Oar Write U« Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CITATHJE OPOZAKJAMk
da pravočasno obnov« unU* no. S Um nam boste mnogo pri.
hranili pri opomism. — Ako io niste naročnik, poiljito on dolar n dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CBelnea 3-1242
ti*. IMS mi tbm P«d Offka U New Vwk. S. T-,
Act ■(
of Mir* Pi 187t.
No. 202. — Stev. 202.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 30, 193 9—SREDA, 30. AVGUSTA, 1939
ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YOB K Volume XLVII. — Letnik XLV11.
HITLER
TpmSSZcŽNojVporaba potrebščin v Nemčiji zelo omejena
POGAJATI
HITLERJEV ODGOVOR JE PUSTIL ODPRTA VRATA ZA POGAJANJA
BERLIN, Nemčija, 30. avgusta. — Navzlic temu, da se vse evropske države še vedno pripravljajo na vojno, je vendar povečano upanje, da bo vojna od-vrnjena, ko je sinoči Hitler poslal odgovor angleški vladi in je pristal na pogajanja za poravnavo spora s Poljsko, vsled česar bo sedanja kriza mogoče rešena mirnim potom.
Hitler odgovoril na angleški odgovor na svoje mirovne pogoje, katere je angleški poslanik sir Neville Henderson v soboto nesel v London. Hitler jc svoj odgovor vročil Hendersomi sinoči ob sedmih ob prisotnosti vnanjega ministra Joachima v. Rib-bent ropa.
Ko je Hitler Hendersonu izročil odgovor, mu je še z besedami pojasnil, na kak način je pripravljen poravnati spor s Poljsko. Vsebina Hitlerjevega odgovora je tajna, vendar pa inozemski diplomati domnevajo, da je Hitler ponovil isto, kar je v ponedeljek sporočil Chamberlainu.
Henderson je mislil, da bo Hitlerjev odgovor o-sebno nesel v London in je v ta namen nanj čakal aeroplen. Toda Henderson je ostal v Berlinu in je Hitlerjevo sporočilo po telefonu sporočil Chamberlainu. Prepis Hitlerjevega odgovora bo Chamberlainu vročil namestnik nemškega poslanika doktor Theo. Kordt.
Predno je poslanik Henderson prejel Hitlerjev odgovor, je še imel razgovor s francoskim poslanikom Robetom Coulondrem in z italijanskim poslanikom Bernardom Attolicom, katerega je takoj za Hendersonom sprejel Hitler.
Nemška javnost je bila obveščena o teh diplomatskih razgovorih ter se je oddahnila, upajoč, da do vojne ne bo prišlo.
Ker je poslanik Henderson ostal v Berlinu in je tudi časopisje pričelo zmernejše pisati, je velika napetost ponehala. Kažejo se celo znamenja, da pone-hu je nemška mobilizacija, četudi rezervisti še vedno prihajajo v vojašnice. Mobilizacijska povelja za nekatere razrede so bila preklicana in v Berlinu je mogoče videti več vojakov, ki so "na počitnicah**, kot kdaj poprej.
Po Berlinu tudi krožijo govorice, da bo v kratkem sklicana konferenca petih držav: Nemčije, Anglije, Francije, Italije in Rusije; Poljska pa bo na konferenco povabljena samo kot "opazovalka".
Konferenca bo imela namen izpremeniti versaill-sko mirovno pogodbo in po celem svetu poravnati vse spore.
POLJSKA SE ČUTI OGROŽENA
LONDON. Anglija, 30. avgusta. — Poljska je z veliko odločnostjo nastopila, da odvrne "drugi Monakovo", ko je obvestila Anglijo, da se nemško vojaštvo zbira na Slovaškem, vsled česar je ogrožena njena meja in je vsled tega kršena druga točka pred kratkim podpisane angleško-poljske pogodbe. Poljska se boji, da se bodo vsled Hitlerjevega odgovora angleški vladi sestali zastopniki Anglije, Francije in Nemčije in bodo razpravljali o Gdan-sku in Pomorzu ter bodo mogoče sklenili "drugi Monako vo".
Poljska je obvestila Anglijo, da je ogrožena, ker je nemško vojaštvo zasedlo Slovaško*
JUGOSLOVANSKI SPORAZUM
Srbsko - hrvatski sporazum velik pripomoček za edinstvo na Balkanu. — Jugoslavija je velika ovira za Nemčijo.
BEOGRAD, Jugoslavija, -9. avgusta. — 4'Narodni sporazum" je splošno geslo pri demonstracijah, ki se vrši-I io, ko je dr. Vladimir Maček 'z drugimi hrvatskimi ministri j dospel iz Zagreba. Ljudstvo je j navdušeno nazdravljalo dr. Mačku in ministrskemu predsedniku Dragiši Cvetkovicu. ! Na prvi seji novega kabineta nameraiva Cvetkovic oditi \ I svoj rojstni kraj NiŠ, kjer zanj 'pripravljajo velik sprejem.
Tako v Beogradu kot tudi po drugih mestih prevladuje prepričanje, da srbsko-hrvat-ski sporazum pomeni, da se bo Jugoslavija do konca borila za svojo neodvisnost, za katero je tako drago plačala v svetovni vojni.
I Sporazum pomeni rešitev problema, ki pomeni vse za obstoj dežele, ki ima 15,000,000 prebivalcev in ki je strategič-iii ključ do Balkana.
Ako ne bi bilo Jugoslavije, bi imela Nemčija prosto pot do Ornega morja, kajti Bolgarska sama ne bi mogla zadržati nemške sile v njenem proti i ra-nju proti vzhodu. Juugoslavi-ja pa s svojim balkanskim blokom more -zadržati vsako še tako močno državo v njenem poskusu, da se razmahne proti nzhodu.
Te svoje naloge se Jugoslavija dobro zaveda in je zaradi splošnega političnega položaja v Evropi poravnala svoj notranji »por in narod zedinila. Brez velike napetosti v Evropi prav gotovo še ne bi bilo konca velikega spora med Hrvati in Srbi.
Zasiuga za sporazum gre Dragiši Cvetkovicu in dr. V. Mačku in nič manj tudi knezu Pavlu, ki je »vedno pazil na vsak korak dolgih pogajanj.
ROOSEVELT ŽE VE, KAJ DELA!"
2e iz gospodarskih razlogov ne morejo biti Združene države osamljene. — Izjava Paula V. McNutta.
ATLANTIC CITY, N. J., 28. avg. — Včeraj je govoril tukaj Pa ul V. McNutt ter rekel, da je predsednik Roosevelt na pravi poti ter da vsi razsodni ljudje upajo, da vodi ta i>ot k ameriški nevtralnosti.
McNutt in njegova žena sta bila tiikaj gosta demokratskega senaotrja Williama Smath-ersa.
McNutt, ki ga je bil imenoval predsednik za Federal Security administratorja, je dejal med drugim:
— Izredno težko je spraviti nevtralnost v postavno obliko. Če bi se Amerika popolnoma osamila, bi pomenilo to za naše gosj»odarsko življenje silen udarec. Tega udarca bi naš gospodarski ustroj ne prenesel. Nam naj bo dovoljeno vse prodajati. V trgovanju z drugimi narodi nam ne sme nobena postavna odredba vezati rok.
McNutt je izrazil upanje, da Amerika ne bo nikdar več poslala svoje armade na tuja bojišča, davi je ameriška armada Idanes na znatno boljšem stališču, kakor je bila pred svetovno ivojno.
FARIEY NA IRSKEM
CORK, Irska, 29. avg. — Danes je dospel sem ameriški generalni poštni mojfter Farley. Navzlic politični krizi bo ostal še nekaj dni v Evropi.
KRIŽEV POT MOŽA BREZ DOMOVINE
Haima Flukmana, ki je izgubil rusko državljanstvo, noče niti A-merilca niti Kuba. —
MIAMI, Fia., 26. avg. — Mož brez domovine je Hain Flukman. clružene države ga nočejo in Kuba ga noče. Oblasti obeh republik ga preganjajo sem in tja.
RAZVIDNO JE, DA JE VELIKO POMANJKANJE GOTOVIH ŽIVIL
NEKATERE STVARI MOREJO NEMCI KUPITI SAMO Z DOVOLJENJEM OBLASTI
BERLIN, Nemčija, 29. avgusta. — Po najnovejši vladni odredbi bo smel vsak dobro oblečeni Nemec imeti s£mo eno suknjo, dve obleki, tri srajce in dva para čevljev, ženske pa dve obleki, en jopič, dve spodnji obleki in dva para čevljev.
