KARDELJ O PRAVICI DO ODCEPITVE
Pogoj za tvorno sodelovanje
V avojl predvojnl publlclstlčnl dejavnostl je Edvard KardelJ v str-njenl obliki največ plsal o slovenskl preteklosti In prlhodnostl, fn to v knjlgi z naslovom RazvoJ slovenskega nacionalnega vpraša-nja. Vir all Idejo za to je našel v francoski revoluciji, kl Je razgla-slla pravlco vsakega naroda do samoodločbe.
Analiziral je odnos posa-meznih družbenih slojev do nacionalnega vprašanja, ki ima podlago v slovenskem nacionalnem programu iz ob-dobja.marčne revolucije 1848
v takratnem avstrijskem ce-sarstvu.
Pred drugo vojno se je, tudi pri vseh sosedih, v Italiji, Nemčiji in na Madžarskem, spridila ideja o neodvisnosti v antidemokratično skraj-nost, v fašizme različnih barv, ki so zahtevali še nadvlado nad drugimi narodi. Toda pri večini evropskih narodov, predvsem pri delavstvu in srednjih slojih pa je prevlado-valo še prvotno prepričanje.
Kardeljevo delo, ki ga je na-pisal pod psevdonimom Spe-rans, je bilo hkrati mišljeno kot napotilo za boj proti impe-rializmu drugih narodov, saj je nastalo na »predvečer« na-pada na Jugoslavijo in ob za-četku univerzalnega načrta za fizično in nacionalno uničenje slovenskega naroda.
V poglavju o bodočnosti je posebej zanimiv pasus, kjer piše, da mora imeti vsak na-rod, ki živi v državni skupno-sti z drugimi, garancijo za svo-jo samostojnost, ne samo z ge-slom o samoodločbi. To je lahko le fraza, če nima pravice do odcepitve, »ki edina lahko jamči, da se bo sleherni narod
zares svobodno odločil za obliko svojega življenja med drugimi narodi. Vsako drugo reševanje ni nič drugega kot podaljšanje zatiranja, četudi v novih oblikah.« Poudarja pa, da pravica do odcepitve seveda ni dolžnost in da je ravno zaradi priznavanje te pravice lahko sodelovanje med narodi pristnejše in tes-nejše.
Pravica do samoodločbe, odcepitve ali združitve z dru-gimi narodi je bilo tudi geslo narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem.
V letih po vojni, je bila nova Jugoslavija centralistično or-ganizirana. Za to obdobje je Kardelj menil, da so imeli Slo-venci največji vpliv v državi. Potem, ko so se leta 1968, po-javila prva vprašanja o polo-žaju Slovenije v federaciji, je bil Kardelj prepričan, da ima Slovenija zagotovljene vse pogoje za razvoj in da so zato odveč vsa »obrambna« stališ-ča, ker je samostojnost zago-tovljena in da se Slovenci ne smejo omejevati samo na od-nos v Jugoslaviji, »kakor da Slovenci ne živijo tudi v Evro-pi in v svetovnem prostoru, kjer se prav tako razvijajo ustvarjalni integralni pro-cesi.«
Lojz Tršan