade Myti-lene in Chios! Grki morje pri Smirtn zastražili s torpedovkami. Mogoče se že čez nekaj dni odkrijejo turški načrti. Drugi listi poročajo o velikih vojnah pripravah Bulgarije v Trakiji, POLOŽAJ V ALBANIJI. Velesile živahno razpravljajo o položaju v Albaniji. Neposredno še ne mislijo v Albaniji nastopiti, ker smatrajo, da je. dolžna mednarodna kontrolna komisija v Valoni skrbeti za to, da se v Albaniji mir zagotovi. Demonstracija mednarodnega brodovja ob albanskih obalih bi ostala brezuspešna. Če bi se moralo v Albaniji nastopiti, bi moralo biti posredovanje mednarodno. PREPREČEN BOMBNI NAPAD NA ŽELEZNICO PRI KUMANOVU. O! erajni načelnik v Gevgelju je aretiral neko bulgarsko četo. Blizu Kumanova so našli na železniškem tiru bombe. RUSIJA ZASTOPANA V UPRAVI »DETTE PUBLIQUE«. »Frankfurter Zeitung-, poroča iz Carigrada, da zbira Turčija pri Smirni velike v »Dette publique« (odbor, ki upravlja javne turške dolgove), zastopana. NOVO STRANKO V SRBIJI je ustanovil Perič. V svojem govoru je izvajal, naj se uvedeta dve zbornici in naj se izpremeni zunanja politika, ki bodi osobito Avstro-Ogrski prijazna. SRBSKO BULGARSKI OBMEJNI SPOR REŠEN. Ruski general Hohnsen je razsodit srbsko bulgarski obmejni spor pri Strumici v prilog Bulgariji. KRIZA V ANGLEŠKI VLADI. Že več časa obstajajo*v angleški vladi znatna načelna nasprotstva, ki so sc zdaj zelo poosirila, Mornariški minister namreč zahteva, naj se mu v proračunu 1914'15 dovoli vsota, da zgradi štiri nove dread-noughte; zaklaclni minister Lloyd Georges pa nasprotuje in noče o taki pomnožitvi angleške mornarice ničesar čuti. Stvar je tako resna, da grozi mornariški minister, da odstopi, če nc obvelja, kar zahteva. ŠPORTNO MINISTRSTVO V RUSLTI. »Times« poroča iz Peterburga, da je ruski ministrski svet sklenil, da se ustanovi športno ministrstvo. KORUPCIJA TUDI NA JAPONSKEM. V Berolinu je stal pred sodiščem te dni stenotipist Karl Richter, obtožen, da je poizkusil izsiljevati in da je kradel. Richter je bil namreč nastavljen pri filialkt tvrdke Siemens Schuckertwerke v Tokiu in si je prilastil zaupna pisma namenjena japonski mornariški upravi, da jih izrabi proti tvrdki za izplačilo denarja. Iz teh pisem je razvidno, da je tvrdka zagotovila japonskemu admiralu Fujiiu Z'i.,% provizijo za dobave japonski mornarici. Pri naročilih aparatov za brezžično brzojavlje-nje so pa 15% zaupne izdatke japonskemu uradništvu odračunali. Richter jc bil obsojen v dveletni zapor in izgubi pet let državljansko pravico. SPOPAD DELAVSTVA S POIICIJO V PETERBURGU. 19. t. m. so v Peterburgu pokopali nekega delavca. Policija je med pogrebom zaplenila rdeče trakove na rajnikovi krsti, a ko so dela VC1 Tla. pokopališču zapeli nek revolucionarni koral, je pričela policija po-grebcc iz pokopališča izrivati. Ljudje so se. razkropili a zopet okolu groba zbrali, kjer je hotel neki socialnodemokraški poslanec govoriti. Policija je pa poslanca, ko je nekaj besedi izpregovorii, aretirala in raz-gnala pogrebce s silo. POLITIČEN NAPAD V INDIJI. V Calcutti je nekdo na javnem izpre« hajališču ustrelil podnadzomika kriminalne policije, ko se je veliko ljudi izprehaja-lo, ki pa morilca niso prijeli. Policisti so sledili morilcu, ki je še večkrat ustrelil in rani! dve osebi. Morilca je prijel podnad-zornikov ordonančni častnik. Ustreljeni podnadzornik je ob zadnji zaroti v Calcutti "vodil preiskavo. LiuHljensKe ivlce. ij Vse prijatelje slovenskega gledali" šča opozarjamo na odlični nastop g. ign. Borštnika •» »Zemlji«, »Zemlja- se ponovi juhi zvečer. Ij Seja Zveze Orlov in Kranjske