247. številka. Trst, v ponedeljek 5. septembra 1904. Tečaj XXIX. ■V Ishajm vsaA Šam H b nedelj ab is praznikih) ob 5. ari, ob poaadet)klh oh 9. uri ajutnj. Tudi -tiMZM ita vtika m prodaj«* po S aovi (6 stotin*) « Kicgih tobakarnah ▼ Trata m okolici, Ljubljani, Gorici, a: Ji. Kranj t* Mariboru, Celovcu, Idriji, Št Petru, Sežani, Nabrežmi. Noreaunestn itd. r »M It aaroAbe sprejema oprava liata „Edinost*, u . Giorfto Galatti M. 18 — Uratea vtrt2pcf.il 8zv*6ar. ofisjooi 16 stotink na -nato petit; poalanice, osmrtnice, javne zahvale m domači oglasi po pogodbi. TOLSTO* ttr. 1157. Edinost Štetili pttttičMoa društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči HaroOnlna naia ca rae Jato 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 0 kro Na aaročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne o« ri Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Mefra akavaa plana ae aa sprejemale la rokopisi te M vrafiala. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljatf na spnvo li t UREDNIŠTVO: Cfriorgio Galatti 18. (Narodni dom), lsdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni, kinaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna honsorcii liata „Edinost" v Trstv, ulica Giorgio Galatti itv< 18. PoStno-hranilntčni račun St. 841.652. Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vest!.) PETROGRAD 4. (General Kuropatkin je brzojavil, da je ukazal zapustiti Liaojang ter se umikati proti severu. LONDON 3. Reuterjev biro poroča iz Petrograda : Kusi so zapustili Liaojang", katerega so zasedli Japonci. Ruske vojne sile se koncentrirajo na pozicije pri Jantaju. Boji okolo Li&ojanga. TOKIO 4. Maršal Ojama je brzojavil: Rusi so v soboto zažgali zaloge pri kolodvoru v Liaojangu. General Kuroki je ostavil v Sahnai^u čete za varstvo. Desna krila so zasukala v zapadni smeri, da dospejo do železnice in da obkolijo Liaojang". Levo krilo in c. ntrum napadata še vedno Ruse južno i" 'apad.-.o od mestnega zi-dovja Liaojangn. Japonci so zasedli Liaojang. TOKIO 4. Uradno). Japonci so zasedli Liaojang v nedeljo ob 9. uri dopo-ludne po silnem nočnem boju. Boji okolo Liaojanga trajajo dalje. Brzojavne vesti. Dra ruska generala ranjena. PETROGRAD 4. (Uradno). V bojih od 2. t. m. sta bila generalmajor Orlov in polkovnik Ozerski ranjena. Rusi so zgubili nad 3000 mož. Zaroka nemškega prestolonaslednika. BEROLIN 4. Zaroka nemškega prestolonaslednika z vojvodinjo Meklemburg-Sverinsko je bila danes uradno objavljena. Angležki kralj. LONDON 4. Kralj Edvard je dospel včeraj ob 4. uri in pol popoludne na kolodvor Charing-Cross ter se podal ob navdušenih pozdravih mnogoštevilno zbranega občinstva v palačo Buckingham. Mednarodni kongres starokatolikov. BEROLIN 4. Mednarodni kongres Starokatolikov v Oltenu v Švici je bil včeraj zaključen. Glavra ruska vojna ae nahaja aedaj mad Liaojargom in Mukdenom. Sploh ae zdi, da ni v zadijih bojih priš'a v boj pri Liaoj&ngu glavna ruska vojaka, ker ae je ie prej jela umikati proti aeverj, ne .jo eo oile to le sadnje Sate raske arm de. G'avno je, da ni prišlo do »Sedana«, to je, da niao Japonci sajeli Kuropatkin *ve vojake, kakor ao to prerokovali r^zni japoncfiUki listi, in se je roaka armada pravočasno 7 redu umaknila proti aeverif. Kuropatkin je uvidel, da