Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna števiiKa Din !•—.
E9

75 par
zadostuje, da Vam takoj dostavimo poskusne številke. Pišite še danes »>
Mesečna naročnina 25 Din. za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2566, int. 3069
LA§
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček, račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
Današnja številka vsebuje:
Zakon proti korupciji Letina v državi
NARODA
Prvi dan dvoboja Jugoslavije in Italije Sorško polje se pripravlja na proslavo Simona Jenka Letošnja svetovna žetev Za enoten tabor dolžnikov
Št. 106 Izhaja vsak dan	V Ljubljani V Četrtek, dne 15. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Zakon
proti korupciji
Med napovedanimi novimi zakonskimi načrti, ki bodo predloženi skupščini že v prihodnjem zasedanju, je tudi zakonski načrt o korupciji. V javnosti se je ta zakon že davno zahteval, ker je velik del javnosti tega lepega mnenja, da je potreben samo zakon proti korupciji in potem bo takoj korupcije konec. Mi tega optimističnega mnenja nimamo in se bojimo, da bo korupcija obstojala še naprej, pa čeprav bi imeli še tako strog protikorupcijski zakon.
Kajti bolj ko od zakona, je od same družbe odvisno, če se korupcija razvije ali ne. če je družba tako moralno bolna, da ceni pri Človeku le njegov materialni uspeh, če se klanja vsakomur, kdor ima nekaj pođ^ palcem in ne gleda na to, kako je prišel do tega premoženja, potem tudi noben protikorupcijski zakon dosti ne pomaga. Kajti absolutorij, ki ga daje ko-fupcionistu družba, ta absolutorij tudi dostikrat prepreči, da bi ga sodnija sploh Uvogia preganjati. Nasprotno pa ni potreben prav noben protikorupcijski zakon, kjer sloni družba na zdravih moralnih temeljili in kjer družba ne gleda na denar, temveč tudi na to, kako je ta denar pridobljen. v takšni družbi korupcionist ne more imeti uspeha, že samo zato pa bo tudi težje mogel zagrešiti korupcijska dejanja, ker mu bodo zaprta vsa ona postranska vratca, skozi katera omogoča družba napredek onim, ki so v njeni milosti. Zato tudi vidimo povsod na svetu, da ni korupcije, kjer vlada med ljudmi dobra vzgoja in kjer moralni zakoni niso le prazen okrasek za neuko ljudstvo. Prav zato pa tudi vidimo, da se korupcija najbolj razpase v časih splošne moralne dekadence, ki je zlasti značilna za povojne dobe. v Družba je torej prvi faktor, ki preprečuje korupcijo in brez tega faktorja je vsako res uspešno delo proti korupciji skoraj nemogoče. More pa zatreti korupcijo tudi dober uradniški aparat, ki dosledno uporablja proti korupcionistom vsa zakonska sredstva, ki so mu na razpolago. Mogli bi reči, da je problem korupcije v tem, ce se posreči v vsakem oziru zadovoljivo rešiti uradniško vprašanje.
Če nočemo biti slepi, potem moramo priznati, da se nam ta poskus ni posrečil. Deloma zaradi strankarstva in njegovega biča nad vsakim uradnikom, ki ni slepo izvrševal strankarske zapovedi, deloma pa tuni zaradi preslabe gmotne pozicije urad-ništva in pa zaradi onega nesrečnega prestanka iz turških časov, da je položaj za Uradnika važnejši kakor pa njegova plača. Ne brez krivde pa je tudi ono nesrečno na-ziranje, da se nobenemu uradniku ne sme nič zaupati, da celo najmanjše drobnarija n e more nakupiti predstojnik urada, temveč le komisije, s čimer se je od zgoraj navzdol ubijal v uradništvu čut odgovorao-Nestalnost uradništva, ki se je raztegni-la cejo na sodnike, je končno morala po-czročiti, da uradništvo ni moglo dati one-Sn odpora proti raznim nepravilnostim, ki ei ga v ugodnejših razmerah prav gotovo najati. Z oslabljen],em gmotnega položaja Uradništva ni moglo dati onega odpora Proti raznim nepravilnostim, ki bi ga v Ugodnejših razmerah prav gotovo dajali. Z slabljenjem gmotnega položaja uradništva, t‘ Uvedbo nestalnosti ter njegovo absolutno ''Zaščitenostjo pred strankarskimi mogot-Se j.e v dolgih letih vedno težjih razmer '°rala zlomiti hrbtenica uradništva, če-Prav g.0 nekateri naravnost ubupno hrabro 'unili sporočilo lepših dni. T-oda tudi 'Udnik je le človek in tudi od njega ni ogoče zahtevati več, kakor je človeško m°g'OČe.
skl"6 zatorej hočemo, da bo protikorupcij-Po j\Uk°n res učinkovit in da ne bo le le-pral^an za oči, potem je treba predvsem vrnii 'u rešiti uradniško vprašanje in mu Zatobf^aj,. kfk0r ^ ;ie užival nekoč. Zako * °J 0 pravlneje, ce bi najprej dobiu *ak0li v stalnosti sodnikov in še1e potem m,,J- 0 korupciji. Kajti res zadeta bo ko-Sok;W,a ®0le takrat, kadar bo tudi na vi-1 ureslih brez vsake zaščite.
.Uvodna" p&svetovanša v Parizu
Kljui /e v rokah Angliie
Nova pritožba Abesšniie na DM
ŽENEVA, 14. avgusta. AA. Glavno tajništvo DN je dobilo pismo abesinske vlade, ki pravi, da Italijani čedalje živahnejše nadaljujejo svoje vojaške priprave, Abesinija pa ne more ničesar storiti za svojo obrambo, češ, da povsod trči ob prepovedi izvoza orožja.
Eden pri Lavalu
PARIZ, 14. avgusta r. Britanski minister za DN Eden, ki je snoči prispel v Pariz, je takoj po prihodu odšel na britansko poslaništvo. Na postaji so ga pozdravili zastopnik Lavala in člani britanskega poslaništva. Edena spremlja šef oddelka za DN v zunanjem ministrstvu sir Robert Vansittard.
Prvi razgovor
Danes ob 1. dopolne je sprejel Edena Laval in sta pri tej priliki oba državnika razpravljala
o vseh aktualnih vprašanjih.
Lavalova izjava
Po današnjem razgovoru z britanskim ministrom Edenom je dal Laval kratko izjavo, v kateri je dejal: Imela sva uvodni razgovor o ita-lijansko-abesinskem vprašanju. — Popoldne se bova vnovič sestala. Jutri bom imel priliko sestati se za uvodne razgovore tudi z italijanskim zastopnikom baronom Aloisijem.
Pesimizem prevladuje
LONDON, 14. avgusta. Reuter poroča iz Pariza: Konferenca treh o italijansko-abesinskem sporu, se bo, kakor trde v poučenih krogih, začela drevi v najresnejši atmosferi, vendar brez pesimizma in brez optimizma. V javnosti mislijo, da prevladuje pesimizem. V splošnem pa v Parizu čutijo, da ima ključ položaja v rokah Velika Britanija. Ta trenutek nihče ne ve, kaj bo Velika Britanija predlagala; to ve edino sir Eden, ki pa ob svojem prihud v Pariz ni hotel dati nikake izjave novinarjem, ki so ga čakali na postaji.
Diplomatski urednik »Daily Telegrapha« prinaša v današnji številki svojega lista članek, v katerem pravi med drugim: Mislim, da bo minister Eden dal na znanje predsedniku francoske vlade Lavalu, da bo Velika Britanija v
sovražnostih med Italijo in Abesinijo videla smrtni udarec vsemu ženevskemu sistemu varnosti in da bo v tem primeru logična posledica takšnega razvoja dogodkov popolno nezanimanje Velike Britanije za ženevska vprašanja. — Italija bo po vsej priliki skušala zavleči razgovore vse do predložitve poročila arbitražnega odbora. Takih manevrov pa Velika Britanija ne bo dovolila. Pisec izraža bojazen, da je baron Aloisi dobil za sestanek zelo stroga navodila, mogoče celo, da zavzame izzivalno stališče proti Veliki Britaniji. Italijanska vlada skuša naslikati sedanji položaj kot britansko-italijan-ski boj za premoč na Sredozemskem morju. Glavna težava za dosego sporazuma bo po sodbi lista Mussolinijeva zahteva, ki hoče zdaj ne samo politično, temveč tudi vojaško premoč nad Abesinijo.
Italijanske priprave na Dodeka-nezu
ATENE, 14. avgusta. AA. Tukajšnji listi pišejo, da so italijanske oblasti izdale celo vrsto
Vreme
v naši državi dne 14. 8.1935.
Kraj
Ljubljana Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo Skoplje . Split . . Kotor . . Rab . . .
Baro-
meter
751.8
751.0
751.2 753-0
753.3
757.9 752.9.
756.0
752.1
Temperatura
najnižja najvišja
19
18
21
22
19
15
24
23
21
23
28
33
34
32
33 30
Padavine v m/m
20.1
Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan.
Vremenska napoved
DUNAJ: Negotovo vreme, mestoma zboljšanje, hladno.
novih zelo strogih ukrepov , na Dodekanezu.
Pred vsem so znatno okrepile posadke, povečale so pa tudi oborožitev posameznih utrdb. Mnogo hiš so pripravili za rezervne bolnišnice, kjer bi se zdravili vojaki, ki bi prišli iz Vzhodne Afrike. Oblasti kar najstrožje nadzirajo gibanje grškega prebivalstva.
Volitve ne Poljskem
Stališče nar. manišin
VARŠAVA, 14. avgusta. Ceps. V volilni situaciji na Poljskem ni prišlo v zadnjem času do nobene posebne spreiuenibe.' Zanimanje za volitve je še vedno minimalno in trud volilnega štaba vladnega bloka, da bi za volitve po novem volilnem redu pridobil čim širše ljudsko kroge, je še vedno brezuspešen. Posebno ostro kampanjo proti volitvam vodita socialistični »Robotnik« in narodno-demokratski »Dziennik Narodowy«. Ostalo časopisje se za volitve skoro ne zmeni in rajši obširno piše o italijansko-abesinskem ter poljsko-gdanskem sporu.
0 stališču narodnih manjšin do .volitev se zaenkrat še ne da z vso gotovostjo pisati, ker se nekatere grupe niso še odločile, druge pa vodijo razgovore z vladnim blokom. V ukrajinskem taboru se je za volitve izrekla samo organizacija UNDO, a še ta pogojno, medtem
ko so se ekstremni ukrajinski nacionalisti, ki so pod vplivom iredentične »ukrajinske nacionalistične stranke«, in ukr. radikaino-soeiali-stična stranka izrekle za brezobziren bojkot. — Glede Nemcev, o katerih se je prvotno zatrjevalo, da bodo šli na volitve, se je situacija zdaj spremenila. Nekatere nemške stranke S’e bodo gotovo odločile za bojkot. Največja, »Nemška zajednica«, ki je nac. socialistično orientirana, se bc>, kakor piše njeno glasilo »Deutscher Rundschau«, definitivno odločila šele po razgovorih z min. preds. Slawekom. — Tudi Židje niso složni. Samo njih socialistična stranka »Bundpartei« se je odločila za bojkot, v ostalih židovskih grupah prevladuje tendenca za sodelovanje. — Beloruska manjšina bo volitve bojkotirala, maloruske grupe pa se jih bodo udeležile in se nadejajo, da bo njih kandidat prodrl vsaj v srezu Braslaw v Vzhodni Poljski.
15 let Maie antante
PRAGA, 14. avgusta. AA. Za ISletnico ustanovitve Male antante prinaša današnje »Češke Slovo« članek zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša, ki -podaja historijat ISletnega dela in pomen Male antante. Dr. Beneš poudarja med drugim, da je Mala antanta po vojni edina politična tvorba, ki se je ne samo tako dolgo ohranila, temveč se celo čedalje bolj utrjuje. Nato navaja dr. Beneš statute Male antante od februarja 1933, ki jamčijo popolno enotnost zima-nje politike držav članic Male antante. Sicer tudi pred sprejetjem teh statutov med državami Male antante nikoli ni prišlo do nesoglasij v velikih in pomembnih vprašanjih evropske politike. Dr. Beneš tako-le zaključuje: Nikomur nismo ničesar' dolžni, ne želimo proti nikomur ničesar ukreniti. Odločeni smo pa do konca braniti obstoj, nedotakljivost in neodvisnost svojih držav.
švicarski list o Mali antanti
CURIH, 14. avgusta. AA. Ugledni list »Tagesanzeiger« priobčuje na uvodnem mestu obširen članek pod naslovom »Politični položaj v Jugoslaviji«. Članek se dotika tudi jugosl. zunanje politike in tu čitamo med drugim:
Nedavni važni razgovori v Sinaji med jugoslovanskim kmizom-uameetnikom Pavlom in ro-runskim kraljem Karolom so naleteli v tujini na živahno zanimnaje. Del tujega časopisja je te razgovore tolmačil tendenciozno in iz senza-cijskih razlogov tako, kakor da gre za novo organizacijo zunanje politike Jugoslavije in za odcepitev öd Male antante. To pa nikakor ne odgovarja stvarnosti. Čeprav podrobnosti o teh razgovorih niso bile nikjer objavljene, je
Zakon proti korupciji je potreben, toda sam ne prinese zdravila. Potrebno je, da dobi protikorupcijski zakon trdno oporo v družbi in v brezhibnem uradniškem aparatu in šele potem bo imel zakon tudi polni učinek. Vprašanje pa je, če bo potem poseben protikorupcijski, zakon sploh še potreben.
vendar iz uradnega poročila razvidno, da so v Sinaji dosegli popoln sporazum o vseh porečih političnih vprašanjih. Predvsem pa so se sporazumeli o habsburškem vprašanju. Jugoslavija je obenem z Romunijo in Češkoslovaško zavzela v tem oziru popolnoma jasno stališče.
