Stev. 40
TRST, sredo 9. februvarja I9IO.
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
tud! eh nedeljah ia praznikih ah 5., eb ponedeljkih oh 9. zjutraj.
P«eamllne Ste*, se prodajajo po 3 nv(. (6 stol) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. nn, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljDa vrsta K 2. Mali oglasi po <a stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
= Plačljivo in utožljivo v Trstu. ==
mm
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinosti je moč!
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 2A K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luooalsa m n*4«Ijako Istenja „BDZVOSTZ" aton«: ca
«•!• Uto Kron 5*90, n pol loto Kron 3*«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ta ne sprejemajo in rokopisi se ne vra5ajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gatatti 18 (Narodai dom) Izdajatelj in odgovora i urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, olica
________=- Giorgio Galatti štev. 18.	-■■ =
Poftno-hranilnMIni ra*un it 841*652. TELEFON St. 11-57.
BRZOJAVNE l/ESTI.
Štajerski dež. zbor odgodjen.
GRADEC 8. Deželni zbor vojvodine Štajerske je po najvišem nalogu odgodjen.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Komunikć „Slov. Kluba" štaj. deželnega zbora.
GRADEC 8. „Slovenski klub" štajerskega deželnega zbora je imel po odgoditvi deželnega zbora posvetovanje in je o tem priobčil komunike, v katerem se strankam večine pripisuje krivda na razmerah v deželnem zboru in se jim očita, da niso svojega gospodstva enako pravično izvrševale v prilog obema narodnostima dežele. Sedanji boj Slovencev ni imel namena doseči kakih koncesij, marveč je bil le bramba proti nem-ško-narodnim navalom in je služil v varstvo pravic slov. ljudstva.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR ODGODJEN.
PRAGA 8. Viši deželni maršal je otvo-ril sejo ob 10.40 dopoludne. Izjavil je, da je deželni zbor sklepčen in je dal prečitati došle peticije. Ob 11. uri je zaključil sejo, potem ko je dal prečitati izjavo, izročeno mu od čeških poslancev.
PRAGA 8. Deželni zbor kraljevine Češke je bil danes po najvišem nalogu odgodjen.
Izjava čeških poslancev.
PRAGA 8. Izjava čeških poslancev ima sledečo vsebino: Vaša Jasnost! Po pravici ogorčeni, da je zopet onemogočeno ustavno delovanje deželnega zbora kraljevine Češke, izjavljamo, da pada na nemške poslance vsa odgovornost za iz tega nastala velika oškodovanja interesov vse dežele kakor tudi gospodarskih, kulturnih in socijalnih interesov prebivalstva. Zastopniki nemškega ljudstva bodo še nadalje ovirali delovanje deželnega zbora vzlic temu, da smo šli na roko njih zahtevam, v svrho, da bi začelo v deželnem zboru resno delovanje, kajti po tem edino je možno vstvaritiza našo domovino znosne razmere in možnost mirnega skupnega bivanja obeh narodov. Mi nismo delali Vaši Jasnosti težav niti v formalnih zahtevah glede dnevnega reda in postopanja v stvareh, posebno važnih za nemške poslance. Imeli smo utemeljenih vzrokov, da zahtevamo, da bo dnevni red, določen od Vaše jasnosti, odgovarjal želji onih, ki so se za nemške poslance tozadevno pogajali v Vašo Jasnostjo. In vendar so nemški poslanci v zadnjem trenotku stavili glede dnevnega reda novih zahtev, katerih nismo mogli mi na noben način vsprejeti. Kajti iz postopanja večine nemških poslancev je jasno razvidno, da jim je zato, da deželni zbor češki zopet ne bo mogel delovati. Mi se ne udarno nobeni grožnji in nobenemu nasilju, da bi privolili, kar bi škodovalo nerazdel-nosti in enotnosti kraljevine Češke in enaki pravici obeh narodov in vsem pripadnikom istih.
Mi še enkrat izrekamo našo trdno
voljo, da smo pripravni posvetovati se o sredstvih, ki omogočijo ustanovitev naprav, zagotovljajočih razvoj obema narodnostima. Mi odklanjamo s tem vsako odgovornost za vse, kar ukrene deželni odbor po potrebi vsled nedelavnosti deželnega zbora, nadalje vso gmotno škodo, ki zadene vse kulturelne, humanitarne in gospodarske naprave, v kolikor so odvisne od deželnih prinosov ter Škodo, ki zadene osebe, plačene iz deželnih fondov. Odgovornost za vse to pada na nemške poslance.
Uljudno prosimo Vašo Jasnost, naj to izjavo priobči visokemu deželnemu zboru. Praga, dne 7. februarija 1910. Svehla, za češki agrarni klub; Skarda, za narodno-svobodomiseljni klub.
" Po prečitanju te izjave je viši deželni maršal zaključil sejo.
Izjava kluba konservativnega velepo-sestva.
PRAGA 8. Klub konservativnega vele-posestva izreka svoje obžalovanje, da se tudi takrat ni posrečilo doseči delamožnosti dež. zbora češke kraljevine.
Zaprisega novega bana hrvatskega.
DUNAJ 8. Cesar je ob 1 uri popoludne zaprisegel novoimenovanega bana hrvatskega dr. Nikolaja pl. Tomašića. — Na slovesnem činu sta bila navzoča ogrski komornik grof Csekonics in ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary. Zaprisego je čital ogrski minister za deželno brambo GM Hazay. Avdijenca.
BUDIMPEŠTA 8. Ogr. biro poroča z Dunaja : Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil ob 10. uri predpoludne vsprejet od cesarja v enourni privatni av-dijenci.
110.000 brezposelnih delavcev vsled povodnji.
DUNAJ 8. „Petit Parisien" pravi, da je glasom podatkov, ki jih je zamogel list dobiti, vsled povodnji brez dela 110.000 delavcev, od teh 25.000 v Parizu, 85.000 pa v departementih Seine-et-Marne in Seine-et-Oise.
Borowska na svobodi.
DUNAJ 8. Kakor poročajo listi iz Krakova, je bila Janina Borovska danes opolu-dne izpuščena na svobodo, potem ko je državni pravdnik umaknil pritožbo.
Samomor generala.
DUNAJ 8. Kakor poročajo graŠki listi, se je danes opoludne na Schlossbergu FML Rudolf baron Salis-Samaden z revolverjem vstrelil v glavo. Vzrok samomora ni znan.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 8. Skupščina je vsprejela v drugem čitanju zakonske načrte glede trgovinske pogodbe, sklenjene med Srbijo in Dansko.
Srbski odposlanec na Dunaju.
BELIGRAD 8. „Beogradske Novine" poročajo, da je srbski odposlanec na Dunaju Simič prosil za umirovljenje, ker se hoče vrniti v Beligrad. Vlada ga je prosila,
PODLISTEK.
Štev 78.
(Slavkov.)
Pospešil je korake in ko se mu ni zdelo tudi to dovolj, je začel kar teči. Pri tem se je večkrat izpodtaknil in padel na tla. Pobral se je vsakikrat hitro pokonci in bežal, bežal... Želja, da bi videl svojo ženo, ga je tako mučila, da ni čutil bolečin ob padanju, opotekanju...
Njegove oči so strmele le naprej in ni čakal druzega, nego da zagleda vsak čas svoje domovanje.
Da bi le srečno prišel domov! Samo enkrat, le enkrat, da vidi svoje drage in potem — —
naj ostane še nekoliko časa na svojem mestu.
Turško-bolgarsko zbližanje.
CARIGRAD 8. Uvodni članek „Jeni Tanina" konstatuje, da je unanji položaj sedaj miren. Predstojeći poset bolgarske deputacije dementuje trditev, da so turško-bolgar-: ski odnošaji napeti. Prvi korak k grško-bol-I garskemu zbližanju se mora vsprejeti s pohvalo.