eo Japonci a svojimi armadami 7 premoči in zato se ni podal v glavno odločilno bitko, ser nima na bojicu ie dovelj vojnih si). Ruske zadaje Čete, ki Ee se bojujejo okolo Liaojanga, zadržujejo Japonce ter tako orno-gočijo glavni ruBki armadi, da se ta more v redu umakniti proti severu. Tudi vest, da je bil gereral Stackelberg s 25 000 nr ž mi zajet zapadno od Liaojanga se ne potrjuje. Iz Port Ai tu rja ni n'kakih novic. Vojna. TRST 4. septembra 1904. Današnja 1 rzojavka iz Ti ki;a uraino poroča, da si dan s ob 9. uri dopcludne pD ljute m nočnem boju Japonci zssedli Llao-jaig. Toda okolo L:ao anga se bojujejo de ve U o zidn_e ru?ke če te z Japonc. Kuropatkin je že prej izdal ukaz da Be glavna luska armada umakie proti Mukdenu. Uusi eo prctli ie pred x*c čss m sprcvljati fcvoi vojni provijaut iz L aojarga proti SiV.ru. V Prago! Slovenskim srednje- in TisokoSuIeem t premislek. Dovršena je toliko z^žiljena m tura in marsikateri slovenski srednječoleo stoji pred vprašanjem: Kam ? Ni veS ni tu odgovora, določenega po paragrafih disciplinarnega re5a! Treba je, da prvič odgovote na tako vt žno vprašanje mltdenič', nepripravljeni za tak odgovor [O krivdi srednješolskih, večirona tujih, celo sovražnomislečih vzgojiteljev. Edino pravilen odgovor na to je za vEakega resno mislečega mlade jiČa : Naprej !, ki bo pa marsikomu slov. dijakov možen edino le: naprej v stostolpi Prago ! Pojdite tja i a ne bo Žal nikomur ! Piaga pomenja za slov n3kega visoko-šolca vae kaj drugega, nego dosedaj od Slovencev obiskovana vseuč liška mesta. Pred vsem treba opos .riti na t^, da je Praga v toliko cenejši, da se tu more izha j iti s sredbtvi, s katerimi bi na Dunaju več ne b lo mežno izhsjat:. To treba povdariti zato, ker je tiko dana prilika, da odde na visoke šole dijak, ki v?led gmotnih razmer ne bi m^gel izhajat: drugje ter bi se moral zatolfi v kakšno piearno za vse življeaje. Ker za S'ovenstvo je največjega pomena, da s vzgoji čim več razumništva. Zato je prva stvar, da ss pred vsem omogeči daljni razvoj dijaštvu, ki je v nevarnost1, da sicer du ševno ne zaos'.ane in ne izleti z ubr«ne pet. Toda še drug važen razlog jr, ki gov< ri za Prago. Praga zavzsma p polnoma novo stališče za slovenskega dijaka v duševnem ozi r u. Slovenci smo imeli in imamo še ve'ni dot ti le^ih besedi in frogramov. a malo — dela izvršenega. Ka ti : kako h tro producira č'ovešfca d- mi PODLISTEK. Ženite? Valerijana Mmhu Spi-al Sacher-Maaoch. — Prevel J. S. — No, pred vsem bi rad videl to lepotico. — Evo je ! — je vskliknil oderuh slavodobitno, vzemši iz jednega. robca sliko, ki jo je ponudil plemiču, — Kako vam ugaja ? Ako vam to ni po volji, potem ne veste, kaj je lepo. — Priznavam, da je krasna — je rekel Kohanski, motreči sliko — ali jaz moram videti njo samo, drugače ne obetam ničesar. — Vidite jo lahko na planem — je odvrnil Weinreb. — Kaj, je-li ona v tvojih rokah ? — - Vi jo bostt: videl, a ona ne sme vidi ti vas, drugače propade vse. — Kako to ? — Morate me umeti i Njen oče, ta vam je zelo praktičen človek. On bo dobro pazil, kakšen ste vf."Razgleda si vaše po- sestvo, ko je uredimo mi; še le potem pristane, da vam da svojo hčer. Jaz vam jamčim za to. Ali z gospico pojde težje. Ona je prečitala množino romanov in pesmi. Ako bi se