Nova bolgarska ustava
Tošev in Karadžozov na delu
SOFIJA, 13. avgusta, b. Danes, popolne od 16. do 19. sta imela predsednik vlade Andrej Tošev in pravosodni minister Karadžozov daljšo konferenco. Po konferenci je predsednik vlade Andrej Tošev podal tole izjavo:
Delal sem z ministrom g. Karadžozovim na načrtu nove ustave. Dela za sprejetje te ustave se vrše v pospešenem tempu. Kdaj bo ustava gotova, se ne da še reči. ker moramo zbrati še mnogo materiala za njeno izdelavo..Nova ustava v nobenem primeru ne bo okroirana. temveč jo bo narod odobril. Ustrezala bo duhu novega časa in tradicijam ter običajem našega naroda. Vštric z ustavo delamo tudi volilni zakon. Ko bom z ministrom g. Karadžozovim proučil načrt, ga bom najprej izročil v proučitev ministrskemu svetu, nato pa vsem poklicanim osebam, to je pravnikom, politikom in drugim javnim delavcem. Pristali bomo na vse. kar bo koristno in plodovito. Načrt utegne biti gotov jeseni.
Na vprašanje novinarjev glede glasov o odstopu nekaterih ministrov in bližaioči se izpre-membi vlade, je predsednik g. Andrej Tošev odgovoril:
Nikakih izprememb ni. Povedati vam moram, da ni nobena vlada večna. Mi smo prišli, da izpolnimo poslanstvo, ki ga je jasno orisal kraljev manifest.
Protižidovska kamnanja tudi v Turčiji
LONDON, 14. avgusta. A A. Listi poročajo iz Carigrada: Na Turškem se zadnje čase pojavlja čedalje hujši val protižidovstva. Gibanje proti Židom-se je posebno razširilo v Galati ter so tani morale celo1 oblasti uvesti preiskavo. Mnogo Židov se je že izselilo iz Turčije, in sicer deloma v Palestino, deloma v zapadno Evropo.
Povodenj v Italiji
MILAN, 14. avgusta. AA. Pri mestu Mollaru v pokrajini Aleksandriji je nastala katastrofalna povodenj. Po dosedanjih poročilih se je porušilo 20 hiš. Stanovalci so ostali pod ruševinami ali pa so utonili. Točno število mrtvih še ni znano.
V Ovadi v tigurski pokrajini pa ae je včeraj popoldne podrl nasip, ker je reka Orba silno narasla. Velike mase vode so zalile mesto in porušile več hiš. Pravijo, da je okoli 100 človeških žrtev, toda podrobnih vesti o tej nesreči še ni.
Proces proti katoliškim duhovnikom
radi deviznih prestopkov
BERLIN, 14. avgusta. DNB poroča; Danes se je pred berlinskim sodiščem začela razprava po skrajšanem postopku proti novi skupini katoliških duhovnikov, obdolženih kršitve zakonskih določb o prometu s tujimi devizami. Obtoženi so člani samostanske bratovščine usmiljenih bratov iz Montabauta. Starešina bratovščine Otmar Fev in glavni gospodar Franz Jožef Briiner sta razen tega obdolžena tudi veleizdaje.
Med obtoženci >e tudi holandski državljan o. Stefanek, ki je vršil funkcijo glavnega asistenta samostanske bratovščine.	*
Letni sestanek nemških škofov
BERLIN. 14. avgusta. A A. Nemški katoliški škofje bodo imeli od 19. do 23. avgusta t. 1. v Fuldi svoj letni sestanek. Predsedoval bo kardinal Bertram, knezoškof vratislavski.
Odmevi toulonskih nemirov
PARIZ, 14. avgusta. AA. Toulonsko sodišče je včeraj izreklo prve razsodbe proti osebam, ki so se udeležile krvavih dogodkov pretekli teden. Kazni se gibljejo od enega do osem mesecev zapora. Toulonska policija živahno zasleduje ostale osebe, ki so podpihovale pobuno. Pri hišni preiskavi pri nekaterih sumljivih osebah so na h mnogo revolverjev in streliva.
Politični utrinki
Še o hrvaškem vprašanju
V »Jugoslovenskem listu« je objavil posl. dr. Branko Kaiucf jerčič članek, v katerem pravi, da mora priznati, da je hrvatsko vprašanje danes živi jensko vprašanje Jugoslavije, čeprav priznava, da je treba dati gospodarskim vprašanjem prednost pred političnim. Tako vsaj so se tudi v ostali Evropi najprej reševala nacionalna in politična ter šele potem gospodarska in socialna vprašanja. Naše zedinjenje je sicer formalno izvedeno, dejansko pomirjanje med Srbi in Hrvati pa še ni doseženo. Krivda je na strani Srbov in Hrvatov. Enim je manjkala širokogrudnost, drugim pa uvidevnost, pomirljivost pa obema. Eni in drugi so imeli le provincialni horicont, vendar pa je upati, da bo skupna bodočnost močnejša od preteklosti ter da bodo Srbi in Hrvati v skupni državi našli možnosti za iskreno skupno delo na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Ni res, da bi imela Jugoslavija samo eno pot, da pride do resničnega notranjega miru. Gotovo je le to, da brez sporazuma ne gre. Sporazum pa se ne ustvarja niti s silo, niti š tajnimi organizacijami niti z majorizacijo. Najlažje izvedejo sporazum oni, Iti imajo zdravo nacionalno čustvovanje širokih slojev in ki so prosti vseh predsodkov, kakor doktrinarnega integralnega jugoslovanstva ko tudi separatističnega srbstva in hrvatstva. V nobenem primeru ne more biti sporazum patent skupine mo-nopoliranih patriotov.
Politično zatišje
Ker je mnogo ministrov odsotnih iz Beograda, je nastalo v Beogradu pravo politično zatišje, ki ga motijo samo razne od časopisov lansirane vesti, ki pa so dostikrat le plod domišljije. Je pa še drug razlog za sedanje politično zatišje. Politična situacija je še v razvoju, manjkajo jasne smernice in vse čaka, kaj ukrenejo drugi, še nikdar ni bila orientacija jugoslovanskih politikov tako neizrazita kakor doslej. Edini politični dogodki so prav za prav zvezani s pripravami za ustanovitev Jugoslovanske radikalne zajednice ter akcije za večjo skupnost združene opozicije. Pripravljalna dela za radikalno zajednico napredujejo ugodno in bodo v kratkem dovršena, dočim napreduje akcija za skupen nastop opozicije zelo počasi. To predvsem zaradi posebnega stališča dr. Mačka, ki zahteva najprej rešitev hrvatskega vprašanja in ki noče nobenega bloka, dokler ni ta njegova kardinalna zahteva rešena. Vendar pa se tudi med Hrvati v zadnjem času kaže več smisla za blok opozicije. Tako piše zadnji »Obzor«, da blok združene opozicije še naprej obstoji. Njegov cilj Je, da se došeže obnova političnih svoboščin, razpust sedanje skupščine in razpis novih volitev. Na tem temelju dela združena opozicija še nadalje in tu je solidarna. Ni to ravno mnogo, zlasti še, ker so se v zadnjem času začeli upirati skupnemu nastopu z demokrati celo zemljoradniki, čeprav je izgledalo to sodelovanje že kot gotovo dejstvo.
Originalna presoja nove Jugoslovanske radikalne zajednice
»Jutro« reagira na poročilo »Vremena«, da bi bivša ministra dr. Kramer in dr. Sve-tislav Popovič bila pripravljena načelno sodelovati z Jugoslovansko radikalno zajednico. »Jutro« pravi, da je ta vest netočna, ker sta oba gospoda bivša ministra mnenja, da je radikalna zajednica s stališča splošne državne in jugoslovenske politike zgrešena poteza. Temu mnenju s stališča funkcionarjev bivše JNS. pač ni oporekati. Originalna pa je naslednja trditev v »Jutru«, da namreč predstavlja nova radikalna zajednica neko konfesionalno solucijo našega politično-organizatoričnega problema v dobi, ko so na dnevnem redu vsa druga nego verska vprašanja.« — če bi kdo označil novo radikalno zajednico kot zvezo konservativnih skupin, bi bilo na vse zadnje v redu. Toda radikalom pripisovati tendenco, da hočejo politična vprašanja reševati s konfesionalnega stališča, pa je tako originalna iznajdba, da morajo radikali kar strmeti. Vsekakor priča to mnenje o izrednem in neverjetnem poznavanju radikalnih politikov. Kar zavistni smo za to poznavanje.
Kongres mednarodnega prava
BERLIN, 14. avgusta. A A. Od 18. d0 25. avgusta bo v Berlinu kongres mednarodnega prava. Za kongres je prijavilo udeležbo 25 držav, pričakovati pa je, da bo prišlo okoli 400 najodličnejših pravnikov.
Vsi francoski listi prepovedani
v Berlinu v nedeljo 11. t. m.
PARIZ, 14. avgusta, r. Vsi pariški listi prinašajo vest iz Berlina, da so tam včeraj prepovedati vse francoske liste od nedelje 11. t. m.
Vpoklic treh novih letnikov
Rim, 14. avgusta. W. Kakor poroča današnji rimski’ »piceolo« so pozvani pod orožje letniki 1911., 1913. in 1814., ki se morajo zglasili 23. septembra.
Reorganizacija ministrstva
za iavna dela
Beograd. 14. avgusta b. Na osnovi pooblastila, ki ga je dobil od Narodne* skupščine z novim finančnim zakonom, ima sedanji minister za javna dela namen, da izdela popolno reorganizacijo svojega resora. V to svrho je minister za javna dela inž. Bobič začel z izdelova-
Letina v državi
Beograd, 14. avgusta b. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo svojim podrejenim organizacijam nalog, da zberejo podatke o stanju koruze in živinske krme v svojih srezih. Po podatkih, s katerimi sedaj razpolaga ministrstvo, je stanje, ki je nastalo vsled suše sledeče: Dravska banovina je od suše nekoliko manj prizadeta, veliko število srezov je ostalo brez škode. V metliškem srezu je škoda uajvečja in znaša 30 odst. zasejane površine, v dolnjelendavskem, krškem in črnomeljskein srezu pa po 25 odst. Od skupne zasejane površine 42.500 ha je trpelo škodo 2000 ha. Moravska banovina; od skupne zasejane površine s koruzo, ki znaša 360.000 ha, je oškodovanih 105.000 ha, torej 30 odst. in so najbolj priz.adeti srezi rasinski, niški in mlav-ski. Vrbaska banovina ima največjo škodo na koruzi, povprečno je oškodovana s 37 odst, nekateri »rezi pa so prizadeti s 50, 60 in 70 odst. Od skupne površine 244.000 ha trpi škodo 90.000 hektraov. Drinska banovina ima sreze, kjer je koruza uničena s 75 odst. Ti srezi so posavsko-tamnavski, kolubarski in pocerski. Povprečno je ta banovina prizadeta s 37 odst, od skupne površine 330.000 ha 123.000 ha. Primorska banovina je od vseh uajhujše prizadeta. Od skupne posejane površine 58.000 ha je prizadetih 30.000 ha, torej preko 50 odst. Dunavska banovina: Največ so prizadeti srezi vračarski, ora-ški in orašarski z 80 odst. mladenovski in kos-majski 75 odst., povprečna škoda v tej banovini je 30 odst. Od 980.000 ha je prizadetih 275.000 hektarov. Drinska banovina ima sreze, kjer je ši najmanj prizadeta. Škoda znaša povprečno 6 odst. Od skupne površine 166.000 ha je prizadetih le 10.000 ha. V isti meri približno kakor koruza je prizadeta tudi krma za živino. Iz Zetske in Savske banovine še ni skupnih podatkov.
Nova uredba o rač. izpitih
Beograd, 14. avgusta b. Današnje »Službene Novine« prinašajo uredbo o polaganju višjega državnega strokovnega izpita računskih in blagajniških uradnikov v resoru finančnega ministrstva.
Imenovanja in napredovanja
Beograd, 14. avgusta b. Za računskega inšpektorja v finančnem ministrstvu je postavljen g. Dan Sporn. V državni finančni direkciji so napredovali za računske inšpektorje Galovič Vojteh, Gnidovec Anton, Pehani Leopold. V državni finančni direkciji je napredoval za računskega inšpektorja Adolf Potočnik, za direktorja državnega veterinarskega in biološkega instituta v Ljubljani je napredoval v 4. skupino II. stopnje dr. Leon Hribar. Za profesorja na srednji kmetijski šoli v Knjaževcu je postavljen v 8. skup. g. Peter Avsec, uradnik glavnega zadružnega zavoda v Beogradu in bivši profesor banovinske šole na Grmu.
Iz žandarmerijske službe
Beograd, 14. avgusta b. Za vršilca dolžnosti blagajnika pri žandarmerijskem polku v Ljubljani je postavljen nižji vojni uradnik 2 ki. Miloš R i s t o j e v i č. Za vršilca dolžnosti skla-liščnika pri istem polku je postavljen vojni pisar IV. ki. Ivan Leskovšek.
Nova palača Poštne hranilnice v Beogradu
Beograd, 14. avgusta b. V soboto dopoldne bo blagoslovitev temeljnega kamna monumentalne palače Poštne hranilnice na vogalu Aleksandrove in Takovske ulice poleg novega poslopja Narodne skupščine._______________________
V glavni sezoni 1.1. iutii-avgust Vat stane 70 dinarjev dnevno
v Radencih
njem načrta o ustanavljanju novih oddelkov in pregrupacij sedanjih odsekov. S to reorganizacijo namerava minister uvesti več elastičnosti pri izvedbi velikih javnih del v okviru enomi-lijardne investicije, določene za zgraditev železnic, vodovodov, mostov itd.
Gibanje ministrov
Beograd, 14. avgusta b. Z jutranjim brzovla-kom se je pripeljal v Beograd notranji minister g. dr. Korošec. Za jutri zjutraj se pričakuje povratek prometnega ministra dr. Meh-meda Spahe. Minister za javna dela inž. Bolj i ć odide v kratkem na krajše inspekcijsko potovanje. Snoči se je vrnil v Beograd minister za šume in rudnike Ignat Štefanovi«, ki se je mudil 10 dni na inšpekcijskem potovanju.
Obiski avstrijskega poslanika
Beograd, 14. avgusta AA. Novi avstrijski pooblaščeni minister in izredni poslanik na našem dvoru dr, Heinrich Schmied je danes dopoldne obiskal ministra vojske in mornarice armijskoga generala Petra Živkoviča in ministra za telesno vzgojo naroda Mirka Kom-nenoviča.
