I.'UZ EJ 3 K I R A V f i ATE L J Htl/^-H « t f it. 187 List izhaja T8al 3 mesace L L 6.50 v»C. t Sirokosti picc, zahva Poštnin* poratna]«* (CL C. Mi kl ponedeljka. Naročnina: sa t muc L >y calo lato L 75.—, t inozematro ' fitpviflte 30 atot. — Oglasnina aa 1 ma 2% trgovske in obrtna oglasa L i.—, aa oamrt* L 1-50« oglase denarnih uvodov l X—• •trani L 2.— pi vi frtin, a MdsUOj 7. avgusta H27. J EDINOST Posamezna Htvllia M cent. Letnik Lil Uredniltvo in npravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco đ'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi na} te poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-/ macije in denar pa upravništvu. Rokopisi ne ne vračajo. Ncfrankirana pi«iM sa na sprejemalo, — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost Poduredniitvo v O o r i c i : ulica Giosui Carducci SL 7, L n. — Telet Št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Gospodarska M med Anglilo In Rusijo Kot ZJiaiio, se je že prej napeto razmerje med Anglijo in Rusijo pred tedni dni tako poostrilo, da je prišlo do prekinitve diplomatskih stikov med vladama obeh držav. S tem je bila otvor j ena gospodarska vojna med obema narodoma. \nglija skuša zadeti Rusijo jia njenem najobčutljivejšem mostu s tem, da je ustavila podeljevanje nadaljnih kreditov sovjetski zunanji trgovini. Ker je London še vedno vodilni kapitalni trg Evrope, se ga je morala tudi Rudija posluževati za nabavo potrebnih kreditov. Vodilne angleške banke so torej dovoljevale velike kredite na rusko izvožend blago in so pri tem tudi prav dobro služile, ravno tako na visokih o-bresMi kot na mastnih provizijah. Ti krediti so pa bili poleg tega ravno tako dobro kriti po ruskem izvoženem blagu, kot drugi trgovski krediti, podeljeni drugim evropskim trgovcem. Tudi angleška trgovina je imela precej dobička od trgovanja z Rusijo: radi finansiranja angleških bank je šel dober del ruske zurranje trgovine preko londonskega trga. Tako je London dobre, služil kot posredovalec z ruskim blagom. Z otvoritvijo trgovske borbe trpijo torej interesi obeh strank. Anglija pa, kot gospodarsko močnejša, misli, da prenese to borbo lažje kot izkrvavljeno gospodarstvo Rusija. V angleških vodilnoka-pitalističnih krogih se celo upa, da bi sistematično izpodkopava-nje ruskepra mednarodnega kredita znalo dovesti gospodarstvo Rusije v jako kritičen položaj. Po tem stremi tudi politika angleških velebank, ki so ne samo ustavile vsake direktne kredite Rusiji, ampak tudi indirektne potom reeskomptfiranja menic ruskih trgovskih misij. Sovjet-sV-i trgovina si sedaj skuša nadomestiti prejšnje angleške kredite z drugimi v drugih deželah. Banke teh drugih dežel so namreč eskomptirale ruske blagovne menice z upanjem, da bodo mogle dati naprej angleškim bankam opremljene z lastnim podpisom. Pri pomanjkanju kapitala si banke na kontinentu, če gre na veliko, često ne morejo same pomagati brez pomoči angleških velebank. Tako mora ustavitev reeskompti-ranja takih ruskih blagovnih menic učinkovati kot nekaka prepoved na naslov bank drugih držav. Posebno šumen izraz pa je zadobila gospodarska borba med Anglijo in Rusijo v konkurenč-2iih bojih, katere vodijo medsebojno vodilne angleške in ameriške petrolejske družbe. V zadnjem letu se je produkcija petroleja in njegovih izdelkov dosti povečala, odkrilo se je dosti novih petrolejskih vrelcev in se je tudi produkcija starih zvišala tako, da presega razpoložljivo blago potrebe konsuma. Ta nadprodukcija se čuti v zadnjih mesecih vedno bolj neprijetno, cene petroleju in njegovim izdelkom se nahajajo v stalnem padanju, čeravno je svetovni trg te važne sirovine tako dobro kontroliran od par kapitalističnih velikanov- kot nobene druge sirovine. Svetovna petrolejska kriza radi nad produkcije se more Gicer opaziti tudi v kurzih delnic najbolj znanih petrolejskih družb, ki so v teku zadnjega pol leta znatno padle. Rusija razpolaga kot znano, z jako izdatnimi petrolejskimi vrelci ter producira letno velike množine petroleja. Radi tega mora dober del tega svojega bogastva prodati v tujino. Nad vse naravno je, da gledajo petrolejski magnati z nevoljo na ruski petrolej, kateri veča ponudbe na trgu, ki trpi že itaJt radi svetovne nadprodukcije. Ti so torej takoj opazili, da se nesoglasje med Anglijo in Rusijo tta porabiti za konkurenčno propagando proti ruskemu petroleju in tudi proti petroleju konkurenčnih družb. Gre posebno ;za to, jda ne otežkoči {kolikor mogoče prodajanje evropskega petroleja po povoljnih cenah in »e tako Škoduje in ošibi ruska petrolejska produkcija. Zraven tega so v igri tudi interesi francoskih hi angleških kapitalistov, ki posedujejo delnice pe- trolejskih družb v Rusiji. Te je namreč sovjetska vlada zaplenila, kot vsa druga velika industrijska podjetja. Delnice so radi tega izgubile svojo vrednost in od tod velika izguba za te kapitaliste, kateri hočejo tudi na tem polju napraviti na sovjetsko vlado pritisk, da vrne nazaj v privatno last zaplenjene petrolejske vrelce. Ta petrolejski boj je začel biti posebno zanimiv, ko je Rusija sklenila dolgoletno pogodbo z ameriško družbo Standard Oil Co. of New York« po kaiteri sprejme ta v komisijo razprodajo ruskega petroleja za dobo 5 let. Vsa svetovna produkcija in trgovina petroleja je v rokah pfar velikanskih koncernov, ki so po svoji velikosti res čudo-tvor modernega kapitalizma. V Evropi vodi RoyaI Dutch-Shell, katerega premoženje se ceni v zadnji bilanci na okoli miljardo dolarjev in ima na pr. za prevoz svojih produktov lastno brodov-je, ki obsega 160.000 ton. V A-meriki sta vodilni Standard Oil Co. of New York in ona of New Yersey. Premoženje zadnje stoji v zadnji bilamci z vsoto od 1.365 miljonov dolarjev, v primeri s tem računa Ford svoje premoženje v bilanci na samo 800 milj. dol. Med evropskim angleškim koncernom ter ameriškim se je vnel hud konkurenčen boj. Radi neomejnih razpoložljivih sredstev stranke lahko podkupijo največje čaoopB-se, da delajo med konsumenti razpoloženje proti produktu ene ali druge. Posebno v Angliji se operira s propagand, (orožjem, češ da je konkurenčna ameriška družba izdajnica, ker podpira razpečavanje ukradenega sovjetskega petroleja. Ta propaganda je zadobila jaiko oster ton in se je bati vojne v cenah med obema dražbama, pri čemer bi sicer trpeli interesi petrolejskih magnatov, bi pa pridobili narodi, ki motajo letno uvažati velike količine petroleja, kot naša država in Nemčija, ker