To odredbo je objavil uradni list, ki je poleg tega tudi naznanil, da bo v kratkem ie-Ameriška priselniška oblast 10 omejena hrana, je odredila, naj ga odpelje | Obleko pa more vsakdo ku-parnik "Florida" proti Ha->piti s posebnim dovoljenjem vani, upajoč, da mu bo dovo-1 krajevnih oblasti, ako dokaže, ljeno ostati pri svoji družini da mu česa primanjkuje. Ta na Kubi.	odredba pa ne velja za obleko,
Flukman, ki je star sedem- |katero je kdo imel, predno jc inštiridest let ter je ruski Žid bilil odredba izdana. I h) rodu, je bil v tukajšnji o-| Vlada & tudi odredila, da krajni ječi štiri tedne zaprt, nw>rajo ljudje varčevati z mi-ker pamik "Florida" za^di Iom 111 morejo moški kupiti štrajka ni mogel odpluti.	mazilo za britje s posebnim
Rusko državljanstvo je Haim dovoljenjem tlakih pet niese-
Flukman izgubil leta 1923, ko ^dor I>oslJe svoJ° oblfkj se je <zastalno naselil na Kubi.v Pralnico, mora tudi poslati Leta 1933 so aretirali v Flori- nnlo, katerega sme vsakdo i-di sedemnajst inozemeev, ki 'so
se vtihotapili v Združene dr-žalve, med njimi Flukmana, Odsedel je kratko kazen, izgubil vsako priliko, -da bi kdaj postal ameriški državljan in je bil deportiran na Kubo. Kuba ga ni hotela sprejeti in ga je poslala nazaj v Ameriko.
meti četrt funta.
Poleg omenjene obleke je dovoljeno vsakemu imeti en deževni površnik, en sweater, šest parov nogavic, šest žepnih robcev, dve ponočni oble ki in tri spodnje srajce. Ženske smejo imeti samo en par rokavic, moški pa dva para. Xi-
ko
Ker Združene države takrat kake razlike 1« ni me<! niso imele z Rusijo diplomat- 1,1 P°lelll° obleko-zvez, je ostal tukaj pod
skill zvez, je ostal tukaj pod' Delavcem in delavkam je do-leportacijskim poveljem .lo:volr 1Inet? 1» 'Ive «lelovni maja 1939. Takrat se je pro- ob*ekl- °lrocl nad \" let" fT stovoljno podal na Kubo ter se *> imeti ra,vno tollko c leke' pridružil svoji ženi in otro- jkot odraščam.
Ravno tako so natančni pred
kom. Kubanske oblasti so ga pa kmalu izsledile in ga de-portirale nazaj v Združene dr-ža»ve. Ce ga bo Kuuba hotela sedaj sprejeti, je seveda veliko vprašanje.
PASTOR OBDOL2EN UMORA HČERE
Nadaljevanje na Z »trani
DOBRA KUPČIJA
CLIMAX SPRINGS, Mo., 27. avgusta. — 84 letni Henry j T. Evans se je odpravil v sa-| dovnjak soseda Welsha in za-, čel pobirati breskve.
>—1 'No, kaj pa to pomeni T — ga je (nahrulil Welsh.
— Breskve bom potrgal, ki sem jih kupil od tebe spomladi, — je odvrnil Bvans.
Šele tedaj se je začelo Wel-! sira svitati. Ko je spomakl; padla slana, je javno izjavi!: — Ves pridelek breskev je u-ničen. Za k voder prodam vse
Evans mu je dal petindvaj-!
CAMDEN, N. J., 29. avg.— Pred nekaj tedni so našli v goščavi blizu tukajšnjega mesta 181etnq Wando Dvorecki mrtvo. Preiskava je dognala, da je bila zadušena in (vržena iz avtomobila. Njen oče Rev. Walter Dvorecki, 42 letni pastor poljske baptistovske cerkve se je usodnega večera mudil pri neki bolnici v Phila-delphiji.
Oblasti so dognale, da je bilo dekle zavarovano za $12,000 in da -je v zavarovalninskih policah določen njen oče za
set cen ta vi, katere je Welsh, misleč, da se šali, spravil. — Kupčija je bila sklenjena. — Evans je dobil zelo poceni nad dvajset bušljev breskev.
edinega dediča. Spočetka ni padla na očeta nobena sunili ja, včeraj ga je pa okrajni pravd ni k Orlando obdolžil u-mora. Kot njegovega -sokrivca je na'vedel 211etnega Petra Ševčuka, ki je umor dejanski izvršil.
Ševčuk je baje priznal, da mu je pastor obljubil sto dolarjev, če spravi njegovo hčer s poti. Sestavila sta načrt in Sevčuk je izvršil naročilo.
Wando je povabil v avtomobil in jo zadavil. Pastor ni držal besede in mu ni plačal obljubljene nagrade.
— Na razpolago imamo dovolj dokazov, — je rekel o-krajni pravdnik, — da lahko obdolžimo umora Petra Šerv-čuika in Rev. Walterja Dvo-reekega. Oba sta zaprta in sta deloma priznala svojo krivdo.
pisi glede raznega i»erila v gospodinjstvu; dve rjuhi, tri brisače, tli brisače za posodo, ena vreča za blazino in eno posteljno pogrinjalo.
Za nakup blaga l>o vsakdo moral imeti izkaznico.
Vsakemu Nemcu bo .dovoljeno na teden kupiti naslednjo množino živeža: mesa ali klobas poldrugi funt; četrt funta sladkorja; četrt funta marmelade; 14 stotink funta kave; četrt kvarta mleka na dan: 13 stotink funta sira, olja al: masti na dan; delavci smejo dobiti eno desetino funta več masti na dan in en funt več mesa na teden.
MIROVNI POZIV DELAVSKE FEDERACIJE
EKSPLOZIJE NA ANGLEŠKEM
V Londonu in Liver-poolu so eksplodirale tri bombe. — Vprizo-rili so jih baje člani
IRA.
LONDON, Anglija, 28. avgusta. — Eksplozija je povzročil«! veliko škodo v mestni hiši znanega kopališča Blackpool ter povzročila veliko škodo. Ranjen ni bil k sreči nihče.
Policija je prepričana, da gre v tem slučaju za atentat Irske republikanske armado (IRA), kateri pripisujejo tudi včerajšnji atentat v Coventry, pri ktaerem je bilo usiurčenih pet oseb in nad 50 ranjenih. Kmalu i»o eksploziji v mestni hiši je i>olicija našla več bomb na vrtu i>olicijske stražnice.
V Londonu so dobila vsa u-radna poslopja po.-ebno stražo, ker so se i»ojavila poročila o nadaljnih nameravanih a-tentatih.
Tudi v Liveri>oolu sta se pojavili dve eksploziji, ki ju pripisujejo Irski republikanski armadi. V tem slučaju ni do sti manjkalo, pa bi razburjena ljudska množica linčala nekega moškega, ki ga je policija aretirala.
Prva eksplozija je porušila del i>oštnega poslopja, druga se je pa pripetila v trgovskem delu mesta baš ob ča^u ko so se ljudje vračali iz gledališč. (Opomba: Ta tajna e-gani-zacija ekstremistirv, ki je i-menovana Irska republikanska armada (IRA) ni v zvezi s nobeno oficijelno irsko narodno organizacijo.)
WASHINGTON, D. C., 2<i. avgu-ta. — William Green, predsednik Ameriške delavske katerih prodajajo žganje. Pre
D0B1GKAN0SNA TRGOVINA Z ŽGANJEM
HARRK5BUKG, Pa., 28. avgusta. — V državi Pennsylva-n i ji je 580 državnih trgovin, v
federacije, je včeraj pozval vse delavce sveta, naj mobilizirajo ves svoj moralni vpliv proti preteči evropski vojni.
Poziv je poslal tajniku Mednarodne strokovne zveze v Parizu. *
bivalci Penney Ivani je so v enem letu nakupili za 73 milijonov dolarjev žganih pijač. D.-žava je imela pri tem 15 milijonov dolarjev dobička. Ta denar je bil porabljen ^ relief* foe srrhe.
*«LXe VlBOD^aNuToi
Wednesday, August 30, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
ZAPLENJENA-IGRALSKA LADJA
Peter
v f- • ■ ■
XEM&KA OBJENTNOST
Ameriške oblasti so v Los Angele-u zaplenile parnik, ki je Južil za igraluieti za Visoke vsote. Parnik je bil zasidran daleč od obali in udeKženei so prišli na krov z mo tornimi čolni.
Včsii
FRANCO BRODI PO KRVI
General F ranco je iz v-o j t val zmago, toda na {Španskem im mi Ju>OM klanja
Številke o usnmenjih, ki t>o se v teku enega tedna vipuuk provinci Kataloniji, pričajo o terorju, ki gp rkoro nima para v svetovni zgodovini.
Pred Francovo vojaško sodišče utegnejo priti vsi, ki i<y prostovoljno služili v armadi ali so bili v civilni službi re-piAhkan«k« vlade. In pcmisiiti je treba, da je bila republi-kjuiiska \l*da edina vlada na španskem, ki je bila postavno izvoljena.
Res je, da dajo obtožencem zagovornike, toda kot zagovorniki nastopajo izključno le Franeovi oficirji.
Franco smatra zvestobo republikanski vladi za zločin, ki ga je treba s smrtjo kaznovati. V enem samem tednu je bilo usmrčenih 305 oseb.
Tekom francoske revolucije je v sedmih tednih pred Pfcdeem Robe?pierra obsodil pariški revolucijonarni tribunal 1366 OMb. 89 odstotkov teh obsojencev je bilo poslanih na inorišče, dočim so dali Franeovi oficirji v enem samem tednu j*t{eliti 77 odstotkov svojih žrtev. Vse to se je zgodilo že po i.etvi revolucije, ne pa, ko je bila revolucija na svojem višku.
