ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI l.junija 1930 Štev, 22 Jubilej prevažne slovenske gospodarske institucije (foto Uršič.) Desetič seže vrši te dni v naši slovenski prestolnici velesejem, ki je verno ogledalo vztrajnih slovenskih gospodarskih prizadevanj. Letos prekaša po svoji pestrosti in obsežnosti vse dosedanje. 170 Vrvenje na našem velesejma. Zgoraj ua desni: Admiral Viktor Vikerhauser, 1)ovfljnik VSI- imÄe vojne luorntirice, ii se zadnja leta tako lepo razvija. Na desni: Prizor s ülovenskih planin: Ovi^ja čreda vrh Golice. (Foto: l\ivlin, Jesenice.) Lastnika podjetja Slovenia-transport Pogled na del skladišča J. Šilih Na levi: M. Plečko Spodaj : Prevoz 50.ÜÜO 1. bencinskega tanka s traktorjem SLOVENIA-TRANSPORT teliiuiljku-varlniiko, iipt>dlftjiika In traiiHportno pudjntjr v LJubljADl, HlkloSIfeva c«Nta ». Telefon V-iH. Tvrdka upnivlju nujrazuuvrKtiiejfie poslu, ki Npuunafs1ca cesta štev. 18 je najstarejši slovenski denarni zavcxl v Ljubljani (iistan. 1881). Pri ustanovitvi so sodelovali odlični slovenski meceni in rodoljnbi. Radi svoje solidnosti se je posojilnica hitro razvijala, tuko da je sedaj največji zadružni kreditni zavod naše države. Hranilnih vlog izkazuje danes nad 100,000.000 dinarjev, število zadružnikov pa znaša 5(X)0. Kadi svoje solidnosti in kulantnc obrestne mere je iniol zavod v najtežjih časih odlično vlogo v za.ščiti domačega gospodarstvu, enako pa tudi na našem kulturnem in socialnem polju, kajti vsako leto votira znatne vsote v narodno-kulturne namene. Posebno pozornost so vzbudili njeni veliki darovi za našo univerzo in Narodno galerijo. KolinsKa tovarna cikorije đ. đ. v Ljubljani Ustanovljena leta 1909. Z novimi stroji preurejena v letu 1923. Parni pogon cca. 170 HP, letna kapaciteta 180 vagonov. Izdeluje vse vrste kavinih primes, posebno so priljubljeni Kolinski .zabojčki*, ,redilna' s srcem in figova kava .Royal*. 173 Kranjska industrijska družba Kranjska industrijskn dr\i/.ba. osnovana 1869, ima svoj sedež v Ljubljani, svoje tovarne pa na Jesenicah, Jnvornik)! in Doliravi na Gorenjskem ter na Bistrici v Ro/u na Koroškem. V industriji železa je to podjetje največje v Jugoslaviji. V železarni na Jesenicah se izdeluje v martinskih ppčoh sirovo jeklo (1920: 56.971 ton) in iz njega v valjarni nu Ja-vorniku železo v obliki polizdelkov, okroglo, polokroglo. kvadratno in ploščato valjano železo, vroče valjano tračno železo, oblikovano železo raznih profilov, tračnice do 22 kg na meter in železna pločevina od 1 mm debeline navzgor, v obratih na Jesenicah pa valjana in vlečena žica, svetla, žar-jena, pocinkana in pobakrcna, žičniki vseh vrst, vzmeti za pohištvo iz pobakreno jeklene žice in hladno valjano tračno železo do najtanjših dimenzij. Tu se izdelujejo tudi liti proizvodi iz sive in iz jeklene litine. Tovarna na Dobravi izdeluje ogljcne elektrode za električne peči. V vseh tuzem-skih obratih Kranjske industrijske družbe je zaposlenih okrog 2500 delavcev. Žičarna na Bi.strici v Rožn izdeluje žične vrvi, specialne vrste žice in žeblje za čevlje. Železarne na Jesenicah Spodaj: Valjarna na Javorniku Pogled na Savsko dolino pri Jesenicah,kjer leže podjetja Kranjske industrijske družbe Na levi: Tovarna elektrod na Dobravi 174 JUGOčESKA ]ugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d. KRAN] izdeluje barvano in tiskano bombažno blago vseh vrst. Priljubljena in garantirano pristno-barvana ¦ Dagmar-svila je naš izdelek. Znamke zakonito zaščitene. Kupujte samo D a 0 m a r - s vilo ker Je pristna za pranje In solnce. 