bi pri nižjih cenah bilo treba manj plačati. Vendar bodo to gotovo samo prazne nade, ker bodo petrolejski magnati že znali prekiniti borbo, če se ne bo skladala z njih interesi. Samo radi strasti ti možje namreč ne žrtvujejo milijonov. Rezultat te gospodarske borbe z Anglijo pa bo za Rusijo ta, da bo njeno gospodarstvo preživelo začasen zastoj v razvoju, le bodo se mogle razviti tako hitro kot bi si želela, gospodarske možnosti, s katerimi razpolaga dežela. Sicer pa, kot vidimo, zna ruska diplomacija izigravati, in si bo najbrže znala ustvariti drugod, posebno v Združenih državah nadomestitev za izgubljeni londonski trg. On. Boftdi pri mlnltir. predsedniki! Ministri odhajajo na počitnice RIM, 6. (Izv.) Državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai je obiskal načelnika vlade in ministra za korporacije on. Mussolinija ter mu poročal o načrtu za delovanje akcijskega odbora korporacij za nadzorovanje cen, proizvodnih stroškov in plač. Včeraj zvečer je on. Bottai predstavil člane odbora generalnemu tajniku fašistovske stranke on. Turati ju. Ker se je zaključilo poletno zasedanje ministrskega sveta, so ministri začeli zapuščati Rim. Minister za kolonije on. Feder-zoni je odpotoval V* Aosto na počitnice, on. Volpi v Benetke, minister Rocco in on. Cavallero v Poadižje, minister Giuriati pa se že nahaja v Benetkah, odkoder bo odpotoval v Gorico, kjer se bo udeležil raznih svečanosti ob priliki podelitve častnega meščanstva vojvodi Aostskemu. Agrarni krediti RIM, 6. (Izv.) V dobro poučenih krogih zatrjujejo* da proučuje vlada načrt za izboljšanje uredb glede agrarnega kredita, tako da bo bolje poskrbljeno za potrebe poljedelcev. Podelitev Častne doktorske diplome kralja F nada RIM, 6. Kralj Fuad si je v spremstvu italijanskega kralja ogledal včeraj mednarodni zavod za poljedelstvo, nakar, sta se vladarja podala na rimsko univerzo, kjer je rektor Del Vecchio izročil kralju Fuadu diplomo častnega doktorja prava. Stalim valiik« stemni lite u novince letnike 1H7 RIM, 6. Uradni vojaški list objavlja ministrski odlok, s katerim se dovoljuje skrajšanje vojaške službene dobe, predvideno v kr. odloku-zakonu z dne 15. okt. 1925 Stev. 1806, tudi za vojake, poevane pod orožje z letnikom 1907. Vojaška služba se skrajša vojaku, ki je: 1) edini sin še živečega očeta; j 2) prvorojeni sili živečega oče- j ta, ki nima drugega 'sina, nad 16 let starega; 3) edini vnuk deda, ki nima drugega, nad 16 let starega sina; 4) prvi sin matere vdove; 5) prvi sin starišev, ki nimajo več ne očeta ne matere. * Kdor je obiskoval vojaške pri, pravljalne tečaje, četudi enega samega, ali pa dokaže, da ni mogel obiskovati takih tečajev in ima pravico do skrajšane vojaške službe, bo ostal pri vojakih samo šest mesecev, če tečajev ni obiskoval in ne more dokazati, da jih ni mogel obiskovati, bo skužil devet mesecev. Guverner De Borno v Rima RIM, 6. (Izv.) General De Bo-no, guverner Tripolisa, je danes prispel v Rim na oddih. Sestal se je z on. Rossonijem in se ž njim dolgo razgovarjal o raznih sindikalnih vprašanjih, ki zanimajo Tripolis. Konfimirajti oderuhi FIRENZE, 6. Tukajšnja pre-fekturna komisija je konfini« rala hišnega posestnika in oderuha Polidorija za dve leti; obrtnika in hišnega posestnika Mar-gherija, ki ni hotel nič slišati o zakonu glede najemnin, za tri leta; oderuha Guidija pa za dve leti. Hižni posestniki RIM, 6. (Izv.) Načelniku vlade on. Musoliniju so milanski hišni posestniki poslali brzojavko, v kateri se mu toplo zahvaljujejo za olajšave glede davita na nepremičnine. Proti takim hišnim posestnikom pa, ki se nočejo pokoriti zakonu, postopajo oblasti še vedno s primerno strogostjo. On. Belluzzo odlikovan RIM, 6. (Izv.) Odpravnik poslov tukajšnjega španskega poslaništva je izročil danes ministru Belluzzu odlikovanje velikega križa civilnega reda kralja Alfonza XI. Zaroka hčerke grofa Volplja BENETKE, 6. (Izv.) V hiši grofa Volpija se je izvršila intimna ceremonija. Hčerka finančnega ministra grofična Marina se je zaročila s princem Ruspolijem. Poroka se bo vršila 10. septembra v Benetkah. Tobačni pridelek RIM, 6. (Izv.) Generalni direkciji tobačnega monopola so prispela poročila, ki pravijo, da bo letošnji tobačni pridelek v nekaterih krajih radi velike suše bolj skromen. V zvezi s tem zatrjuje «Informatore della Stampa», da bo vlada izdala u-krepe in razpisala nagrade za namakanje tobačnih nasadov. it Icneika noi" ne Bleda BLED, 6. (Izv.) Zdraviliška komisija priredi jutri, v nedeljo ob 20.30 zvečer v čast letoviškim gostom na jezeru razsvetljavo — «Beneško noč». Razsvetljava se vrši "pod vodstvom strokovnjakov in se je nadejati, da bo zanimiva. Sezona je sedaj na višku in Bled je zaseden do zadnjega kotička Do sedaj je posetilo Bled 8551 oseb. Med temi* je bilo 4018 Jugoslovenov, 1990 Avstrijcev, 1176 Čehoslo»vako»v, 832 Nemcev, 200 Madžarov in še več drugih Evropejcev, nadalje 26 Američanov in 6 Egipčanov. Iz Ljubljane bodo vozili na Bled posebni vlaki in bo dovoljen 50-odstotni popust. Konferenca radlkalsklh ministrov BEOGRAD, 6. (Izv.) V kabinetu ministrskega predsednika so se vršila danes popoldne dolgotrajna posvetovanja radikalskih ministrov, ki so glede dogodkov v finančnem odboru zelo rezervirani. Konferenca je bila posvečena volilni borbi. PoBdlsk« prastara pri dvah evvtzijsko-ntskih dražbah na Dnnejn DUNAJ, 6. Včeraj se je predstavil organ dunajske pfolicijske direkcije v prostorih avstrijsko-ruskih družb «Ratao» in «Rus-sawstorg» ter zahteval imenik pri družbah nastavljenih uradnikov. Dunajska policijska direkcija je podvzela ta korak na poziv avstrijskega izseljeniške-ga urada, ki se je želel uveriti, če je delovanje obeh družb v so-glasju z obstoječimi avstrijskimi zakoni o zaščiti dela. V ruskih krogih so mnenja, da je bila ta policijska preiskava neutemeljena, posebno, ker so ji itak že znani osebni podatki zlasti Rusov, ki so nastavljeni pri obeh družbah. V ostalem pa so avstrijske oblasti ob svojem času itak dovolile tem inozemcem prebivati v Avstriji. Socialistični list «Arbeiteir Zeitung» je ob tej vesti pomenljivo namignil na zadevo glede družbe «Arcos» v Londonu. List je pripomnil, da bi mogel kak nepreviden korak policije otež-kočiti trgovinske odnošaje med Rusijo in Avstrijo. Kandidatna lista Naprednega bloka vložena pri sodišča LJUBLJANA, 6. (Izv.) Danes dopoldne je bila pri deželnem sodišču v Ljubljani vložena skupščinska kandidatna lista Naprednega