To se je zgodilo že po koncu državljan-ake vojne, katero so nekateri v Angliji in po drugih državah večkrat imenovali "sveto »vojno za civilizacijo ter proti komunistom iti drugim radikalcem".
Nihče ne bo trdil, da -so bili republikanci slični ponižnim ovčkam,in da niso završili nobene nepostavnostl Pomisliti n P9 treba, da se ta dejanja nevednega in razburjenega prebivalstva po svojem značaju ne morejo niti malo primerjati i Badanjimi usmreenji.
Ta uamrčenja se mrše v "mirnem" času* ko je že padlo v boju nad en milijon ljudi, in sicer v deželi, ki je izgubila deset odstotkov svojega prebivalstva.
Ali je Evropa v strahu pred samo seboj postala tako strahopetna, ali je tako zaposlena z brušenjem svojega orožja, da pušča ta nasilja vnemar? Ali ni nikogar, ki bi napravil konee tem grozodejstvom?
Se na predvečer zmage sta Anglija in Francija pozivali Franca, naj bo- milosten s svojimi sovražniki, danes sta pa *a razmere na Španskem obe gluhi in slepi.
. . . Nadaljevanje s 1. strani.
NEMŠKO VOJAŠTVO ZASEDLO SLO VAŠKO
V ARŠAVA, Poljska, 30. avgusa. — Ker je nemško vojaštvo zagedlo Slovaško, je Poljska poklicala nove rezervne razrede pod zastave in izgleda, kot da je od-edila splošno mobilizacijo..
Vtutnji minister Josip Beck je poklical v avoj urad slovaškega poslanika dr. Schathmaiyja in mu je svetoval, da protestira proti nemški vojaški okupaciji, češ, da bo mogla Nemčija, ko se nahaja njena vojska na Slovaškem, Poljsko napasti t»di x juga-
Tesna vojaška zve*a med Anglijo in Poljsko je bila podpi-t*a* v četrtek prejšnjega te<ina in Anglija se je obvezala, da pride <Po4j»ki takoj na pomoč, ako bi jo napadla kaka sosedna dria**. ,
$lo«a*ki ministrski predsednik dr. Josip Tiso je v ponede nasuiaail, da, bo nemško vojaštvo prišlo na Slovaško, da "vamje deielo."-
Padel v 256 m globoko jamo
Preteklega tedna .se je /godila v bližini Bazovice in sicer v kraju Pesek imenovanem težka smrtna nesreča. Poljski čuvaj 06-letni Frank Fonda, stanujoči v Bazovici, je padel v jamo, ki je bila skrita med grmovjem in zaraščena. Ta jamja je prav za prav jarek davno opuščenega rudnika in je iglmbok 256 m. <*Vz dva dni so organizirali reševalno eks-pe«dicijo,, ki so jo tvorili člani tržaškega jamarskega dru-Htva in dvignili njegove zem-sko ostanke ter ga ij>okoipali na donnačeni pokopališču. Pred kakimi 441 leti je tod iskala rude znana veletovarna &koda iz Pb&nje in tudi pričela z eksplo-atacijo rudnega ležišča, lako-p&li -so jarek 256 m globok in še ofkoli 700 m dolg rov. Rudne žile pa so bile slaibe in revne pa se ■zaradi tepca ni splačala eksploatacija in ruHnik so končno opustili. Odiprtina je bila nezavarovana in je zaradi tega že marsikdo našel smrt v globinah opuščenega rudnika. Kmaki ipa so 1 jod je na to jamo pozalbili. Sedaj pa bodo konč-nevamo jamo ogradili, da bi preprečili še nadaljne nesreče.
Izvoz lesa v Italijo se
dviga
Kljub temu, da je pred vrati sezona, ko na lesnem, tržišču •zavlada nekaka tišina in pričnejo kupčije slalbeti, moramo letos ugotoviti izredno živahno lesno trgovino in pa dvig cen lesu. Med najboljše -kupce moramo sicer letos smatrati za Jugoslavijo Nemčijo,, ki kljub priklučitvi Avstrije, ki Je . zelo bogata na lesu, o»=tala Se dalje pomemben čini tel j na mednarodnem lesnem tržišču.
fliiiiujiiimiiii,. •iiiiiiatii|li«iiiuiiiiil, .fifimii
rtiii'W'HiitiiMi'^tinHniin^unimnilHim,,,^,
Kot vedno do sedaj, kljub ko-lebanju, ki se je semtertja pokazalo, pa moraiiK) za najboljšega kutjKsii lesa smatrati Italijo Kljub temu, da je Italiji letos sklenila celo vrsto pogodb radi uvoza lesa. tako z Jugoslavijo, Runrfunijo, Nemčijo, Polj.sico in Rusijo, so te pogodbe ostale več ali manj na papirju Ln >e Italija letos oskrbuje z lesom skoro izključno le v Jugoslaviji. Dočim doba-ne iz Nemčije še niso prišle v tek, so se gibale dobave Ru-munije in Poljake le v skromnih mejah, dočim Rusija ni dobavila Italiji niti enega kubičnega metra lesa. Letošnji dovoe jusgoslov. lesa v Ttalijo znaša namreč 21.192 standardov. napram 18.347 v lanskih prvih G mesecih.
Poleg tega >e je letos dvignila tudi cena lesa. Vzrok te-miu je predvsem Anglija. ki je letos zaradi izpopolnitve zračne obrambe nakujpila in pokupila na domačem trgu les, ki
roentgenovi žarki.
V praških kinematografih je tekel te dni dodatni film berlinske Ufe, ki je prLšel na filmsko platno kot reportaža čudežnega prodiranja žarkov. Ko li'leda človek ta film, se prepriča, da je to skoraj čudež. Tako zanimivih filimov je malo na svetu. <M odkritja roent-genovih žarkov z enostavnim iuparatom sledi gledalec procesu dela 'do najpopolnejših in najbolj komjplieiranih atiara-tov, s rn m nočjo katerih lahko posvetimo skozi ljudi in stvari v poljubni le«;i, če mirujejo ali pa če se gibljejo. Poedine podrobnosti so lepo rarBvrščene tako da ima človek vtis prijetne povezanosti CM: nekaterih podrobnostih človek kar st.rini. Tako reeimo vidi utripanje srca pa ne samo da ga vidi, temveč tudi sliši ga. Zvok utrupanja jo seveda ojačen. Na filmskem platnu se vidi tudi, kako se premica noga med hojo v okovanih turistovskih čevljih. Gledalcu se zdi, da vidi človeka, kako hodi kakor fakir zlboso nogo po ostrih žeb-Ijili. Druga <slika nam zopet
Ne glede na to, koliko Evrope je že zavzel Hitler, z o-rožjem je ni zavzel in na bo-jišču še ni preizku.-il svoje vojske. Dusicj je zmagoval >amo s pretnjumi in rožljanjem z orožjem, njegova ar-* inada pa še ni stopila v akcijo, j Mogoče bo v slučaju Poljske drugače. Mogoče bi bilo drugače, če bi se mu bila čehoslo-vaška postavila v bran. Toda njegove besede so tako ob jest-ne, njegov jezik je tako ostro nabrušen, <la si dosedaj še nihče ni tvejral vojne z njim.
jo bo izkupil. Svet si ne bo »pustil nepre-tano brbljati pod 'nosom.
Nedavno sem eital zgodbico o zanimivem dogodku, ki se je pripetil kmalu po koncu vojne.
Poražena i n sestradana Nemčija ni mogla več plačevati zaveznikom obljubljenih reparaciji. Francija je kratko-malo puslala par tisoč svojih vojakov v Poru rje. Vojaki so se nastanili po javnih prostorih in privatnih stanovanjih. Nikogar niso nadlegovali, in kar je bi I o še bolj čudno — za-
Vse do gotove meje. Enkrat rnje se noben Nemec ni zmenil.
_____________* Če je Francoz srečal Nem-
—-B—v-iB' ca, je Nemec pogledal vstran.
je Francoz Nemca obgovn-
lil, je -lednji skomignil z ra-va, o katori oa nt« vedo trenut- meni in šel svojo pot. Nemški no, ali je najbogatejša vdova j otroci so se Francozom umi-" ^------^	- . kali s poti, v trgovinah niso ho-
teli Francoza razumeti Isto-tako tudi v gostilnah ne. Natakar ni pogledal Francoza, cu mu je kaj naročil. Franco', je čakal in čakal ter slednjič odšel.
v Evropi ali pn revna kakor cerkvena miš. (M nenadne sn^rti moža je mlada vdova pocl policijskim nadzorstvom. Nizozemski zakoni so strogi posebno glede bankrotov; vsi delničarji iskrahirane banke morajo jamčiti z worn svojim pre
„ .	- . Nekega nedeljskega polpol-
mozenjem za varnost vlog, zato dne -stopi v na jelegantnejšo
je prizadeta tudi bankirWnemflko restavracijo majhen,
vdova. Po nekateri , vesteli Te debel> rdečeličen francoski
bankir slutil, da ne bo več dol- - it't ♦ i , .