Dragovič demantira
Beograd, 14. avgusta b. Bivši narodni poslanec in glavni sekretar Jugoslovanske narodne stranke Miloš Dragovič najodločneje demantira pisanje včerajšnje »Pravde«, da bi bil nastal med njim in predsednikom Svetislavom H o d ž e r o m sploh kak spor.
Učiteljski kongres v Sarajevu
Beograd, 14. avgusta b. V dneh 21., 22. iu 23. avgusta bo v Sarajevu kongres jugoslovanskih učiteljskih udruženj. Na tem kongresu se bo razpravljalo poleg čisto stanovskih vprašanj tudi o splošnih problemih in potrebah našega e.snovno-šolskega pouka. Pripravljeni so številni referati,-ki-globoko posegajo v problem naše prosvete.

tl
M. K.:
Šahovski turnir za jugoslov. nacionalno prvenstvo
V sredo, dne 14. avgusta je bilo odigrano XX kolo. Prineslo ni prav nikakega presenečenja, kajti doseženi rezultati povsem odgovarjajo moči igralcev. V A skupini je Gabrovšek prisilil Grenčarskega h kapitulaciji, a Preinfalk Careva. Branko Savič je kot beli izgubil proti ing. Preku, šiška pa je z Milanom Vidmarjem ml. igral neodločeno. Partija Nikolič—Hren je bila prekinjena, a Jonke je pavziral. V B-skupini je Savič Radomir zmagal nad Liculom. Berič nad Subaričem, a Vidmar Ciril nad Lon-gerjem, dočim sta Sikošek-Matvejev igrala svojo partijo neodločeno. Partija Marek— Šorli je bila prekinjena, a Herbatin je počival
Stanje po IX. kolu: 1. Vidmar Milan 7 točk (iz 9 partij); 2. Sikošek 6 točk (iz 8 partij); 3. Savič Radomir 51/: (1); 4. Ma-trejev in Preinfalk 5 1); 5. šiška 5; 6. ing. Prek in Gabrovšek 4>/2 (1); 7. Carev, Herbatin in Vidmar Ciril 4 (1); 8. Berič 4; 9. Šorli 3'/2 (1); 10. Nikolič in Longer 3 (1); 11. Jonke 2Vs; 12. Marek in Hren 2 (2); 13. šubarič 2 (1)^ 14. Savič Branko 2; 15. Grenčarski l1/* (1); Likul 1 (1).
Danes igrajo v 10. (predzadnjem) kolu naslednji pari: ing. Prek:šiška, Carev:Sa-vič Branko, Hren ;Preinfalk, Grencanski: Nikolič, Jonke:Gabrovšek — vsi v A.-sku-pini ter Longer:Sikošek, šubarič:Vidmar Ciril, ŠorU:Berič, Likul:Marek in Herba-tin:Savić iz B.-skupine. Milan Vidmar ml. in TVfatvejev pa počivata.
Plavalni dvoboi ^ Jugoslavija: italiia
Ljubljana, 14. avgusta.
/računano je stanovanje, hrana (hotelska ali lijetua) 4 krat na dan, solnčenje m prhe z mineralno vodo, vse takse, postrežba in pitje z.riali enite Radenske na samih vrelcih, kolikor tomu srce požeti ■ Plačate posebej le kopeli n zdravnika ■ Pavšal se v glavni sezoni more izeti najmanj za 7 dni (radi rezerviranja in lodeljevanja sob) ■ Cenik in vsa navadila Vam ■adevolje pošlje Uprava kopališča SLA11NA 1ADENCI ■ Po 7 dneh z železnico brezplačen povratek.
Danes ob pot 9. uri se je pričel dvoboj med reprezentancama Italije in Jugoslavije v kopališču Ilirije pred približno 1000 gledalci. Pred pričetkom tekmovanja je pozdravil goste delegat JPS dr. Milan Dular ter izročil v imenu predsednika JPS gostom pokal. Naše plavačice pa so izročile italijanskim jugoslovansko trobojnico. Za italijansko delegacijo se je zahvalil predsednik italijanskega plavalnega saveza g. «e-metre.
Za tem so se pričele plavalne tekme. Prva točko 50 m prosto: 1. Huzzier Grazia 33.1, 2-Lokar Bianca 33.4 (obe Italija), 3. Dragic Mara 35.4, 4. Šiška Ljubica 35.6. Stanje točk 7:3 za Italijo.
100 m prosto: 1. Wimmer Zlata 1.32.6 (nov jugoslovanski rekord), 2. Bier Greta 1.37.8 (obe Jugoslavija), 3. Prekop Hilda 1.38 (nov ital. rekord), 4. Štrukelj Silvia 1.40 (obe Italija). — Skupno stanje točk 10 : 10.
50 m prosto — rušenje rekorda izven dvoboja: 1. Vilfan Draško 26.8, boljše od jugoslov. rekorda, ki pa ne more biti priznan, ker je plaval brez trikoja, 2. Senjanović.
20 m prsno (izven dvoboja): izbirno za l]uo-Ijansko reprezentanco:	1. Cesar (Kamnik)
3.03.8, boljši od jugoslov. rekorda, 2. Rostohar 3.04.3, 3. Hribar.
Ko to poročamo dvoboj še traja.
. Jubilei
v Blatnikovi tiskarni
401etnica službovanja Franceta Merčuna
Stavci in lastniki tiskarn so se vendarle pobotali in v najlepši slogi proslavlja Blasnikova tiskarna jubilej g. Franeeta Merčuna, ki je neprenehoma že 40 let v službi v tej tiskarni.
Jubilant zvestega dela je bil rojen v skromni bajti v Nadgorici pri Črnučah 1. 1877. V šolo je bodil v Črnučah, pase) krave in bil hlapec ter delavec na železnici, dokler se končno ni vdinjal pri Blasniku tisti dan po Velikem Šmarnu 1.1895. Po potresu je bila stara Blasnikova hiša še vsa zrahljana in podprta in že prvi dan so se opore podrle na Franceta, ki so držale nad strojem pretresene oboke. France se pa ni ustrašil, da bi nesreča morda pomenila kaj hudega in je krepko vrtel tiskarski stroj še leta in leta, da je bila z njim tedanja lastnica tiskarne Josipa Blasnika hči Albina nad vse zadovoljna. Enako zadovoljni so bili z vedno treznim in pametnim, obenem pa tudi vedno zanesljivim, zvestim in do skrajnosti pridnim uslužbencem tudi ostali lastniki. Prav rad ga je imel Albinin nečak, pokojni Josip Poklukar in za njim spet tudi njegov brat Anton. Po njegovi smrti je Franceta prevzela s hišo in tiskarno vred delniška družba .1. Blasnika naslednikov, ki tudi tako spoštuje delo vzornega uslužbenca, da se je sama spomnila praznika njegovega zvestega službovanja.
Zares vesten in delaven je bil France, ki ne pije in ne kadi, vseh 40 let, saj je bil v vseh 40. letih samo dve uri »plav«. To je bilo pa na tisti pustni dan popoldne, ko je šel na dom
svoje izvoljenke, da sta se zgovorila zaradi poroke. Pa mu je prva žena umrla in si je zaradi otrok moral poiskati še drugo, namreč sedanjo Francko, ki mu je seboj prinesla svojo prijazno hišo ua Viču. Kar se otrok tiče, je tudi že vse v redu, saj je vedno vse žrtvoval za njihovo vzgojo in o prostem času zaradi njih žagal tudi drva po mestu, da so danes že vsi pri kruhu. Lojze je profesor v Kranju, France je strojni stavec pri Blasniku in Ciril je učitelj v Pečah, že tudi poročena hčerka Cilka je v službi pri Bonaču, Pepca pa v Splitu. Ni čuda, da bo dobremu staremu očku ob tako imenitnem prazniku voščilo tudi pet vnučkov.
Naša slika nam Franceta kaže pri stroju za rezanje papirja, ki mu streže že 35 let, obenem pa opravlja delo tudi pri stroju za zgibanje in pri stroju za izdelovanje vrečic. Kje je že tisti prvi nerodni stroj, saj ima sedaj novega in najmodernejšega, da se ni treba več pretegovati in gre delo kar samo od sebe od roki Najbolj odgovorna njegova služba je bila pa, ko je se po vrhu kar trideset let upravljal tudi skladišče za papir. Težko je bilo to delo, a France je junak, saj mu je zraslo meso na roki kakor martinčku, ko mu jo je zmečkal tiskarski stroj in mu potegnil meso z nje. Rane se nikjer več ne poznajo in tudi levo koleno je za silo, ®e" prav je bil zaradi njega 3 tedne v bolnici, ko ga je brcnil stroj za rezanje papirja. Med vojno je moral seveda k vojakom, vendar se pa n* mešal v krvave razprtije in pobijanje, ker ima tako mehko srce.
Vprašali smo ga, kdaj je bilo najlepse in najboljše. Prav nič ni premišljeval in se možato odrezal: »Skozi je dobro in vedno sem zadovoljen!« To je-prava beseda na svoje delo ponosnega delavca, ki ga hvalijo tudi la sin ’ da je vesten iu pošten, priden m zanesljiv, ter mu obenem z nami vred žele, da bi bil vedn in mnogo let še bolj zadovoljen in dobre volje!
Gornja Radgona
Jubilejni koncert »Mure«. V nedeljo je slavilo godbeno društvo »Mura« 10 letnico svojega obstoja. Jubilej je bil kar najdostojnejše proslavljen s tem, da so na jubilejnem koncertu sodelovale odlične godbene edinice, kakor sta mesi' ni godbi iz Ptuja in Ljutomera, in nič man) vredna mlada sokolska godba od Male Nedelj8-Domače društvo »Mura« se seveda še ne o101 kosati z zgoraj navedenimi godbami kljub sv jemu 10 letnemu obstoju. Toda opravičljivi 1 to dejstvo, ako se pomisli, da je bilo drus v stalni krizi glede kapelnikov. Le požrtvovj}j
društvo in ljubezni do glasbe sa*^
članov-godbenikov je pripisati, da društvo
letih ni razpadlo. V zadnjem letu si je Pa dobilo agilnega kapelnika. Na koncertu so b 90 be zaigrale po tri izbrane komade. Najb0'! ■ ugajali potpuriji slovenskih narodnih P8®.. Koncert je prenašala tudi ljubljanska ra postaja.	.
pri-

Celie
9 Opozorilo obrnikom. Zaradi obme razstave, Id se nahaja v prostorih celjske mestne narodne šole. bo letos izjemoma vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo (obrtno nadaljevalno) od 21. do 31. t. m. v upraviteljevi pisarni (j. nadstropje) od pol 11). do 20. ure. SJužbodavcc je dolžan svojega učenca sam privesti v šolo. izpolniti prijavo za vpis in predložiti potrebne listine: 1. krstni (rojstni) ust, 2. izpričevalo o poslednjem šolanju, 3. pogodbo o dnevu vstopa v delo in 4. zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. Šolsko leto 193o-o0 se prične 1 septembra t. 1, Zbor vajencev in vajenk ob 8.; uri v telovadnici mestne šole. — Uprava strokovne nadaljevalne šole v Celju.
■	Celjskemu obrtništvu! Danes, četrtek, ob 9.30 se prične v mali dvorani Celjskega doma zbor osrednjega društva jugoslovanskim obrtnikov iz Ljubljane, katerega se udeležijo delegati iz vse države. Pozivamo obrtništvo, da se^ občnega zbora udeležili korporativno.
■	Ljubljanski obrtniki v Celju. Jutri, v petek, pride iz Ljubljane v Celje Obrtniško društvo v Ljubljani. Obrtniki si hočejo ogledati obrtno
'razstavo in obiskati Westenovo tovarno.
■	Obrtna razstava. Prijetno in čudovito presenečenje čaka vsakega obiskovalca danes, posebno zvečer. Tuj umetnik pričara na veseli-šče sam stari celjski grad. Kdor. koče videti skrivnostne podzemeljske hodnike in kleti, svo-
bodno mu!	■	..	..
■Borza dela. Dne 10. 1. m. je bito prijavljenih 244 brezposeln iti. med temi 31 žensk. Ker so bili 31. m. m. 204 brezposelni (2o žensk), se vidi, da brezposelnost narašča. Delo. dobijo, po 1 pleskar, lesostrugar in kosec, pa 3 dekle, privatne kuharice, l natakarica in 1 soba-
Jubilejni sestanek slov. maturantov držav-gimnazije v Celju iz let 1915 do 1920 in njihovih sošolcev, ki niso maturirali, bo dne 7. in 8.: septembra v Celju. Vabljeni, bodo tudi nekdanji profesorji. Pozdravni večer bo v soboto 7. septembra. Sestanek ob 20. v hotelu Evropi '. Tam se določi spored za prihodnji. Prijave tovarišev sprejema najkasneje do 1. septembra urednik Rado Pečnik v Celju.
■ Podjeten človek je Juro Novak iz Gjurkov-ca v Medmurju. Vlomil je v pisarno opekarne Unger-UUmami na Ložnici pri Žalcu ter je ukradel štampiljko tvrdke in 143 dinarjev denarja. S štampiljko je ponaredil bone, s kate-fbni plačuje tvrdka delavcem del mezde, ter je pri raznih trgovcih v Gaberju dobil zanje za 4.Ki dinarjev blaga, na Zg. Hudinji pa za 350 dinarjev, dočim se mu v Celju ni nič posrečilo. Juro je pobegnil.
Ptuj
Zopet požar. V petek ob polnoči je izbruhnil požar v vinieariji Trunka Janeza v Tuškem vrhu, v kateri je stanoval viničar Vodušek Franc. Ogenj jo je do tal uničil. Lastnik trpi nad 10.000 dinarjev škode. Požar je nastal v lesenem dimniku, kjer je moralo tleti že nekaj dni.
Predavanje o sadjarstvu. Sadjarska podružnica na Vurberku je priredila v nedeljo v dvorani Društvenega doma predavanje o sadjarstvu, katerega so se udeležili mnogoštevilni sadjarji iz tamkajšnjega okoliša. Govoril je sreski kmetijski referent iz Ptuja g. Zorčič Stanko. Opozarjal je. naj ne obirajo prezgodaj sadja in naj mu pri sortiranju posvečajo vso pažnjo. Pri prodaji sadja naj se ogibajo prekupčevalcev. Prodajajo naj ga naravnost izvoznikom ali pa zadrugam.