bloka za mesto Ljubljana. Nosilec liste je oblastni poslanec in direktor «Ju-tra» dr. Albert Kramer. Njegov namestnik je železniški uradnik Ernest Vargazon. .. .. Plavalna tekmovanja na Sušaku SUŠAK, 6. (Izv.) Danes so se pričela na Sušaku tekmovanja za plavalno prvenstvo Jugoslavije. Nikdar še ni vladalo za plavalno prvenstvo tako veliko zanimanje, kakor letos, kar je obenem dokaz, da je zanimanje za plavalni sport sploh tekom poslednjega leta silno narastlo. Plavalna tekmovanja sama pa bodo pokazala gotovo velik napredek j ugoslovenskih plavačev in plavalk. Bethlen ove izjave o trianonski pogodbi in o Reki BUDIMPEŠTA, 6. Poročevalcu budimpeštanskega lista «Az Est» je podal madžarski ministrski predsednik grof Bethlen daljše izjave. Grof Bethlen je de-da ga veseli, da se je javno mnenje potegnilo za revizijo trianonske pogodbe. Kar pa se tiče madžarske vlade, je dejal, da se noče zavzeti za lorda Ro-thermereja, ki ž njim ni imel noben aktiven minister nikakih zvez. Grof Bethlen je tudi de-mentiral vse vesti, glasom katerih bi madžarska vlada želela, da se trianonska pogodba revidira, to pa radi tega, ker za Madžare Še ni nastopil ugodni tre. nutek. Kar pa se tiče madžarskega transita preko j ugoslovenskega ozemlja na Reko, je grof Bethlen izjavil, da se bodo tozadevna pogajanja nadaljevala po volitvah v jugoslovenski narodni skupščini, ko bode položaj v Jugoslaviji bolj utrjen in ustaljen. _ Romunlsittnfl zaroti odkrita v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 6. (Izv.) V Budimpešti je včeraj odkrila policija tajno zaroto komunistov, ki so baje nameravali izzvati na Madžarskem slične dogodke, kakor so se nedavno odigrali na Dunaju. V nekem tajnem komunističnem lokalu je policija zaplenila veliko ^zalogo komunističnih letakov in proglasov, ki so pozivali k vstaji in nasilni odstavitvi sedanjega režima. Policija je aretirala številne komunistične agitatorje. ▼praianje vstopa Nemčije v komisijo za mandate PARIZ, 6. Belgijski ministrski svet, ki se je včeraj sestal je živahno razpravljal o vprašanju vstopa Nemčije v komisijo za mandate pri Družbi narodov. Končno je s štirimi glasovi proti dvema vlada sklenila, da se temu ne bo zoper stavi jala. V belgijskih krogih je vzbudil ta sklep mnogo razpravljanja in je napravil na splošno globok vtis. Po ženevskem pitomu Ooolidgejeve izjave o pomorskem oboroževanja WASHINGTON, 6. V tukajšnjih političnih krogih se ^pripisujejo neuspehi ženevske konference za omejitev pomorskega oboroževanja trdovratnosti Anglije, ki ni hotela pripustiti, da se zniža kvota glede križark. Glasom vesti iz Rapid Citya se GooJidge ne bo več potrudil, da bi se na katerikoli način dosegel med velesilami sporazum za omejitev pomorsk^sra oboroževanja. Izgleda pa, da se bo pred ameriškim kongresom odločno uprl vsaki zahtevi, da se povečajo pomorske sile Združenih držav. Glasom drugih vesti pa sta Coolidge in Kellogg izjavila, da pogajanj za omejitev pomorskega oboroževanja kljub neuspeli konferenci v Ženevi ne smatrata še za zaključena, marveč se bodo pogajanja nadaljevala bržkone v obliki not med posameznimi prizadetimi vladami. Coolidge bi se naj bil celo že odloČil sklicati, še predno bi potekla doba njegovega predsedstva, ponovno konferenco na širši podlagi; vršila naj bi se v Washingtonu. Coolidge bo baje o tej svoji odločitvi že v prihodnjih dneh podal točnejše izjave ter s tem pričel priprave za o-menjeno konferenco. Ricciotti Garibaldi se namerava povrniti v Francijo PARIZ, 6. Listi, ki izhajajo v Liverpoolu, kjer se od včeraj mudi polkovnik Ricciotti Garibaldi, pravijo, da se namerava Garibaldi spet povrniti v Francijo, kjer se mudi Še sedaj njegova žena. K izjavi, ki jo je Garibaldi podal v tem zmislu, je izrecno dodal, da nima namena povrniti se v Italijo. Romunski princ Karol in Bratianajeva vlada PARIZ, 6. (Izv.) Listi objavljajo vesti iz Bukarešta, da bosta v prihodnjih dneh odpotovala v Pariz ministrski predsednik Bratianu in zunanji minister Titulescu. Titulescu se bo baje sestal z bivšim prestolonaslednikom princem Karolom. Vest sicer še ni potrjena, vendar pa ni izključeno, da skuša Bratianu jeva vlada priti v neposredne stike z bivšim prestolonaslednikom ter ga prepričati, naj bi ne začel kakšne avanture. Bombni atentat o Baltlmorl Gubernator Fuller bo pomilostil Saooa in Vanzettija? BALTIMORA, 6. (Izv.) Neznanci, ki so najbrž simpati-zanti Socca in Vanzettija, so z dinamitom pognali v zrak mestno hišo. Poslopje se je zrušilo, človeških žrtev pa k sreči ni bi-|lo. Župan Bal timore se je ob tistem Času nahajal na potovanju z ženo. Takoj po eksploziji so prihiteli na lice mesta oddelki policije, pa o atentatorjih ni bilo nobenega sledu. Oblasti so u-vedle preiskavo. PARIZ, 6. Sem je prispela brzojavka, glasom katere je prinesla «Chicago Tribune» vest, da bo guverner Massachussettsa Fuller Sac ca in Vanzettija pomilostil v zadnjem hipu. Nikakor pa kljub pomilostitvi ne bo opustil svojega prepričanja, da sta kriva. Na drugi strani pa poročajo, da je bil v Boston že pozvan u-radni krvnik, ki bo moral izvršiti smrtno kazen. Nemški letalec prekosil Chamberlinov rekord BERLIN, 6. Nemška letalca Risticz in Edgard sta napravila z letalom tvrdke Junker poskusni polet ter prekosila Chamberlinov rekord. Odletela sta iz Dessaua'v sredo zjutraj ob šestih ter spet pristala v Dessauu včeraj dopoldne ob 10.11. Letela sta točno 52 ur 11 minut in 8 sekund. Chamberlinov rekord pa zaznamuje v celoti 51 ur. Letalca s.ta preletela razdaljo 4600 kilometrov, porabila nista niti 2000 kg bencina in 74 kg olja. Letalca bosta v kratkem času letela preko Oceana in sicer iz Dessaua v New York. Njun poskusni polet jima je nad vse izvrstno uspel. ZAVOD Da.BO«CIAA-FI*ETTI TRST-VIA-r.mil 23 TEL.INT.40-03 , y iirtiiuiiuHiKiHflitiiitiiidflniiiKjntiiuiiiit (HlRfcA*3Z * (KDO-KOJ) OEDBAVLJEMje-ZAJAMČENO V TOEM DflEM TMAFIJA-V UUTUtUDJtfVin EOKltl-MftSmAfUt 1012,1 S17. MtllUUlUlUilllllllilMIlMilJilllMttuUPI BERLITZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Filzi 23 - ielef. 44-82 Poi k in prevodi v vseh jezikih. 