pod-zveze jc jutri v četrtek točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. Želi se pol-noštevilne udeležbe. Ij Izredni občni zbor »Dramatičnega društva bo danes ob pol 4. uri pri Novem Svetu. Ij Slov. gospodarsko izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo priredi v četrtek dne 22. t. m. ob pol 8. uri zve« čer v društvenih prostorih v Cerkveni uU« ci št. 11 javno predavanje. Predava č. g. dr. Josip Jerše. Društveni odbor vabi k najštevilnejši udeležbi predavanja č. g. dr. JerŠeta, ki bo zelo zanimivo. Ij Znanstveni večer »Leonove družbe« bo v četrtek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer na verandi hotela Union. Referirá dr. Juro Adlešič o poroti. Gostje dobrodošli! Ij Odbor šentpeterskega prosv. društva v Lubljani naznanja, da se predavanje i a četrtek ne vrši radi nenadnih zaprek. Drug četrtek se pa vrši skioptično preda- Vin'lj Zdravnik dr. E. Galatia leži v Jože-fišču na Poljanski cesti v agoniji. Zdravniki pravijo, da je smrti, pričakovati vsak c a s t ¡j Kranjski avtomobilni klub. Včeraj zvečer je priredil Kranjski avtom, klub v srebrni dvorani grand hotela Union souper, katerega so se udeležili večinoma vsi člani kluba z svojimi rodbinami. Predsednik dr. Karel baron Born in oba podpredsednika Leopold baron Liechtenberg in vele-industrijec Vinko Majdič so s svojimi soprogami pozdravljali in sprejemali došle goste. Prireditev so počastili med drugimi: ekscelenca dež. predsednik baron Schwarz z soprogo, župan mesta Ljubljane dr. Ivan Tavčar z soprogo, dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky, graščak vitez Gutmans-thal-Benvenutti, dež. vlade svetnik Gustav Kari Kulavics, dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški, baron Baillou i. dr. Dež. glavar dr. Šusteršič je bil žal vsled parlamentarnega zasedanja zadržan. Predsednik c. kr. avtomobilnega kluba ekscelenca mejni grof Pallavicini je odposlal brzojavni pozdrav. Med supejem, katerega je vodstvo hotela Union izborno pripravilo in servi-ralo, je koncertrirala vojaška godba 27. pešpolka, ter se je pozneje razvil animiran oles, ki je trajal do ranega jutra. Ij Tomaž Pavšlar proti deželnemu odboru. Danes se je pričela obravnava med Pavšlerjem in deželnim odborom pred c, kr. deželnim sodiščem. Tudi oskrbnik kon-kurzne mase Glavne posjinicec dr. Oblak je udeležen kot zasebni tožnik in je takoj predlagal poravnavo in sicer naj deželni odbor plača Pavšlerju samo 600.000 K in ne 1,600.000 K, kakor jih Pavšlar zahteva. Razprava se vrši s presledkom cel dan in bo trpela še najmanj en dan. Razpravo vodi sodni nadsvetnik dr. Travner, votanta sta pa sodna svetnika dr. Toplak in Bo-schek. Pavšlarja, ki je sam navzoč, zastopa ex offo dr. Valentschag, deželni odbor dr. Dermastia, Glavno posojilnico«, dr. Oblak. Razume se, da je bila od dr. Oblaka predlagana poravnava odklonjena. Tudi Pavšlar ni hotel nič vedeti zanjo. Ij Umrli so v Ljubljani: Amalija Fabi-jan, soproga hišnega posestnika in trgovca na Vodnikovem trgu št. 5. stara 78 let. — Ana Toman, Ahacljeva cesta 5. — Ana Hiršman, hči krojaškega pomočnika, 7 mesecev. — Fran Kastelic, obč. ubožec-hira-lec, 48 let. — Antonija Kosec, delavka v tobačni tovarni, 23 let. — Andrej Fojkar, obč. ubožec, 38 let. TeielonsKd in brzojavna poročila. MAIJ FINANČNI NAČRT IN SLUŽBENA PRAGMATIK A ZAGOTOVLJENA, Duuaj. Skoro vse stranke, ki so bile podpisale dodatni predlog dr. Šu-steršiča, Fink in Gross, so svoje stališče opustile. A ko se odstrani še zadnja ovira, ki obstoja v tem, cla češki agrar-ei zahtevajo, da ima budgetni odsek šele prihodnji torek zborovati, se bo o malem finančnem načrtu v zbornici .