Razširitev občine. Banska uprava si je osvojila sklep luk. občinskega sveta, da se Ptuju priključi del brežke občine do Studenčnice, lako da bo tovarna Petovija' spadala pod Pttčf Od občine Grajena se izloči Vičava ter Rabeljčja vas z. Ljudskim vrtom. Predlog je bil predložen v odobritev notranjemu ministrstvu.
Smrtna kosa. Zaradi zavratne jetike je umrl v soboto v tukajšnji bolnišnici komaj 10letni boroiuikv Boris, sin ruskega emigranta iz Kra-jtujcvca. Iskal je zdravje v sanatoriju Ruskega «aecegit križa na Vurberku, kjer mu pa niso mogli rešiti življenja. Naj mu bo zemljica lahka!
Proračun mestne občine. V prostorih mestnega knjigovodstva je razgrnjen davkoplačevalcem na vpogled do 18. t. m. med uradnimi urami proračun za upravno leto 1934.
Trbovlje
Smrtna kosa. Umrla je ga. Marija Pu-škarjeva, vdova po brivskem mojstru. Po nenadni, tragični smrti njenega moža v Januarju tekočega leta, je začela gospa Puškarjeva vidno hirati. Hudemu udarcu je priključila jetika, kateri je simpatična gospa v ponedeljek podlegla. Zapušča sina-edinca 16-letnega Slavka, ki je v dobrem Pol letu postal sirota.
Koncert Delavske godbe bo danes ob C uri pop. na dvorišču Delavskega doma.
Velika športna prireditev. SK Trbovlje Priredi v soboto 17. in v nedeljo 18. t. m. Veliko športno tekmovanje. V soboto na društvenem igrišču lahko atletske tekme 'skoki v daljino in višino, troskok; meti sr°o-|e diska in kopja, teki na 100, 400 in 4500 ni ter balkanska štafeta) ob 17. uri. X nedeljo dopoldne ob 9. uri v občinskem pa;?enu plavalne tekme, skoki in waterpolo. *'°Poldue ob 14. na klubovem igrišču tri jdgometne tekme. Prijave za tekme spremna g. Ivo Berger ml. do sobote opoldne. pVJave se sprejemajo tudi še pol ure pred Sjfbami. a proti dvojni prijavnini. Ker je sjjš Trbovlje povabil k sodelovanju vse redfte klube v Zasavju, bo gotovo ta pri-dev ena največjih v tej sezoni, ki ^‘avniški pregled. Občina poziva vse.
i? Pavijo s pridelovanjem živil in pijač pra4udsk° hrano in njih strežno osobje ter Se "j'ajalee živil in njih strežno osobje, da Preo-i S najkasneje do 20. t. m. zdravniško siedati pri obč. zdravniku.
Šola se začenja!
Nabavite za svojo deco trpežne obleke!
TIVAR OBLEKE
za vsako deco!
Sorško polje se pripravila
na proslavo stoletnice rojstva velikega Slovenca, glasnika južnoslovanske misli, pevca s Sorškega polja S. Jenka
Vse Sorško polje nestrpno pričakuje velike proslave, ki bo 48. t. m. na Bodreči, rojstni vasi Simona J e n k a. Zanimanje za veliki praznik stopnjema narašča iz dneva v dan; domačini se ponosno pomenkujejo. Okoličani sodelujejo
s' pevskimi zbori, pomagajo pri velikih pripravah in dajejo odboru na razpolago stvari, ki so potrebne za tako veliko prireditev.
Najvišja kulturna institucija — univerza je blagovolila sprejeti pokroviteljstvo nad Jenkovo proslavo. Za svojega zastopnika na proslavi je
delegirala univerzitetnega profesorja dr. Rajka Nacktigala. K proslavi so vabljene tudi zagrebška in beograjska univerza, Hrvatska in Srbska Matica, Češka Matica in dve slovaški.
Radio Ljubljana bo oddajal program proslave, tako, da se bo ta dan po vsej državi razlegala Jenkova pesem, ki jo bodo peli pevski zbori s Sorškega polja. Za to priliko je na novo komponiranih osem Jenkovih pesmi, ki so jih komponirali najodličnejši slovenski skladatelj. Kljub velikemu delu so se pevski zbori s posebno vnemo zavzeli za ta slavnostni koncert, ki ga bo izvajalo nad 200 pevcev iti pevk. — Banovinska elektrarna je dala na razpolago vse, kar je potrebno za iv odjavo elektrike z one strani Save. Doslej Jenkov rojstni kraj še ni imel električne luči. Prvič bo zasvetila na večer Jenkove proslave.
Po maši, ki jo bo bral ob 9. uri prof. Jakob Šolar na Bodreči, bo pred spomenikom otvoritev in komemoracija, pri kateri bo sodeloval domač pevski zbor in mladinski zbor šolarjev, Šolarji bodo prinesli pred spomenik šopke rož, nabranih na Sorškem polju. Venec mu bodo položili domačini na spomenik, na grob in na Lovrenčkovo hišo v Prašah, kjer je Jenko prebil svoja mlada leta.
Ob pol enih bo na kolodvoru v Medvodah sprejem gostov, ki bodo dospeli iz Ljubljane in z Gorenjskega. Sprejeli jih bodo domačini z godbo in jih na to v slavnostnem sprevodu odpeljali na okrašenih kmečkih vozovih na Bodrečo, ki je oddalejna 3 km od postaje. Priporočamo, da udeleženci pridejo na slavnost v narodnih nošah.
Kdor želi kosila, naj sporoči z dopisnico na pripravljalni odbor v Mavčičah.
Za proslavo je prometno ministrstvo dovolilo polovično voznino na vseh vlakih kraljevine Jugoslavije. Velja od 15. do 21. avgusta za vse razrede razen mi ekspresnih vlakih. Udeleženci kupijo na vstopni postaji legitimacijo, in celo karto, ki velja tudi za povratek, ako imajo na legitimaciji pečat s proslave.
Blagoslovitev doma gasilcev
na Mokrem polju pri Št. Jerneju pod pokroviteljstvom
poslanca dr. Režeka
Živahna gasilna četa v Mokrem polju si je s prostovoljnimi prispevki in delom svojih članov in občanov postavila ličen gasilni dom, katerega so blagoslovili preteklo nedeljo. Posestniki Guštin Franc, Penca Jože in Dobravec Karel so tvorili nekak akcijski odbor, z nasveti in delom pa jim je stal ob strani vsestransko delavni šol. upravitelj iz Orehovice Prusnik T., in v kratkem času je bil z razmeroma malimi stroški dom pod streho.
V nedeljo pa so se na Mokropolje zgrnile sosedne gasilne čete pod vodstvom župnega načelnika g. K. .Tevščka iz Novega mesta, sodelovala pa je tudi šentjernejska godba. Za pokrovitelja slavnosti je bil na-prošen naš poslanec in podpreds. nar. skupšč. dr. Režek. Pri prihodu je pokrovitelja pozdravila četa gasilcev na konjih, pri vhodu v vas pa ga je pri slavoloku pozdravil načelnik domače čete, potem načelnik brusniških gasilcev in župan Krevs, neka deklica pa mu je s prigodno deklamacijo izročila šopek cvetlic, nakar se je razvil lep sprevod s konjenico na čelu do gasilnega doma, vsega okrašenega z venci in zastavami, med katerimi je visela slika našega
mladega kralja. Blagoslovitev je izvršil šentjernejski župnik duh. svet. Lesjak Anton, ki je v svojem nagovoru bodril k na-daljnemu delu po besedah pisma: Ljubi svojega bližnjega kakor samega, sebe. Zatem je nar. poslanec g. dr. Režek čestital četi k zgraditvi doma, opozarjal na pomembnost gasilskih društev v gospodarskem življenju naroda, nakar je župni načelnik Jevšček v imenu župe čestital in končal svoje besede z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru I. Po odsviranju državne himne je govorila še cela vrsta zastopnikov okoliških društev in čet, vsem pa se je zahvalil domačin Fr. Guštin, nakar je sledil defile konjenice in čet pred pokroviteljem, župnim načelstvom in gosti.
Zatem se je razvila živahna zabava, ki jo je posetila tudi graščakinja ga. Rude-ževa iz Gracarjevega turna in šele z mrakom so se razhajale številne množice domačega prebivalstva in gostov. Mladi četi naše tople čestitke z željo, da dom kmalu napolnijo tudi s potrebnim orodjem, ki bo dalo šele domu pomen in četi možnost, da pomaga, kadar nesreča bližnjega prizadene.
Maša -vas
Medvode
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na praznik 15. avgusta t. 1. celodnevni izlet v Bohinj, ogled bohinjskih zanimivosti (mlekarn, sadjarstva» ter izlet k slapu Savice.
Krško. Krški Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško okrožje sklicuje svoj 2. redni občni zbor na praznik 15. avgusta t. 1. Občni zbor bo v Krški vasi. Za delegate udeležba obvezna. Vabljena Uidi vsa ostala kmečka mladina.
Draga pri Stični. V četrlek 15. t. m. se vrši ob 4. uri pop. v Dragi pri g. Jakošu širši sestanek kmetske mladine iz Ivančne gorice, Drage, Stične in okolice. Namen sestanka je utrditev kmetsko-mladinskega gibanja in ustanovitev večih društev v bližnji oklici.
Moste, pri Komendi. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na praznik 15. avgusta popoldne, veliko kmetsko kolesarsko dirko. Zavedna kmetska mladina, udeleži se te svoje
prireditve v čim večjem številu in pokaži svojo organizacijsko disciplino!
Sv. Jurij ob juž. železnici. Naše Dmištvo kmetskih fantov in deklet :, je priredilo v nedeljo 21. julija i. 1. pri Majerju na Selah tekmo žanjjc. Kot vedno, so nas tudi letos posetili številni zastopniki sosednjih tovariških društev, kakor tudi je bila polnoštevilna udeležba ostalega občinstva od blizu in daleč. — Ko je kmalu po 3. uri s pozdravnim' govorom otvoril zborovanje preds. tov. Merslavič, je spregovoril delegat celj. Pododbora tov. Slante, ki je v svojem govoru orisal namen naših organizacij in prireditev, čemur so navzočni sledili z zanimanjem in razumevanjem. Takoj za tem se je formirala pestra povorka in krenila na nekoliko oddaljeno tekmovališče, kjer je nastopilo 10 žanjic-tekmovalk. Tekmi je sledilo številno občinstvo z velikim zanimanjem. Na to se je razvila neprisiljena kmečka veselica, kjer je tov. Merslavič razglasil rezultat tekme oz. ocenjevanja ter razdelil nagrade, in sicer: I. Grom Lojzka. II. Pasarič Ivanka. IH. Romih Minka, itd. Pri poteku cele prireditve je bilo opaziti zavednost, vestnost in marljivost članstva, ka-
kor tudi iz naklonjenosti ljudstva napram naši organizaciji se da sklepati, da nam je uspešen razvoj zagotovljen. Cela prireditev je potekla v splošno zadovoljstvo, tako v moralnem kakor v materijalnem pogledu. In delali bomo naprej !
Junaška smrt
Draga Bežana
V Divuljah pri Splitu je v petek 9. avgusta prišlo do težke nesreče, katera žrtev je postal poročnik fregate 25-letni Drago Bežan. Čudno naklučje je hotelo, da sta pilot in mehanik odnesla zdravo kožo, ker sta še pravočasno odletela iz letala, med tem ko je bil Drago Bežan privezan k sedežu in je bila zanj rešitev izključena. Takoj po nesreči je prišla pomoč, ki je rešila pilota in mehanika, med lem ko so Bežana štiri dni zaman iskali z letali po ka-štelanskem zalivu in so četrti dan po tragični nesreči šele ribiči našli njegovo truplo na kraju, kjer se je pripetila nesreča.
Ponesrečeni poročnik Drago Bežan je sin železniškega uradnika v pokoju Josipa Bežana iz Ljutomera, ki ga je izguba edinega sina toliko prizadela, ker je vse svoje življenje živel samo
zanj. Smrtno ponesrečeni Drago je napravil gimnazijo in je maturiral na poljanski gimnaziji v Ljubljani leta 1928., nakar je šel v pomorsko akademijo, katero je dovršil z odličnim uspehom. Zaradi svoje pridnosti in bistre glave je naglo napredoval. Leta 1931. je postal poročnik korvete, leta 1934. pa že poročnik fregate. V življenju ga je čakala še lepa bodočnost in je nesreča, ki je zadela njega in njegove, zato še toliko bolj bridka. Oče je na brzojavko hitel v Spili in v Divnije, našel pa je sina samo še mrtvega in ni mogel zlepa verjeti kruti resnici. Truplo tragično preminulega mladeniča bodo najbrže jutri prepeljali iz Splita v Ljubljano, kjer bo s kolodvora pogreb z vsemi vojaškimi častmi na pokopališče k Sv. Križu. Sorodnikom in znancem izrekamo naše iskreno sožalje.
Razvitje prapora
gasilske čete pri Sv. Benediktu v Slov. goricah
Gasilska četa pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je v nedeljo razvila in krstila svoj prapor. Slavnosti se je udeležilo zelo mnogo občinstva od blizu in daleč. Slovesnosti so se udeležili tudi sreski načelnik sreza Maribor I. br. g. dr. Senekovič, zastopnika Gasilske zajednice načelnik ptujske župe g. Muzek Ludvik ter načelnik mariborske gasilske župe g. Krajnc in gasilski četi iz Sv. Ane in Sv. Trojice v Slov. goricah.
Zastopnike, kakor navzoče je prisrčno pozdravil pred Gasilskim domom načelnik čele g. Zor Vinko ter opisal razvoj, delo in napredek čele. Lep nagovor na gasilce so imeli tudi g. sreski načelnik dr. Senekovič ter načelnika gasilske župe gosp. Muzek in Krajnc, s katerim so jih bodrili, naj s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom še nadalje služi jo v prid bližnjega.
Blagoslovitev prapora je izvršil dekan gosp. Gomiljšek, kumina pa je bila gospa Ješovnik iz Studencev pri Martborn.