871 Tedenski pregled On. Mussolini o zunanji politiki V pondeljek se je v Rimu pričelo novo zasedanje ministrskega sveta, ki se je zaključilo v petek. Ministrski predsednik je na prvi seji podal poročilo o zunanji in notranji politiki. Rekel je, da v zadnjem Času prav za prav ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi zadevali Italijo. Na Balkanu pa se je bil pojavil oblak v obliki prekinitve diplomatičnih odnoSajev med Jugoslavijo in Albanijo, kateri je dala povod, kakor znano, aretacija tolmača jugoslovenskega poslaništva v Tirani. No, hujših posledic ni bilo, ker so velike vlasti pomirjevalno posredovalo pri obeh strankah in oblak je izginil z obzorja. V zvezi s tem dogodkom je on. Mussolini naglašal, da ga ni dogodka, ki bi zamogel ogrožati mir v Evropi, če vse Štiri velike vlasti (Italija, Anglija, Francija iu Nemčija) sporazumno postopajo. Poslednji krvavi dogodki na Dunaju so spet porinili v ospredje vprašanje obstoja Avstrije kot svobodne države. Kmalu po zaključku svetovne vojne so se začeli oglašati taki, ki so razlagali, da avstrijska republika sama zase ne bo mogla živeti; gospodarske težave jo bodo stisnile. Tako so razlagali. Iskali so rešitve in predlagali združitev Avstrije z Nemčijo; drugi so pravili, da bi bilo bolje ustanoviti nekako federacijo, zvezo vseh držav ob Donavi. S tem bi se preprečilo oiačenje Nemčije, Avstrija bi se rešiia, obenem pa bi takšna Podonavska federacija koristila v gospodarskem in političnem oziru vsem državam, ki bi jo tvorile. Mnogi pomislek: in mnoge sile se pa upirajo izvedbi ten predlogov. Nasprotniki ome \jenih načrtov naglašajo, da za Avstrijo ni nobene nevarnosti, saj jo tekom devetih let ni še nič — stisni.o. Predvsem pa bi udejstvitev takih načrtov popolnoma izpremenila sedanji položaj, ustvarjen z mirovnimi pogodbami. To bi bilo pa nevarno. Če se enkrat začne rušiti zgradba, zgrajena z mirovnimi pogodbami, nastane nevarnost, da izbruhne vojna, ki jo popolnoma zruši. Iz teh in drugih razlogov vztraja tudi Italija na stališču, da so mirovne pogodbe nedotakljive. Pred vsem pa zavrača načrt o združitvi Avstrije z Nemčijo, ker se to nikakor ne strinja z versail-lesko in saintgermainsko mirovno pogodbo. Tudi je Italiji na tem, da se — kakor naglašajo v rimskih diplomatičnih krogih — Nemčija ne ojači in razširi do Brennerja, do italijanske meje. Glede notranjega položaja je on. Mussolini dejal, da je v vsakem o-ziru zadovoljiv. Gospodarska bitka je v polnem razmahu in lepo napreduje. Ker so se državne finance v preteklem poslovnem letu zelo izboljšale, je ministrski svet odobril razne davčne, pristojbinske in tarifne olajšave v skupnem znesku ene milijarde in 135 milijonov lir. Ministrski svet je odobril celo vrsto važnih predlogov. Razpravljal je tudi o uspehih žitne bilke. On. Belluzzo, minister za narodno gospodarstvo, je podal poročilo o letošnjem žitnem pridelku v Italiji. Žitni pridelek je letos tako velik kakor lani: 60 milijonov sto-tov. Tudi rži bo toliko, kakor v pretekem letu. Pridelek ječmena pa se je v primeri z lanskim znižal za 10 od sto, pridelek ovsa pa za 20 od sto. — V pondeljek je prispel v Rim egiptovski kralj Fuad I. z velikimi častmi je bil sprejet in njemu v čast so se vršile in se še vrše velike slavnosti in pojedine. V Rimu se nahaja tudi nekaj egiptovskih ministrov. Odnosa ji med Italijo in Egiptom so prav prijateljski in bodo v bodočnosti še bolj. Danes bo kralj Fuad posetil tudi papeža Pija XI. Listi pišejo, da je sedanji egiptovski kralj vedno čislal katoličane, ki prebivajo v Egiptu. Zato ga bodo v Vatikanu sprejeli z vsemi častmi, ki priti-čejo vladarjem. Ženevska konferenca za omejitev pomorskega oboroževanja je doživela popoln polom. Zastopniki Združenih držav, Anglije in Japonske, so na zadnji seji, ki se je vršila v petek, ugotovili, da ni mogoče doseči sporazuma. Pobudo za to konferenco je dal, kakor znano, ameriški predsednik Coolidge. Notranjepolitični in prestižni razlogi so baje igrali pri n. V Trstu, dne 7. avgusta lt2ft,< tem precejšnjo vlogo. Konferenca bi bila morala dovesti do sporazuma glede omejitve Števila manj« lih vojnih ladij« Izpopolniti bi se bil moral dogovor, sklenjen leta 1921. v Washingtonu glede velikih oklopnic. V ženevi pa se je kmalu izkazalo, da hočejo Združene držav« doseči predvsem to, da bi Velika Britanija ne bila več prva pomorska velevlast, marveč da bi delila to mesto z Ameriko. Združene države nočejo, da bi Anglija imela več vojnih ladij, nego jih imajo same. Ker Angleži v tem pogledu niso hoteli nikakor popuščati in so tudi ameriški delegati trdovratno vztrajali pri svojem, je konferenca obtičala na mrtvi točki, s katere je ni bilo mogoče spraviti. Kakor je bilo predvidevati, konferenca ni u.srpela. Več ko verjetno je, da se bo oboroževanje na morju spet pričelo v Se večji meri. Pred vsem se bosta pripravljali Amerika in Anglija, ki se najbolj potegujeta za oblast na morju. Na Romanskem ne kaže notranji položaj še nič dobrega. Bivči prestolonaslednik princ Karol izjavlja v Parizu, da se bo povrnil na Romunsko, če ga bo narod pozval. V takem slučaju bi prišlo do resnih zapletljajev. O francoski vladi so se v zadnjih dneh razMrjale vesti, da bo ;a§la v krizo. Poincarć, ministrski predsednik, je pa izjavil, da to ne odgovarja resnici. Dunajski mestni svet jo sklenil, da se ustanovi občinska straža, Čeprav se je vlada temu upirala. Sedaj je pa posegla v zadevo tudi medzavezniška vojaška kontrolna komisija, ki je opozorila dunajsko vlado, da ustanovitev novega oboroženega zbora ni v skladu z mirovno pogodbo. Zato se bo morala občinska "straža razpustiti. Rusija in Poljska nista še poravnali spora, ki je nastal med njima radi umora sovjetskega poslanika v Varšavi. Pač pa so se sedaj začela tozadevna pogajanja med obema vladama. Jngoelavija In Albanija sta se spet pobotali. Incident, ki je nastal radi aretacije Gjuračko-viča, je popolnoma likvidiran. V pondeljek se spet vzpostavijo diplom atični odnosa ji med obema državama, ki so bili prekinjeni o veliki noči. Iz Beograda je Že odpotoval v Tirano nov odpravnik poslov. Tudi albanska vlada je že poslala svojega zastopnika v Beograd. Politične beležke Odmev akcije lorda Rothemerja v poljskem tisku. Akcija lorda Rcthermerea je vzbudila v poljskem tisku veliko pozornost. Živahno zanimanje je zlasti vzbudila izjava Andreja Klinke, ki so jo objavili skoro vsi "poljski listi. Razen konservativnih listov v Krako-vu sta se s tem bavila lista «Gazeta Warszawska Poranna» in «Rzecpospolita». V prvem listu je objavil znani novinar in književnik Adolf Nowaczinski pod naslovom «Pahljača lorda Rothermerea» Članek, v katerem na, ironičen način rekapitulira potek dogodkov od binko-šti, ko je angleški lord «prou-čil» srednjeevropske razmere t^kom dvodnevnega bivanja