- , . . , , , častnik ter sede k edini prazni go zrvel, ter	1 —• <	1
je preskrbel nmzi eksistenco svoje žene za primer. če bi postala vdova. Baje je naložil na rieno ime o-koli 20 milijonov nizozemskih goldinarjev.
fV sodni ja ne bo zasegla vdo-vineira deleža za pokritje primanjkljaja. bo vdova Manfaei-merjeva s s-vojim premoženjem najbogatejša vdova v Evropi.
je za oboroževanje potreben, še pokaže proces dihanja, delova dvignile. Zlasti se to dejstvo'nje pljuč, krvni ot»tok tja do
potrjuje za to. ker ko nekatere države delonija namenoma- deloma pa iz lastnih potreb popolnoma omejile izvoz ka v tujo državo. Zlasti prihajajo tu v poištev R.u-ija. ki se smatra za najmočnejšega evrop-skeisra dobavitelja lesa in za SverHco, ki je svoj izvozni del že skoro poj>olnoma izčrpalo.
Duhovniške vesti
najmanjše žilice, itd.
Zanimivo je tudi delo zob, kadar človek je. Gledalee mi-bIl, da vidi na filmskem platnu okostnjak, kako strahotno premika čeljusti. Takoj nato pa Kagleda premikanje go-l t an ca in pomikanje hrane v želodcu. Komični so prizori pri »pletenju ko vidite samo obrise žice. j Druga slika kaže, kako prodirajo žarki skozi listje na dre-|vesii ali skozi rože. Sfmeha pa Za župnika v repovau je pri-me more človek zadržati, ko visel Ivan Kretič, ki je po vrni-|di, kako dekle poduha šopek.
KADAR nameravate potovati v stari kraj;
KADAR hocote poslati denar v stari kraj;
* • ¥>
s«.zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in poitetio. Dblgoletna skuSnja Varo to jamči. * FHit# 90 bresplstea navodila ia pojasnila na
siaymc fubiishi^GCO"!
"GLASA NARODA T*It, 9,
UHO nameravajte obiskati
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
k % i - • '
>	do bitk jo
brezplačno
ako naročite
' Slovensko-
Amerikanski Koledar
za trn
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še. nekaj 1 "Glas Naroda"
, U« We* 18tk Stmt Nw York, N. I,
(L*Uso podjite Tioto t postnih j/pmmkrnlt po ? odroma po S cente)
tvi iz koufinaeije imenovan za žn,pnika v Kojskem, kjer je prej .služboval.
Novoniaišnik Mirko je imenovan za kaplana v Kibenbertfru.
Novoma^nik Ernest Bindelli je -šel za župne^a iu|>ravitelja vNen^ski K nt,
Novomašnik Ivan Hlad je nantešeen kot ka7>lan v Bovcu.
Š^okrajsko bia&p,
1 1
eruru 4 za pozen poletni in
jcjtiliia-, jesenski pridelek
SALATA, največja poletna Klavna ta SALATA, fUia rumena trdoglavka t^LATA, velika rujava trdoglavka SALATA. ljubljanska ledenka SALATA. vhI rajna zimska glavnata ENDIVJA, fina rumena kravžljana ENDIVJA, pozna zelena kravžljana -ENDIY'JA, zgodna široka rumena [END1VJA, iK>zna ž i roka rumena ENDIVJA. pozna fiiroka rumena RADIČ ZA SOLATO, pravi "gorišk." MOTOVILEČ, (repineell) veliki rREDKEV, fina črna ostra zimska REPA, strniščna bela za kisanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FI^OL, visok rumeni ali zelen G-RAH, sladkorni, visok kasen . . . . .
Cena teh semen je 10c paket.
Ztpk nota zalaga iz Ljubljane: BAflOVEC "PLAN INK A" ZDRAVILNEGA ČAJA:
CENA: 1 paket $L—, 3 pakete MARIA-CEL ŽELODČNE KAPLJICE
Mala stekl. S0t, velika fL25. ŠVEDSKE KAPLJICE zm ženske, —
•• Walk dekL Bk velika 9L2Sr. SVHR GOBE, fine. Četrt fanta 50«, pol funU 90cy Mi ^lačajno po$to.
STEVE MOHORKO Od
Slovele f!)i mislil, rla vidi okost njak, držee v roki polorojjeno metlo, ne pa šf/pekr krasnih rož. Zanimiv je tudi pogled na žive mišfke, ki njihov mesnati del telena izerine 111 ]>o kletki skačejo samo živi okostnjaki.
manheimerjbvo vdovo stražijo.
Nenadna smrt 'bankirja Man-h ei me rja, ki ^a je zadela kap, dočiui si je po nekaterih vesteh sam končal življenje, je razburila mno#ce nizozemske finan-eirje, ki so delničarji banke Mendelsohna & Co. Bankir Manhekner je ibil i^rla\ ni direktor in delničar te 1>anke. Ugotovili so. da znaša primanjkljaj zavoda okoli 6 milijonov nizozemskih goldinarjev. Bankir Manlheimer se je oženil ijwed 8 temini z mlado in bogato Ho-landko, ki je sedaj postala vdo-
otroška paraliza
v prote^toratu.
V zadnjom čas« se silno množijo primeri otroške paralize v čdško-moiavskem protektora-tu. Bolozen razsaja posebno v Pardiubicah, Jaromericah 111 Nahodu. Doslej se ni pojavila ta bolraen na ozemlju bivše Oehosdovaške nikoli v epide-mi«nem obsegu. Bolnike, med katerimi so tudi žene ravnikov, leči jo « serumom, ki ga že sedem let proizvajajo v Pragi.
J;*GJUA§ NARODA'; j pošiljamo v staro dor Jmovino. Kdor ga* ho-Sie naročiti za svoje gsoKodpike ali prijate-j lje,,to lakko atoru -—
Denarna- nakazila izvršujemo točno, in zanesljivo po dnevnem kur zu.
V Jugoslavijo:
Za * 2.30	....................Din. 1 «0
% 4.50	.............I>in. 2CO
$ 6.60	....................Din. 30>*
$10.25	....................Din. 50U
»20.—	....................Din. 1000
13».—	.....................Din. 2000
V Italijo:
Za f 6
I 12.— $ 2».-9 57,—
Ur 100 Lir 200 Lib MI0 Lir 1000
9112.00 .......... Ur 2000
$187.— .......... Ur 80U0
ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene ce-ke podvržene: spremembi gori ali doli

>.-*• 7 :t
ispMihi r«UU «f*raj MTfdiM, Jih all link.
NtWNA NAKAZILA IZVBSlL PO CAWLB LETTER ZA PRISTOJBINO |L—
S L O VE N I C PUBLISHING C O^ MiP^ Jt N- Y
(TRAVEL IIWNO); ti« W. 18tta ST.. NSW YORK.
Najmanj dvajset natakarjev je švigalo med	in .-preje-
malo naročila, edinole z a FTaneoza se ni nobeden zn.e-nil.
Franeoz za klice: — Natakar!
Toda zaklical je gluhim ušesom. Zdelo se uiu je pa, da se mu gostje porogljivo muzajo.
Francoz potegne uro iz žepa ter jo položi na mizo. Ko je kazal minutni kazalec na dvanajst, še enkrat zakliče: — Natakar I
Nič. Njegov klic ni dobil za-željenega odmeva.
Še eno minuto počaka Franeoz. Ko je bil mali 'kazalec 11a dvanajst, potegne Francoz iz žepa piščalko in zabrlizga.
V naslednjem hipu so padla vsa 'vrata iz tečajev in v restavracijo je vdrlo kakšnih sto francoskih vojakov. Najprej so potegnili prte z miz, da jo padla jed deloma na tla, deloma preplašenim gostom v na ročje. Nato so jeli razbijati posodo, čase, ogledala, slike, mize, stole, opremo in sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. V dobri minuti je bila notranjščina restavracije ko da bi jo porušil potres. Cela je ostala le miza, pri kateri je sedel franc, oficir. Francozu se, približa lastnik, bled ko.sinrt in trepetajoč po vsem telesu.
— Kaj želite, gospodt —ga vpraša. — Cašo piva, — naroči Francoz. I^astnik mu jo prinese in mu ponižno prižge cigareto.	- ■
Francoz izpije, plača in gre kot da bi se nič ne zgodilo.
Popravek...
Ker zaduji čas ne pišem na pisalni 'stroj, pač pa s tinto in peresom, in ker je moj rokopis skrajno nečitljiv, velikodušno odpustim stavcu, ki navzlic svoji inteligenci in spretnosti ne more pravilno pogrun-tati vsake posamezne besede.
Tako, sem naprimer zadnji četrtek omenil, da je rojak našel tv salami kos rubber ja in vskliknil: — Zdaj pa že vidim, 'da bo avtomobil res kmalu izpodrinil konja.
Namesto v ^salami" je bilo pa pomotoma nastavljeno v "salonu".