Radio
Četrtek 15. avgusta
Ljubljana: 7.30 Racionalna uporaba sadja (Vrisk K.), 8.00 čas, poročila, 8.15 Ave (koncert religiozne glasbe, radijski orkester in plošče), 9.45 versko predavanje (p. dr. Roman Tominec),
10.00	prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11.00 Berači, zvočna slika, P2.Ü0 radijski orkester,
16.00	Havajske sanje (plošče), 16.15 Ženska ura »Vljudnost pri nas (Hočevar-Megličeva), 16.30 narodne pesmi na ploščah, 19.30 nacionalna ura,
20.00	prenos iz Beograda, 22.00 čas, vreme, spored, poročila, obvestila, 22.20 za zabavo in za ples (prenos iz Nebotičnika), 23.00 mešan narezek mrzlih plošč.
Nacionalna ura. Ob 19.30 predava general Danilo Kalafatovič o temi: Spomnimo se Cer-ska bitke. Prenos iz Beograda.
Dne'vrai docjocflci ..............
gostje s svojim »flancom«, menda ne vzbujajo, toda godi se jim krivica. To so naši Whitemani. Verdija in Rachmaninova igrajo, tema slede moderni šlagerji, španski tango, duhoviti kakofonični foxi, in to z natančnostjo, ki dokazuje, da so s srcem in dušo pri stvari. Saksofonist je mojster po svojem znanju. Marsikdaj seže poslu-
šalcu do srca. Bolj velemestne godbe ta kavarna doslej še ni imela. In tudi ne večje privlačnosti, vsaj za vse, ki na prvi pogled spoznajo kič židovskih produkcij. Tej kapeli, ki jo vodi resen kapelnik, lahko obetamo še lepo bodočnost, saj je sposobna, delavna, ambiziozna. Kavarna bi brez njih mnogo izgubila.
Kaj je ¥se novega v Mariboru
Benetke in sgsimarii
X Automobilska turneja našega Autokluba v Bolgarsko. Ljubljanska sekcija Automobil-skega kluba kr. Jugoslavije sporoča: Bolgarski Automobilski klub je poslal našemu klubu prisrčno povabilo, da napravi s vsojim članslvom izlet v Bolgarsko. V svojem povabilu povdarja, da mu je do tega, da bi bil ta izlet impozantna manifestacija bratstva med obema narodoma. Jugoslovanski automobilisti ne bodo gosti samo Bolgarskega Autokluba, temveč vse Bolgarske. Uprava našega kluba je z radostjo sprejela ta bratski poziv ter odločila, da bo izlet v Bolgarsko sredi septembra t. 1. Natančen datum bo objavljen kasneje. Prijave za udeležbe sprejemajo in vsa podrobna pojasnila dajejo Sekcije Automobilskoga kluba kraljevine Jugoslavije (v Dravski banovini v Ljubljani in Mariboru). Pošljite prijave najkasneje do 28. avgusta t. 1.
X Izlet planincev v Dubrovnik ob priliki Kongresa Saveza planinskih društev bo od 31. avgusta do 8. septembra t. I. Udeleženci še morajo prijaviti najkasneje do 22. t. m. v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, kjer dobijo tudi vsa podrobna pojasnila.
X Iz uprave »Zborov«. Obveščamo vsa pevska društva in pevske zborč, da je notni materija! Z. Prelovčeve nagrobnice »Zadnje slovo : popolnoma, razprodan ter bo skladba v kratkem ponatisnjena.
X Vse v Hubadovi župi včlanjene pevske zbore prosimo, da takoj naštudirajo Z. Prelov-čevo Zadnje slovo (moški zbor) in F. Ferjančičevo /fone sonce, tone... (mešan zbor). Notni materijal so društva prejela od uprave.
X Izletniški vlak. V noči od 17. na 18. avgusta t. 1. se bo 0.12 uri odpeljal iz Zagreba gl. kol., posebni izletniški vlak za Sušak, ki se bo s Sušaka vrnil dne 18. avgusta ob 20.40 uri ter bo dospel v Zagreb gl. kol., dne 19. avgusta ob 2.30 uri. Natančnejše informacije glede voznega reda in formalnosti, tičočih se uporabe 50°/onega popusta za vožnjo do priključne postaje morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah'železniških postaj.
X Kmetsko-mladinski tabor v Žalcu priredi celjski pododbor Zveze kmet. fantov in deklet dne 8. septembra v Žalcu združen s tekmo koscev.
X Oče devetih otrok ubit. V Ljubljanici v Kustošiji je neki Konrad Fras s kamenom ubil svojega soaeda Luko Mariniča, 53 let starega očeta devetih nepreskrbljenih otrok. Soseda sta se prepirala zaradi otrok. Med prepirom je Fras zagnal velik kamen proti Mariniču in ga smrtno ranil na glavi. Ubijalec se je sam javil policiji.
X Našička korupcijska, afera. V torek so eod-niki v Osijeku zaslišali več uradnikov, ki so obtoženi, da so sprejemali nagrade od Našičke. Vsi obtoženi uradniki zanikajo, da bi take nagrade kdaj sprejeli. Ko so zasliševali obtoženega uradnika Stičoviča, je sodnik vprašal ravnatelja obrata Našičke v Dolnji Lendavi g. Fejtd, kaj pomeni njegovo poročilo o izrednih izdatkih za člane komieij, ki so prevzemali blago od Našičke. Fejlö je pojasnil, da so bili s tem mišljeni izdatki za uradnike, ki so naredili čez nedeljo izlete v Varaždin, Maribor ali Čakovec na račun
Našičke. Uradniki pa odločno zanikajo, da bi delali take izlete.
X Split dobi posojilo v tujini. Splitski občinski očetje premišljujejo, kako bi dobili večje posojilo v tujini, da bi plačali svoj dolg'Državni hipotekarni banki, ki znaša 50 milijonov Din.
X Lahkovernost ljudstva. Kakor smo že poročali, je v nekem vodnjaku v Vrpolju zagledal neki kmet podobo Matere Božje. Odtlej romajo v to vae trume katoličanov od vseh strani. Pred dnevi je priromalo tja nad 300 Dalmatincev, ki bi rad videli Mater Božjo. Ljudstvo se sklanja nad vodnjakom in moli ter meče vanj dinarje in tudi desetdinarske kovance. Ko so prišli gasilci, da bi vodnjak izpraznili, jih je ljudstvo napodilo. Imeniten zaslužek pa imata dve gostilni, ki stojita v bližini tega vodnjaka.
X Umorjen in oropan župnik. Neznani morilci so pred dnevi umorili in oropal župnika Janka Vedrino v Bučici. Orožniki in zagrebški detektivi zaman iščejo sledi za zločinci, ki so odnesli iz župnijske blagajne okoli 50.000 Din.
LlubPisna
Dnevna pratika
Četrtek, 15. avgusta, Veliki Šmaren, pravoslavni: 2. avgusta, Pr. m. a. St.
Dežurne lekarne:
Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
Današnje prireditve:
Kopališče SK Ilirija: Ob 20. plavalni dvo-match Italija : Jugoslavija.
*
*	Razstavo an gorskih kuncev in njih fine volne odpre v nedeljo v prostorih Kmetijske družbe na Novem trgu 3 mlado društvo za rejo teh žlahtnih kuncev, da z njo pridobi čim več prijateljev teh živali. Prav zanimiva in poučna razstava teh krasnih živali, ki jih goji tudi naš mladi kralj Peter II. s svojima bratcema, bo odprta od 8. do 17. brez vstopnine. Plačati jo ne bo treba tudi za predavanje o koristih reje teh kuncev, ki bo že ob 9. uri z lepimi megaskopičnimi slikami. Ob 10. je sestanek delegatov raznih društev za rejo malih živali, kjer bo ustanovljena tudi zveza teh društev, nato bo pa še skupen obed in prijateljski razgovor. Posebno pohvalno je pa pri tej razstavi; da je potovalna in si jo bodo po 'mnogih krajih brez stroškov lahko ogledali vsi, ki se zanimajo za rejo teh živali, ki zlasti malemu človeku obeta prav čeden postranski zaslužek.
Černe Ivan,
elektroinstalacija, Stari trg 24. Telet. 23-96
lahko prišteli Kino-Sloga med najboljša kino-gledališča v državi. Opremljen bo z najboljšo Philipsovo zvočno aparaturo, kakor je še nismo slišali v naši državi in tudi ne v drugih sosednjih državah na balkanskem polotoku. Mesto bo s tem zopet nekaj pridobilo.
*	Kino-»Dvor« preide v petek 16. t. m. v obrat Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloga«. Radi popolne preureditve dvorane arhitektonsko kakor tudi akustično ostane Kino-Dvor. ki ga bo društvo vodilo kot »Kino Sloga« od 16. t. m. dalje za mesec dni zaprt. Po preureditvi bomo
*	Židovski artisti v našem baru v Nebotičniku so izginili. Bar je zaprt. Ostala je le še godba v kavarni. Pet mladih talentiranih naših ljudi z ljubeznijo zabava občinstvo. Tolike pozornosti, kakor židovski
Naš Piielan ali Benetke, tako pravijo levomu bregu našega mesta ob Dravi tik državnega mosta, je živa priča, da je vse minljivo. Le zgodovina govori, kaj vse je bil nekdaj Pristan, ko &s ni bilo dobrih cest in železnic. Poleg državne ceste Dunaj—Trst, ki je vodila po sedanji Aleksandrovi cesti in po Vetrinjski ulici ter čez Nari, nizko nad Dravo ležeč: lesem most, je bila Drava na j važnejša prometna žila. Ob Pristanu so bile gostilne in obrti, zlasti kovaška ,ki je bila voznikom najbolj potrebna. Splavarji so imeli svojo, še sedaj obstoječo Splavarsko ulico. In kaj bi nam še vse lahko povedal Pristan g svojim sedanjim licem zatonete preteklosti!
Še stojijo mariborske Benetke, samo kot spomin. Edino splavarji, ki jim še. vedno služijo kot pristajališče, obujajo ta spomin in vzbujajo radovednost domačinov in tujcev. Prav v teh mesecih, ko je njih sezona, pristane, po šest do osem . in še več splavov hkrati, namenjenih v Savsko ali Dunavsko banovino. Prvi in vodilni splav ima na koncu državno trobojnico. Tako preprosta je ta naša podravska eskadra in naj-v.ečjo pozornost vzbuja »kajuta«, kjer imajo splavarji slamnato težišče in pred njim na glini ognjišče, a vendar je tako prikupna in peaira.
Splavarji odračunajo mestu predpisano voz-
A Starckatoiiška cerkev. V četrtek 15. t. m., na praznik Vnebovzetja Marijinega ne bo v Mariboru običajne službe božje zaradi cerkvene slovesnosti v Ljubljani. Prihodnja služba božja bo zopet v nedeljo 18. t. m. kot navadno ob 9. v mali dvorani Narodnega doma.
A Kino Union: Od daney veliki zrakoplovni film »Sinovi neba«. Film sijajnih atrakcij v zračnih višavah.
A Grajski kino: Danes nepozabna slavna igralka Hansi Niese v svojem zadnjem filmu »Mala trafika«. Soigralci: najboljši komik Hans Moser in ljubljenec žena Willy Fritsch.
A Planinski dom pri Sv. Treh Kraljih na Pohorju bo slovesno otvorjen prihodnjo nedeljo, 18. avgusta. Na večer pred slavnostjo bo kres, v nedeljo pa ob 10. url sv. maša, nato pa slovesna blagoslovitev doma, ki jo bo opravil kne-zoškof dr. Tomažič. Poleg planincev sodelujeta še planinska godba na pihala in pa pevsko društvo »Lipa« iz Slovenske Bistrice. — Potek slavnosti bo prenašala radio oddajna postaja Ljubljana.
Kopiram, razvijam, povečavam
vestno in strokovno
FOTO JAPELJ, MARIBOR
Gosposka ulica štev. 28
A Dve hudi nesreči. Huda nesreča je doletela 6tetnega organistovega sinčka Marjana Zajka iz Zg. Kungote. Ko se je nekaj igral okoli mlalil-nega stroja, ga je stroj nenadoma zgrabil za levo roko in mu jo zmečkal. — 441etnega Petra Krleja pa je v noči nekdo napadel iz zasede in mu s kolom polomil nekaj reber in mu prizadejal občutne poškodbe ha glavi. Oba ponesve-čenca se zdravita .v mariborski bolnišnici.
nino, se oddahnejo in si nabavijo vse potrebno za dolgo vožnjo do Osijeka, Zemuna ali Beo-orada, ki traja teden in tudi več dni, kakor je pač vreme in tok reke. Letos od pomladi do aanes je pristalo v Benetkah okoli 350 splavov z 18 do 20 tisoč kubičnimi metri lesa. Je to večinoma leg tvrdke Steiner iz Vukovara s podružnico v Slovenjgradcu in tvrdke »Jugoies: iz Celja. Splave formirajo pretežno v Dravo-gradu in Vuzenici, ki sta največji podravski tržišči. Nekaj splavov prihaja tudi iz Libelič.
Splavarenje je težak posel, ki zahteva trdnih mišic in opreznosti, zlasii v ozki strugi Drave med Pohorjem in Kobanskim, kjer so nevarne kleči, kjer splavi večkrat obtičijo in morajo splavarji tey razložiti, da splav olajšajo, še huje je, če se splav razveže ali celo razbije, pred vsem ob mostovih in vodnih mlinih.
Zaslužek splavarjev je skromen, saj zaslužijo dnevno le 26 dinarjev. Za povratek po železnici jim da tvrdka po 10O dinarjev. Imajo tudi svoje splavarsko društvo, kjer plačujejo mesečno po 10 dinarjev.
Kadar so splavarji Židane volje, zapoje. Imajo svoje pesmi, najpriljubljenejša pa je.ona, ki prične: »Mi smo štirje bratje, vsi Golobičev! sini, vsi smo flosarji. Sam Bog nam je to srečo dau, da flog nam je po vodi šau ...«
Velika razstava
naših prvovrstnih izdelkov v lastni trgovini-TRGOVINA POHIŠTVA IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV
E. Zelenka
MARIBOR, Ulica 10. oktobra, MARIBOR
UGODNE CENE!