v gradovih madžarskih magna-tov. Lord Rothemere si je že enkrat prizadeval, da bi uvedel plebiscit v poljskih krajih z mešanimi narodnostmi. Po Poljski prihaja sedaj na vrsto Če-hoslovaška. To<3a tu se končuje opravilo, ki je revanša za obisk v gradovih madžarskih magna-tov, in se pričenja velika intriga v starem sramežljivem stilu. Ncnvaczinski opozarja poljsko javnost na čudno pisanje krakovskih listov. Dnevnik «Rzeczpospolita» je objavil pod naslovom «0 restavraciji velike Madžarske« članek. v katerem je opisan ves incident in ki vsebuje med dru-frim sledeči komentar: «Ni nobenega dvoma, da je lord Ro-thermere prevzel vlogo madžarskega poslanika na Angleškem. Njegovo zadri anje je v tria oziru še slabše, ker se ta novinarski mogotec ne misli odreči tej vlogi. Lord Koihermere dela z vsemi silami za temf da bi vzbudil na Angleškem simpatije na-i'iam Mauž&jski na škodo Če-hoslovaške, ki je uživala od konca vojne zelo velike simpatije med Angleži. Velika vohunska afera v vzhodni Poljski. Kakor poročajo poljski listi, je poljska policija po večmesečnem poizvedovanju odkrila v vzhodni Poljski, in sicer na poljsko-litvanski in poljsko-ru-ski meji, zelo razširjeno vohunsko organizacijo, ki je vzdrževala stalne zveze med Varšavo, Vilno, Gdanskem, Kovnom in Moskvo. Vohuni so razpolagali z velikimi denarnimi svotami in so si na vse načine prizade- vali, da bi dobili stike z vojaškimi krosi in uradi V afero so zamotane tudi nekatere gledališke igralke. Vohuni so imeli svoj glavni stan v Gdanskem, kjer so bili v stalni zvezi z nekim Pulermannom. Zveze z Rusijo je vzdrževal neki komunist pa imenu Kuznjecov. Aretiranih je bilo mnogo oseb, pri katerih ili številne komprooittu- 90 mi 1 jottf lis DNEVNE VESTI listine ter mnogo denarja v dolarjih. Daaedaj je bilo aretiranih 17 oseb, katerih imena pa hrani policija za sedaj Se v tajnosti. Koliko Je bmpoBriaik mm Poljskem? Po slulbenih podatkih je bilo ob koncu julija meseca na Poljskem 190.000 brezposelnih, med katerimi tvorijo nekvalificirani delavci eno tretjino. Največja je brezposelnost med industrijskimi in kovinarskimi delavci ter med inteligenco. Poljska trgovinska bilanca. Razni evropski listi so te dni objavili vesti o izjavah, ki jih je podal poljski minister za trgovino in obrt Kwiatowsk£ poljskim novinarjem o vzrokih pasivnosti poljske trgovinske bilance v pfrvem polletju. V prvem polletju izkazuje poljska trgovinska bilanca pa-sivnost v znesku 111 milijonov zlatov, kar po mnenju ministra dokazuje, da preživlja Poljska revolucijo v popolnem pomenu te besede. Poljska gospodarstvo se pa dviga v vseh panoagh in dviga se tudi produkcija m z njo izvoz. Borba proti večjemu uvozu je za Poljsko zelo težavna, ker bi v tem slučaju trpela domača produkcija. V podkrepitev te trditve zadostuje omeniti, da je poljska tekstilna industrija letos konsumirala 20 odstotkov bombaža in volne več nego lani, a uvoz surovin za izdelovanje kož, barv in gnoji! le poskočil za celih 100 odstotkov. Največ pa je škodoval bilanci uvoz živil, kajti lanska žetev je bila zelo slaba. V zadnjih treh mesecih se je uvozilo na Poljsko živil v vrednosti 125 milijonov zlatih zlotov. To stanje je izjemno in vlada upa, da ga. bo letos s pomočjo nove gospodarske politike odpravila. Kar se tiče ostalega uvoza, ga je mogoče razdeliti na tri kategorije: na uvoz nepotrebnega blaga. Ma«ra, po katerem se povprašuje in luksu snega blaga, katerega vrednost se pa suče samo okoli 7 odst. celokupne bilance. Zato se na umetno omejitev uvoza ne more niti misliti. Večino u-važanega blaga porabi Poljska sama, kar se pa tiče luksusnega blaga., bi piepoved uvažanja izzvala neprijetne posledice, ker bi države, ki uvažajo luksusno blago na Foljsko, v tem slučaju pričele z represalijami. Za var-lorisacijo generalne carinske tarife ne kaže minister posebnega navdušenja^ čeprav so mu jo priporočili nekateri ekonomisti. Iz izjav ministra Kwiatowske-ga je razvidno, da se Poljska trudi, da bi odstranila pasiva iz trgovinske bilance normalnim potom, nikakor pa ne s carinsko intervencijo, kakor so pisali nekateri listi. Za sedaj je bil izdan samo en odlok: prepovedal se je izvoz poljskih živil brez dovolj en j a„ Kakor znano, se je radi tega vprašanja vršil lani hud boj med desničarskimi strankami, ki so bile proti prepovedi, in med socijalnodemo-kratsko stranko, ki se je z vsemi silami potegovala zanju, in to z ozirom na slabi uspeh lanske žetve. Vprašanje restavracije cerkve sv. Nedelje v Sofiji. V proračunskem odboru pri bolgarskem sobranju, je bil nedavno predložen predlog, da se k izrednemu proračunu prišteje tudi svota v znesku 5 milijonov levov za restavracijo cerkve sv. Nedelje, ki so jo porušili komunisti povodom znanega a-tentata pred dvema letoma. S tem vprašanjem se je bavila tudi sofijska občina, ki pa, kakor proračunska komisija, ni za. to, da bi se cerkev, ki je do temeljev porušena, zopet sezidala na istem mestu, kjer je stala prej. Mnogi Člani parlamentarne komisije in občiaski odbo^ želijo, da se ceikev sezi žavni davek na zemljišča in poslopja, ne pa rane doklade na ta davek, ki ostanejo take, kot so kile do sedaj. Tadi niso zmanjšane provizije davčne iztirjevalniee. Od obdavčljivega dokodka vsakih 19« lir se odiieje 25 lir; od te zmanjšane svote se Se odšteje kreme treh. ie letos plačanih davčnih obrokov. Ostanek tvori novo breme, od katerega bo moral davkoplačevalec plačati davek v treh obrokih do konca leta. Pri zemljiških dohodkih se pa po treh letos že plačanih davčnih obrokih zmanjša preostali državni davek na polovico obenem a pokrajinskimi in občinskimi dokladamJU Vaino za trgovce V zadnjem času so bile izrečene številne obsodbe na podlagi ovadb varnostnih nadzorovalnih organov proti trgovcem z živili, ker niso izstavili posebnih tabelic, o-značujočih prodajo semenskega Oi.;;i. as dvakrat smo o tej zadevi obširno pisali v naši «Edinosti». Zato danes le na kratko ponovno opozarjamo vse trgovce, ki prodajajo olje, maslo in sir, da si preskrbe tozadevno tablice, da se tako izognejo težkim denarnim kaznim. SMRT ALBERTA COSULICH-A Včeraj zjutraj ob 6. uri je nenadoma preminul v svojem stanovanju v ul. Grumula 20 kom. Albert Cosulich, znani tržaški pod jetnik, gospodarstvenik in voditelj velikega podjetja paroplovne družbe Cosulich s sedežem v Trstu. Predvčerajšnjim je še bil čil in zdrav, a včeraj ga je zadela kap in je nenadoma izdihnil. Bilo mu je 79 let. Pokojni Cosulich se je povzdignil do velikega bogastva in veljave v gospodarskem življenju Trsta in vse dežele z lastnim delom in z železno vztrajnostjo. Rodil se je 1. 