Krečansko vprašanje.
CARIGRAD 8. „Jeni Gaze ta" zahteva, da se takoj definitivno in pravično reši krečansko vprašanje. Zopetno zasedanje otoka po zaščitnih oblastih ne more nikakor odstraniti nevarnosti za daljšo bodočnost.
„Ikdam" poroča, da odpošlje porta prihodnje dni zaščitnim oblastim noto, v kateri bo izjavila, da ne morejo odnošaji med Turčijo in Grško postati normalni, dokler ni krečansko vprašanje definitivno rešeno. Nota zahteva, da se vprašanje definitivno reši, še preden se sestane grška narodna skupščina.
Pomiloščenje mornariških častnikov na Grškem.
ATENE 8. Kralj je podpisal dekret, ti-čoč se splošnega pomiloščenja onih častnikov vojne mornarice, ki so se udeležili gibanja dne 29. oktobra m. 1.; dekret se razglasi zvečer. Pomiloščeni častniki dobe trileten dopust za inozemstvo. Danes pred-poldne so bili izpuščeni na svobodo in so že odpotovali.
Parlamentarne volitve na Angležkem.
LONDON 8. Vseučilišči v Glasgovu in Aberdeenu sta izvolili svojim zastopnikom v spodnji zbornici unionista.
Švedski kralj obolel.
STOKHOLM 8. V nedeljo zvečer je obolel kralj Gustav na koliki. Sinoči so zdravniki ugotovili, da je kralj obolel za unetjem slepega črevesa in so takoj sklenili izvršiti operacijo, ki se je posrečila.
STOKHOLM 8. (Ob 10. uri predpol.) Kralj je po operaciji, ki so jo zdravniki izvršili opolunoči, spal potem več ur. Njegovo stanje zjutraj je bilo znatno bolje. Temperatura je znašala 37*3, puls 52.
Povodnji na Francoskem.
PARIZ 8. Iz Savoje, dela Burgunda in Masona poročajo o povodnjih. Tudi iz okolice Remiremonta in Besangona javljajo v velikih poplavah.
Kalkuta 8. Zakonodajni svet je po se-demurni seji vsprejel tiskovni zakon.
„Cirilmetodarija".
Včeraj smo čitali tale napad na Ciril Metodovo družbo:
Slovenski liberalci so zelo premišljeno napravili, ko so naskočili Ciril Metodovo družbo, da so jo dobili popolnoma v svoje roke. S tem so se namreč polastili obsežne narodne organizacije, ki ima veliko podružnic, da jo izrabijo brez kontrole v svoje libralne strankarske namene. Računali so na to, da bodo ljudstvo, ki se drugače nalibe-
* *
Zora je nastajala, ko je begunec prišel na vrh hriba s katerega se je videlo v do-
lini majhno mestece. Vse je bilo še v lahnem nočnem snu in nič ni kazalo življenja v njem; vse je bilo kakor izumrlo. Izmed gostega sadnega drevja so se vzdi-govale lične eno- in dvenadstropne hišice a v sredi njih je veličastno kraljevala cerkev, farna cerkev mesteca Begunec je postajal nekoliko na hribu in zrl z rosnimi očmi na mestece, ki je ležalo pred njim zavito v lahno jutranjo meglo. Roka se mu je tresla, ko jo je vzdignil, da bi si odpel srajco. Dušilo ga je v grlu, v prsih; v glavi se mu je vrtelo sedaj, ko je po tolikem času zagledal kraj, kjer je nekdaj preživel leta veselja, sreče — — Stegnil je hrepeneče roki proti dolini, kakor bi hotel ves ta kraj objeti, pritisniti na svoje nemirno srce; ta
svoj lepi, rojstni kraj--
Ustnice so se zganile in izpregovoril je tiho: „Bodi blagoslovljena hiša, ki kriješ v svojih stenah moje najdražje, mojo družino! Nikdar nisem verjel, da te posetim v tej
sramotni obleki, da ti pokažem človeka-preganjanca! Nikdar! A takega so me napravili ljudje, ki pravijo, da so pravični, da ljubijo svojega bližnjega...u Otrl si je solzo iz oči in stekel po hribu nizdol poln hrepenenja, poln upov--
Malo trenotkov pozneje je bil že v mestu. Po ulicah je bilo že mrtvo in okna v hišah so bila zaprta...
Vse je še spalo... Le semintja se je zaslišalo zamolklo pasje lajanje in petelin se je tudi oglašal in naznanjal jutranjo, zgodnjo uro — — Težko so odmevali begun-čevi hitri koraki in hitel je iz ulice v ulico.
Konečno se je ustavil pred majhno enonadstropno hišo.
Pogledal je na okna in videl, da so Še zaprta...
V hiši je Še vse spalo--Sel je na
prag in čakal najmanjšega šuma, da mu naznani, ali so prebivalci hišice že vstali
ralne limanice ne vsede, s pomočjo cirilme todarije ujeli, da se bo začelo zbirati v njihovem taboru. Zato je zdaj zadnji čas, da se ta navidez narodna, v resnici pa liberalna svobodomiselna komedija popolnoma razkrinka in da naše organizacije začnejo brezobziren boj tudi zoper liberalno ciril-metodarijo!
Cirilmetodarji ustanavljajo po deželi podružnice, ki jih vodijo zagrizeni liberalni učitelji in magnati, pošiljajo okoli svoje potovalne učitelje, ki agitirajo za stranko in prirejajo veselice, ki imajo namen zbirati ostanke liberalne, podeželske klike.
Spričo tega je zdaj za vsakega katoličana nastopila sveta dolžnost, da zoper cirilmetodarijo povsod, kjer se kaže, z vso silo nastopi in naša izobraževalna organizacija mora svoje moči naperiti zoper ta nov način organiziranja pobite liberalne garde.
Za naše kmečko ljudstvo velja tole; Cirilmetodarija je protinarodna in strup za narodno idejo! Kaj bodo liberalci slovenskega kmeta narodnosti učili! Slovenski kmet, če je krščanskega in ljudskega mišljenja, je že samo vsled tega naroden, zato ne rabi poduka o narodnih stvareh od stranke, ki ne ljubi ljudstva! Liberalni frakarji, škrici in škribenti naj same sebe narodno vzgoje. Samo ena narodna misel je: krščanska misel! Liberalci narodno ne morejo ne misliti, ne delati, ker so sovražniki kmečkega ljudstva in njegovih nazorov. Liberalizem zna narod samo izdajati in cirilmetodarija je zgolj agitacijsko sredstvo za liberalizem. Na Slovenskem je narodno delo mogoče le na katoliškonarodnem temelju demokratizma. Narodno delo se je začelo šele, ko so prišli na vrh možje vere in ljudstva; narodno delajo zastopniki Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so prvi začeli boj za narodno enakopravnost Jugoslovanov, dočim so se naši liberalci vezali z nemškimi plemenitaši in vlado. Ko bodo povsod neomejeno zavladala načela, ki jih S. L. S. zastopa, bo tudi naše narodno vprašanje popolnoma rešeno in najbolj dela za narod, kdor dela, da se uveljavi povsod katolištvo in demokraštvo.
Cirilmetodarija pa je čisto navaden pesek v oči. V njej naj se zbirajo dekadentni puhloglavi liberalni trški napolizobra-ženci in liberalno uradništvo, slovensko ljudstvo pa se je bo ogibalo, kakor se ogiba liberalizma povsod drugod. Vse naše organizacije, nabožne in posvetne, zlasti pa našo cvetočo fantovsko in dekliško je treba zdaj mobilizirati zoper poizkuse cirilmetodar-stva! Kakor smo pomedli z ostalimi liberalnimi organizacijami, tako bomo tudi s to. Naše ljudstvo bo darovalo za narodne namene v naš obrambni sklad in bo vstopilo v našo obrambno organizacijo, ki v kratkem začne delovati in za katero so vse
predpriprave gotove.