A Vlomilec v Achtigovo gostilno pod ključem.
Zaradi nr/ega poročila v ponedeljski številki pod istim naslovom smo doznali, da je bil gospod Josip Čeh res aretiran, da pa se je kmalu izkazalo, 'a je nedolžen in so ga tudi takoj nato izpustili. V toliko izpopolnjujemo našo vest, da se ne bi godila krivica.
A Vlomilci izročeni sodišču. Danes dopoldne je bilo zasliševanje vlomilcev v Poševo in Kne-zarjevo trgovino končano. Njihovi zagovori so skladni. Filip Kropej in Brkupac trdita, da je Rihard K rop« j nedolžen. Policija pa meni, da so biji vsi trije na vlomilskem delu in da skušata zagovarjati Riharda le zaradi njegovih številnih predkazni. Vlomilci so bili danes izročeni sodišču.
A Subotiški športniki v Mariboru. V soboio popoldne ne bo na teniških igriščih ISSK Maribora teniški dvobj med Modro-belim SK iz Subotice in ISSK Mariborom.
Cenjenemu občinstvu vljudno na- p znanjam, da sem preselil svojo delavnico na Aleksandrovo cesto št. 3 (Šelenburgova ul. 7 dvorišče). Obenem se priporočam za vsa tapetniška dela, ki jih bodem iz.vr-šil strokovno in po najnižjih dnevn h cenah.
I©sip ‘Mobiaver
tapetnik in dekorater
LJUBLJANA, Aleksandrova C. 3
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž, iu ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
Prva slovenska zasebna enoletna trgovska šola, znani »Chrištofov zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Lastno najmodernejše novozidano šolsko poslopje. Naj-štarejša, najbolje obiskovana šola le vrste, zato šolnina najnižja. Skrb za službe. Zahtevajte brezplačna pojasnila, slikane prospekte.
DRUŽABNIKA išče podjetje dobro vpeljano v okolici Ljubljane. Zelo donosno. Potrebno okrog Din 50.000'—. Ponudbe pod ' Sezija je tu«.
V DOBRO podjetje želi vstopiti izurjen knjigovodja raznih sistemov z večletno prakso, tudi takoj. Zahtevki zmerni. Cenj. ponudbe pod »Točnost« na oglasni odd. lista.
DOLGOROČNO posojilo do Din 8000'— išče marljiv obrtnik. Cenj. ponudbe z navedbo obresti pod »8000« na ogl. odd. lista.
URADNIKI! Prodam dve enodružinski hiši v bližini mitnice na TyrSevi cesti. 3 sobe z vsemi pritiklinami, voda in elektrika v hiši, vrta ca. 100 k v. metrov. Motam se proda parcela ca. 300 kv. m na Emonski cesti 25. S parcelo 8« proda tudi sUvbni material, dobro ohranjena okna, vrata, paiketi, štedilnik, peči, opeka iti. I.ifoimatije Spctetič, Emonska cesta 25, od 12,—1. ure.
PRVO SPLOŠNO PREV0ZNSŠIV0 S TOVORNIMI AVTOMOBILI
DRAGA fiUSTIM
LJUBLJANA : KAPITELJSKA UL. 3
prevzame prevoze tudi za Italiio in obratno, za Sušak pa vsak torek ali sredo.
£
m
-ri
O
Z
fO
o
*0
Za selitve specijalni zaprt pohištveni avto!
Državnim nameščencem in vpokojencem nudim plačilne ugodnosti.
K
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Hiiev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih 1 rgovsko-obrtnib poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
Za jesensko in zimsko sezijo se Vam priporoča
‘Makso Wečimev
modni atelje za dame in gospode
Ljubljana, StrO$$mayCrjGVa 4 (pri Poljanski gimnaziji)
Cene času primerne!
Poloni
Ljubljana
Medvedova cesta 8
Telefon 24-44 (poleg Gor. kolodvora)
kupite in prodate
najugodneje vse dobro ohranjene predmete kakor: kolesa, šivalne stroje, vsakovrstno pohištvo, dragocenosti in umetnine, trgovski in drugi inventar, športne, tehnične predmete i.t. d.
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZORE. LJUBLJANA
Gledališka 12, Telet. 38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
|g ClS CPS j|5 Cfc	ko pridete na trg oglasite se pri
li JULIJI POLAJNKO na Sv. Jakoba in Vodnikovem trgu
kjer dobite najceneje klobuke, slamnike in pletenine
.
SKRBI
Dobroznan raziskovalec na polju astroloških ved Vam poda nap oved
VAŠE
BODOČNOSIi
...	, važnih dogod-
hov i/. Vaše preteklosti ugane tudi Vaše odnošaje do ljubezni, zakona, poklica, lo-trije itd. Njegov svet Vam prinese zaželjeni uspeh v življenju.
Zahvalna pisma, ki jih prejema vsak dan od vsepovsod, dokazujejo izredno zanesljivost njegovih napovedi. Navajamo nekatere izmed neštetih zahvalnici Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se najsrčnejše zahvaljuje, ker je v največjih denarnih stiskah poslušala njegov svet, igrala v razredni lo-triji in zadela 150.000 Din. — Gospod P. 1^' Beneš iz Prage piše: „Dovolite, da s0 Vam s temi besedami zahvalim za veliko uslugo, katero ste mi storili z Vašo napovedjo. Vse je resnica, samo škoda, da nisem
takoj zvedel za Vas, tako bi se bil lahko obvaroval vseh življenj, razočaranj inneprilih;-
Pošljite tudi Vi še danes svoj rokopis in rojstni datum ter Din 30'— kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na tocm in stalni naslov:
GRAF0L0SKI BUREAU - CEHE
POŠTNI PREĐAL106____
Qnf&n Sfa-phec :
5Pi?edl
dvesLiseiimi leti*..
Meseca junija na dan Sv. Petra in Pavla nas je spet vzdramilo močno grmenje. Vse mesto je bilo pod močnim topovskim ognjem, prav tako predmestje, hrib Gabrijel in Sv. Gora, na kateri sa granate porušile romarsko cerkev, od katere ni ostalo drugega kot kup razvalin.
Boji so spet ponehali, vendar je bil ta mir sumljiv, kajti za vse mtem so se skrivale nove priprave ?a nov, še silnejši napad. Nismo se varali. Italijani so zbirali nove sveže moči in jih vozili skupaj tako-rekoč od povsod. Bili so tu celo črnci iz Afrike. Tako so se pripravljali na glavni napad, ki naj bi bil odločilen.
Dne 31. julija so v resnici začeli ofenzivo s tako neverjetno silo, da tega ni mogoče popisati. Tu je »človeštvo« pokazalo svoje zmožnosti. Zgodilo se je kot je Gregorčič slutil v svoji pesmi: da je tekla tedaj krvava Soča.
Dne 6. avgusta 1916. so se Avstrijci morali umakniti v zaledje, Gorico pa pustiti sovražniku. Dne 6. avgusta ob 11. uri so Italijani zasedli Gorico in ostali v njej do 27. oktobra 1917., ko so jo zapustili ob 4 uri zjutraj.
Tedaj sem tudi jaz šel iz Gorice iz svojega skrivališča v šolski ulici in krenil v begunsko taborišče na štajerskem v Wagno pri Lipnici. Tu je bilo 24.000 beguncev, največ Italijanov, Furlanov, Istrijanov,
Poli&ežev in to večina italijanske narodnosti. Slovencev je bilo v Wagni kakih 1.600
Wagna je mala štajerska vas s kakimi 400 prebivalci. Pred vojno je bila skoraj čisto neznana, tako da brez priimka »bei Leibnitz« skoraj nihče ne bi vedel, kje leži. Toda v vojni je tu nenadoma vzraslo veliko begunsko taborišče. Begunci so prihajali od vsepovsod, taborišče se je zmerom bolj večalo in po tem je Wagna postajala znana daleč naokrog.
Ko so delavci pripravljali temelj barakam, so izkopali neverjetno mnogo' starin, ki so pričale, da je stalo tu nekdaj znamenito mesto Slavia-Silva, katero se je baje pogreznilo. Rimljani so prvič zavzeli to mesto 16. 1. pr. Kr. z deželo Norik, h kateri je pripadala okolica Lipnice, Celeia Claudia (Celje) kakor tudi Poetovium (Ptuj) i. dr. Sto let pozneje se je tu ustanovila Flavia Silva. Izkopanine pričajo, da so bili tu Ilirci, za njimi pa so prišli v te kraje Kelti. Tu so Rimljani pozneje ustanovili imenovano mesto, ki se je po dinastiji Flavijev imenovalo Flavia-Silva. Torej v ta kraj so pribežali begunci iskat zavetja, zmučeni in prestrašeni od večnega preganjanja, ko jih je vojna preganjala iz kraja v kraj.
Na lipensko postajo sem se pripeljal zmučen telesno in duševno. V tako kratkem času je človek preživel toliko strahot, kot v mirnem času celo življenje ne. Slovo od doma, neznani usodi naproti, vse to napolni srce z bridkostjo. Res, da zdaj ni bilo več slišati grmenja topov, pokanja granat in ropota zrakoplovov, toda zdaj je vplivala ta tišina in mir toliko bolj mučno. Nastopila je reakcija, da bi najrajši zaspal kar na pragu tega taborišča. Taborišče je obsegalo 120 barak, v vsaki pa je bivalo po 150 ljudi. Bilo je tudi nekaj »inteligentnih« barak, namenjenih
uradništvu. Tu je imela stranka kuhinjo in sobo Taborišče je bilo polno še drugih barak in poslopij. Vseh poslopij z begunskimi barakami je bilo 305. Tu so bili uradi, kuhinje, pekarije, velika skladišča za živež, za obleko, perilo in obutev, vsakovrstne delavnice, javne pralnice, kopališča, bolnišnice, ambula-torij, lekarne, mlekarne, gospodarska poslopja, klavnica, mesnica, pošta in dva gasilska doma s štirimi opazovalnimi stolpiči. V bližini cerkve je bilo 13 prodajaln, v katerih si mogel dobiti, kar si poželel. Površina taborišča je merila 225 ha; bilo je vse z žico ograjeno. Taborišče je imelo tudi svoje ulice, kakor Furlanska, Istrska, Wagniska, Cerkvena itd. V taborišču je bilo polno delavnic. Bili so tu krojači, čevljarji, mizarji, kovači, sedlarji, tapetniki, kolarji, kleparji, zidarji, steklarji itd.
Naj večja delavnica je bila šivalna šola s 400 stroji. Tu je bilo zaposlenih 400 delavk in 150 učenk. Dnevni čas je oddajala piščalka parnega kopališča. Taborišče je imelo 18 bolnišnic s 1150 bolniškimi posteljami, 18 zdravnikov in 5 zdravnic, šef zdravnik je bil vojak, dr. Bernard Kappellner. Bilo je 21 velikih kuhinj, ki je vsaka od njih kuhala za povprečno 800 ljudi. Kruha se je speklo dnevno 9.000 kg, vode porabilo 1.500 hl. V taborišču je bilo 1.500 šoloobveznih otrok. Dekliška ljudska in meščanska šola sta imeli 2000 učenk. Bilo je 25 učiteljskih moči, razredov je bilo 24. Ljudska šola je imela 2.000 učencev, 24 razredov in 24 učiteljskih moči. šolska mladina je dobivala dopoldan in popoldan južino, tako da je bilo mesečno razdeljenih 105.000 porcij, za katere se je zraven mleka in kave porabilo še od 700—800 kg jabolčne konzerve in 2.400 hiebov kruha.
Gospodarstvo
Letošnia svetovna žetev
Izvozni prebitek v Kanadi in Rušiti
Po poročilih mednarodnega kmetijskega urada v Rimu bo letošnja svetovna žetev dokaj izdatnejša od lanske. Zlasti velja to v Evropi za . meijo i» Poljsko, kjer bo letošnja žetev pšenice precej presegla lanskoletno. Tudi severne evropske države pričakujejo dobro letino. V ostalih evropskih državah, predvsem v pasu srednjega zapada, obeta žetev srednje in neenakomerno. Na splošno kaže letošnja evropska žetev boljše od lanske ter se ceni na približno 440 milijonov stotov pšenice. Nekoliko šibkejše »ego pšenica obeta žetev ječmena, tako v Španiji in na Rumunskem, kjer je suša precej nplivala na dober razvoj posevkov. V ostalih Evropskih državah, ki pridelujejo ječmen v več-obsegu, je pričakovati izdatno žetev, tako a m v celoti letošnja evropska žetev ječmena i e o presegala lansko. Pravtako so izgledi žetve «vsa najboljši.
Poročila o splošni želvi v sovjetski Rusiji napovedujejo zelo dobro žetev. V Rusiji so bile nenireč vremenske prilike v juniju in juliju
zelo ugodne, zlasti v južnih predelih, kjer obi-c*ijno Vlada tropska suša, ki znatno upliva na ugoden razvoj jn rast žitaric. Z ozirom na do-
bro žetev je treba pričakovati, da bo skušala Rusija svoj presežek plasirati na svetovnem tržišču za trgovsko obdobje 1935—36 v precejšnji meri. Prve pošiljke so se sicer že pojavile na trgu, toda za zmerno ceno, tako da o dumpingu ni mogoče- govorili.
V primeri z žetvami 1929 do 1933 izkazuje letošnja žetev Severne Amerike le malenkosten padec, kar gre predvsem na račun dejstva, da je prišel dež nekoliko prepozno ter je suša zlasti na zapadnih prerijah prizadela posevkom precej škode. Kljub temu je treba pričakovati zlasti iz Kanade precejšen izvozni presežek pšenice, dočim bo iz USA manjši.
Večina azijskih držav računa z žetvijo, ki bo za malenkost slabša od lanske. Na Kitajskem in v Turčiji je namreč suša znatno zmanjšala prej zelo dobre izglede. Ista neprilika je doletela tudi Egipt in vso Afriko. Najtežje pa so suhe vremenske prilike prizadele žetev v Avstraliji in Argentiniji, kjer bo žetev znatno manjša od lanske,, zlasti še, ker so bile površine posevkov napram lanskim precej zmanjšane.