upal kedo kar naenkrat izprositi jo, to bi značilo ravno toliko, kakor da stavlja na kocko svojo bodočnost. Ali vi morate odigrati žnjo kakoršno-koli komedijo, da si na ta način iztrebite pot do rfjenega srca. — Pa kaj na vstane potem iz tega ? — ga je vprašal Valerijan smeje se. — Kaj navstane? Jaz mislim po priliki tako : gospica bo na saneh, konji se splašijo, a vi jej rešite življenje. — E, ako bom čakal na tak slučaj ... — Ali še bolja m*sel, da se zažge njih dvorec — mu je segel \Veinreb v besedo — tudi to bi šlo. — Najraje nobeno, kaj bi ti mogel zažgati ? — Pustite vi to samo meni, a prilika pride že sama ob sebi. Sedaj je prva stvar, da vi vidite svojo zaročnico. Evo vam židovsko obleko, a jaz vas popeljem v svoji- kočiji v Koščolko, kjer imajo oni ribnjak. Gospića ljubi drsanje zelo. šljija na tucate lepih mV.i, a kako težko je izvajati — eno dobro vse življenje. V Pragi se pa človek uči malj govorili, pa kolikor možno več mial ti . in misli izvrševati. Tu n'mamo v duševnem pogleda bačnrga jugoslovanskega napitničnrskega navdušenja in govorjenja, temveč ono t>ho, žilavo delo, ki je možno le, kjer je volja, resno prepričanje, moč in zmožnost. V Prfgi se uči Človek račan ti bolj s f*kt:. Omen m naj samo to, da ao slovenski dijaki, združeni s češkimi, tekom enega leta nabrdli Ekoro 1500 kron za akademiČao planinsko kočo, ki jo po-tivijo z laatn'mi s lami v naših gorah. Teh liki so zisjovali načrt za uresničenje ideje: iz dajanje'tehnčnega glasila, usta novitsv društva slovenskih inž-nrjev ter ureditev t istematičnega in enotnega alovea skega tehničre^a izrazoslovja. (Poslednja mieel ja izvršena z osnovo odbora za tehnično izrazoslovje pri »Slovenski Matic;«). Praški gor š'-i visokošolci so izvedli izdajo 100.000 narodnih kolko7 »Adiijt« v prid slovenskim šjlam; od njih je vsprejela misel »P/osvet:« in od ti »Vodstvo družba sv. Cirila in Metoda«. Vidimo torej, da so prtžki v!sjkošjlc; na svojo roko pričeli z izvrševanjem tako važne misl', ki bo prinašala »Dražbi« na tir soče dohodkov. V srednjih šolah so nas tuji, ali v tujem duhu po sili vzgajajoči domači fakterji naučili gledati slovenski m raščaj skozi naečnike ce zved jivega sterilnega idealizm?. V Pragi se uči Človek idealizma dela. V sv< je naročje vabi Praga slovensko dijaštvo iz tretjega vzroka: tu je namreč slovenski visokošoleo — doa.a. Pridite iz tuj h, nenšiih, 1 šk>h in avstrijsko slovenskih ered-nj h šol ra domače visoke. Ne samo, da se tu našemu dijaku ne treba boriti za kake pravice, ne s: mi, da tu niso niktki gostje, tu niso tudi s paragrtf m varovani enaki med enakimi: tu ao marveč — bratje med brati ! Edino v Prugi nahajajo še enega činitelja, ki ga nikakor ne poćaja nobeno diugo visokošolsko mesto — ljubezen in mo r h 1 n o pomoč. Ni to ljubezen pri č?ši in veselju, to je ljubezen vslcd zavednosti in jasnega smotra pred očmi. Tcda ne samo srednješolci in eno'eboi dobrovoljci naj bi bolj mislili n& Prago, tudi visokošolec bi mars kateri ne imel duševne in gmotne izgube, če bi šal tje študira**. Prem s imo si čisti mirno: kaj je ko rlstnejše za nas Slovence : ali da ss v Pragi mirno rs z vijamo, izobražujemo in navzemamo eneržije, ali da po Dunaju rampe podiram? v pretepih ? ! Nemoi si lshko dovoljujejo ta Iuksus, da velik odstotik buršev popiva i a sabljari, ker jim ostaja šs večji odstotek, ki dela ! N so nam nevarni oni kr.