1849. v Malem Lošinju in ko mu jo bilo ?C let, ie bil še navaden mornar v tamkajšnji pVvbni družbi Cosulich, ki je bila le neznatno podjetje, katero je imelo v začetku le jadrnice in šele pozneje parnike. Albert Cosulich je bil pozneje kapitan na enem izmed teh parnikov. Ko se je družba «Cosu-lich» preselila 1. 1903. v Trst, se je spremenila v sedanjo delniško družbo ter se je začela pod vodstvom pokojnika naglo razvijati. L. 1907. je bila ustanovljena na njegovo pobudo ladjedelnica v Tržiču, ki ima tudi veliko važnost ne samo za to panogo industrije, temveč tudi za gospodarski pro-speh Tržiča in vse njegove okolice v precejšnji daljavi. Leta 1924. je bil povzdignjen na čast viteza dela v znak javnega priznanja za velike uspehe in zasluge, ki si jih je priboril tekom svojega dolgoletnega vztrajnega udejstvovanja v področju pomorstva in industrije. Pogreb se bo vršil danes ob 16. uri HIMEN V Ljubljani se je poročil g. Ivan Sivec iz Libušnje, profesor v Kočevju, z Žarko Štolfa iz Sežane. iz PoL ar. Edinost v Trstu Jakob Dodtt - Obrovo: Z Min odlokom št. 401340 z dne 26. aprila t. 1. Vam je bil odbit tudi rekuiz, ker sto bili spoznani nesposobnim na zdravniški preiskavi in ker nimate še 60 let. Anton Spech - Sleciole: ProSnja se nahaja v preiskavi. Čaka se, da Vaša občina vpo^ije predpisane dokumente, ki so bili že večkrat zahtevani. Anton Olavina - Šmarje pri Kopra. Z Min. odlokom št. 385990 z dne 10. decembra 192S. Vam je bila odbita pokojnina z motivacijo, da se Vaše oboljenje n» da uvrstiti v nobeno kategorijo. Tozadevno obvezi o je bilo odposlano mestni občini v Kopru, kjer lahko po njem poizvedujete, da potem v roku 90 dni rekurirate na računski dvor v Rimu. Ivan Olenik — Izola: Vam je bila odbita vojna pokojnina z min. odlokom št. 276950 z dne 9. septem-1924, ker se Vaše oboljenje ne da uvrvtttl v nobeno pe azijskih kategorij. Ta odlok Vam je bil vročen potom občinskega sluge dne 12. oktobra 1924. Z*m ifcertf — Ms Vaša zadeva se bliža retitvi. V najkrajšem Času bodote neposredno obveščen o rezultatu. Jakob Berbae — LanSCe: Ne izgleda, da M bili kdaj vlottli prog-njo za ponovno preiskavo. Imate 11 dokazilo, da ste prošnjo odposlali? V nasprotnem slučaju bi bil vsak nadaljni korak brezuspešen, ker je rok Že zdavnaj potekel. Ta|ni*tvo. CENIK ŽIVILOM Od nedelje, 7. avgusta do naslednje odredbe bo za v naslednjem navedena živila v veljavi nastopni cenik: Kristalni sladkor po 7 L za kg; ' sladkor v prahu po 7.20 L »a kg; rit po 1.90 L za kg; drugovrsten riž po 1.80 L za kg; testenine po 3 L za kg; testenine neapeljske vrste po 3.70 L za kg; prvovrstne domače testeni ne po 3.70 L za kg; testenine bolognske vrste po 3.90 L za kg; kava «Rlo» po 24.50 L za kg, kava «Salvador» po 26.50 L za kg; enotna moka po 2.10 L za kg; koruzna moka boljše vrste po 1.20 L zai kg; kruh iz enotne moke (po 200 g) po 2.20 za kg; ržen kruh po 2.10 L za kg; fižol po 2.40 L za kg; fižol v stročju po 1.90 L za kg-; navadno olje po 5.70 L za kg; olivno olje po 9 L za kg-; slanina po 9.20 L za kg; drugovrstna slanina po 8.40 L za kg; ameriška slanina po 8.20 L za kg; mast po 8.20 L za kg; ameriška mast po 8.40 L za kg; maslo po 19 L za kg; lom-bardsko maslo «Casone» po 17 L za kg; sir ifc 1. 1926. po 19 L za kg; sir iz L 1925. po 28 L za kg; ementhalski sir po 14 L za kg; paradižnikova konzerva po 4.S0 L za kg; mleko po 1.40 za 1. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Trst, dne 6. avgusta 1927. Po tako pogostih tržnih poročilih, bi zamoglo listu malo več ostati, da nudi v tem oziru bralcem in interesirancem. Vendar pa so tržna poročila, navzlic minimalnim meddnevnim razlikam relativno važna, zato so vedno se ponavljajoči stavki dnevno novi. Suha kronika in cenik trga je morda nekoliko premalo, posebno ako pomislimo, da mora poleg informativne službe list vršiti tudi drugo dolžnost, dolžnost vestneera in zvestega svetovalca. Tudi tržna poročila morajo v polnem zadoščati tem zahtevam. Vem na primer, da je današnji trg nudil zelo lepe množine sadja in da je to bilo popolnoma razprodano. Smo torej v tozadevni polni sezoni, kar ne sme naž okoličan pozabiti, kajti vsaka Spekulacija v tem oziru zamore biti škodljiva, ako ne usodna.' Te in prihodnje dneve smo prisiljeni pisati o breskvah, ki so najmogočnejši in najlepši pridelek sedanjega trga. Trst porabi neverjetno množino breskev v vseh mogočih kakovostih. Kakor oreh velike v vsakovrstnih košarah in jer-basih, v velikosti človeške pesti v lepih zabojih in pletenicah. Ako potegnemo črto pod zaključnimi Jetnimi računi sadnega trga, pridemo nedvomno do zaključka, da množina pripeljanih in razprodanih breskev v sezoni stoji zvesto na strani množin drugega, bolj navadnega sadja in jih celo presega. Celi hribi košar diči j o v jutranjih urah četverokotnik na korzu Ca-vour. Od sVetlorumenih do rudeče-črnih, od zrelih trdih, do zrelih mehkih. Omenili bomo še skupno hruške in jabolka. Tudi teh je na trgu zelo mnogo. Hruške so na razpolago v vseh mogočih vrstah. Veliki sadovi, jurjevke, male križane pasme, vse je razloženo v zanimivem enregu na trgu. Jabolka ljubijo bolj enoličnost. Na trgu jih je kvečjemu troje vrst. Specijaliteta so kanadska belorumena jabolka enake velikosti. Grozdje že popušča v cenah. Navzlic veliki vročini je letos tudi grozdje nekoliko zakasnelo. Kaže pa na precej dobro dobro letino in je kot sad prav dobro. Ne vemo pa, če odgovarja vinarskim zahtevam. Naše gospodinje željno čakajo znižanja cen {elpljasn. Navada kuhati v hišah češpljevo konser-vo, je v našem mestu precej ukoreninjena. Trenutno pa so cene Se previsoke. Surovemu sadu te vrste pa jemljejo prednost amoli in ranglo, ki so nekaj pristno tržaškega Fižol cvete na trgu. Trgovanje z njim je zelo živahno. V teh vročih dneh je zelo čislan fižol v stročju. Tudi zluščen fižol ima hvaležen trg. Krompir je dosegel danes količino 200 kvintalov. Blago je srednje, toda zdravo. Druga zelenjava sledi zvesto razvoju trga Le paradižnik še nemoteno kraljuje s svojo živorudečo barvo. Je pa precej neusmiljen v cenah. Tržne cene so bile sledeče: Zelenjava* Česen 120 lir za stot; rudeča pesa za kuho 80—150; navadna pesa 50—140; korenje 100 do 160; navadno zelje 100—120; vrzote 150; čebula 40—70; kumare 50—70; fižol v stročju 140—220; fižol v stročju sa lufičenje 150 do 200; komaj zluščen fižol 270—3o0; malancane 50—120; zelenorudeča paprika 60—200; krompir 55—70; poper za kuho 120—170; grah 110 do 160; paradižnik 30—150; radi« 80—440; spinača 120—180; buče za kuho 100—260. Sadja: Breskve 80-^360; amoli 60 do 180; fige 14*—300, maline 350; limone 30—35 lir za zaboj; jabolka 60—160; hruSke 80—400; vodne melone 100—150; čeffplje 100—150; ranglo 130—180; grozdje 170—300. Lubenice na debelo 50—80, na drobno 60—100 za cele, 80—120 za rezane. Lubenic (angurij) je zelo mnogo v mestu. Vse cene brutto per netto. Na drobno cene 20* višje. TELESNA VZGOJA SPORT PRAVILNIK KOLESARSKE DIRKE 14. t. m, S. D. «cPrimorje» objavlja tem potom pravilnik kolesarske dirke, ki vrSi 14. t. m. 1.) Dirka je otvor jena za vse u-družene dirkače člane športnih društev, klubov in odsekov. 