Za enoten tabor dolžnikov
pd pripravljalnega odbora Društva dolž-inkov smo prejeli: V bližnji bodočnosti se «odo reševala vsa vprašanja, ki so v zvezi “ Ureditvijo dolgov na splošno, vprašanja denarnih zavodov itd. Konzultirale se bodo v zvezi s tem tudi strokovne in gospodarske organizacije. Ureditev tega vprašanja, ki je za veliko večino izmed nas dolžnikov živ-Ijensko vprašanje, se ne sme izvršiti mimo "fj? a". brez nas. Katastrofalni padec vseh v zirb,r£v;ie,m Pa cen kmetskih pridelkov knrnv,; J h letlh> to je ogromni in nepriča-,lni Porast notranje kupne moči dinarski je,.P0yzročil vse današnje zlo. Poljedel-■i pridelki,^ živina in nepremičnine, pred-*em na deželi, ki predstavljajo naše glav-, ? premoženje in tvorijo podlago za kredit, ki smo ga najeli, so padli tudi za preko °u°/o svoje vrednosti. Kredite smo najeli za Razširjenje svojih obratov, za nakup stro-icv in orodja, za investicije, za popravila, za novogradnje stanovanjskih in gospodarskih poslopij itd., torej v gospodarske svr-vq’ ,za P°večanje možnosti dela, ne pa za ^P^yuanje ali zabavo. Denar je merilo «sen dobrin. Zato smo se vsi na to zanesli, 3 3 država skrbno nazila na to, da ostane Jednost, t. j. kupna moč dinarja vedno vr-ori na in nespremenjena, ker samo stalna ski . os^ denai’.ia omogoča zdrav gospodar-Uđ lazY0i' Nihče izmed nas ni mogel pred-Uai-i * ’ da k° notranja kupna moč dihi 3ttako narasla in nihče izmed nas tega kt-3, rivil- Zato smo popolnoma brez svoje pv® zašli v sedanji položaj, ki jijCvati moramo že itak visoke obresti, ieg r50 več v skladu z našimi dohodki, po-haiv, a pa se je še vrednost dolga, raču-hWn blagu ogromno povečala. Mnogi iz-stau 3s\ki so bili visoko aktivni, so po-na ta način brez svoje krivde, kljub
vzgledih marljivosti in skromnosti v kratkem času globoko pasivni. Ogromno so prizadeti tudi oni, ki so zidali s posojilom nove hiše v letih visokih cen v naših mestih in trgih. Ako so to bili manjši ljudje, delavci, uradniki, mali obrtniki itd., ki so že pri zidanju izrabili do skrajnosti svojo kreditno sposobnost, zgrajeno na tedanjih višjih dohodkih, je evidentno, da. se nahajajo danes brez svoje krivde v naravnost nevzdržnem položaju.
Dolžniki, posezimo aktivno v razvoj dogodkov. Prepričati moramo odločilne faktorje, da z enostavnim podaljšanjem moratorija problem še ni rešen. S tem se neurejenost razmer samo podaljšuje, ne pa odpravi. To se že dovolj dolgo prakticira. Problem se mora že enkrat v celoti rešiti in sicer korenito. Primerov za to imamo dovolj iz drugih držav, ki so stale pred istim problemom kakor danes mi. N. pr. Amerika in Anglija na eni strani, Bolgarija in Ru-munija na drugi. In tudi vemo, kako se je ena in druga rešitev v praksi obnesla. Zato je odločitev za nas mnogo lažja, kakor pa je bila za one, ki so se morali odločiti brez izkušenj pri drugih.
Namera snujočega se društva dolžnikov je, da zbere ves v poštev prihajajoči materija! in da združi vse dolžnike v močno organizacijo, ki bo ščitila naše interese in skušala pomagati vladi pri reševanju teh težkih vprašanj. Tudi drugi interesenti v teh vprašanjih se organizirajo in v eminentnem interesu nas vseh je, da storimo isto, da se ne bo reševalo teh vprašanj, na katerih smo mi najbolj interesirani, brez nas ali celo proti nam. V interesu vsakega dolžnika je, da se čimpreje javi v novo društvo. Vsa pojasnila daje tajništvo Ljubljana, škrabčeva ulica štev. 9, telefon 24-55.
borzna poroliia
J	devize
!:0,)<jon iavKusla- Beograd 7, Pariz 20 26. u laa sv,.'i1’ Newyork 305'5<), Bruselj 51'( 3>'Hn loo-on0’ Madrid 42, Amsterdam 207‘( 40	Dunaj 58, Stockholm 78’40, Os
:%9°, Atene Ä67'®0’ Pra^ 12'71> Varša BetoLf“92505 CaÜsrad 2'47, Bukareš Ejabljj,,,..	6'70, Buenos-Aires 0-82:
- avgusta. Amsterdam 294673
296r33, Berlin 175:T48-1767'3G, Bruselj 734T>4 —739‘60, Curili 1424’22—1431'29, Newyork 4315-38-4351'70, Pariz 288"50—289'94, Praga 18076—181 "86, Trst 357T7—360"26.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 14. avgusta. 7°/o inv. pos. 80-50—82, Vojna škoda 372-50—374, 370, 373, za avgust, september, oktober 372 denar, 7% Bler. 7075 -72, 8% Bler. 79-8014, 7°/o posojilo hipot. banke 75 denar, Agrarna priv. banka 234—235, 234, Dunaj-Zagreb 835—845, 840, Dunaj-Beo-
grad 33-15—33-85, 33o0, Grčija-Zagreb 845— 835, Grčija-Beograd 3314, Priv. klir. Lon.-Zagr. 233-20-234-80, 234, Šećerana Osijek 120 blago, Trboveljska 90—100, Izis 40 blago.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 14. avgusta. — Oves bač., sremski, slav. novi 96—98, ban. novi 108—110. — Rž bač. in sremska 64 kg nova 100"50—110. — Ječmen bač. in sremski 87—88, ban. 83—84. Otrobi bač., srem. in ban., juta vreče 84—86, juta vreče ladja 87—89. — Ostalo neizpreme-njeno. Promet srednji. Tendenca čvrsta.
Chicago, 14. avgusta. — Pšenica za maj 90"50, sept. 86.625 in dec. 88.875. — Koruza maj 56, sept. 75.625 in dec. 66.
Winnipeg, 14. avgusta. — Oves maj 87, sept. 79-75 in dec. 81.875.
*
= Premija za izvoz žita iz Poljske. Poljska vlada bo dajala izvoznikom agrarnih produktov premije, in sicer: za vsakih izvoženih 100 kg pšenice, rži, ječmena in ovsa 6 zlotov, za laneno seme 12 zlotov, za konopljeno seme pa 10.
= Cene rožnega olja padajo. Dasi letošnja žetev rož še ni točno ugotovljena, vendar že sedaj precej popuščajo cene. Za kg rožnega olja se plača le 28.006 levov, dočim je bila cena v letu 1930. 110.000.
= Zastoj vinske trgovine v Dalmaciji. V Dalmaciji je v j »slednjih tednih vinska trgovina malone popolnoma zastala.
Sport
Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince
Od 16. do 18. avgusta, igrišče Primorja
Pred nekoliko dnevi zaključene prijave za lahko atletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince izkazujejo rekordno število prijavljenih tekmovalcev (111 v konkurenciji in 11 izbirnih za troboj Avstrija : Italija : : Jugoslavija v Udinah ter Balkanske igre v Atenah, skupno 122 tekmovalcev) toda rekordno je tudi po številu zbrane kvalitete, kajti na startu bodo vsi najboljši tekmovalci Pančevačkega Športnega Kluba iz Pančeva, BSK in Jugoslavije iz Beograda Haška, Concordije, Marathona in Haška iz Zagreba, Slavije iz Varaždina, Železničarja, Rapida in Maratona iz Maribora, Jugoslavije iz Celja in razume se polnoštevilni sekciji domačih klubov Ilirije in ASK Primorja. Ker je konkurenca v vseli disciplinah izredno ostra in je končni izid v vseh disciplinah negotov, objavljamo zaradi zanimivosti v kratkih potezah dejansko stanje v poedinih disciplinah. V teku na 100 m je prijavljenih 12 atletov v konkurenci in 6 izbirno. — V teku na 200 m nastopa 9 tekmovalcev v konkurenci in 5 izbirno. — Tek 400 m je zbral v konkurenci 12 najboljših jugoslovenskih tekačev in dva izbirno. Iz neumljivega razloga se med prijavljenimi ne nahaja izrazit favorit Jam-nicky (Hašk) in je zaradi tega izid borbe popolnoma negotov. — Tek 800 m bo po-prišče izredne borbe med Pančevčanom Ni-khazijem, Haškovcem Flassom ter odlično srednjeprogaškef gardo ASK Primorja Gor-šekom, Czurdo, Gabrškom, Pogačnikom, Srakarjem Fr., Skušekom, Krevsom in dvema žorgima. Prašna skupina 17 tekmovalcev je tako izenačena, da je zelo težko prerokovati že sedaj vodilno skupino, eno je le gotovo, da bo zmagovalec prisiljen do postavitve časa, ki bo zelo blizu postojećemu rekordu ali celo boljšega. — V teku 1500 m ista slika samo z razliko, da ne sodeluje odličen srednjeprogaš Pančevčan Ni-khazi, ki mu je ta proga predolga. — Tek 5000 m bo zbral na startu 12 najboljših jugoslovenskih dolgoprogašev, ki jih pred-vodita državna rekorderja Krevs in Bručan. V tej disciplini kakor tudi v teku na 10.000 m se bo vodila borba izključno med slovenskimi atleti. Preje imenovanima favoritima bodo v placementu gotovo sledili odlični llirijani Osterman, šporn, Starman, Kvas, Primorjaši Srakar I. in Krpna, Maratonec iz Maribora Kangler in Slogaš Starman I. Ali so mlajše moči danes že v stanju in sposobne, da nam v obeh disciplinah pripravijo veliko presenečenje?!
V teku čez zapreke 110 m in 400 m je prijavljenih pet oziroma štirje tekmovalci. Resnično malo število, toda najboljši zastopniki te klasične discipline v naši državi. In kočno zadnja disciplina v tekih, štafeta 4X100 m bo prizorišče skrajno dra-
matične borbe najboljših jugoslovanskih sprinterskih moštev: ASK Primorja, Haška, Concordije, Pančeva in beograjskega BSK. Ker so moči vseh moštev zelo izenačene, bo za zmago odločalo boljše menjavanje štafetne palice. Od zmagovalca se pričakuje postavitev novega državnega rekorda. Jutri bomo objavili situacijo v disciplinah skokov in metov, toda že danes lahko mirne vesti ugotavljamo, da se zaradi velikega napredka jugoslovenske lahke atletike in izenačenosti vseh nastopajočih v večini disciplin pričakuje rušenje dosedanjih državnih rekordov.
Lahko atletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince je s svojim pokroviteljstvom blagovolil počastiti minister za telesno vzgojo naroda, g. Mirko Komnenovič in je s tem dokazal, da z največjo pozornostjo spremlja razvoj te najbolj klasične telesno vzgojne discipline. Ministrstvo prometa je tudi s svoje strani želelo podpreti to športno panogo in je dovolilo polovično vožnjo vsem tekmovalcem in funkcionarjem. Ugodnost velja od 12. do 20. t. m. za vse brze in osebne vlake II. ali tretjega razreda. Na odhodni postaji je treba kupiti celo karto in rumeno železniške legitimacijo Din 5‘— ki upravičuje udeleženca proti potrdilu savezne uprave do brezplačnega povratka. Številka rešitve glasi: 14868/35 od 3. t. m To v opozorilo vsem zainteresirancem.
Športni drobi/
Jugoslovanska nog. reprezentanca, ki nastopi v nedeljo proti Poljski, je sestavljena takole: Glaser, Hügl, Matošić, Arsenijević, Gaj er, Lechner; Glišović, živković, Sekulič, Marjanovič, Zečević.
Točno poročanje. Že v ponedeljkovi številki je beležil dunajski »Sport-Tagblatt« nedeljski rezultat v Osijeku z 2:1 za Slavijo. V torek pa ponavlja v poročilu svojega zagrebškega dopisnika isto napako in še pristavlja, »da si je Slavlja s tem svojo pozicijo precej izboljšala«(!).
Lahkoatletski dvoboj Nemčija : Anglija je končal v Miinchenu pred 15.000 gledalci z zmago Nemčije v razmerju 75:61 točki. Doseženi so bili izvrstni rezultati.
Egiptsko olimpijsko nogometno moštvo je zmagalo v Parizu nad Red Star s 4:2.
Nemško teniško prvenstvo v Hamburgu se je končalo v nedeljo. V singlu gospodov je zmagal v. Cramm, v singlu dam ga. Sperling, ki je zmagala v finalu nad Cily Ausem.
Finalni tekmi za srednjeevropski pokal
med Sparte in Ferencvaros bosta 8. sept. v Budimpešti in 15, sept. v Pragi.
Joe Louis je v Chicagu bliskovito in temeljito odpravil Kinga Devinskega. Borba je bila določena na 10 rund ä 3 minute, trajala je pa vsega skupaj le 2 in pol minute in je moral Levinsky v tem času štirikrat na tla — kar odgovarja tehničnemu k. o.
Prediroffia senzacija ¥ nom ImS
Te dni je v Lipskem v Nemčiji izšla dokumen-tarična knjiga »D:^? Anfzeiehnung des Fürsten Philip zu Eulenburg« v izdaji F. W. Grunowa, ki jo je izdala njegova vdova po rokopisni zapuščini pokojnega državnika. Eulenburgovi zapiski, ki vsebujejo dnevnike, diplomatska poročila, kakor ludi obširno korespondenco,. med ostalim z Viljemom II. in Bismarckom, z nove strani osvetljujejo senzacionalni padec svojega avtorja, čegar zgodba je pred vojno razburila ne samo nemško, ampak evropsko javnost.