še danes glasovalo. Krščanski socialci vztrajajo na dodatnem predlogu in se bodo preglasovali. Sicer pa ostane nazi ali v; i položaj slejkoprej nepojasnjen, ker češki agrarci obstruirajo še vedno budgetni provizorij in dopustijo, da pride za malim finančnim načrtom le še penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov in pragmatika za državno učiteljstvo. MALI FINANČNI NAČRT REŠEN! Dunaj. Opoldne se je v navzočnosti grofa »Stürgkha vršila konferenca načelnikov. German je v imenu kola na stranke apeliral, naj v interesu uraclništva in dežel puste na strani vse težave in mali finančni načrt čimprej e sklenejo. Dr. šusteršič in Fink sta so temu pridružila. Slanak. je izjavil, da njegova stranka zahteva le. da se dodatni predlog opusti, glede budgetnega provizorij a si pa svojo taktiko pridrži. Gross od »Nationalverbanda« je izjavil da konferenca načelnikov ni mesto, kjer bi se sklepalo o meritornem glasovanju. German mu je odgovoril, da je itak že iz komunikejev različnih strank razvidno, kako mislijo glasovati. Wassilko je dejal, da se lahko konstatira, da so velike stranke dodatni predlog pustile pasti. Fink in pa dr. šusteršič sta. proti temu protestirala. Siürgkh je dejal, da ga veseli, da je ta stvar prej rešena. V zbornici je govoril Seltz za kompromis z gosposko zbornico, Za njim v istem smislu Deaaspe/J, potem Diamand, ki je napadal poslansko zbornico, češ, gosposko zbornico vodijo njeni najpametnejši člani, poslansko pa narobe. Potem sta bila izvoljena kot generalna govornika Seitz in Češki agrarec Bradač. Slednji je dejal, da je češka agrarna stranka mali finančni načrt rešila. Seitz se jc besedi odpovedal. Ob pol 2, uri se je med veliko napetostjo začelo glasovanje. Predog Kuranda, naj se sprejme v bistvu kompromis z gosposko zbornico, se je soglasno sprejel. Predlog dr. Šu-steršiča, naj se kompromisu doda znani dodatni predlog, se je s 268 glasovi 77 odkonil, istotako eventualni izpre-minjevalni predlog Fuchs. Za oba sta glasovala samo krščansk-socialni in hrvatsko-slovenski klub. S tem jo sprejet zakon o osebno dohodninskem davku po kompromisu in ker bo zdaj od gospodarske zbornice sigurno sprejet, je mali finančni načrt rešen in z njim službena pragmatika in odkazila deželam. Dunaj, Dodatni predlog Fuchsov, po katerem se bo osebnodohoduinski davek v davčnem letu 1914 pričel pri 4000 K, ako bi skupni davčni efekt ne znašal 130 milijonov kron je odklonjen z 268 proti 84 glasovi. Za ta predlog so glasovali kršč. socialci, Slovenci in katol. nar. Čehi z Morave, Kompromisni predlog je bil nato v drugem in tretjem branju sprejet. Koncem seje se je pritoževal češki agrarec Stanek, da je železn, minister Fort ter danes pri neki intervenciji s poslancem Vacekom ni hotel niti govoriti in mu je samo dejal: Ali veste, da eksistira papirni koš! NADOMESTNA DEŽELZBORSKA VOLITEV V KROMERIŽU. Brno. V kromeriškem češkem mestnem volilnem okraju je bil v moravski deželni zbor izvoljen s 755 glasovi (oddanih ¡507 glasovnic) kršč. socialec Anton Urban. Svobodomislec Jožef Jedlička ie propadel s 752 glasovi. ODLIČEN HRVATSKI R0D0MU8 UMRL. Zader. Včeraj je umrl tu i. 183«. rojeni knez Manpred Borelli Vranski, član gosposke zbornice, velik hrvatski domoljub. ESSAD PAŠA OSVAJA ALBANIJO. Valoma. Essad paša, ki je pustil v Elbasanu malo posadko, koraka zdaj proti Beratu. MALI S N ZA ESSAD A. Drač. Semkaj je dospelo sto mali-sorskih barjaktarov, ki so se izjavili za solidarne z Essadom. GRKI SE PRIPRAVLJAJO. Carigrad. Grki utrjajo že nekaj dni sem otok Teneclos (pred Dardane- lami — bi imel pripasti Turčiji), nameščajo na njem topove, zalagajo živila in polagajo mine. DE MEN TI. London. Prvi lord admiralitete odločno dementuje vse vesti o kaki krizi v kabinetu. (Glej politični pregled.) Mnenje gospoda dr, A. Satterja v Sv. Križu, Gospod J, Serravallo Trst. Rad potrjujem, da predpisujem Vaše ¡zborno železivito kina vino Serravallo že vrsto let sem. Sv. Križ, 24. aprila 1911. Dr. Satter. 