2.) Za kraje, kjer ne obstoja nikako društvo, se izjemoma dovoljuje kolesarjem, da se dirke udeležijo kot prosti. 3.) Nagrade za posamezne dirkače se objavijo v nedeljski «Edi-nosti». 4.) Maksimalen čas je določen 40 minut po prvodošlem. 5.) Prijave sprejema tov. Joško Puntar, Prošek št. 4 do sobote 19. t. m. 6.) Vpisnina k dirki znaša 5 lir. 7.) Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremeniti oz. izpopolniti predstoječi pravilnik. 8.) Ako se po tekmi dožene, da je kak dirkač član neudruženega društva, se mu odvzame darilo. 9.) Vpisnina se vrne le v slučaju, da oblast dirko prepove. 10.) Prepovedana je vsaka ale-nacija kakor tudi krajšanje cest. 11.) Kolesar vozi z ozirom na policijski red na svojo odgovornost. 12.) Cestna kontrola bo v Dutov-ljah; tu se mora-oddati kontrolni Hstek. 13.) Eventuelne pritožbe dirkačev morajo biti javljene juriji vsaj 1 uro po zadnjedošlem dirkaču in to pismeno. Vlogi za pritožbo naj se doda 4 lire. 14.) Odhod ob 14.30 z igrišča «Primorja» na Prošeku. 15.) Pol ure pred odhodom prejme vsak dirkač Številko proti plačilu 2 lir, ki se mu vrnejo pri oddaji številke. 16.) V nedeljski številki »Edinosti« se objavijo imena komisarjev, članov jurije, štartarjev in cestnih kontrolorjev. Odsek kolesarstva V nedeljo dne 14. avgusta priredi S. D. «Primorje» kolesarsko vzpodbujevalno tekmo na sledeči progi: Prosek-Komen-Štanjel - Du- tovlje-Opčine — dvakrat. Odhod « Prošeka z igrilča »Primorja* ofi 14.90. Pol ure pred odhodom ea morajo javiti vsi dirkači koo£ sarju S. D. «Prfmorje», od katere«' ga prejmejo Številke In kontrolni Kstke. Kontrola tekme v Dutov* ljah. Tam mora vsak oddati konV trolni listek. Cilj na igrlfiču *Prk morja«. Darila priobči no v čet riko vi ite* Vilki. Iz tržaškega življenja Svedrov*! na delu — Dve blagajn! prevrtani — 20.000 lir plena Kakor navadno v petkih, so zli«, kovci tudi predvčerajšnjim poeku* sili svojo srečo; Sli so na «delo» na dveh različnih mestih in obakrat se Jim je posrečilo doseči cilj. Prevrtali so blagajni dveh trgovskih podjetij in ugrabili skupno približno 20.000 lir. Prvo tatvino so zlikovci izvršili na žkodo tvrdke s sirom Amleta Marocchf, ki ima svoj sedež v uI. Geppa Št. 6. Niso pa prišli takq zlahka do cilja, kajti morali so vlomiti več vrat in prevrtali debel zid. Ko so po teh napornih predpripravah prišli v pisarno tvrdke, so se takoj lotili glavnega dela, ki je seveda veljalo blagajni. S pomočjo tihega svedra in «pre-Šičjega parklja» so jo «operirali»: na levem boku, kjer so napravil! veliko trioglato luknjo, skozi ka* tero so izvlekli iz blagajne voh nar, vsega skupaj kakih 8000 lir r gotovini ter razne vrednostne papirje, ki jih pa niso odnesli s seboj; istotako so pustili tudi večje število starih avstrijskih bankov« cev po 1000 kron, ker so mend* vedeli, da so skoro brez vsaka vrednosti. Ko so s tem dokončali svoje delo, so jo po isti poti, po kateri so prišli, nemoteno odkurili na varno. Tatvin so odkrili včeraj zjutraj uslužbenci tvrdke, ki so takoj obvestili o stvari policijo. Pri izvidu na licu mesta so policijski organi dognali, da se je eden od zlikov-cev med delom ranil, kajti blizu, luknje, ki so jo vlomilci napravili' v zidu, so našli velik madež krvi.; Svedrovci so očividno delali zelo previdno, kajti ljudje, bivajoči v isti hiši, niso slišali najmanjšega1 ropota. V isti noči je tihi sveder zapel tudi v pisarniških prostorih tvrdke s premogom, katere sta lastnika brata Humbert in Gustav Do-; nati in ki ima svoj sedež v prv^m nadstropju hiše -št. 1 v ulici Lava-toio. Zlikovci so prišli v urad s pomočjo ponarejenih ključev, s katerimi so odprli vežna vrata in dvojna vrata, ki vodijo v pisarno. Prisedši v pisarno, so odmaknili blaftajno od zida ter jo prenesli na sredo sobe, kjer so jo z vso udobnostjo razparali na levem boku. Niso delali zastonj, kajti v blagajni so našli znesek 12.239 lir v gotovini; našli so tudi razne vrednostne papirje, ki jih pa niso odnesli. Tudi drugih predmetov v pisarni se niso dotaknili; očividno so bili zadovoljni s plenom. O tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj, je bila obveščena kvestu-ra, ki je odredila natančno preiskavo. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Še o nesrečnežih, ki so strmoglavili v Sočo Kot smo poročali že v «Edinosti*, se je pred dnevi pripetila na cesti, ki vodi od Sv. Lucije v Gorico, težka nesreča. Voz s tremi ljudmi je strmoglavil s ceste prepad, ki je visok do 12 metrov. Pri ponesrečencu, Francu Kurinčiču iz Iderskega, ki leži v goriški mestni bolnici, smo zvedeli natančnejše, kako se je nesreča zgodila. Tisti večer po noči, to je bilo v četrtek zjutraj okrog dveh so se peljali na praznem voeu iz Iderskega v Golico po opravkih, gospodar Franc Kurinčič 53 let star, njegova žena 45 letna Ana Kurinčič, Kurinčičeva sestra Marjeta in sosed Anton. Blizu Platarja lim je nenadoma luč ugasnila n že v tistem trenotku so strmoglavili v prepad. Sestra Mar-teta je imela v tistem hipu toli-co prisotnosti duha, da je skotila z voza na cesto in je ostala nepoškodovana, vsi ostali so strmoglavili v propad. Žena Kurinčičeva je ostala pod vozom mrtva, Kurmčič sam ranjen ne-toliko na glaw, občutne j še pa v prsi. Po mnenju zdravnikov se x> moral zdraviti do 80 dni. Do-čim se sosedu Antonu ni zgodilo nJČ hudega, le po nogah se nekoliko potolkel. Tem bolj e čudno, da si nobeden iz- ___konjev ni ničesar napravil. Iz mesta nesreče je nekdo izmed okoli stanujočih. takoj skočil s kolesom v Kanal po zdravnika. Prišla Jo tudi komisija. V zgodnjih jutranjih urah so pripeljali Kurinčiča r bolnico. Je