črč, temveč ti-ti ki ta n im: energ čao in vztrajno delajo. Z-to sf ni dajmo zavajati v pr;tepe in od vračati od mirnega, stvarnega dela! Dandanes boj ne eestoji toliko v uničsvanju nasprotnikovih, kakor v razvijanju lastnih s i 1. To je za nas Slovenci še ereča. Ker nasprotnikov bi nikdar ne uničili, svoje si'e pa moremo razviti skoro brezmejno. Zato je sveta dolžnost vsakega slovenskega visokošolca, da si izbere za svoje izobraževanje mesto, ki tej potrebi časa od* govarja čim bolj. A kje najdemo za to lepše prilike, nego v Pragi ? Neglede na ceneno gmotno življenje je ona za nas neprecenljiva vsled duševnih sil, ki nam jih podaja. Ne bom navajal vseh uSnih sredstev, počenši cd štirih visokih šol deli do najmanjšega češkega delavskega dru-šLva, opozirica naj samo na dvoje : Prsga je pred vsem središče kulturnega sorodnega naroda. A ed no le pri takem se moremo naučiti taktike, kateri moremo doma ustvariti odgovarjajočo veporednico. Ali ne pričnemo enkrat že spoznavat', kakšne škode smo pretrpeli v narodnem življenju, ker eo naši ljudje presajali na naša tla tujim r^zmtr^m odgovarjajoče misli s tujo taktiko in tujimi sredstvi ?! V Pragi se slovenski visokošjlec še le prepriča, kolike vrednosti je vsaki pcsam;čnik v narodnem organizmu, in kako vsled naravnih zakonov morejo še lena dobar razvoj m:ogih majhnih činiteljev s'editi velike posledice. V Pragi spozcava pa nas človek tudi nasproln ka v drugi luč:. Tu se vidi, kakšen ;e na Češke m, kjer so njegove vrste oslabljene. Dalj6 je pa tu bi zu jedro njegovo. Na Dunaju in v Gradcu ni priložnosti za spozoavaiije prave nemške kulture in velikanske, nevarne sile nemškega naroda. Ker tu — na Dunaja in v Gradcu — se vidi le umetno, blrokratično zgradbi, vzdrževano umetaim potom in napojeno s precejšno porcijo burševske aroganc?. Iz Prage pa je samo karak do Lipskega, Draždan, Bsrolina, do središč on h resnih nasprotnikov, ki so nam res nevarni, cd katerih se pa lahko tudi česa naučimo, ne samo pretepov, gostilen in kavaren, V Prago vsakdo, kdor ni gmotne vezan na nemška mesta ! To bo najboljši odgovor na bu'ševsko nastopaaje. Ćemu ee je vnela v?a časnikarska vojna med nemškimi in češkimi Isti vsl(d lanskega poziva »Ilirije«: Vsi v Prfgo! Slovenski dijak je sicer nepri-etin gost pri gospodu Nemcu, a ko hače od;t:, pa se naaj krič;. Naučimo se kaj iz tega ! Naj bi sa zbralo prihodnje Uto čim več našega dijaštva v slovanski Pragi, da zaneso duh nevpogljivega Z žue in zaačajnega Hu?a v nase suženjske, pas vne narodove mase ter širom Slovenije razvijejo prapor dtla ne samo z geslom »Slov*nija SI >venc?m !«. temveč tudi: „Slo ven ce Slo ven i ji l" Solo vej. — A ti misliš, da se bo drsala ravno takrat, ko pridemo mi tja. — To vem za gotovo — je rekel Žid. — Jaz sem v njih hiši nadzornik, a gospica Jelena mi je naročila danes, da ej prinesem iz Lvova nove drsalke. Cim jih prinesem, precej pojde, da jih poskusi, a vi jo takrat lahko vidite. — Zadovoljen sem. Levi \Veinreb je začel česati in urejati gospoda Kohanskega. Ko mu je oblekel črni atlas, ne bi človek niti pomislil, da to ni pravi pravcati poljski Žid. — Sedaj vas, vaše blagorodje, ne more nikdo prepoznati — je rekel Weinreb. — Izgledate kakor rabin, pravi rabin. Da vas vidijo naše žene in dekleta, bi vsi'm zavrtela pamet. Kohanski je ugajal samemu sebi v tej novi obleki. Sel je k Židu v sani, dobro pokrite s platnom in kmalu na to sta dr-čala po cesarski cest;. V dveh urah sta dospela pred krasni dvorec v Koščolki. Nedaleč svetila se je gladka površina ole denelega ribnjaka, na katero so padali solnčni žarki. Konja sta se vstavila. VVein- . reb je stopil s sani izvlekel drsalke, namignil z očesom, ter stopil v hišo, iz katere se je kmalu vrnil s posmehom na j obrazu. Kmalu se je začulo šumenje ženskega krila. Kohanski je bil sam na saneh in je, ■ začuvši to šumenje, pogledal ven skozi I malo luknjico na zastoru. Srce mu je 1 močneje bilo, nego nikoli poprej. Mlada deklica, čisto germanskega tipa je stopila iz dvorca in se napotila k ribnjaku. Na 1 sebi je imela svileno obleko, a okolo ra-1 men je imela zapeto dolgo ogrinjalo iz 1 modrega žameta, podšitega s soboljevino, ' v katerem je mladenka izgledala lepše, J nego kakšna vztočna lepotica. Iz pod nežne kapice so jej gledali plavi lasje, spušča- ■ joči se do pasa kakor zlato klasje. — Na ledu se je ustavila in na lahko ponudila Weinrcbu jedno nogico, da jej pričvrsti drsalke, prinešene iz Lvova. Več ni trebalo našemu don Juanu. Ves iz sebe, ne da bi- se mogel upreti srcu, in ne misleči na to, da ima lase pobarvane ter da je v židovski obleki, skočil je divje iz sani ter pokleknil pred deklico, ki je otrpnila od iznenađenja. (Pride še.) Drobne politične vesti. Sklicanje istrskega deželnega zbora. Is Pule por čaje, da n: m> rava vlada eklictti is rdki deželni zbor prve dni mescca ckt »l ra. Ni pa znano, v ketero mesto, da ga efel čf. Zaroka nemškega prestolo naslednika. »Ber . Ttgeblait« poroča, da se je lencski prest ■ oaasledcik zaročil z j rinces njo C^iij^, n*lbjŠ3 sestro velikega vojvode M* kkmbu g Š^erineke^a, ki je stara 1* let. Odpoved lavalskega škofa. h Par zi javljajo, da je naučni minister prejel p smo, v kat« rem ee je !aval*ki škof Get v od j ovc dal svoji skt fij'. To odpoved, ki je t a tirana :z R ma, je min ster vzel na znanj?. Ločitev cerkve od države na francozkem. Pai ižki »M*tin« \ o-roča, da ho?e niai-terski predsednik Combes izdelati nov b Ij 1 b ralen načrt »lede lečitve ceikve o 1 držo ve. Po tem novem mčrtu bi se prej u--t>lo c rkvi začtBni vžitek njenih zgradb in temljifč, b čemur bi Fe ji omego-čilo, da si \stvari neodviecn obstanek pjd zaičito občih uržavn h z^konor. S tem pred Irgom b li bi bi-je zadovoljni vsi ministii. Sultan se odpove prestolu. Iz Car grada poročijo, da provzroča nt ozdravljiva b lezen na kateri strpi eultm, njegovi okolici veliko skrbi in nemira. Ped [ red^ed-fcfom I*z?t pate se je nedtvoo vršilo posvetovanje najtdliPn*jš h turških dosto/nitve nikov, na kit3r«m ee je razpravljalo vprašanje, ne bi se li Bultaaa ccUtavilr. Po-svetovanje je ojtalo Lrez vspeha, ker bi to prozrtčjlo v državi velike nevarnosti in zmešnjave. rjeleinki eo sklenili predložiti sul-tatu na''rt, da Li se njegovega Eajmlajsrga sni do!oč lo za prestolt-na Utdaika. Sultan, b »ječ se je v n; ga mnenja, odkši z odloč tvijo akoravno ga sili izltsti Izzet prsa da sprejme ta nt varen pie ilo*, ker s h če isti s t m in.arovfcti pri bcdoSem sultaLU svoj vpliv. Ta ve?t se je že razši-ila mad vse pol tične, vo tške in liberala© kroge, ter je provzroč li iilasti med pos'eđnj mi \el ko raz burjenje. Ti polagajo namreč vse svojj nade v presuativnega presti 1 »nasledn ka K sad Etandija, ki da bi vladal v 1'b.rnlnem zmislu Sultan do|.uiča razs.rjati te vesti v glavnem mestu z Dam6nom, da spozna ra ta način javno mnenje ter se k- n*čno odloČi. Dnevne novice. r mrl Je dne 31. tu|ust» t. 1. v Ma tuljeh pri Kastvu umirovljeni kapelaa Jikob M e z e k. Pokojnik je bil rojen K ta 1825. v Novi Oselici pri 6'ttfji L »ki t r je dolgo let služb jvtl kakor kapelan v Bergudu | ri J;l-šanah. N. v m. p ! Zveza slovenskih odvetnikov. Us a novni cbčni [zbor »Zveze slo ens ih odvet nikov c se bo vrš i dne 7. t. m. o 7. uri zvečer v m stni dvorani v Ljubljan:. Na c. kr. ženskem učiteljišča t Gorici prične šolsko leto 1904./1905. 16. t. m. Vpisovanje za deško in deslis o vtdn c) se Loie vrš.lo 15. t. m. cd 8. do 12. ure, vpisovanje gojt nk za v^pie em v prvi Učaj c. k. ženskega učitelj š?a pa bode 14. in 15. t. m. od 8—12. u:e. Rvvnateljst.o c. k. ženskega učitelj š*a v Gor ci, dne o. septembra 1004. BrazillJaLska kr žarka. V petek je priplula v puljđfco luko brtzilska kr'žarba n j a m n C nstante. L.dija je i r š a iz Tarenta ter se poda z Pule na Reko. Teda. V petek popoludue je toča gr. zno p b !a v vcfth Abregi in No%avas v pore-skem okraju. Take toče sa v oi-dotn b krajih te s, cm njajo. Lon čen je ves vinski pride1«*. Obup f-ijomaka kmeta je trm vcčj;, ker je trgstev prt d durm;. Izseljevanje iz Hrvatske. V Čeitek se je na p* ra k u »Pacnon t« ocp-ljtlo iz Reke v A mer k<> 1700 iz eljence.'. Beda v Avstriji. L=>ta 11K>3. j* b lo v Avstriji ta javni d rt ž bi prodano 1*2.000 p-e m čn o. Vse te ftvan so b le cenjene na S mtli onov in 700 000 kron. V Opatiji je bilo cd 1. septembra 1903 'dj 31 augusta 1904 23 223 oseb. O i 25. avga3ta 1904. do 31. tvg. 1904. je pr.ra^tlo 541 o?eK Dne 31. avg 1904. je b Ij Eav zočih 1230 oee\ S Krasa. Znan je izrek, ki pravi, da je le pri djbrh ljudeh pesem doma. —^aš kišai Kraševei j a so pošteni i i dobri, nji-i hovo srce je goreče za pesem, in le zbu lit je trebi ta rgenj v d j b, v brati njihova grla j— in krasna, umetoa pesem ti zadoni na ušesa. Zitf» pa e ;reba tudi navdušenega in nevstrašenega pe^ovodje. la res! — DoTg> je spala pesem v srcih EEŠih Koprivcev; pjskušali ro jo vzbuditi že parkrst nekaieri gospodje, to la ni Be jim h telo. Ali prišel je v Koprivo mož, pda mladenskega ogoja, ki je s svojo gorečnostjo in vnet.sstjo — celo z žrtvami — oživel ti mošnj ) pe ško društvo „Zarja" ter je p ived 1 do tega viška, da je lahko dne 24. julija t L zadenela kakor ptlčiv zbor v jatranji zarji, v krasnih zvokih na uš sa mnogoštevil , nega občin3tva. Oživljeno paveko društvo „Zarjtv" jc is i dan pod izb.rniin voditeljstvom g. u; trlja C ril Vtlent:ča priredilo svojo prve veselico v Kopr.vl. Vrst li so se godbani in pevski koneadi po v ..Edincsti" s oj čas objavljenem vsporedu. N.biežn?ka g .dba pod spretn m vodstvom g. Mijcena igrala je G komadov s svojo priznano sgurnoitje. Po3ebno ugajal je Pt rmov venček pesmi „Slovanske cvetke" Izvorno rešili so svojo nalogo p9;c; ia psv k nje oživljene „Zarje". Re3, da š> niso sto pili nikdar javno pred občinstvo, vendar ol-peli so pet mešanih zbsrov ntiuti"as no. Izven programa oglasili S) se so.edaji bratje naše „Zarje", „Kraški vrh" iz Av-bsrja z mcgčno pesmjo „Nf.Ee gor^." in „L'rau iz S^op?ga z dovelj emeha x zbt>j*ijočo pesmijo ..Krčmsr". Obe društvi sta želi pohval j s ttran: t b5'n^tva. To je b:l pač dan jed.n sti nad ntslo živstjo. Vrli Koprivci fo polaztli, knj za-morejo diuštvf, v katerih vaduta reJ in sloga. Nj hov nistop bil je r, s pr. va zarja ki naznanja vse ogievajcče solnce edinosti; da bi sa po njihovem vzgledu preporodi a dluga jednaka društva zlaeti biižoja, ki sedsj sp3 n.di medsebojne ms'ožnosti spanje mrtvih. Žil, da je le prehitro mineva'a fočke za točko pregr^ma in smo morali po dc bri uri sprazniti prts'.ore v zabavo p!e=a željne mladine. Radi ie Li zrli na odiu čase vrle „Zarjant" i n-žae „ZarjanLe" ter se d vili njihovemu pttju, pa stj tudi Tana je bila vteraj redi tatvine s užkiuja Au» B., doma iz GoriC?. Ana B. je bila se prt d maio časom v službi pri g-^sptj Viktoriji Mužik. Ko je pa pred p r tejni odha ala iz službe, je te sv jimi ttvara.i vrod p.bi-fcla v svoj kovčeg lud; v\ č korov obieke, ki bo bili lastama g^ s je Muž k. Tajorleinja je š» le par d ji p . zotje pr.šla na s td tej U. t vini ter je c»kj prijavil* Ano ta polej'. Včeraj je pa pjlK-ijski cfieijal Jurj Titz slučajno trečal na n ici Ano ter j j je takoj' aretoval. Aua je na pol ei i t^j la, da bi bila j t na goa^ej Muž k kaj ukra ti *. A to jej li kor.tt lo, ka t po pr\*m zialiiaojU na poli ciji, i*- bo ive-teca v za ora v ul o: T'g« r. kuj se vse lahko eloteku pripeti Da, tržaških ulicah. 2i» letna Matija Vts J, stanujoča v ulici G;ul am šr. 6., je šla s n< či j okt lu 11. ure po ulici del Mol no a venu« i pioti mertu. Hkaia pa j« j je priletel v glavo precej itebel k^men ter jo pr.ee ttžko ran1'. Kamen je priletel cd nj ne le e stra» i, a ena n mogla radi teme videli, kdo ga jej ta'učal. S krvavo glavo je morala ca z Irav n ško postf-jo, kjer jej je zdravn k izpral in p t m obvizil rt Razne vesti. Posli V Ameriki. Važne podatke o vpra šanju poslov v severn'h Zvc-zn h državah podaje ieii angležki mesečnik. Poteh p.datkih so pit S j, ki jih dobivajo posli v raznih državah zelo različne. V juža;h državah p:e jeaaa dtkl9, ki zna kuhati, poprečno 32 si iiDgov za mesec (1 š liog = 1 K 20 stv t.) V Washingtonu, glavnemu mctti Zvezkih držav ima lah.io na m^sic 3 fante šterhngov ali to je 72 kron, v Nt\v-Yorku 3--4 f iate) v C iicagu 4 fuate, v Denveru 5 fu itov, to ja 144 i ron. Zi to sa dogaja, da n ('obiti za tiše srednj h stan ,y v severnih I-rajih Zveznih držav prav z i prav nikrar rabljive dekle. Le sem ter tja se posreči na obalah Tih* ga oceana najeti kakega J ponca, ki stopi v službo mesto dtkle za 7 frankov na mejec. Težava, da se za ceni d^nar no more d« biti rabljive dekle, mnr go pripomc ra k temu, da zopet zgiojajo male h ša v novih mestnih delih in da se č m dalje bolj iščfjo Btanovanja v velikih h šah, ter da si ljudje ne pripravljajo jedi doina ampak da h dijo vedno v g st lae, kakor se t) dogaja v Parizu. CtAIi Trst,Corso4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedičnl aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, tospenzorji. Naročbe se izvrše po meri. PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča aolldnost. Cene vžigalic : 1 orig. zaboj s 500 zavitki (norooal) K 48*— franko Ljubljana 2°/0 popusta. as s ca ca o a. VŽIGALICE družbe Cirila in Metoda Zaloga pri iv.PercJana v Ljubljani -o cd SO 03 a 03 Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zla tanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Sprejmem kmeta (kolona) poročenega brez otrok, s plačo K (>0.— na mesec in 1 poličem mleka vsak dan. Stanovanje prosto. Andrej Štolfa, Trst, ulica Giul ani 34. slovenska zaloga in tovarna pohišUa Andreja Jug v Trati, ulica S. Lucia 18. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temuo po-tiranega poišhtva. Mehanična delavnica Najstarejša Alarik Lants chner zapriseženi eeniteij TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Sprejema vsakovrstna mshanična dela. Prodaja in znmecjuje d;okolesa najboljših tovarn. Popravljalni ca za dvokolesa. Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov. Zapravlja električne zvončke. XXXMXXXXXXtfX*XKX Tovarna pohištva Aleksander Levi Mtnzi A — 1 orig. zaboj 6 500 zav. (Flaming) K 52*— franko Liobijans, popusta 2°/o- ^ng. Jfiartdanc Skladišče ulica Chiozza 8 Med i/ zahodne Indije popolnoma pristen in čiščen . . kg. po K 1.20 Sir planinski, polnoniasten, jako okusen.......kg. po K 1.60 Perutnina (kokoši, race itd.) lastne kuro-reje v Barkovljah, po velikosti, komad od 1 krone naprej. Za pristnost svojega blaga prevzamem popolno garancijo. - ulica Tesa St. 52, (v laatni hiši.) ZALOGA; Piazzs Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ci bati Bliske kcsfc^restce. Sprejemajo se vrakovrstca dela tx i po posebnih načrtih. ll-antroTEa ocnlL br-sr-ls £ac b fitati«s 0096000000000000 M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra St. 2. (VOgal nI. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izboru ee od satena in platna, koitumi satene ni platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgoto^e v lastnej krojačnici; 690 oblek po Iv JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izlelki najboljših tavaren Češke, Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; „ALLA OITTA DI LONDRA" nI. Poste naove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) COOOOOOOOOOOOOOO F. PERTOT, urar, v TRSTU nI. detle poste 9, palača 6a!atti (zadej jforodnega doma) = Prvi slovenski urar. = Ima Telikansko zalogo ur Tseh Ti-ct iz najsloriteljših torarn. Veliki izbor zidnih ur, koje tlaja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! (li v Cevljarnica SILVIO MONICO se je preselila iz ul. Riborgo št. 10. v ulico Malcanton 8. ) > „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podrutnie«. v Celovcu- Kupuje in prodaja Zmm^mrm in aikompt^Je fetrebanc vzvdnoatc« papirje la movčaje upale ti« tntf i as t, Eaatav&ih pfaaa», prljoritel, komnralnir _________ kupona. -- . tUgmcij. »račk, dalck, »alut, aotca* la Bil irtUaj«. |j MsAempt Im istM*a»c mamic. ^ j0T Bor *gtso6xlsL Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na vred. papirje, i Zavaruje srečke proti kurzni ji; - izgiibl - Podružnica v Spije tu i Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do __ —........ = dne vzdiga. ^^ Fromet s 6eki in naKasnioami.