"G £iXS * A R O P'kr m New Toi« ^
EMIL S. PKTRQVJjC: % __________,	, %
DVA NEURESNIČENA SESTANKA
Dan, ki >e ga je dotaknila serwca- poletnega dežja je stal pred oknom in se ni upal v lah no zamrt*ueii4| in otožno 1o}h> opremljeno sobo. Rdeče, bele in rumene rože v vrtu pred ok-ncmi »o v tej zastrti svetlobi zdele kakor mehak sen. podobne so bile duši mtaideniča, nasmiha jočega ae pod mokro čepico. Sveži izgled stvari je vTlmdil v srcu pozaibljecne >po-mine, ki so se le neradi pojav-Ijali in vračali v življenje, ki že ni bilo več njihovo.
Sedela sva, dva stara mla-bmiča, v prijateljevi sobi. U-doibno iKjgre&njena v naslonjač z iztegnjenimi nogami, že po starna .go?<po<1:i sva razpravljala mirno, počasi in z utrujenimi premišljenimi kretnjami. Z ne prav duhovitimi opombami sv« kritizirala Spenglerjevo ftalile o ravni poti, ki jo hodi kultura. Ura nad najinimi glavami je odbita *tiri zamolkle udarce. Prijatelj je bežno pogledal na uro. Njegov oh raz je bil miren, pa vendar sem v kotu njegovih oči opazil tajen nemir.
Ob štirih bi morala priti njegova nova prijateljica. Bila je, kakor mi je pripovedoval, majhne in čedne po-ta ve, s trmastim noskom, velikih oči in velikih ustnic. Spoznal jo je v nekem bani pri čestitanju Novega leta. Zdelo se je, da ponosen na njo in mi jo je hotel pokazati. V kotu je čakal šopek rož in tri skodelice iz kitajskega fmrcetmia s čajnim priborom,. Nekaj mirnega in prisrčnega je bilo v tej pripravi,
44Dovoli, da ti poveni, eno iz-
5iied svojih zanimivih dogodov-
in," je predlagal prijatelj in prekrižal nage. "Mor la bol naše! v njej neko podobne* t in tiuko laže doumel moj položaj v tem trenutku. Kajti so >tva-ri, ki se ne da jo drugače osvetliti. kakor s primerjavo — u-metno govorico."
44Misliš, da je primer in podobnost isto?'*
*4 Podobnost. — Aristoteles nima prav. ko pravi, da je umetnost upodobi jen je priro-VI e. Za primer — in to je zame umetna beseda, je treba novega življenja, za podobnost ne. Zato je umetnik tvorec. Tokia o tem se pogovoriva dru-
• v • «
gic.
"Morda bi lahko rekli, da je umetnost v umiranju — da bi mogel zaživeti nov svet," sem lodal z nasmehom.
Prijatelj .se je zresnil.
"Morda ne povsem, vendar je misel Iblizu resničnosti. Poslušaj, kaj ti boiu posedal. Bilo je takole preti tridesetimi leti. Takrat nii je bilo dvajset let. Nekega večera nem igral v hiši očetovega prijatelja na rodbinski slavnosti, srebrne, ali zlata poroka., odlikovanje ali l-o njegovi konji zmagali na dirkah — danes se tega ne spominjam več natančno. Smatrali so lite zA majhnega virtu-oza. Toda čudno, vedno sem čutil, da so gosti eno in jaz drugo. Bi'le so mi pokorne, sam fmi sem bil hladen, naučen, jm>-dantičen. Ni bilo vročega odnosa do glaubila, niti -soizvočja č-uvstva s smislom in iK>dobo *vr?ka — bilo je pač kakor če nekdo z lepimi in pravilnimi črkami napiišc — davčno pri
javnico. Zavedal sem «e tega svojega nedostatka in sem bil pogosto obupan. Tcda na rodbinski večerji, ob dobri spremljavi klavirja je prišlo tudi moje igranje do izraza."
Prijatelj je pogledal na uro, si pogladil goste rsive brke in vzdihnil:
"Meul igos»ti je bila tudi mlada svetlolasa gosipa, žena nekega diplomatskega uradnika. Njene velike modre oči so bile podolbne oknom, za katerimi se modri nebo. Podobne .so bile dvenia vazama, ki se v njih odražajo sončni prameni. Vrsa njena postava je bila bolj podobna nežnemu oblačku kakor tflowskemu fbi'ju. Prišla je iz sosedne sobe, da sem jo opazil šele v trenutku, ko sem žo poleg klavirja oglašal gosli.
Sedla je med gostitelje.in mojo mater in me gledala z onim ol»čudo vanja vrednim fHjgle-lom, lat-trjm w> nekaterim žen-•kam: s plaho začudenim in odsotno .sprašujočim trdo spra-ujočim. Kakor sem ti že povedal, mi je bilo dvajset let. loha, ko vre kri in ko izgubiš razsodno-t že spričo nehotenega nasmeha."
3Q»PQO J*m po zraku
Izredni poročevalec italijanskega dnevnika "(Jorriere del-la Sera" Vittorio Brozz«'ueri je končal t«* dni svoj j»olet brez spremljevalca iz Milana na Daljni vzho-l in nazaj. Letal je z Malom Anvbrosini. Pred to dolgo <zračno potjo je bil tež"kc\ ran jen, ko je v februarju psdel z letalom v morje, ker se :mJ je bil pokvaril motor. Navzlic temu pa svojega načrta ri opustil. Z novim letalom je krenil pot, polno ovir, toda v-e je srečno premagal.
Iz Milana je letel preko Beograda in Ankare v Adalli v Mali Aziji, »potem pa preko Diizarfbelerja in Vasra v Traku do Karači, Kalkute in Rangoo-na. kjer se je moral boriti z močnim mon^umom. Preko Koničuna in Annama se je prebil skozi silne viharje, zlasti na mejah Tonkina in Kitajske, v vzhodno Kitajsko, odkoder se
je vrnil preko otoka Tainau na Saigon "m proko Siarna do Dela v Indiji, i>ot«m j>a znova v Karači, v Teheran, v Iranu, preko Cipra in Rhodesa v Solun ter preko Berlina nazaj v Benetke. V Iraku je letel v
btrašni vročini, toda motor .t«1; sijajno (prestal tudi to preizku-^a cerkev ima na
Kdo je ta Aibuna ? Mi bi rekli 44naš oče." Prvotno so dobivali ta naslov mtjnftii, ki so se odlikovali z neoiMiročnim in >vet-niškiir\ živi Vajeni, taiko da soj bili deležni, splošnega,- spoštovanja. (VI leta 1H158 je bila ;iibe<in«ka cerkev del aleksainl-rijskega koptiAkega patriurlia-ta. Potem se je pa tisamosvo-Jjila in kot samostojna narod-čelu «losto-
"nij^iiiiiiiiti^MtiiiMii,, .niimm^innin,
išnjo. Ker je letel sam brez mediani'ka in radijskega separata na približno 30,000 km dolgi poti, je nedvomno dosegel rijajen osebni rekord.
ABESINSKI ABUNA.
'Kadarkoli prše o verskih in cerkvenih razmerah v A}yj-siniji ali pa tudi o svečanostih, čitanno pogosto ime Abu-na. Aibuna se je poklonil guvernerju Abesinije. Abuna udeleži pogajanj o ureditvi cerkvenih zadev v deželi, itd.
janstvenika, ki se imenuje A-bu na.
Boj za cwlc^pitev od alekhaiid-rijske renkve j<- traja! od h t i 1881 in bil je zelo žilav, kajti aloksandrijski patriarhi niso hoteli kar tako izgubiti vpliva na ahcsinpko cerkov* in njeno bogastvo. Slednjič je bil skleni jen koni|j romi>: aleksandrij-s!ki patriarh je imenoval Abu-no in tjbko ni prišlo do popolne odcepitve «d Aleksandri je. Razen Aibiinn koptiške cerkve je še Abuna zedinjene koptiške cerkve in sicer škof Cassa, ki prebiva zidaj v Ahinari. .
RAZGLEDNICA
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE Pfil 1
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 IVtJST I8lh "STREET NEW YORK'
35 RAZI.lCNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(P«fttnin» plaiana)
Vsoto lahko pnftljete ▼ nuunkab po 2 miroma |m> S cente
4 4 Kar še
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih r	. Driavah Ameriških, je:..... _
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA A JEDNOTA
UBUoovlJeua 2. aprila 1MM-, lakorporirana 12. januarja 18US
v d rta vi Illlnoia, • sedetem v mesta Joliet, lUlnoia
POSLUJE ŽE 44. LETO
Glavni und v l*eUw 4«Mo: MS Na. Chicago St.. JaUet, UUoaia.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNA&A NAD )i4MJ4|
StJLVENTNOtlT JL S K. Jft^)NOTK ZNAŠA 110.80%
K H. P MmU Uaa nad SMN planov in ilanie v odraaleu tu Mladinskem oddelku.
tiKl IJNO fiTEVlLO KRAJEVNIH DRUTEV 18C
SKUPNIM PODPOR JE K. & K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 44. LETNBGA OBSTANKA OKROG $7,MM«i
GKHLO K. 8. K. JEDNOTE JE: **VSE ZA VERO. DOM In NAROD P*
če m hoCei cararorati pri dobri, pofltenl ln solrentnl podporni orgaulxacgi, la r aru j se pri Kranjsko-Slovenski Katoliiki Jednoti. kj-r ar labko savaruješ za smrtntno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onenu>gjuietL
K. 8. K. Jedaota sprejema ▼ svojo sreuo člane In Sanice od 10. do <K> leta: otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se labko od 9250 da $5000 poomrtnlne.
V Mladinskem oddelka K. 8. K. J. M ottod lahko as varujejo v |. razredu "A" ali MR.n MaiaCnl prispevek r mladinski oddelek Je zelo aiaek. samo lBc za razred "A" ln 90c za razed "B" ta ostane stalen, dasi zavarovalnina s vaškim daem nara*a- V MuCaju amrtl otroka savarovsnecs v razredu "A** se plača db «400.00 ln zavarovanega M V razredu "B" se plača do «100*0« posmutalne.
BOI.KI&KA POI>PCWA:	" f
Zavaruje« oe lahko aa «2.00; «1j00 ln fiOc na dan ali «6jOO na [f teden. Asesmen* primarno nizek.
E 8. K. Jednota nudi čUnstvu pet najmodernejilh vrat naif rooanja.
Cum In čtaalce nad 00 let atari labko orajmeto prioadajočo Jim
reaervo Izplačano v gotovini	«• • r-
Nad TO tet start Mani ln Sanice so prosti
i tov.
aadaljnlb i
J»-1| ,!»«■". V
| Jednota Ima ovoj latten UM "GlaaUo K. S. EL J^U-ote", U tea-[t Jn enkrat aa md«a ▼ slovenskem ln anslsikem jealku la katerega dobiva vsak član ln aanlm.	»
Vmk Slovenie ln Slovenka M moral (a) bM savartivaa(a) t>rt K. a K. Jednoti kol pravi matart vdov Bi Mi^ » UM «an Ml Aaatea ta mofoCns ia busata podporne organizacije, putradi aa in pel-stop4 takbj.	•	- ' . f H M n ^rntr. l
naselbini v Zdruflenlb drdavak M monk) biti b E, 8. K. Jednoti. Kjerkoli to, nimata druAtvs.
k tej katoliški podporni organizaciji, aotanortte ga; fe-ba Je le nm om*> v staroetf od ia do 00. leta. — Za nadaljna po-
le s-priro namišljene
g* .Hiti
Ne, cma jo liita rrsto rosna rekel bi, hladna. Le ooi kakoi <Ja bi se o«kivojiIe od nje in zaživelo svojo življenje z nio<lrini jasnim, opojnim žarom so ogrevalo ozračje okoli mene. Kakor Ha «o pronicale v slednjo celico, v slednjo razpoko, v slodnjo <ruibo. Teta je nestrpno udarila po tipkali, kakor bi nokaj slutila in potešil sem z lokom preko strun. Igrala sva Grioga.
Te il>es«ide resnično nič ne jx>-inenijo. Vsem kar boni prr\'o-dal, bo kakor delo drvarjeve Kekire. Nenadoma so postali zvoki gosli sreibrnokrili ange>li, 'ki jokajo in prižigajo svečke v tHiif mrtvi dolini, polni ža-'lostnili cvetk, Nekje s solzami Šume in topotajo besede ljubezni, ki tiho valovi, umira in se bginja nad šiniinu vodami.
Nisom več čutil go^li; postale ,so <lel mojega srca, trepet je zajel vse moje telo, v božanski grozi pred nečem, kar so od-kriva, sem se vrgel v valovanje zvoka, »ki se je blestel in rasel. Le enkrat sem videl njeno bole roke, ki so ji mirno počivalo v naročju. Bilo so stkane h prekrasnih zvokov, ki so so labali resničnosti in se le dotaknile sveta.
Ko sem končal, sem imel občutek, da sem izpovedal neko resnico, ki stun jo doslej skrival. Mlada žena me je gledala in čutil sem. kako mi njen po-gleid pronica v dno duše. Mahoma mi je postalo jasno, da je razumela mojo izpoved in postalo me je sraan. Potem je govorila, najbrže kake resne stvari, « starejšimi, čeprav mi je umiralo srce. Pri slovesu pa mi je na«glo zacepetala: "O-polsioči vas boon čakala na vrtu za hišo," in mi povedala na-dov. V glavi se mi j* zavrtilo. Ni^om mogel domm^ti, da je res; spomnil sem se tisočerih oyir, ki so mi.bile napoti, bal , «e strogega materinega obraza. Solze so mi tekle iz oči — toda nisem šel."
Pri jatelj si je prižgal- cigareto, pahnil dim in dodal:
Naslednjega dne se je vr, nrla k svojemu možu v Bologno [lin nikoli več je nfcem videl.
(Nadaljevanje na strani.)
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Frtd. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Uka
Marryat. (193 strani.) V duhu ci-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pi^al svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25
sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pejili in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.......... ...........$2.40
OD 2IVLJENJA STRTA. Spisal M. J.
Breme. (337 -strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Vašte. (£20 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena...................... $2.50
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni** in " Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena.....................$2.50
radovednosti zašla v nepoznano živ ljenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster
kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- ZADNJA PRAVDA Snisal J S.
— w ^	..	dQn (432 Btnnl) EPna najbolj za_ ^HJAJRAVDA. S^ J^tar.
nimivih in najdalsih povesti slavne-	iz 5eščine. Ob čitanju se čitatelj
ga ameriškega pisatelja. Ko jo člo-	vživi v življenje nam sorodnega češ-
vek prične citati, se ne more odtrga-	kega človeka. Baar je priznan češki ti od nje. Jack London je mojster
sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarov-nic,n ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena...................... $1.00
kaj takega kot je Cena
'Ogenj.
$11)0
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške M ds bo ostal v spominu sle-heraitmu, M £m prečital. Pregelj je mojster sloga in jezi*&. priiirvs-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljštii slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego-
opi so vanja, navzlic temu je pa roman na vso moc živahen in zanimiv.
..................... ttfO
SAMOSUJtflrL Spxwn **nton Navacan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil a svojo zbirko Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
pisatelj, in boljšega prevoda si sko-
ro ne moremo želeti.
Cena...................... 85c,
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Gar borian. (046 strani.) Gaboriaa je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši romanu zagone tke, dokler ne prf,-čita do konca.
Cena......................$j 00
vimi drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi-	VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411
sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova pnntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih crtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena......................$1.50
navzlic temu pa lahko razumliiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče-	TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik, vih "Rokovnjačev" svojevrstna v	Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po-
slovenski književnosti.	vanje "Tarzana," ki je že vsaj po —^^---—
Cena ........................ 55q.	imenu znan vsakemu omikancu. Da-
POD SVOBODNIM 80LNCEM Spi	snov P°vesti neverjetna, se lah-
sal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300	ko 6ita .inA 8e BoZe* PolagomA tudi
in 368 stranL) Po izjavi kritikov je	£ neverJetnost VZ1VL
to najboljši zgodovinski roman. O- Cena...................... 85c-
pisnje življenje starih Slovencov.	TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEzmvr* r*.«
Mlade«! Iztoka ie r«f ^ T»;_	činalri. (151 stranL) Naš najboljši sal M. Rider HaggarcL as^rani)
hwnorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlično mesto v crtic, ki so tako ljubke m prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
strani.) Najznamenitejše de/o pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil sjnov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Ce*a...................... $2.oo
-	_	• ------jc jiu-
leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni Čital z užitkom.
061111 ......................$L00
Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena.......................$4.00
svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prežital od začetka do konca.
................... $1.50
1
Slovettic Publishing Company
"*LX8 IlBDDP.NitToiC
Wednesday, August 30, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
iMiilili.i lll!li!!^li]IHIIIIIIIIill;^eillitillH
{(je si bil tako dolgo?
Kamen ii šivljenjs. — Za "Glas Naroda" priredil L H.
13
Bajke o zloglasnem diamantu
Na ameriškem knjižnemtr trgu ee je nedavno pojavila zelo zanimiva knjiga, ki jo je napisala 70Jetna vdova po škotskem zelo bogatem industrijalcu 'McLean. Že naslov fcnjige je aanimiv:4 * Hvala lepa — godi fe mi dobro."
Pobrudo, da je napisala to knjitgo, so dale avtorki čudne govorice, ki so se pleble okrog zloglasnega diamanta "Hope". Gospa MeLeanova je namreč lastnica tega diamanta že 31 let. Splošno je znano saj so o tem pisali listi po vsem svetu, da diamant "Hope" prinaša nesrečo svojim lastnikom. Gospa MeLeanova ipa te bajke v svoji knjigi povsem izpodbija. Tudi da vsaj kar se tiče nje, ni niti trohe resnice, da bi sloviti diantant prinašal nesrečo. Pisateljica teicer opisuje zelo humori stično, da je imela v svojem življenju mnogo sitnosti z iskanjem služkinj, kuhark
Miss Winnifred ia. srca privošči Idnini Klausovo zavrnitev in se glede ženskega gibanja poslužuje zmernejših besed. Iduna pe se je jeziki in fce prilizuje Gharleeu, ki vsled njene ljubeznivosti zardi.
Toda njegov pogled sreča tudi (pogled male T rude Holo-ve iz Kassela in obide ga nekaik čuden gorak, iprijeten ofooutek, kot ibi mehka roka božala njegove plave lase.
4i Ali želite pozneje igrati tenis, gospioa Trudaf" jo vpraša ter se s tam reši Idune, kar pa njegovo sestro zelo veseli.
Truda zardi, toda nni veselo prikima, veled česar je zopet deležna jeznega pogleda iz Iduninih oči. Tedaj pa k Trudi stopi Charles in se ž njo raagovarja. Ko *tudi Winnifred popolnoma prevzame Klausa, je Ichina popolnoma sama in se nikdo za njo ne zmeni. To ji ni prav nič všeč, kajti hotela je preveč (biti središče zanimanja.
Odkar je njen oče postal gospodar na Gravensteinu, je hotela imeti pred vsemi prednostno mesto. Sama k temu seveda ni mnogo pripomogla, da bi si to mesto pridobila, temveč nasprotno, obnašala se je tako, da sploh ni bila priljubljena. Njeni prija/teljici in prijatel ji iz Kassela so samo še zdržali j jn šoferjev, ker so se vsi zelo pri njej, ker niso hoteli izguibiti cenene vožnje in velike gosto- t,aii preibivati pod eno streho ljubnosti na Graven teinu.	letnico slovitega diamanta
Truda Holl je b.la hči nekega uradnika iz Kassela in ker ^ Fe	njj}j
je imela še tri brate, jim je v družini zelo tesna predla.. Od doletela kakšna strašna nesre-življenja ne bi imela mnogo, aiko je včasih ne bi Iduna po- ^ saj Pe ^ g0T0ricah teonu vabila. Življenje na deželi se ji zdi kot v raju. Toda Iduna diamantu človek ni smel niti ji ni ničesar podariia. Za izkazano gostoljubnost je morala j približati, da bi ne imel smole, pogosto prenašati I/lunino slalbo voljo. Poselbno pa ni mgla>
Iduna prene-ti, ako he je za Trudo zanimal kaik njen prijatelj, ij"1*1 j znanci in prijatelji so se Zato je bila Iduna tudi zelo ozlovoljena, ker .<e je ž njo raz-	lastnice diamanta,
govarjal Cliarles Longwy, ki »e za Iduno sedaj ni zmenil. |da bi ne doletelo kaj straš-
Hazun tega pa se Iduna tudi jeei na veselo razpoloženo	Lastnica sama pa trdi,
Ruto. Po njenem Mnenju si je mogla Rut prilaščati pravi- ] df Je bila v vsem s vo jenu živi ječo služkinje, ker je na Gravensteinu. jedla samox "milostni n ju vedno srečna. Vse strašne kruh." Kako se je tedaj mogla predrzniti prvič priti tako pozno na čajanko in drugič biti talko vesela, ko je bila sama tako slabo razpoložena.
Ker >e je mati, kot vedno, zavizela za svojo hčer, je Iduno osorno nahrulila, Iduna pa ponižno molči. Iduna ne opazi, da iz Ivlairsovih oči poleti jezen pogled. Na njegovih ustnicah se že trepe priipomlba, ki je hotela Ruto braniti. Klaus Ruto pomilovalno pogleda, toda v njenih očeh zaigleda prošnjo, da se ne vmešava in tako zaduši, kar mu je hotelo priti skozi ustnice..
Ko kmalu nato fri-cne Winnifred razgovor s svojim bratom in ostane K kras nekaj časa ^am, si Idiuna misli, da se bo sedaj obrnil k njej. Zavzame se že, da bo proti njenmu zelo nemi-lostna in niu bo dala občutiti, da se ima najprej njej, donfači hčeri posvetiti, todu v njeno veliko jezo vzame Klaus svojo skodelico čaja in ž njo stopi k mizi, kjer sedi Rut in pravi:
"Al smem prositi še za eno c4kodelico čaja?"
Rut vzame skodelico in pri tem se srečajo njune oči in pod Klausovim pogiedoau Ruti zalije rdečica obraz. Ko na-toči čaj in pridene sladkor in prilije rum, mu pravi polglasno, da je Iduna ne more slišati;
-"Prosim, go!*pod doktor, smatrajte mene sairio kot zrak. dokler moje >estrične kdo ne zabava. Nazivajte pa me tudi, prosinv samo kot gospodična Falknerjeva, kot delajo drugi, drugače vam bo Iduna nekega dne brezobzirno pojasnila, da sem jaz njej podložna in da sploh nimam nikake pravice do tega, da mi kdo pravi milosti ji va gospica. To mi je zelo mučno, ne zaradi mene, ker na to ničesar ne dam temveč zaradi tete, ki vedno zelo trpi, kadar je Iduna kaj surova proti meni."
"Kar se prepogosto dogodi, kar morem ,odkar sem tukaj Že mnogokrat potrditi. Zakaj pa si \1-e to dovolite?"
"Drusrje, ako bi bila v kaiki službi, bi mi ne bilo nič boljše Iduna in stric pri meni vtelewujeta tujo oblast in če moram pod tako nfolastjo služiti avoj kruh, sem že na marsikaj navajena. Samo teta mi nafdom«sti dom — toliko ljubezni mi izkazuje da mi nikdar ni dolgočasno."
spočetka je govorila nekoliko trdo, toda besede o njeni teti so bile resne in nekoliko mehke. Zopet srečajo njune oci.
"Občudovati vas moram — gospica Falkner."
"Prosim, nikar mi kaj takega ne recite. Ko bi Iduna tlišala, bi bilo za n.ene slabo."
*'Saj ne bo slišala — toda — saj upam, da od mene ne bo pričakovala, da »i jo občudoval.."
Okoli Rutinih ustnic se zaziblje majhen poreden nasmeh.
"To celo zelo želi in zato vam svetujem, da ste proti njej dobri in ji voasrh kaj sladkega poveste."
"Ali mora to -bitiT" vpraisa smeje.
But ga proseče pogleda.
"Da, prosim, potem jo boste obdržali pri dobrem razpoloženju in potem bo tudi za mene za silo dobro, ker pazi samo »a mene, kadar je slaibe volje."
"Torej — vam na ljubo bom' z goepico Weyerdbergovo govoril samo ljufo€temvo, četudi se bom sam sebi tde\ zahifc ten in hinavski."
"Bwt se nekoliko zasmeje.
*' V družbi smo vsi do gotove meje neodkriti in hinavski."
4,TWi vif"
Rut med vzdihom poravna pecivo na svojem krožniku.
"Tudi jaz — četudi mi je včasih zelo težko."
"Dobro, morete vi, bom mogel tudi jaz."
' Toda prosim, ne govorite ve£ z menoj, dnarače se bo Muna raaletela."
Klan se zatone*.
4 Tega pa nočem naložiti na svojo vest. Toda upam. da •e bo ie itaftla kaka prilofeiost, da bom mogel včasih z vami F<nronti. ne 4a bi foapira Weverrfbengova raapočila
je kupil moj msož povsem enostavno na amsterdamski borzi diamantov za 16,000 funtov sterlingov. Končno sem se odločila napraviti konec govoricam ter bajkam, ki so se spletale okrog slovitega diamanta. Samo to je resnioa in *se drugo so Zigolj izmišljenine."
KAKO JE NASTALO ZRCALO.
VWli me, da
pnvl tiho. Z
ja atric sa dalje dnaa povabil," n* veselim pogledom ae Klaus Obrne vanjo, fNlrfaljaTiBj*
Kgodbe, ki si jih je izmislil bog ve kdo, so le plod bujne domišljije. Tako so govorili, da so sloviti diamant nosile igralke, ki so doživele strašen konec. da je bM lastnik dragrotine tjurrli j-Tultan Abdul Hamid in da je bil prav zaradi tega prisiljeni abdieirati ter da je bila njegova ljubica ustreljena zaradi veleizdaje, ker je nosila nekaj časa zloglasen modri diamant. Trdili so celo, da je ta diamant povzročil znano katastrofo "Ti t an i ca" in da se je potopil z iladjo vred. Že več tisoč vrstič so napisaili novinarji o tem kamnu v najrazličnejših listih. Pisali so tudi o hčeri sedanje lastnice diamanta, da so jo uplenili gangsterji in da je gospa McfLean izgubila vse premoženje pri nesrečnih špekulacijah, seveda zopet zaradi diamanta.
"Žal mi je, da moram oropati svet vteeh iluzij o svojem diamantu. Na vsem tent, kar so doslej govorili un pisali o diamantu ni niti trohice resnice. Odkar sem lastnica diamanta "Hope," je varno vložen v tresore newyorske banke in nima sploh prilike, da bi vplival na Ofcodo kogarkoil.
V -starih ča-ih, ko še ni bilo steklenih zrcal so jih nado-mestovale izbočene kovinaste plošče iz srebra ali zlitine me-di in cinka. Kovinasta zrcala so pa na zraku kmalu potemnila. Končno so prišli ljudje na to, da se da kovinasta plast položiti pod steklo, da ji ne niiore zrak do živega. Tako je nastalo stekleno zrcalo. Dol-firo so izdelovali zrcala takole: na košček stekla so položili te-nak list cinika, nanj so pa na-'ili živegra srebra, živo srebro je razjedalo cink. Tako nastala razstopina, ima to posebno lastnost, da se zelo krepko prime stekla Steklo so nekoliko nagnili, da je lahko ostanek živega srebra odtekel. Tako je pa trajalo mesec idni, preden so ste.klo polili z enakomerno plastjo kovine.
Učenjak Libich je predlagal boljši način izdelovanja zrcal. On je nalival na steklo raztopino srebra. Srebro se polagoma useda in čez dobre pol ure pokrije steklo z blestečo plastjo. Da bi bilo zrcalo trpež-nejše, so pokrivali eno stran z barvo. Ta način je boljši, ker delavcem ni treba delati s strupenim živim srebrom. Tako zrcalo je tudi mnogo svetlejše. Izdelovanje zrcal ni posebno težko, niti komplicirano in vendar so znali pred 300 leti izdelovati /.rcala v enem samem; mestu, namreč v Benetkah. Način izdelovanja zrcal so Benečani čuvali kot strogo tajno. Po benečanskili zakonih je pretila smrtna kazen vsakomur, kidor bi izdal to tajno tujcem.
KitETANJE
PARNIkO\
SHIPPING NEWS
ODPLUTJA — AVGUSTA 30. avgusta: Nonnandle ▼ Havre Aquitania v CbertmiiE*
VSE PARNIKE
SLOVENIC PUBL CO.
TITOOSI.AV TftAVRI* OICPT SIS W ISth Hi^ New Y«rfc. H. V
ummmMM
Nova=
VELIKA
KUHARICA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felioita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako gostobesedna reklama.
Na vef kakor .700 straneh Je strnila odlltna In o H znana artorirn vsa Mara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je olirirtana nad vse pregledno. Izbira reeeptev Je iztrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO KI GA IMAMO NA TEM PODROfJV Oprema knjige Je razkošna. Nešteto Je s'ik v besedilu. 34 pa > novih harvanih tabel, k! jih Je naslikal Dragotin Humek. . . .
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zh z lrnvo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nmetno>ti, kako bo »rojim domačim nudila zdravo hrano v pot robni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo botola tudi avoje croste iznenaditi s posebno izbranimi yd'li Za vse to ji bo najboljša vodniea in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
fetiidi je osmi na tisk knjige t vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi trhnifno popolnejši od vseh dosedanjih Izdaj. Je e«ia knjitf sedaj znižana.	$ Cf (Poštnino pla*ay»o mu
-VT	Velja samo	•
\irorite pn •	w
h\ )l(i\R\l: SLOVEillC PIBLISHI\G tm?\X\
West 18th Street ^ New York, N. Y.
I jSr* GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS!
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
L Andrej Hofer (Junaški vodja Tiroleev
ČEZ 1701 LETO SE DEŽ VRAČA.
Ameriški geolog in meteorolog Hubert Gilette se je proslavil tudi s tem, da mora dopolnjevati svojo vedo s t orni ni i napovedmi. Po sestavi skal se da baje odlomiti, da se vrara dež v ciklu trajajoroon 1701 leto. Ta ciklus ima pa v sebi dA'a manjka obsegajoča 567 in 189 let. To pomeni., da začne vedhio po 5()7 letili deževati enako .kakor je deževalo prej, potenj pa dežuje dvakrat ena-\Tikdar ga nisem nosila in ni-1 ko cez 189 let in končno se te k*dar in ni bil tudi na palubi štiri de-zevne periode zopet po "Titanica". Sultan Abdul Ha-1 navija jo.
mid ni bil nikdar njeigov last- 1>ta 1966 lx>do končane vse nik in zato se ž njim tudi ni tri "periode in nastala bo ta<ko nikdar krasila njegova ljubica i strašna suša, da jo bo mogoče
DVA NEURESNIČENA SESTANKA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
in prav tako jra nfco nosile gledališke igTalke. Diamant mi
primerjati samo z enako katastrofo leta 265, ko je otlbila
rimska država prve raizpoke, in gb so Kitajsko pretresale krvave vojne. Gillettova metoda obstoja v opazovanju plasti in usedlin, ki nastanejo vsako leto ]>od pritiskom vode. Nekatere plasti se dajo proučiti za milijone let nazaj. 1701-letni deževni ciklus nam baje lab'ko -pojasni tu'di nekatera razdobja 'blagostanja v zgodovini človeštva: kretska kultura 2300 let pred Kristusom, druga odba piramid, zlasti vek Rima in Grčije, razmah Kima v fi. stoletju pred Kristusom, normanska zafc-edba Ajisrlije. križarji, Džingiskanov vpad itd.
______1 Nasmehnila sva se z nasme-
eitifiiiOt,|i«ii«iffiity||i<iatMiiii|| (lKiiii«i|V hom, ki je o ikri val dušo; tam
V«««'«" ...................................... je hilo sioherno UI>anjo zainain
Ko sem šel iz sobe, sem se ozH v kot: v pol temi so stali taim porcelan, vaze in rože. zdelo se mi je, da je tant ostalo i večno nasmejano življenje, mi-| dva ipa isva ela . . .
S«imi bil mar norec? — Toda ikar je minilo, se ne vrne več." j I>olgo, zelo dolgo sva sede-I la brez besede. PoteFii je prijatelj rekel:
"Ker dekle ne pride — bi |šla v kavarno."
i Vstala sva. Stolpi 1 je pred ogledalo in si česail lase. Omenil .ie, kakor bi govoril sam s seboj. "Tn s takole osivelimi las mi čakam mladega dekle-l ta."
NTARO0tTE Sf) NA -GLAS ffARODA" NA.TSTARk.fSl SI »OVEN SKI DNRVNTK X .MERIIQ '
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie> vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakra-tisku na dobrem papirju vas stane —	I
n:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
K -j 216 WEST 18thSlHEET, NEW YORK
2.
3.
4.
5. 6
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
21.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45. 16.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59. M.
Bcigrajaki Biser (Vitoj Jelene) Beneška Vedeševalka Boj in Zmaga (Josef SpHlinaut Božični Darovi (Kudulf V rabi > Burttka Vojska
Cvetke	(H. Majao
Cvetina Borograjska (11. Majar> Dedek je pravil (Julij Slavki Devica Orleanska Dve sliki	(Ksaver Meskoi
Duhovni boj (Lovrenc fcJkupolit Elizabeta, hči sibirskega jetnika Fra Diavolo Fran Baron Trenk
(Gjuro Puuriuric) Gozdovnik. 1. zvezek Ciozdovnik, II. zvezek (H. Majar) Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire
(Azov In Teffl) Korejska Brata, trtira iz misijo-nov v Koreji (Josef Spillmau) Krvna Osveta
Mesija	(Hr. Jeglič,
Mladim Srrem, |N>vesti za
tulafllno	(Ksavor Meško*
Maron. krščanski deček z Libanona Mrtvi Ciostač Mil solino
Na Indijskih Otokih Oh 50-Letnirj dr. Janeza Ev.
Kreka Parižki Zlatar
Patri a. Povest iz irske junaške dobe	(11. F*>il"W
Paberki iz Rora (Ivan Albreht» Popotniki, novele in črt ire
(Milan Pugelj) Požigalee
Pravliiee	(H. Maj-r)
Pravljice in pripoveilke za mladino	(S. K««^»tnik» Povesti in Slike (Ksaver Meiko» Ptice Selivke (Tacore> Praški Judek (Josip Vole) Pred Nevihto
Praprečanove Zeodhe. Povesti
(Anton Stražar) Prihajač, ;»orest (Fr. Detel«) Prst Božii. Y. zvezek Prst Božji. II. zvezek
(Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Josef S|>Wlmaii> Rdeča in bela vrtnica
(Ant»»n Hnonder) Revolucija na Poctuea'skem S:sto s Šesto	(H. Federer)
Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Smida Študent na i ho (S. Flnigar) Strahote vojne
Snneškl Invalid (S. KoSutnlk)
Sveta Notburea
Tri Indijanske povest
(Joser Splllm»n> \Wermi pisma'Marija Kmetova) Vrtnar	(Tacore t
Volk Sookomik in druge povesti za mladino (Ksaver Meiko) Vojnimir ali poganstvo In krst
(Josip Ojrrlnec Zadnja Kmečka rojaka (August Senna) Zadnji dnevi iwsiefiwga kralja
S. Knftntnfk Zbrani snlsi za Mladina
(En cel he rt Gangl) ZfciH« narodnih pripovedk za
(J. Planinski>
«1.
63. Zgodovinske anekdote
ts.
»I. (V«
- '»• -i V^CM
(T>r. Sumhon* Zlat okopi	(Jonef Splllmanl
Znaj Iz Rasne, povest iz hnmn-ske zendovine (8. Ko^ntnlk) tava wkal#Hk kale le od leta
Ako iina kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjig".
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig t omejenem tteviln, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET j OTSW YORK