Kdor za cirilmetodarijo le en vinar da, podpira liberalizem in ne more biti več pristaš katoliških in ljudskih načel,
marveč se pokaže za nasprotnika vernega Slovenstva.
ali ne. Sedel je tako nekaj časa in ko \č zaslišal nekak šum, je skočil hitro pokonci in pogledal na okna. Stanovalci so se najbrž zbudili in prižgali luč... Videl je natančno svetlobo skozi špranje oken...
Približal se je počasi vratom in potrkal jrecej močno nanje.
Prisluškoval je pozorno — — nič se ni slišalo... nihče se ni odzval... vse je bilo tiho kakor v grobu...
Še dihati si ni upal, da bi le ničesar
ne preslišal a--zaman. Nič... nič...
Potrkal je zopet... čakal in čakal... nič odgovora...
Strah se ga je polotil, tak strah, kakršnega čutimo v mrtvaški sobi, kjer je vse mirno... molčeče...
Kaj pa je? Ali ni nihče več živ v
tiši?--Ali se je varal, ko je videl v
sobi svetlobo?...
Potrkal je še enkrat prav močno kar s celo pestjo--
Stran II.
EDINOST < št.. 40
V Trstu, februvarja 1910.
Ločitev povsod, boj povsod, povsod odločnost in neprizanesljivost zoper liberalne ostanke! Veselo bojno razpoloženje zopet veje po naših poljanah, orožje se zopet ostro brusi, duhovi se zopet živo krešejo! Tako mora vedno biti in ostati, da se ne polenimo. S cirilmeto-darijo pa na prag, ker za cirilmetoda-rijo v slovenskem ljudstvu ni več prostora.
*
* *
Tako se glasi članek, ki ga je prinesel „Slovenec" od minolega ponedeljka.
Iščemo besede, s katero bi mogli primerno označiti čutstva, ki so vsplamtela v nas, ko smo prečitali ta izbruh podivjane strankarske strasti. Da: strankarske strasti, strankarske sebičnosti! Saj je pero, ki je pisalo ta divji poziv na sovražtvo, na proganjanje lastnega brata, na uničevanje dela za rešitev odlomkov naroda ob ugroženih mejah domovine — saj je to pero samo priznalo v svojem besnilu, da vidi pred seboj le korist stranke, da mu ni do druzega, nego do tega, da zavladajo načela ene stranke. In tista fraza, „da se ne po-lemimo", ne ovaja nič druzega, nego strah, da bi rodoljubno delo moglo ublažiti zastrupljene odnošaje, od česar bi utegnila imeti škodo — stranka.
Proti taki obrambeni organizaciji, ki žrtvuje tisoče in tisoče na leto za rešitev naše krvi in s tem za ohranitev slovenskih pozicij ob mejah — hočejo torej mobilizirati naše dobro, verno, mehko in zato tudi v svojih masah često nerazsodno ljudstvo s tem, da mu govore v imenu vere in krščanskih načel!
Poziv na sovražtvo, proganjanje, rušenje narodnih obrambenih organizacij, uničenje tistih šol, ki jih vzdržuje slovenska požrtvovalnost v imenu bratoljubja : to se hoče opravičevati z udanostjo do vere in cerkve! Po vsej pravici pravimo, da se tu naravnost brezobzirno in brezčutstveno profanira cerkev in prostituirajo verska načela ! A trditev, da je blagoslovljeno delo Ciril-Metodove družbe le pesek v oči in strup za narodno idejo, ovaja le brezmejno sovražtvo do te ideje !
*
* *
Kjer-koli je še smisla za položaj Slovenstva ob ugroženih mejah, izzove „Slovenčev" članek gotovo viharje nevolje in ogorčenja. Ta pojav slovenskega herostratstva ne sme ostati brez primernega odziva. Ne prisvajamo si pravice, da bi govorili v imenu rojakov v drugih pokrajinah. Obračamo se pa do tržaškega Slovenstva, ki uživa dan na dan dobrote Ciril-Metodove organizacije, ki je v Trstu rešila in ohranila in še rešuje in ohranja na tisoče slovenske dece svojemu narodu, ki bi bila sicer neizogibno izgubljena, da ni ideja sv. apostolov oživela najplemeniteje delo slovenskega rodoljubja — do tržaškega Slovenstva se obračamo s pozivom na odgovor na poziv člankaija v „Slovencu".
Vsem naj vam stopi živo v zavest, da smo mi Tržačani še posebne hvale dolžni Ciril-Metodovi družbi. Ne le zato, ker nam je in nam še s svojim delom rešuje na tisoče duš, ampak posebno še zato, ker je ravno delo družbe prisililo vlado do prvih začetkov reševanja našega šolskega vprašanja s podržavljanjem učiteljstva na naših zavodih, tako, da je sedaj vsaj nade, da se to za slovensko pozicijo na tržaškem ozemlju naravnost življensko vprašanje reši v nedolgem času ! A vse to naj bi šlo na
Postajal je že nestrpen--kri mu
je silila v glavo... srce mu je bilo močnejše... močnejše...
Bha ! Sedaj se gori nekdo giblje--
koraki se čujejo — — odpira vrata... Koraki po stopnicah... zdaj je že tu... vrata odpira... in zasliši se strašen vrisk.
Nekdo je padel za vratmi po tleh — — Nande je skočil naglo skozi odprta vrata in pogledal na tla.
Tu je ležala vsa polna strahu sivolasa
starka mirno — — kakor mrtva--
Nande se je začudil, ko je videl tu v svoji hiši neznan obraz, a ni rekel nič...
Urno je stekel po stopnicah, odprl naglo vrata in obličje mu je obsijala močna blesteča svetloba--
Zdelo se mu je, kakor da gori soba... Stopil je ves omamljen naprej in gledal... Ni mogel umeti kje se nahaja... Saj to ni njegova soba, njegovo stanovanje... Gledal je pozorno po nji in videl ob zidu postavljeno, dolg«, črno-pregrnjeno postelj--
kose, naj bi bilo izgubljeno, vse naj bi vrag vzel edino le zato, ker bi to služilo koristi — ene stranke?! Ne, in tisočkrat ne!
Proti takim nakanom združimo se vsi v primemo reakcijo!
Ne poživljamo vas na „brezobziren boj", ne poživljamo vas na „veselo bojno razpoloženje", ne poživljamo vas na „brušenje orožja", iz kratka: ne poživljamo vas na sovražtvo proti bratu ! Ne! Naš odgovor na to strankarsko divjanje bodi — plemenit skupen naroden čin! V protest uprizorimo naroden plebiscit s tem, da posebej v ta namen položimo vsak po svoji moči darček na oltar slovenskega bratoljublja! Posebna zbirka za Ciril-Metodovo družbo bodi naš odgovor proti dervištvu člankarja „Slovenčevega" !
Letos praznuje družba 25-letnico svojega plodonosnega obrambenega delovanja. Na gori nasvetovani način proslavimo tudi najlepše družbin jubilej!!
Dnevne vesti.
f Jurij Martelanc. Iz Barkovelj nam pišejo: Žalovanje po tem vrlem možu je med našimi Barkovljani splošno in tem veče, ker nam ga je bela smrt ugrabila tako iznenada, kakor da ga nam je ukrala iz naše srede. Skoro neposredno do katastrofe, še v ponedeljek dopoludne, smo ga videli zdravega in vedrega lica, popoludne ob 2. uri pa so ga našli mrtvega v njegovi sobi. Šel je bil po kosilu, kakor mu je bilo vedno v navado, nekoliko počivat in spečega ga je zadela srčna kap. — Barkovljani hočejo obraniti pokojnemu Juriju najblažji spomin.