2 svetli, prijazno meblovar,' Glavni semenj za kože ter kožu-hovino se bode. vršil v pondeljek dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke „Balkan" trgov., sped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti štev. 33 na kar se gg. interesentje blagohotno opozarjajo. osestvo obstoječe iz hiše, vrta, hleva in travnikov, je naprodaj. Proda se skupaj ali pa tudi posamezno. Več pove Marija Mcrkužič, Brdo 29, pošla Vič pil Ljubljani. JJ1 Tvrdka uvoz kave 2 2 posteljama in posebnim vhodom, sc takoj od-tlasta le skupno za mesečnih 40 kron mirni stranki. Ljubljana, Turjaški trg št, 5, II. nadstr. priredi dne 23., 24. januarja llJ14 v svoji filialki Ljubljana, Selenfourgova ulica) poskusno kuhanje ter Vas k temu uljudno vabi. Obenem pripominja, da bo tvrdko jako veselilo, če privedete znance s seboj. Od devetih zjutraj so bodo zastonj dajale poskušnjft le odraslim. 22f i Potrte od najglobokeje žalosti javljajo podpisane rodbine vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda posestnika, občinskega svetnika itd. ki je v ponedeljek, dr.e 19. januarja 1914. po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče ob 12, uri opoldne mirno v Gospodi; zaspal. Pogreb dragega rajnika bode v sredo, dne 21. januarja ob po! 4. uri popoldne iz hiše žalosti, vila Carnien, na opatijsko pokopališče. Sv. maša zadušnica za dragega pokojnika se bode darovala v četrtek, dne 22. januarja ob 8. uri zjutraj v kapelanski cerkvi svetega Jakova v Opatiji. Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in oobožno molitev. Opatija-Ljubliana, dne 20. januarja 1914. Žalujoče obitelji Eohfaec, CfcláíteK, Avian, Toroašic. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom jn znancem tužno vest o smrti naše iskrenoljubljene soproge, matere, stare matere in tašče gospe Mesto vsacega posebnega obvestila. ki jc danes ob 10. uri dopoldne previdena s sv. zakramenti v starosti 78 let mirno in vdano v Gospodu zaspala. Truplo preblage pokojnice se bode v petek dne 23. t m. ob 3 uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiše žalosti Vodnikov trg št. 2 prepeljalo k sv. Križi? v lastno grobnico k večnemu oočitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 21. januarja 1914. Ivan Fabian, Franc Fabian, /Ina Fabian, soprog. sin. sinaha. Marija Fettteh-Frankheim, roj. Fabian, Fančf, Ivko, Hllmtee Fabian, vnuki in vnukinje. Dr. Oton Fetlich-Frankheim, Milenca, Majda, soorog vnukinje. pravnnkinji. !.• '■• •' ni • jvod Jo. . Turk. Or 230 Po celi Evropi "" razširjena in priljubljena krema za čevlje. naannannaoacrsi^*« □ □......................../jr lihiiruiiL n :............................f O : ^ ••(•••••inn......!.........□□ Ill»iII k*?- ; IUI IIIIII •••III t IMIMfMI r P g = priporoča vsem Ljubljančanom In gos:om z dežele j g §1 najboljše zajtrk Ig d} kakor priznano dobro belo kavo. cokolat'o. ka- \a kao, čaj, line likerje in najllnejše pecivo, 33io ig □n ............................................................................,.,.