Filip Eulenburg, potomec stare grofovske družine, ki je dala Prusiji mnogo odličnih uradnikov, je bil nenavadno izobražen diplomat, ki je imel tudi umetniški smisel. Zlagal je pesmi, komponiral, lepo pel, odlično igral klavir in je bil nenavadno duhovit in bistroumen, tako da se ga je prijelo ime »Trubadur«. Pod Bismark-
Tudi ona hoče pomagati Vesel prizor iz zoološkega vrta. Majhna opica je vsa navdušena, da pomaga svojemu čuvaju.
kom je Eulenbiiig vstopil v diplomatsko službo in si je v njej pridobil nenavadno naklonjenost Viljema II., ko je bil ta še prestolonaslednik. Najprej je bil Eulenburg poslaniški svetnik na pruskem poslaništvu v Mtinchenu, kasneje pa seksualne dvorske kamarile, ki je zapletla ce-je Eulenburga povišal v knežji stan in ga je imenoval za viteza reda Črnega Orla. Ta sijajna karijera nemškega diplomata pa je bila nenadoma prekinjena.
Proti koncu 1906. leta se pojavi v časniku »Zukunft:; izpod peresa slavnega založnika Maksimilijana Hiirdena strupen članek proti »Li-o-benberski mizi« (Liebenberg je staro letovišče Eulenburgovo pri Berlinu, kjer še danes živi vdova Filipa Eulenburga). V tem članku avtor obtožuje Filipa Eulenburga, da je glava homoseksualne dvorske samarile, ki je zapletla cesarja, kateri ni o tem nič slutil, in ga zavedla v politično škodljive sklepe. To se je n. pr. do-
gajalo v vprašanju Maroka, ki je bilo takrat zelo zaostreno, ko je cesar Eulenburgpvemu intimnemu prijatelju, francoskemu vojnemu atašeju Lecontu, ki je tudi spadal k »liebenberški mizi«, pripovedoval čisto nekaj drugega, nego ministrstvo zunanjih del francoski vladi. Zaradi tega je bil Büllow prisiljen spremeniti politiko v Maroku.	’
Hardenovi napadi so bili naperjeni naravnost proti Eulenburgu, vendar so merili precej više: na samega cesarja. Izzvali so doma in v inozemstvu veliko pozornost. Viljem II. je razburjen in preplašen, da bi tudi nanj utegnil pasti sum, takoj prekinil svoje 201etno prijateljstvo z Eulenburgom in je demonstrativno insceniral padec svojega ljubljenca. Enako je storil Büllow, ki je bil prav tako dolgoletni prijatelj kneza Eulenburga.
Eulenburgovi zapiski sedaj osvetljujejo vso to zgodbo in nadaljn.e dogodke. Med Hardenom in Eulenburgom se je vnel proces, ki je trajal nad poldrugo leto. Eulenburg si je prizadeval, da bi ovrgel obtožbe glede homoseksualnosti, Harden pa se je po drugi strani trudil, da bi dokazal resničnost svojih trditev. V širših slojih se je gibala vsa afera samo okrog tega vprašanja. Procesi med Eulenburgom in Hardenom, so dosegli višek v trenotku, ko je bila proti knezu Eulenburgu podana obtožba zaradi krive prisege pred poroto. Eulenburg je namreč ob raznih zaslišanjih prisegal, da se ni nikdar spolno pregrešil. Harden in njegov advokat pa sta staknila ob Stahremberškem jezeru, kjer je bival Eulenburg s svojo družino pred 20 leti, dva stara ribiča, ki sta-trdila nasprotno. Eden je bil veslač in je vozil kneza po jezeru. Z njim se je Eulenburg baje pregrešil. Drugi ribič naj bi bil priča greha. Zgodba je bila stara 20 let in ribič je med tem postal notoričen pijanec, med tem ko je drugi ribič bil večkrat kaznovan in obsojen na robijo. Položaj med porotniki je bil za Eulenburga zelo ugoden, kajti priče bi lahko bile vse kaj drugega, samo ne klasične priče. Toda obtoženec je med sodno razpravo telesno obnemogel in se onesvestil. Eulenburga
so zasliševali v preiskovalnem zaporu, ki je trajal nekoliko mesecev. Bil je težko bolan in v sodno dvorano so ga morali prinesti kot resno bolnega človeka. Državni tožilec in predsednik sodišča pa sta postopala z njim na moč strogo, kakor s simulantom, dokler ni končno konzilij šestih zdravnikov, ki ga je sklical senat, soglasno ugotovil, da je obtoženec zaradi neozdravljive hude srčne obolelosti trajno nesposoben za vsako zasliševanje. Eulenburga so napol mrtvega iz sodne dvorane odnesli k ženi, da ga prepelje v Liebenberg, kamor sta nekdaj prihajala v goste Viljem II. in Büllow.
S tem je bila sodna drama končana. Proces je bil kot neizvedljiv prekinjen in Eulenburgova zgodba položena ad acta. Od časa do časa je v Liebenberg prihajala sodna komisija, da ugotovi, ali je kn-ez Eulenburg še vedno nesposoben
Cesar WiVmm II. - danes
Poročevalec pariškega »Excelsiorja« George Matin je imel razgovor z neko visoko osebnostjo iz okolice bivšega nemškega cesarja Viljema II. Ta osebnost mu je dala nekatere zanimive podatke o življenju bivšega cesarja.
Predvsem je informator poudaril, da bivšega cesarja neprestano nadzirajo agenti berlinske »Gestapo« in da cesar to prav dobro ve. Sicer ga pa to stalno nadzorstvo sploh ne moti dosti. Viljem It. misli namreč, da je hitlerjevstvo samo-nekak poskus, in spremlja z zanimanjem ta poskus. Njegova stališče do hitlerjevstva, je poudarila ta osebnost, ni prav nič sovražno. To se vidi že iz tega, ker so njegovi sinovi stopili v nacionalno socialistično stranko, tega pa nikoli ne bi bili mogli brez njegovega pristanka. Sicer bivši nemški cesar misli, da je šel hit-lerizem predaleč. Posebno se je pri bivšem cesarju utrdilo mnenje, da se »nacionalna revolucija« mora pa prirodnem poteku dogodkov končati z obnovo monarhije, ki bo edina mogla vrniti Nemčiji notranji mir. Viljem II., nekdanji tip avtokrata; je zdaj takih misli, da je najboljša monarhija nadstrankarska, tako da je monarh vrhovni arbiter v strankarskih sporih.
Ko je poročevalec »Excelsiorja« v zvezi s
Požar petrolejskih cistern v Romuniji
V bližini postaje Temes v Podkarpatski Romuniji je trčila ranžirna lokomotiva v petrolejski vlak. Vagone je takoj po sunku zajel plamen. Gasilci so požarno katastrofo
samo omejili.
za zasliševanje. Cesarska Nemčija ni imela poguma, da bi ta proces likvidirala. To je storila šele weimarska ustava.
Sedaj se Eulenburgov proces iznova oživlja pred svetovno javnostjo v spominih sojenega diplomata. Eulenburg je umrl leta 1924. v 74 letu starosti. Njegova srčna napaka je napredovala polagoma in po zaslugi požrtvovalne žene se je bolnik toliko okrepil, da se je pod nadzorstvom lahko s pomočjo bergelj sprehajal po parku ali pa leže narekoval svoje zapiske ter uredil svojo korespondenco. Od vsakega pisma je hranil prepis. S tem je osnoval arhiv, ki je velikanske zgodovinske važnosti za predvojno zgodovino nemškega cesarstva in ki je dal že dvema nemškima zgodovinarjema povod, da napišeta dela, ki so rehabilitirala kneza Eulenburga.
Najhitrejši kolesar na svetu Amater Toni Merkens — Köln si je v Bruslju osvojil naslov svetovnega mojstra.
tem vprašal svojega sobesednika, ali nemara zaradi tega prihaja toliko Židov v Doorn, je ta visoka osebnost odvrnila, da gre pri teh obiskih samo za finančne zadeve. Nek. ' časa Hit-lerjevci sploh niso hoteli pošiljati bivšemu cesarju dohodkov od njegovih velikih posestev, raztresenih po vsej Nemčiji. Takrat se je cesar razsrdil in zagrozil: Če mi ne bodo dali denarja, pojdem in se predam prvemu obmejnemu stražniku v Nemčiji in bom zahteval podporo za nezaposlene.
Ta grožnja, pripominja omenjena visoka osebnost, je zalegla in bivši cesar dobiva od takrat v redu svoje dohodke. Toda poročevalec »Excelsiorja« doznava, da je ta anekdota malce polepšala dejansko stanje; bivši cesar je takrat le zagrozil, da bo v listih objavil znamenito Hindenburgovo oporoko, če mu ne bodo poslali denarja — oporoko, katere edini pisani izvod se nahaja v rokah soproge bivšega cesarja princese Hermine in je v varstvu trezorja neke haaške banke.
Smeh za vsak dan
—	Danes sem slučajno čitala neko tvoje pismo, v katerem pišeš, da bi ob moji strani trpel rajši muke, kakor pa hotel brez mene živeti v raju .. -
—	No, ta želja se mi je tudi izpolnila.
Emil Vaehek:	100
Kri ne kilte po mašievaniu...
5.
Ko je odhajal od Sabine, je bilo že pol devetih. Lačen je bil in je stopil v kavarno. Dobro je zajtrkoval, saj je bil to poslednji zajtrk na svobodi. Potem je šel še k telefonu. Kakor je pričakoval, se je oglasila sobarica Julija. Rekel ji je, da je moral oditi brez zajtrka, ker je moral nekaj urediti v pisarni, preden se odpelje v pravni zadevi v Pardubice. Prosil jo je, naj pove staršem, da bi ga pričakovali šele jutri popoldne. Potem je še napisal pismo Sabini. Pisal ji je, da se ji je spet zlagal, a samo zato, da ji olajša slovo. Danes zvečer naj ga ne čaka, zakaj bržkone bo že zaprt. Sporoči ji, da ga bo mogla obiskati.
Nato je korakal na Hradčane. Ko je prišel v avditorij brigadnega sodišča, je bilo še tako zgodaj, da ni bil še noben častnik na svojem mestu. Sedel je v predsobi in čakal, da ga pokličejo. Toda ker so najprej zasliševali jetnike, je čakal skoraj do enajstih, preden je prišel na vrsto. Potem je bil poklican pred mladega sodnega častnika, ki je stal pri oknu ter si česal lase. Ko je čul Bernardove korake, se je obrnil k njemu. Bil je simpatičen brunet s prijetnimi, bistrimi očmi, ki so žarele pod močnimi naočniki.
»Kaj želite? Prosim, sčdite,« je rekel malomarno.
»Sem rezervni poročnik Bernard Astenburg, pri-deljen 26. pešpolku. Prišel sem se ovadit, da sem v
maju leta 1915. dal brez razsodbe ustreliti tri Slovake, osumljene vohunstva.«
Avditor ga je debelo pogledal. Bernard je zardel, toda pripovedoval mu je tako dolgo, dokler mu ni povedal vsega, do najmanjših podrobnosti; ničesar ni zamolčal. Ko je končal, je avditor vstal in se izpre-hodil po veliki sobi, kakor da išče v hoji navdihnje-nje. Potem se je ustavil pred Bernardom. »Dobro,« je rekel, nekoliko razburjen. »Pa zakaj ste prav za prav prišli sem s tem krvavim romanom iz leta petnajstega?«
Bernard je zmignil z rameni: »To Vam mora biti vendar jasno. Mislim, da bi se moj primer moral raziskati. Morda bi moral biti kaznovan. Toda prepričan sem, da se nekaj mora zgoditi.«
častnik je dolgo strmel vanj. Najprej je domneval, da je Bernard blazen, toda zdaj se je prepričal, da je samo nesrečen. »Zakaj?« je vprašal kratko. »Zakaj bi se moralo nekaj zgoditi?«
Bernard ga je osuplo pogledal. Skozi glavo mu je šinila misel, da ta človek ni zoper njega. Morda je dospel do istega nazora kakor on sam — da se dejanja iz vojne ne morejo kaznovati? Ali se res začenja povsod poleg civilnega prava oblikovati še ono veljavno pravo bivših bojevnikov, ki se jim je delalo nasilje in ki se hočejo oddahniti od tega, da se jim je storilo nasilje? Navzlic temu je rekel: »Zdi se mi, da bi se moralo nekaj zgoditi.« Potem pa je naglo nadaljeval: »Vprašanje, v koliko odgovarjamo za to, kar smo delali v dobri veri med vojno, se mora končno rešiti. Nihče ne more zahtevati, da bi hodili po svetu s Kajnovim znamenjem samo zato, ker smo hoteli biti dobri vojaki,«
»Ampak, ampak!« je vzkliknil avditor. »Dajati
pobijati nedolžne ljudi. Prvikrat čujem, da se je dober vojak poznal po tem, da je dajal ubijati nedolžne siromake.« Rekel je to ironično, toda brez zlobe in zaničevanja.
»Vi me niste razumeli,« je odgovoril Bernard-»Toda morda se morate le delati, kot da ne razumete. Hotel sem s tem povedati, da sem storil to iz patriotskih nagibov.«
Avditor je stresel z glavo: »Ne sklicujte se na to! To je nekaj podobnega, kakor če napravu gledališki reflektor iz belega človeka zelenega. Morate vendar razumeti, da je bilo to, kar se je vam zdelo patriotično, za n a s iz istih nagibov nadvse nepatri' jotično. Se zavedate tega?«
Bernard je pritrdil.
»Torej se tega zavedate?« je dalje govoril avdi' tor. »Lahko si torej mislite, kaj bi bilo, če bi vam j»2 ustregel ter vas obtožil?«
Bernard je spet pritrdil. »Postavili bi me pl-6'1 sodišče, ki bi bilo tako polno predsodkov zoper men6; kolikor se da. Sodili bi me brez usmiljenja ter 1,11 odmerili najhujšo kazen.«
»Mislim, da ste prav uganili. Ali, res hrepeni® po tem?«
Bernard je zmignil z rameni: »Moram se SPU stiti v to brez premišljanja,« je odgovoril.
»Razumem,« je nekam sočutno rekel avditö »Očitanje vesti.«
Pomolčal je in potem vprašal: »Ali vas je v ^ zadela kaka nesreča? Ste bili ranjeni?«
»Dvakrat. Vdrugič zelo hudo,« je odgovoril B nard. Gledal je častniku naravnost v oči. Razum6 ^ kam meri s tem vprašanjem. Rekel je: »Toda ni izboljšalo niti pozneje.«
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani-