Knjievnost.
Svetloba in senca. Povest. Spisal dr. Fr, D e t e 1 a.
Izdala in zaloila Druba sv. Mohorja v Celovcu. 1916. - To je povest dveh rodov, starejega zanikarnega in nesrenega, in novega boljega in srenejega, povest o svetlobi in senci ivljenja. Oba rodova je hotel pisatelj enako popolno opisati, ivljenje prvega obravnava prav tako v sedmih poglavjih, kakor ivljenje drugega; tema ni le kontrast v svetlobnih partijah, temu eksistira sama zase kot huda mo, usoda celega rodu, ki ivi v smrtni senci. Zato pade, bi dejal, za prvo polovico povesti zastor, ne da se v drugi polovici zane novo dejanje iste tragedije, marve da se v njej razvije nova drama. Organino ne segata rodova v medsebojno ivljenje; ena misel je na 80. strani umetnostno zakljuena in na isti strani se zane razpletati druga, ki je sicer pendant k prvi, pa vendar logina celota zase. Zato bi bilo bolje, da bi bil tudi rod v senci genetino opisan, kakor je doraajoi rod svetlobe predstavljen v vsem svojem razvoju in tedaj bi dobili mohorjani dve knjigi; ali da bi se prva polovica knjige skrila le na uvodno fabulo tedaj bi imeli mohorjani isto delo pred seboj, le v manjem obsegu, pa notranje bolj enotno.
e prezremo to hibo kompozicije, moramo rei, da je Svetloba in senca ena najboljih slovenskih povesti, in tudi e je ne prezremo, je to ena najboljih knjig, kar jih je Druba dala doslej svojim udom. To je verna slika slovenskega ivljenja, resnino ogledalo naega znaaja, ki ni ne karikira, in se po tej vrlini odlikuje tudi od prejnjih Detelovih povesti. Kako pristne osebe so e-gavi potenjak Bric ali lenuh Tetrev ali pobona teta Mana v vsaki vasi bodo mogli s prstom pokazati za njimi. Tone je morda nekoliko idealiziran, morda je tudi katera druga stran knjige le presvetla, toda kdo bi mogel Detelu zameriti ta jasni ivljenjski nazor? Njegova lahna ironija, ki je le izraz pozitivno nravnega miljenja, vedra modrost, ki tako spravljivo presoja ivljenje, kakrno je, mona vera v plemenitega lovekaT vse to je dobro in ivo spominja na dobre angleke pisatelje 19. stoletja, na kakega Dickensa in Thacke-raya. e jo s tega vidika gledamo, je Detelova povest nekak novum v sedanji slovenski knjievnosti in je
vredna vse pozornosti. Da se bo ljudstvu zelo priljubila, je le naravno in prav. Mdor Cankar.
Koledar Drube sv. Mohorja za leto 1917. Koledar je tista knjiga Drube, ki menda noben dan ne izgine iz rok. Po Koledarjevi vsebini najlaje presojamo delavnost odbora, oziroma tajnitva. Koliko je stvari, ki naj bi jih narod imel celo leto pred omi! Pa ne mislim tu smrti in drugo podobno (tega nas spominja teden za tednom Cerkev), ampak ivljenjskih nujnosti, stvari, ki jih potrebujemo kot lani druine, obine, drave, pa tudi kot narod. Kje je naa narodna vzgoja dale za vzgojo Nemcev, ehov, Madjarov! In vsak as ima zopet svoje posebne skrbi, posebne elje, posebne rane; odbor bi jih moral poznati, bi si moral pridobiti diagnozo asa. Imeti bi moral srce za aktualne potrebe naroda, imeti bi morali tam v Celovcu Dionizijevo uho, ki bi slialo vse, kaj se toi, vzdihuje v slovenskih hiah in koah, in skuati tolaiti, rane celiti. Kaj nam v tem oziru nudi letonji Koledar? Najdalji spis je: Svetovna vojska (str. 3380), spisal prof, dr. V, arabon. Pisatelj je velikansko tvarino razdelil tako-le: I, Franc Conrad pl, Hotzendorf, II, Pregled vojnih dogodkov 1915 do junija 1916 (boji na Francoskem, Srbija in rnagora, Dardanele, Kavkaz in Armenija, Mezopotamija, Egipet, morje in zrak), III, Vojska z Italijo (tirolska, koroka soka fronta, Boroevi, Adrija, admiral Haus), IV. Slovenci in Hrvatje v vojski, V, Slike z bojnega polja. Spis je pregleden, niesar ni menda pisatelj pozabil, res mojstrsko delo. Vodi nas n. pr. v Conradovo delavnico; tu odblizu gledamo skrivnost uspehov, ki obstoji v brezmejni pridnosti, delavnosti, natannosti. Za vse, ki so v kateremkoli oziru voditelji in uitelji naroda, tii v I. oddelku zaklad resnic. O vseh oddelkih lahko reemo: pisatelj je izbral iz zanimivega (ki ga je toliko) najzanimiveje in nam to povedal poljudno, prisrno. Izbor pria o razsodnosti pisateljevi. Spis zaslui, da ga celo leto prebiramo in si ga v spomin vtisnemo. S kaknimi uvstvi bomo n. pr. itali str, 78, nsl,, posebno na Sveti veer 1916! Veseli smo tudi slik, pridejanih spisu, Vendar vpraamo: ali ne bi bila mogla Druba dodati tudi zemljevida glavnih boji? rtica Mutasti biri (spisal Fr, Milinski) nam na majhnem prostoru odpre
333
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si