175 ,TRIBUNA' Fr. Batjel Ljubljana Karlovška c.4. Telel. 23-27. Največja domača tovarna dvo-koles, delov in otroških vozičkov. Prodaja posameznih delov in pnevmatike. Ceniki franko. Ljudska posojilnica r. z. z n. z. V Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškausko cerkvijo v lastni palači) sprejema hranilne vloge in dovoljuje posojila ter kredite pod najugodnejšimi pogoji Hranilne vloge znašajo 180,000.000 Din 176 Pivovarna ,UNION' d. d. v Ljubljani Pivovarna in sladarna ter tovarna za špirit in kvas v Ljubljani Pivovarna je bila ustanovljena leta 1864. in producira sedaj samo v ijubljaii.ski tovarni do no.OOO 1Ü prvovr.st-nega belega in črnega piva letno, ki ga razpošilja po vsej državi v sodčkih in steklenicah. V svoji po vojni zgrajeni tovarni izileluje tudi izboren špirit in kvas, ki sta dosegla že velik sloves. Spodaj : Podružnica pivovarne ,Union' v Mariboru (prej Götz). SPLIT« A.D. za cement Portland, Split. Tvornice: Solin—Majdan—Vranjic. . Split , a. il. X» eemeiil l'ortlanil, kalero je bilo ustanovljeno l'JOS od sedanjega predsednika in gen. dir. g. ing. Emila Stocka, je stavilo v obrat tvornice 1. ]!k)9. Sedanja deluiSka glavnica znaša Uin 4ü,IM)U.UIH), rezerve i»a Din t>7,O«ü.(KI0. Bavi se s pi-oizvajanjem Portland cementa sve-tuvnoznane znamke /»Salona^^ (Tour), katerega izdela letno ;W.OUI) vagonov. Kazen lega proizvaja od leta 1!»27. s pomočjo dveb rotacijskih peči naj-muderuejšega anierikiinskega sistema letno lO.IKlu vagonov visokovrednega bitrostrdljivega cementa, kateri pride v promet pod imenom »Stock« in Colossus«. Kvaliteta tega cementa prckaSa vse obstoječe norme za visokovredni cement ter je v stanju konkurirati vsem najboljšim nemškim iu angleškim znamkam. Razen tega poseduje tvrdka v lastni luki So-lin-Vraujic tovarno umetnega cementno-azbcst-nega škrilja Salonit«, kateri je znan kot eno najboljših sredstev za pokrivanje streh ter služi Tovarna Salonit ii/.bestnegu škrilja Vra-njic-Split. — Nu levi: Tovarna Portland-cenienta Solin-Majdan. I)oleg t(^ga za izolacijo in v druge svi-bc gradlic-nc stroke. Nadalje izdeluje tudi cemeutuo-azlxjst-nc super valovite plošče »Salonita, Katere pridejo predvsem v poStev za industrijske stavbe z minimalnim naklonom. V zadnjem letu je začela tvrdka proizvajati tudi cevi »Salonit«, katerih do sedaj jugoslovanska industrija ni poznala, medtem ko so zavzele iste radi izborne kvalitete materijala v Nemčiji, Avstriji kakor tudi v Italiji važno stališče. Letna produkcija »Salonita« doseže ca 4000 vagonov. Društvo zaposluje okrog 1500 uradnikov in delavcev. Proizvodi, tako cement kakor »Salonitc, se deloma razprodajo v tuzemstvu, medtem ko je ca 7.i% namenjenih za izvoz. Društvo ima svoja zastopstva v vsob večjih krajili države ter tranzitna skladišča v Ljub. Ijaui, Sušaku, Zagrebu in na Ueki. Uuzpulaga z jako razvito organizacijo za izvoz svojih izdelkov. — Generalno zastopstvu: »Alpcko«, Irg.-ind. družba z o. z., LJubljana. — Telefon itcv. 2S-Jt. BakrofJSiC JugOSlOV. tialcarnc v Clublfani — Ponatis poaamexnlO alllc aovoJtca le « prlvolfcafcm urcđnUiva