Pogreb pok. dr. Slejko-ta, ki se je
vršil včeraj zjutraj je bil impozanten. Pred mrtvašnico pri Sv. Justu se je zbrala mnogoštevilna množica sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnika. Na čveterouprežni monumentalni mrtvaški voz so, po blagoslov-ljenju, položili monumentalno krsto z ostanki onega, ki je toliko trpel in prestal predno je dospel do tja, kjer ga je zopet preganjala nemila usoda, pokončavši moža učenjaka, korenjaka in poštenjaka. Na mrtvaški voz so položili pet krasnih dragocenih vencev z krasnimi trakovi in napisi: Zadni pozdrav Žalujoča soproga in hčerka, Trgovsko obrtna zadruga — Svojemu nadzorniku, Rodbina Ulčakar — Svojemu prijatelju, Svojemu prijatelju — Dr. Merhar in Arhar, ter eden z nemškim napisom poklonjen po kolegih pokojnika.
Med spremljevalci smo opazili mestnega svetovalca in deželnega odbornika g. dr. Vilfana, predsednika Trgovsko-obrtne zadruge g. Ulčakarja z večino načelstva. Med množico poštnih uradnikov je stopal za mrtvaškim vozom g. dvorni svetnik Pattai poštni ravnatelj. Sprevod, ki je bil sestavljen skoro iz samih odličnih oseb je šel do cerkve Sv. Jakoba, kjer je spremljajoči duhovnik blagoslovil pok. zemske ostanke. Od tu na pokopališče je spremljalo mrtvaški voz 12 kočij.
Ko so spustili rakev v vlažno zemljo je mnogim zaroselo oko žalosti nad izgubo tako odličnega moža. Omenimo naj še, da so vsi imenovani in mnogo neimenovanih spustili v grob zemlje v znak zadnjega pozdrava. V dušo segajoči prizor je bil, ko je vojaški kurat, (prijatelj pokojnikov) gosp. Rozman, zelo turoben, poškropil rakevjv'po-sledji pozdrav dragega prijatelja. — Večnaja pamjat!
Sinočni veliki ples N. D. O. v veliki dvorani „Nar. doma", je vspel kar najsijaj-neje. Velika dvorana in drugi prostori so bili natlačeno polni plesalcev in neplesalcev. Ples, ki je bil zelo animiran, je trajal do pozne nočne ure.'
Odborova seja „Matice Slovenske"
dne 4. febr. 1910. Predsednik poroča, da so v smislu sklepa zadnje odborove seje razpisane častne nagrade za leposlovne spise. Od „Kluba naprednih akademikov v Celju"
Ob nji so gorele dolge sveče... Mrtvaška soba...
Približal se je ves drhteč postelji in pogledal nanjo...
Tu je ležala žena, suhih, izpitih lic... njegova Reza.
Zavrtelo se mu je v glavi in oprijeti se je moral bližnjega stola, da ni padel na tla. Strmel je z mrtvim očesom tja v ta nemi prizor — — Sveče — — postelj... mrtvec... žena... vse to se mu je podilo po bliskovo v glavi... Prijel se je za njo, skočil do postelje, zgrabil mrliča za roke in zakričal divje, strastno: Reza! Reza! Tu sem ali me ne vidiš? Ha, ha, ha! Prišel sem, da te|re-šim... ha, ha!... prišel sem...
Reza... čuješ, sam sem prišel... skozi okno... po vrvi... ha, ha, ha!... gospod direktor... ti, da si mrtva... uh!... ne, ne... pojdi no Reza... greva tja... saj veš, kakor sva Šla že večkrat... roko o roki... hi, hi, hi!...
Stresal je mrliča na postelji in njegovo
je Matica za svojo knjižnico prejela več starih slovenskih in hrvatskih knjig; v svrho izpopolnitve knjižnic hoče Matica v zvezo stopiti z slovenskimi listi, ki dobivajo slovanske Časopise v zameno. „Društvu zdravnikov na Kranjskem" se prepuste društveni prostori za seje. — Umetniški odsek je zboroval dne 5. jul., 25. okt. in 6. dec. ter razpravljal 1) o umetniški topografiji slov. dežel, 2) o izdaji umetniškega „Kola", 3) o načrtu za nabiranje umetnin narodne obra-zovalne umetnosti. Radi umetniške topografije je Matica stopila v zvezo z g. dr. Ste-genškom v Mariboru, z „Društvom za kršč. umetnost" v Ljubljani in s „Centralno komisijo" (za čuvanje umetnin) na Dunaju; dasi si je Matica za „Umetn. topografijo" napravila že načrt, je vendar odstopila od tega svojega načrta, uveijena, da „Društvo za kršč. umetnost", ki se že dolgo bavi s to mislijo, izvrši svoj projekt in po vzorcu „Centralne komisije" izda „Umetn. topogr.".
V	narodni obrazovalni umetnosti vidi Matica baš tako važno stran narodopisja kakor v nar. pesmih; zato je „Rudolfinu" v Ljubljani in „Zgodov. društvu" v Mariboru dala pobudo, načrtoma zbirati umetnine narodne obrazovalne umetnosti; ravnateljstvo „Ru-dolfina" se je odzvalo z jako laskavim dopisom. Načeloma se je sklenilo, da Matica izda umetniško „Kolo" ; ta sklep se izvrši, ko bodo denarna sredstva za tako drago podjetje na razpolago. Umetniki sami določijo, katere umetnine naj se reproducirajo v „Kolu", vendar si Matica pridržuje pravico, odkloniti to ali ono sliko. V spomin stoletnice St. Vraza, prvega jugoslovanskega književnika, ki je živel le za umetnost in znanost, priredi Matica svečano Akademijo.
—	Oddal se je tisk VoŠnjakove knjige „Ustava in uprava ilirskih dežel". Za leto 1910 se izda „Letopis". Priobči se spis o srbskem prosvetitelju Dav. Obradoviču, ki je umrl I. 1811. Mencingerjevim „Zbranim spisom" bo urednik dr. Tominšek, izdaji starejših pesnikov pa dr. llešič. Pri izdajanju slovanskih slovnic za Slovence je naj-važneja stvar metoda. V novo ustanovljeni „Znanstveni odsek" so bili izvoljeni s dr. Gruden, dr. Ilešič, dr. Mohorič, ing. Turk in dr. Šlebinger; posvetovati se mu bo poleg drugega v kratkem o „Jugoslovanski enciklopediji" (o Enciklopediji jugoslovanskega sveta), ki jo snuje jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. S tehniškim slovaijem bo spojiti poštno-brzo-javno terminologijo, ki smo jo prejeli, in zdravniško terminologijo. — Dohodkov je imela Matica v i. 1909 K 22.076 50, stroškov pa K 23.456-74, deficit se je zmanjšal.
—	Knjige za 1. 1909 je še dobiti.
Glavna skupščina „Matice Slov." bo v ponedeljek, dne 21. marca 1910. Predloge, ki naj bi na tej skupščini prišli v razgovor, je vsaj 14 dni pred glavno skupščino prijaviti odboru.
Odsek za jav. ljudska predavanja.
V	četrtek, 10. t. m., ob 6. uri zvečer važna seja v prostorih „Slav. čitalnice".
Podpredsednik.
Iz sodno-kancelijske službe. Kancelijski oficijal Ivan Angermayer je imenovan višim kancelijskim oficijalom pri c. kr. višemu deželnemu sodišču v Trstu.
Razpis natečaja. Pri c. kr. višji deželni sodniji v Trstu je razpisano mesto pisarniškega kancelista s prejemki XI. pta-čilnega razreda.
Poštni uslužbenci so imeli minuli ponedeljek v gostilni g. Košiča domačo zabavo, ki je izpadla jako lepo. Zabavo je posetilo tudi več prijateljev naših vrlih poštarjev, ki so se začeli v zadnjem času zelo živahno gibati.
Na maškaradi Sv. Jakobske mladine
je nekdo zamenjal nov polucilinder. Dotičnik je naprošen, da ga vrne in odda vratarici „Nar. doma", kjer dobi svojega s tvrdkino znamko: Hatter best London 4Vi, Grand prix Pariš 1900.
Akad. fer. društvo „Balkan". Danes ob 8. uri običajni sestanek z važnim dnevnim redom. — Pred sestankom odborova seja v „Slav. čitalnici".
motno oko se je divje žarilo v strašnem blesku... Pogledal je po sobi in se zganit --„Ali vidiš, Reza, tam na steni... rdeče... madež... krvav madež... ^
Oh Štefan, Štefan!... pusti me... pusti me... saj te nisem hotel... Reza, pomagaj... kri... nož...
Stekel je proti steni, stegnil krčevito roke pred-se in lovil ž njimi po zraku... Pri tem je zadel ob svečo na strani postelje in ta je padla z velikim truščem na tla...
„Ha, ha, ha! Pst, pst, tiho... Tiho, da se ne prikaže straža... o joj... moje majhno železce.,. brrr, kako si mrzlo... Nande... ne, ne... štev 78, štev 78— ha, ha!... da, 78..."
Zlezel je v kot, se stisnil k zidu in začel risati s pilo, ki jo je prinesel s seboj, po podu številko 78... Smejal se je... grozno se je smejal... Njegov smeh se je razlegal po sobi in se mešal z mrtvaškim duhom.
Sesljanska žaloigra.
Kak povod naj bi bil imel Gašperin za umor otrok ?
Vzemimo slučaj, da bi bili vsi naši včerajšnji zaključki krivi in bi bila torej imela Lebanova kak interes na tem, da spravi otroke v kraj. Potem ostane še vedno odprto vprašanje: Kaj naj bi bilo privedlo Ga-Šperina na tako hudodelstvo? On spada med one ljudi, ki nimajo ne imetja, ne doma. Našemu poročevalcu so ga opisali kot inteligentnega, nekoliko izobraženega delavca. Preje ko bi se torej on odločil za tako hudodelstvo, bi raje pobral Šila in kopita, ter se zgubil iz Sesljana. In potem, kdo bo veroval, da bi bil mogel Gašperin spraviti otroka v kraj, ne da bi to kdo opazil ? Samo dva 7 in 9 letna otroka da bi bila to opazila? In ta otroka — dve deklici — da bi bili molčali tako dolgo ?
Kaj pravijo sosedje?
Naš poročevalec je govoril z večimi sosedi in sosedami Lebanove. Niti ena ni opazila, da bi se bila nahajala Lebanova potem, ko je povila sedaj 3 in pol letno Celestino, v drugem stanu. Med temi so tudi ženske, ki so takorekoč vsak dan v hiši Lebanove in ki so jo torej vsak dan videle. Tu so pa še posebno povdarjali nekateri, ki poznajo Lebanovo že od mladih nog, ki so jo videli opetovano v blagoslovljenem stanu, da Lebanova že po par mesecih ne more več prikriti svojega položaja.
Seveda je čudno, kako je prišla njena hči Rozalija do tega, da je povedala orožnikom tako strašne reči o svoji materi. Tudi na to vprašanje smo dobili odgovor.
Delavec Ivan Mikluš, ki stanuje pri Lebanovih, je vprašal Rozalijo: ali ti je kaj dolg čas? Deklica je začela jokati in rekla je: Jaz ne vem nič. Mikluš jo je na to vprašal: A zakaj si govorila take stvari, če ne veš nič? A deklica je na to odgovorila med jokom:
Sem se ustrašila žendarmov!
In ta odgovor nam pojasni marsikaj. Pomislimo^ samo : Trije orožniki z nasajenimi bodali! Še odrasel priprost človek se bo vstrašil in prebledel, če ga začnejo spraševati v svoji ne ravno parketirani maniri! A potem dvanajstletna deklica! Ovadba orožništva je sestavljena na podlagi izjav Rozalije, ki je deloma le pritrdila vprašanjem, ki so jih jej stavili orožniki, deloma na podlagi tega, kar je sama izpovedala. Tu je treba pred vsem opaziti, da zatrjujejo oni, ki deklico dobro poznajo, da je zelo nagnjena k laži. Pomislimo torej: strah pred orožniki, sugestija na podlagi stavljenih vprašanj: kako vse to deluje na fantazijo! Deklica je enostavno potrdila to, kar so hoteli orožniki imeti.
Zakaj se pečamo s to zadevo tako obširno ?
Marsikdo se utegne vprašati: Čemu se peča „Edinost" tako obširno s to zadevo. In tu povemo naravnost: Ko bi bili mi prepričani o krivdi obeh obdolžencev, bili bi konstatirali suhi fakt, a potem bi bili prepustili vso stvar sodniji. Ali po vsem tem, kar javnost dosedaj zna o tej aferi, po vsem tem, kar smo doznali na licu mesta, je naše globoko uverjenje, da je ustrelila žandarmerija zopet enkrat velikega kozla! V tem oziru je najbolji dokaz
javno mnenje.
Čim sta bila odvedena Lebanova in Gašperin v zapor, se je obrnilo vse javno mnenje proti obema. Lebanova je bila naenkrat lahkoživka, slaba ženska, ki je varala svojega moža, živela ž njim v prepiru itd. itd. O Gašperinu seveda tudi ni vedel nihče nič dobrega povedati. To mnenje je bilo tudi še minuli petek, ko je bil naš poročevalec prvikrat v Sesljanu. V soboto se je bilo to mnenje že popolnoma preobrnilo. Frančiška Leban je postala naenkrat pridna in dobra gospodinjat ki je sicer nekoliko veselega temperamenta, kateri se pa sicer ne more ničesar slabega očitati! Kako si je to možno tolmačiti ? Ljudstvo si je vstvarilo svoje prvotno mnenje pod utisom svoje vere v nezmotljivost orožnikov! Pozneje, ko
Stranska vrata, ki so bila doslej priprta, so se odprla in v sobo je stopil otrok, majhen otrok v beli srajčki... Radovedno je pogledal mrtvaško postelj in mrliča na nje...
...Usteca so se odprla in čuti je bilo otožen: „Mama!"
--A mamica je molčala in njeno
osteklenelo oko je gledalo žalostno na otroka, siroto...
A mesto mame se je oglasil v kotu begunec s svojim groznim: „Ha, ha, ha!... Reza... Rezaa... Štev 78... štev 78..."
Preplašen deček se je ozrl po sobi in ko je zagledal v kotu čepečega moža, je milo zaihtel in stekel iz sobe... A za njim se je glasil tisti nori! „Ha, ha! Štev. 78..."
Žalostno je zapel zvon v zvoniko svojo jutranjo pesem... Med njegove akorde pa se je mešal grozni, mozeg pretresujoči smeh: Ha, ha, ha!...	(Zvršetek)
V Trstu, 9. februvarja 1910.
„EDINOST" št. 40.
Stran IH
so ljudje prišli iz svojega prvotnega iznenađenja, so si začeli staviti vprašanja : Kaj, kako ? Eno vprašanje je dalo drugo in danes bržkone ni v celem Sesljanu niti enega človeka več, ki bi veroval v obdolžitev. Zato pa povprašuje vse:
Kje je ovaditelj?
Dotičnik, ki je vso stvar ovadil orož-ništvu, je popolnoma neznan. Orožništvo drži njegovo ime strogo tajno. Našemu poročevalcu je rekel nabrežinski orožniški po-stajevodja, da je to brezpomembno. In vendar to ni brez pomena! Če sta deklici res govorili medseboj tako, kakor je to on ovadil orožnikom, potem je on storil le svojo dolžnost in mu se ni treba skrivati, če si je pa on celo zadevo le izmislil, potem ga mora državno pravdništvo preganjati, ker vodi oblastnije za nos, a ob enem se mora dati nedolžno obdolženima priliko, da ga tožita radi obrekovanja. Bilo torej tako ali tako, javnost ima pravico zahtevati, da se pride na dan z imenom ovaditelja, to pa tembolj, ker je danes v Sesljanu vse uver-jeno, da je ovadba le
čin osebnega maščevanja.
In če je temu tako, dotičnik ne sme ubežati zasluženi kazni. Sumljivo je sploh že to, da je bila ovadba podana v Sežani. Zakaj ne v Nabrežini, ki je bližje in kamor spada Sesljan ?
Način, kakor se je postopalo pri slučaju Leban-Gašperin, smrdi naravnost po inkviziciji. Kam pridemo, če bodo priprosti orožniki kar tako, meni nič, tebi nič smeli razpolagati na podlagi kake anonimne ovadbe s prostostjo državljanov in razdirati rodbinsko srečo.
To bi značilo pravo
žandarsko strahovlado, a osebnemu sovraštvu bi bila odprta vrata na stežaj. Ko bi se začelo zapirati ljudi na podlagi anonimnih ovadb, bi bila kmalu polovica ljudi v zaporih. Gre se za srečo ene rodbine, za prostost dveh ljudi. V ses-ljanskem slučaju so prizadeti siromašni delavci. A sreča in prostost siromašnega delavca ni nič manje vredna, kakor sreča bogatina! Zato se nadejamo, da se bo preiskava hitro vodila. Mi smo — kakor smo že povdarjali — globoko uverjeni o nedolžnosti obeh. To vse na podlagi poizvedb, ki smo jih izvršili na licu mesta. Mogoče ima preiskovalni sodnik v rokah obteževalen materijal, ki javnosti še ni poznan. To je mogoče, tega ne izključujemo. Ako torej Lebanova in Gašperin ne bosta v najkrajšem času izpuščena iz preiskovalnega zapora, smatrali bodemo, da smo se motili, a ob enem bomo nadaljevali svoje poizvedbe. Sodniji pa bi nujno priporočali nekoliko več hitrosti kakor dosedaj.
Tržaška mala kronika.
Strašen sin. Fran Feighel, 34-letni dninar iz Trsta, stanujoč v ulici S. Sergio štev. 8, je bil predsinočnjem aretiran, ker je svojo mater udaril s pestjo po glavi. Ko so ga aretirali, je razžalil redarje. Tudi pri zasliša-vauju se je vedel silno arogantno.
Junaki noža. V ponedeljek zvečer ob 10. ari je bil na Acqnedotu ranjen mesar Anton Cernetz z nožem v prsa od nekoga, s katerim se je spričkal. Spravili so ga v bolnišnico. Včeraj zjutraj je bil ranitelj aretiran : Ivan Spazzal, 16-letni mes&rski vajenec.
Aretiran goljuf. Kakor smo svoj čas poročali, so bili dne 17. januvarja lastniku trgovine, „Au bon marche11 na Korzu, gosp. Gustavu Marussig, izgol ufani trije kožuhi v vrednosti K 700. Včeraj so našli tatu, nekega Ruggero Bradassia, starega 40 lt t, trgovskega agenta, ki je krivdo priznal.
Nasilen dezertčr. Včeraj zvečer je bil v ul. Candele aretiran 23-letni Artur del Semo iz Pirana, ker je vojaški begun in ker je v preiskavi radi javnega nasilja. Bil je že izgnan iz Trsta, kjer je že presedel nič manj n go 27 kazni radi raznih naslovov.
Samomor. Včeraj zjutraj ob 5. in pol uri je redar, ki je hodil po Bošketu, ravno blizu onega mesta, kjer se je v soboto ubil dr. Slejko, videl človeka ležati vznak sredi luže krvi. Stopil je bližje in se prepričal, da se je neznanec ustrelil v sence z revolverjem, ki ga je še stiskal v roki. Ker je nesrečnež še dihal, ga je redar takoj dal prenesti v bolnišoico, kjer pa je četrt ore kasneje umrl. Ni bilo mogoče dognati, kdo je bil pokojnik. Zdi se, da je tujec in da je spadal k boljšim slojem. Navidezno ima 30 let, je močne postave.. nekoliko debel, z malimi angleškimi hrkami. Obleka je iz jako finega črnega sukna, imel je telovnik „fantazija" in trd črn klobuk. Pri sebi je imel dve ruti iz batista, od katere ima ena monogram „Z" ; druga je brez monograma. ali je vanjo včipkana petero-oglata zvezda. V mošnji je bilo nekaj nemškega in avstrijskega denarja.
Nesramni lopovi. Včeraj zjutraj ob 4. uri je vesela dražba šla po ulici Tin tore na i a potu domov. Blizu kavarne „Olimpo* ae je nekdo približal družbi in neki deklici strgal s tako silo torbico iz rok, da je ta šla na kose. Deklica je hotela reagirati, m drog I< p >v jo je s pestjo silno udaril po hrbtu. Slednjič je na vpitje družbe prihitel redar, ki )e aretiral oba lopova. Ista sta Albin Kostin-čar, 21 letni tiskar iz Zagreba, in Štefan Mar lmger, 24-letni brivec iz Maribora.
Koledar in vreme. — Danes: Pepelnica. Začetek 40 dan posta. —Jutri: Škola-stika dev.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 13° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, zvečer dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posameznimi padavinami. Zmerni vetrovi, temperatura malo spremenjena.
Naše gledališče.
Za prihodnje predstave pripravlja naše ledališče dve jako zanimivi noviteti: znano ' rnsteinovo igro
JAT"	i
in Borštnikovo dramatizacijo Tavčarjevega romana „OTOK in STRUGA"
Društvene vesti.
Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo dne 13. februvarja 1910 zimski izlet v Bohinj. Odhod iz Trsta v nedeljo zjutraj s športnim vlakom ob 5. uri 50 minut, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 9. uri 28 miu. Povrat v Trst z istim vlakom ob 9. uri in 56 min. zvečer. Vožnja do Bohinjske Biscrice s športnim vlakom III. razreda stane tja in nazaj K 5*80.
Člani se pa poslužijo lahko tudi znižanih voznih listkov, ki so v prodaji pri gospodo Gorenjcu knjigotržcu, ter se vozijo potem s poljubnim osebnim vlakom (izvzemfii brzovlak) bodisi tudi dan preje. Za povrat imajo ti znižani vozni listki veljavo 5 dni in se lahko povrne zopet z vsakim osebnim vlakom. Cena III. razreda tja in nazaj K 6*90.
V Bohinjski Bistrici bode ta dan raznovrstna zabava na krasnem sankališču, ki je oddaljeno en četrt ure od kolodvora, vozilo se bo s smuči, dalje s sanmi do divnega Bohinjskega jezera itd. Sani za sankanje se dobe v hotelu „Triglav", kjer bo pripravljen ob 1. uri skupen obed. Udje „Slovenskega planinskega društva" plačajo za rabo sanka-lišča 50 vin, na dan in za rabo sani 60 vinarjev.
Planinci ! Ta zimski polet Vas vabi v našo divno slovensko Švico, romantični Bohinj, ki bo nudil ta dan vsem krasno zabavo, ter pokazal divote, s kojimi ga je odičila snežna zima. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi
ODBOR Trž. podr. „SI. plan, društva*.
DAROVI.
—	Podružnica dr. sv. C. in, M. v Skednju. Te dni je praznoval g. Štefan Gerk 40-letnico kot delavec Lloydovega arsenala in podaril ob tej priliki 3 K.
Odbor „Gospodarskega društva" daroval pri razdelitvi nagrad 9 K, gg. Tomaž Sancin, Pahor in družba darovali 1 K 2 h. kot preostanek obresti. — Prisrčna hvala vsem!
—	V torek dne 1. febr. se je nabralo v gostilni g. Nardina pri. sv. M. Magd. spod. 23 K za Magdalensko podružnico sv. C. in M. — Denar hrani blagajnik Benedikt Godina-Ban.
Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine doposlali so:
A. Mičič, 2 K. Hinko Schmidt, Sv. Ivan 4 K. Dr. Ivo Sorli, Podgrad 6 K 6 st. Ljudevit Sova, Zagreb 2. Vinko Majdić, Kranj 10 K. Just Arhar, Trst 4 K. Josip Muha 4 K. Potom „Jadranske banke": IvanPrelog, Trst 10 K. Dr. J. Wilfan, odvetnik Trst 10 K. Alojz Baje, Sežana 4 K. Dr. Janko Babnik, Dunaj 10 K. Ignac Saunig, trg. Gorica 10 K. Sime Defar, Tinjan 2 K. Leopo.d Visjan, Trst 2 K. Velemir Peček, učit. vodja Štanjel
4	K. Zelen, Trst 4 K. Dr. Florio Gregorič, Opčine 4 K. SI. „Tržaška posojilnica in hranilnica" v Trstu 20 K. — V zadnjem izkazu čitaj Vekoslav Štrekelj, Sežana 3 K in ne
5	K kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala.
—	Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I.
—	Na svatbi gosp. Ant. Finderle v Škorklji so nabrali K 3*— za podruž. sv. C. in M. na Greti. Denar hrani uprava.
Gospodarstvo.
4 in pol odstotno bolgarsko državno posojilo iz leta 1909 v znesku K 95,200.000.
—	Dne 10. t. m. vršila se bode subskrip-cija na omenjeno posojilo in sicer po kurzu: K 91-— za vsakih k 100*— nom. za proste komade K 90*75 za vsakih K 100*— nom. za komade vezane na 6—12 mesecev. Posojilo se bode amortiziralo v 50ih letih s sto po sto, obligacije se bodo glasile na for. 500*— K 476-— nom. in se bodo izdali tudi kumulativni komadi po 5, 10 in 20 obligacijah.
Kuponi bodo plačljivi vsakega 1. junija ln 1. decembra po novem koledarja. Prvo žrebanje bode dne 1. maja 1910 in kralj, bolgarska vlada se je zavezala, da ne bode posojilo do konca leta 1919 niti konvertirala, niti izplačala. Rentabiliteta na podlagi subskripčnega kurza znaša 4*95 odst. Posojilo je na Bolgarskem prosto vseh davkov in pristojbin.
Subskripčne prijave po originalnih pogojih sprejema Jadranska banka v Trstu.
r
Slovenci in Slovani vseh deželi
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
ST „Ril' Rlpinista"
STIflMO štev. 7.
In vi, Cehi tu bivajo«, vedite, da lastnik te trgovine je rodom (eh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine n^za hribolazce in potovale« sploh.
udani D. Hrnstein.
Specijaliteta: otajatl predmeti kakor aa primer: kovčegl, torbice itd. po-znaao tovario Franc Zeilor oa Ouaaja. Predmeti pripravni za darila. - Nopro-močljlvi angleški plašči tvrdko Boagh-tof R. Frankoaoteia & Sons. ■■■■■
Giuseppe Brisi
Uvoz in izvoz jajc in perutnine
— Izključil« prodaja perutnine —
Trat - ulioa Campanile it. 15 ▼ifl-fc-vis Alberti
: VEDNO VELIKI DOHODI :
O kokoSl. Specijaliteta: letošnji piSčanel sa pečenje in praienje. Ponlards, gosi (■tare tri leta), kakor tudi PURA HI.
Novi: dohodi
za zimsko sezono.
MoSke obleke zadnje novosti ... MoSki Paletot „ , ... Jope z ovratnikom iz kožuhovine . . Deške obleke zadnje novosti .... Defiki paletot „ . .... Oblečice za otroke od 3 do 10 let. Paletot za otroke od 3 do 10 let.
Velika Izbora Inozemskega blaga.
Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — Specijaliteta: hlače, srajce, maje in druge potrebščine.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst ulica Siosne Cariocci il ti) (prej Torrente).
Zaloga obuvala
in lacfna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst, uL Glosne Curductl 31.
Velika izbora moških >n Ženskih čevljev. - poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
Čudovito nizka cane
■■■
dV4k*l«t, šivalnih' stre* Jav, vsakovrstnih graao-fbnov za gostila«, kakar tati različnih aajaavajilh ploič. Izvriajaja aa tatfl Pri tvrtki
Batjel, Gorica, Stalna ul. 3-4
Prodaja na obroke. - Ceniki franko
Poskusite FI- Colslfsn" ki J*e nai" GOVO KAVO »dalUlIn finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseli boljših prodajalnicah.

Alfred FrfinRel
Trgovinska dražbo.
Trst Corso štev. n
Podružnica:
ulica Cavana št. II
Moški čevlji:
Št. 30 .....
„ 83 s povezami „ 92 box Kalf . „ 1021/, * w fini - 6079 „ „
mer.
T-— 7'50 950 12-50 16'—
Ženski devlji:
Št.	253		K	«•50
n	268	box Kalf . . .	H	850
n	349	z gumbi . . .	Y>	o-—
t)	387	chevreau s povez.	r>	12 50
w	362	chevreau z gumbi	n	13'—
i»	390	čreveljčki (trpež).	n	5-
n	405	„ (chevreau)	n	T-50
»	412	fini čreveljčki		
		(chevreau) . .	»	IO'—
n	461	odprti čreveljčki	»	3 —
n	467	lakirani odprti		
		čreveljčki . „ .	n	3'80
120 podružnic v Avstro-Ogrski.
Odlikovana delavnica in zaloga
sedlOTja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRS r, ulica Stadion štev. IO.
GioVanni di GioV. Kanobel
■ PoftUjatve, komisije in zastopstva. |
Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, poiiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohiStva v mestu na vse kraje.
TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST
Telefon St 2387.
ohištvo
solidno In elegantno
po zmernih conah
£ Rafaele Italia

THST
VI« Maioanton
» Uca IV.
ofcDINO&T« H. 40.
V Trstn, dne 9. febrnvarija 1910
Vesti iz Goriške.
Razpisana je služba poštnega ekspe-dijenta pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Volčji Dragi, posl. okr. Gorica.
Razne vesti.
Vinogradske kole, ki jih sečemo spomladi, deti je vsekakor prej 3—5 dni močiti v 5 odstotno razstopino modre galice, nego jih rabimo v vinogradu. V tem času posekani koli v nasprotnem slučaju radi gnijejo. Močni koli trajajo 10 in še več let. Nikdo naj ne zamudi zato tega dela. Čim bolj svež je kol, tem bolj hitro se napije galice; staro kolje bi treba več časa namakati.
Šola za krotenje zveri. Pariški institut za zoološko psihologijo, ki je podpiran od mesta, je prišel do interesantnega sklepa. Hoče namreč odpreti Specijalno šolo za krotenje zverine. Učiteljske sile bodo sestavljene večjidel iz učenjakov, pa tudi iz bivših krotilcev iz cirkusov in menažerij. Misli se na to, da bi se roparske živali, kakor: leve, tigre, leoparde, hijene, medvede itd. krotilo samo potom psihologičnega uplivanja. Na krotenju naj bi izostala vsaka zunanja sila: in menijo, da tudi na ta način se more priti do povoljnih rezultatov. Zveri bodo transportirane iz poleg ležečega zoološkega vrta v zgoraj omenjeno šolsko poslopje, kjer se prične že dalj časa nameravana psi-hologična dresura. Pričakuje se z veliko radovednostjo uspehov potom take metode.