„□□ □ □□□□□DDdCDDDnnrjnOODOnCnDODODDDD z 2 ali 5 sobami in pritiklino išče mirna stranka za majev termin. Ponudbe pod „R. S. 183" na upravo našega lista. Razpisuje se mesto občinskega tajnika za občino Moste. Prošnji je priložiti dokazila o šolski izobrazbi. Prednost imajo že sedaj poslujoči, vsestransko sposobni občinski tajniki. Prošnje je vlagati do 15, februarja 1814. Plača po dogovoru. Moste pri Mli. I. Oražera, župan. Mirno in suho F fei 219 Poročni lastnega izdelka, kakor kom- @ pletne kasete namiznega orod- sP ja po najnižjih cenah. Lud. Černc juvelir in trgovec Ljubljana, Woltova ul. 3. G- --c Ob priliki 25 letnega obstoja 0 tvrdke so določeni za cenjene od- Ch jemalce brezplačni krasni predme-ti, ki so razdelo 15. junija t. 1. Pri nakupu blaga zahtevajte plačilne 0) 0 listke. 52 g ©©©©©©©O©©©©©©© S KI z mešanim blagom in žganjem, na prometnem kraju v Ljubljani, se proda z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem. Kupcu se prepusti tudi pravica, da sme prodajati še na sedanjo koncesijo, ako bi jo sam ne imel. Denarja sc rabi 6 do 8000 K, za drugo se počaka. Kje, izve se v upravi tega lista pod štev. 152. Za pismeni odgovor naj se priloži znamka. \ 53 ad. Zaradi oddaje 9 vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem dne 22. januvarja 1.1. ob 10. dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada (v hiši meščanske imovine II. nadstropje) javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe, kolekovane in opremljene z vadijem 400 kron, v katerih je navesti za označeno prevzetno zahlevane jednotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečalene do določenega roka pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni. Tudi je v ponudbah izrecno izjaviti, da "jemlje ponudnik na znanje podučilo o dolžnosti, kolekovati ponucibinske pripomočke v smislu predpisov celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61, ki se dobivajo pri mestnem stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev za komad. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu razpisu in dotičnim pogojem, na take, ki se bodo pogojno glasile in konečno na take, ki bi se prekasno ali celo naknadno vložile, se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat si pridržuje tudi pravico pogodbo po preteku dobavne dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914 — 1916) z podjetnikom za daljšo dobo treh let podaljšati. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 5. januvarja 1914. Prodam mois fjiPSIlfi] s» iščeta dve ženski: eno večjo sobo, kuhinjo in pa pritikline, ali dve manjši sobi. v pritličju ali prvem nadstropju in sicer v mestu za majev termin. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Stanovanje« št. 192. zîaiorumen trčan, zajamčeno čist v deži- I cah s 41/2 kg vsebine razpošilja po K 8>50. Čebelama :;;)44 Ilirska Bistrica. Išče se vojaščine prost, primerno izobražen, pošten in trezen . Jr%Pi obstoječe iz gostilne znane pod imenom »Eožaijeva gostilna«, ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd. Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30.000 kron. Po-bli?j" informacije dajejo moje pisarne v Ljubljani, Streliška ul. 29, in v Črnomlju. a A® r 3731 (16) Dober, cen premog vseh vrst prodaja Franc UJier, špediter LJubljana Sslenjurgovc ulica št. 3 Telef. "66 ^BSBmmÊaBÊBBBsamm vajen kmečkemu delu na deželi. Plača 42 K na mesec ter v^e prosto. Mladenič izurjen v so-davičarski obrti, ima prednost. Ponudbo pod „Pridnost" 13&, na upravo tega lista. 130 RI ftPM ft asi m ëk Ki Ik va si fei pl sfe priden in pošten, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. IS7. Išče S3 VZgO