VnOSOm 86 oddft z njivami za kmeta lldjClIl v Ba rkovljah za gostilno Pcheimer. Obrniti se treba An dr ona dtl Pozzo 4, II. n. Scbwa-gel. Cena po dogivorn._179
■ v v
Isce
se močan deček za skladišče. Pred-nost ima. ki razume 5 kg — delo. Naslov pove Inser. odd. „Edinosti"._202
nnha*nifflnft*i gostilna v bližini Trsta i'če oseb-. UUUrUlUUUtf kfttera ima nekoliko denarja za kavcijo, da odda iato na račun. Letni zaslužek 1500 K, 2000 K se lahko d >bi. Stanovanje v hiši. Potrebuje slovensko in italijansko postrežbo. Ponudbe pod „Stev. 180" na Ins. odd. Edinoati._180
Slavnemu občinstvu "r^ftligt
stilno „Giardino pubblico" v ulici Giulia 11, kjer točim vipavsko vino lastnega pridelka po 72 stot., za dem po 64. Za obilen obisk se priporoča Viktoija 0 e h o v i n._200
Mlsripntf 8tar 25 let c kr* uslužbenec z iep°
Ifll aUCIIII/ pr hodnjostjo, želi znanja v svri o ženitbe z izobraženo gospico 20—25 let, z nekaj go tovine in alov. narodnosti. Zglasila se sliko — ki jo vr nem — je poslati na Prsterestante pod „K >TOR DALMACIJA 81. 25 F. D. Za tajnost se jamči. (145
Odlikovani fotografski ateljć
A. JERKIČ, Trat, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	212S»
Gostilna „Al Giimasio" ^JST,
ima pijače in jedila prve vrntp. Priporoča se slavu občinstvu za obilen obisk F. K o s i č.	1237
Caro & Jellinek
Dražba z omejenim poroštvom Internacionalno prevažanje in aelitv*
---na vse kraje---
Or t possbninl zaprtiari vozovi.
ALEKS. FRANC MAYER - TEST
žgalnica ka v e
TELEFON 1743.
Vajboljfll vir M dobivanje pe čene kav«.
" CARLO STRUKEL '
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Iz usnja, Polne torb«
Ovratnice, Ui is palice.
Specijaliteta. : Potrebščine za hribolazoe.
Cdef.16-27. Trst- UlicaCamiori 15-Ir$i
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
^iristiSe gualco - Crst
ulica San Servolo fitev. 2 Telefon 21-42.
sp
V« Gfll

Gospodar, druftoo o Skednju
vknjižena zadruga z. neom. zavezo
v Skednju št. 330
v lastnih prostorih. Telefon Št. 21-26
Hranilne vloge sprejema od vsakega t če tudi ni ud in jih obrestuje
po 4'blo
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po i krono.
Posojila daje na vknjižbo po do« govoru 6°/0> na menjice po 6°/0» na zastave po 6°/0 m na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
URADNE URE: od 10.-12. ure dopoldne in od 6.-8 ure popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima tudi hrullne pnilo«, • katari«! •• najuspeistj« navaja itedlti dao*.

NAČELSTVO.
■i Po nizki ceni
se dobijo hišne in kuhinjske potrebSčine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri
UMBERTO CESCfl, TRST
Via della Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2*50 komad.
Nepremoćljiva
pregrinjala
i» voae, vagone, miJav«, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trst, nI. O. Oallatti 6.
TRST, ul. dnu 2
J"
T PrM
i l-St
PEKARNA Itt SLAŠČIČARNA ■
FRAN LAMPE
Prsdsja svežega kraha 4-krat n Postrežba tečna i« ea
	CENE ZMERNE. ^^^bV1 CENE ZMERNE.	W
■ m "C	Zr obroke ^s	o a ~
M ® S E "ST E iS o —- »O O) o ^ 1- CO	Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul. S. Glovnnnl 16, L n. zrav en „BUF - ET AUTOMATICO"	;a izbera vol-enega blaga.
	POZOR! Skladišče ai v pri H- M POZOR! Skladišče ni v pritličja, aaipak v prvem nadstropju. ■plHj čjo, ampak v prvem nadstropja.	BI
Erpest Pegap, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Yee vrste salami. Najfln. sir. Mast. Konserve. Praške in grašie gnjati.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže DREHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantiran« PRISTNA VINA iz vipavske vinarske zadruge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIM TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
Jržoška posojilnico in hranilnica"
Piana della Caserma št. 2, I. n. XX
(Vbod po (lavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
v lastni hiti
| Imn na razpolnžo Jekleno varnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo shrambto«, ki Be oddajejo strankam v najem ki sicer
za celo ieto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambiee so centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihte drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Oddaja hranilne pužiće
katere se priporoča posebno stariSem, da na ta najnovejši in naj uspeSneji način navajajo štedi ti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
NOVO POGREBNO PODJETJE UttLLd™°
r z bogato opremo za vsako- CoPSO 49 (Piazza Goldoi»i)|
I vratni pogreli.	iu prodajal
nico mrtvaških predmetov in T8a-| ko vrstnih vencev iz umetnih cvetlic I perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
PASTILJE ZA PRSA
SSS „N č več kašlji"-
so edino sredstvo p:oti kašlju, prehlajenju, zagrljpnoBti in vsem boleznim dihalnih organov. £katlja z navodilom 70 atotlnk se ==r dobi samo v lekarni -------- -
PRAXMARER - „Al, DUE MORI'4
Trst (mestna hiša) Telefon 377
PRODAJAL« 87IGARSKIH DR
JOSIP OPPENHEIM
J urar In IzdalavatalJ čaaomarjev
Crst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastlh ur.
Stonake ure z modernim zvonilo m.
PRSTASI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih osr.ah.
Popravljanje se imii 00 dos. cenaii in z garancijo
R Trst - ulica Tivarnela št. 3 R
®	Telefon 16-64.	88
y ZALOGA VSAKOVRSTNEGA fej
U Oglja in Premoga-js?
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijead Salarmi
Ponte della Fabra 2 j ul. Poste SHtiove
(vogal Torrente)	A Ha citta di Londr*
Velik izbor izgotovijenih oblek za uoSke in defics zostami ea otroke. Površniki, moćne jope, kož ur i is rainih t alitotov. Obleka dom in delo. Delavske obleke, lirolstri loden. Nepr;moč!jivi plašči (priKtci angleški). 8peoI]a|ltota blago tu- la iD-ozeoukic (uvurn. Izgotovljajo se otileze po meri po najnovaj^ modi, točno, solidno in elegantno po niskih cenah
DANIELE PILLIN
TEST - niioa Aoqaedotto 84
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in ■ živega apna.
Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči.
m


ftjsva ^roda]:ilnlca or la dragoceeatti
a. BUCHUH
(ex drug Drag. Vekjata) C0M90 itetr. 36 — TBCT
iuirtfi iniif! »rtuiti. iti« liFJR.
legati isker zlaUnln«, srebrala«, tfrageceaerii ia zobnih ar. Kupuj« xm*«|aje staro slala }« s?*br« s navlmi pra«i«netl. — Sprejme rjriiba (a popravlja vsakavrsta«, srofrrvla« . la tepaa ar*. fggT Osm imra*.
r
Prva in edina pis&rna
fjf/v vojaški stvari
3
SI .	\ttf
^ /Daja nasvete in informacije o veemi ^/kar se tiče novačenja in voj. službe.!"" \ co /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-\ **** >^/Senj vojašk. značaja — oproSčenje od' vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ ^ /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih /ugodnosti glede prezenčne službe vnpre ^/jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je 'zastopati stranke pred oblastnijami. — I'o-fured uje v najtežavnejili slučajih. — Kesevauj*. rhitro in točno — Uradno uro : Ob delavni-/kih od 9. do 12. pred p. in od 4. do 7. popo'-rOb nedeljah in praznikth od 10. do 12 opolud
to
Prva in edina pisarna v vojaški stvari^ koncesijonira-na od c. kr. namestniStva.
RESTAURANT FINDING
Trst, Via Cologna II
:: Ob nedeljah in torkih ::
CELO NOČ PLESNA ZABAVA Svira orkester.