P« Selovanjo goriških mestnih redarjev Tekom meseca julija so guri-ški redarji oglobili radi teh-le prestopkov: psi brez nagobčnika 5; vozovi brez predpisane tablice 28; kolesarji brez vončka 33; kolesarji na prepovedanih poteh, določenih samo za pešce 13; dirjanje avtomobilov 24; avtomobili z odprto lučjo 2; radi prekoračitev trgovinskega urnika 23; kolesa brez svetilke 27; živali brez nadzorstva 34 in radi raznih drugih prestopkov mestnih predpisov 67. Sklepi upravnega odbora goriške pokrajine Iz seje od i. avg. 1527 Odobrile st> se te-le zadeve: VrhpoIJe: Davek na vprežno in jahalno živino. Kal: PoviSek za eno četrt normalnih pristojbin užitnine. Sela: Davek na obrti in patente. Škrbina: Pristop h konsorciju kmetijskega urada v Gorici. Komen: Davek na obrt. VrhpoIJe: Davek na obrt. Sela: Davek na živino. Škrbina: Davek na živino. Medana: Dostavek k dopolnilnemu davku. Kobfa glava: Davek na obrti in patente. Sedlo: Davek na vozila in slu^ žinčad. Gorjanako: Dohodninski davek. Vipava: Davek na živino. Tolmin: Dostavek k dopolnilnemu davku: Medana: Prispevek za vzdrževa* nje poti. Kanal: Prevzetje bivših vojaških cest v lastno oskrbo. Planina: Pristop h konsorcijn kmetijskega urada v Gorici. OorJansko: Pristop h konsorciju kmetijskega urada v Gorici. Vipava: Davek na pse. Trenta: Pristop h konsorciju kmetijskega urada v Gorici. Anhovo: Davek na živino. Kofsko: Odstop zemlji&a za lik-torskl gozđ. V Trstu, dne 7. avgusta 1927. dSĐĐTOST* m. Dornberg: Pogodba z električno centralo za dobavljanje električne luči. Vipava: Pogodba z družbo Sac-cio sa dobavljanej električne energije. Banjfiica: Pristop h konsorciju kmetijskega urada v Gorici. Biljana: Prispevek za vzdrževanje poti. Dornberg: Prispevek državnemu patronatu. Avte: Prevzetje bivših vojaških cest v lastno upravo. čezsoča: Prispevek Italiji Re-denti za ustanovitev novega otroškega vrtca. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 7. avgusta bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, Via Rastello št. 26; do ene ure pop. pa lekarni Kurner, Corso Vit-torio Emanuele št. 4 in Alesani, Via Carducci št. 12. POROTA Obravnava proti bratomozilcn Ja-c um in u se odloži V petek dopoldne ae je nadaljevala porotna obravnava proti Jožefu Jacumin, ki je ubil svojega brata Adama. Zaslišanih ie bilo še več prič, ki so vse trdile, da se Jacuminova družina nahaja v abnormalnem duševnem stanju in da je, kakor je bil tudi njegov u-biti brat, tudi Jožef Jacumin nekoliko duševno bolan. Radi tega je obtožencev branitelj odv. Zen-naro kakor tudi sam državni pravdnik zahteval, naj se obtoženec zdravniško pregleda, da se u-gotovi njegovo duševno zdravstveno stanje. Predlog je bil sprejet in g. predsednik je odložil porotno obravnavo proti Jacumimi, dokler se prej omenjeno pregledovanje ne izvrši. Hcparji pred poroto Jutri, v pondejjek ob 9. uri se prične na goriškem porotnem so-dišču porotna razprava proti raz-IrCnim obtožencem. Na zatožni klopi bodo sedeli Jože Pahor, Karlo Perdec, Rudolf Ferfolja in August Perdec. Vsi ti štirje so obdol-ženi, da so 3. junija 1926. v Bre-stovici na Krasu prisilili z grožnjo in orožjem zakonca Andreja in Vincencijo KroŠelj, da sta jim izročila 15.800 lir, in ju poleg tega še telesno poškodovali. Andrej KroŠelj je zadobil telesne poškodbe, ozdravljive v 15 dneh, Vineen-cija KroŠelj rojena Terčon pa o-zdravljive v 8 dneh. Rop se je izvršil tako-le: Na večer 3. junija 1. 1926., okrog desete ure, so štirje neznanci — izmed katerih je bil eden oborožen s samokresom in maskiran — prišli v hišo Krošljevo. Ko so pričeli trkati na vrata, je Krošelj, boječ se, da mu kdo ne odpelje živinčeta iz hleva, prišel s svetilko odpreti vrata. Ko jim odpre, vdrejo roparji v spalnico. Dva zgrabita Kro-šlja in ga vržeta na tla, tretji zagrozi ženi s samokresom, d očim je četrti svetil z električno svetilko. V boju sta bila zakonca precej močno pretepena, Krošelj je celo zgubil dva zoba, medtem ko je ugriznil enega izmed Štirih roparjev v mezinec desne roke. Nato so se polastili 10.800 lir. Po daljšem raziskavanju so orožniki prijeli sledeče štiri: Jožefa Pahorja, Karla Perdeca, Rudolfa Ferfoljo in Avguština Perdeca. Zadnji trije taje dejanje, do-Čim je Pahor priznal, da je izvršil zločin z nekimi drugimi nepoznanimi zločinci. Na podlagi nekaterih dokazil in predmetov (električna svetilka, ugriz-njeni mezinec) so karabinerji prijeli Še druge tri, zlasti ker so dobili pri Perdecu 2900 lir, pri Pahorju 3294 in srebrno avstrijsko krono, ki je bila spoznana za Krošljevo. Poleg tega sta Karlo in Avgust Perdec Še obdolžena, da sta 26. marca 192fi. napadla nekega Leopolda Rener, ko se je vračal iz Divače, kjer je prodal par volov, ter mu z grožnjami vzela C345 lir. Branita odv. Zennaro ip odv. Robba. ce. VčasttV^so bila romanja* v Log Se bolj razSirjena, prihajali so tujci celo te Postojne, Idrije, Gorice in Trsta, danes pa se praznuje praznik že boli v smernem obsegu. Takrat se Vipavci izkažejo že z zrelim grozdjem. Najbolj zgodnja je gr&tana. —mmmrnrnmmm■ ■ Reška jokrajlna ftAPJANE Potek zadnjega trga Živinski trg, ki se je vršil včeraj v Sap j anali, je dobro uspel. Do* hod živine je bil precejšen. Volov je bilo pripeljanih 82; šli so po 360—380 lir; krav 96 po 260—300 lir; telet 12 po 700 lir; konj 14 po 1200—1500 lir. Večina kupčij je bila sklenjena z t (Dalje na IV. strani) Loterijska itevllke Izžrebane dne I. avgusta 1927. BARI 30 20 12 44 22 FIRENZE 59 35 37 19 28 MILANO 41 5 37 86 28 NAPOLI 84 79 81 66 48 PALERMO 88 83 59 10 30 ROMA 53 81 14 11 4 TORINO 73 9 53 19 66 VENEZIA 35 63 70 36 61 n UMI OGLASI BERUTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-1018 ŠOLA za krojenje, vezenje, bo odprla v Komnu 10. avgusta hiter tečaj. Vpisovanja pri Donda Klampferer, Komen 181._1046 15-LETEN deček, poštenih starSev, se želi izučiti v pekovski obrti. Pri mojstru želi imeti popolno oskrbo. Naslov Anton Kale, čevljarski mojster, Vrhpolje pri Vipavi._1058 STANOVANJE s Šestimi prostori ali dve s tremi na razpolago. Naslov pri upravništvu. 1059 VIA CESARE BATTISTI 12 se nah»ja skladišče pohištva Tiirk z bogato izbero po najnižjih cenah. -199 ČEVLJARNICA «Buon operaio*, Trst, Riborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke cene. 1022 GENTILU & CRISMANCfCH Trst, Via Mazzini 40. manufakturna trgovina na drobno in debelo. Bogata izbera manu-faktur, perila, blaga za moške in ženske obleke, zaves, preprog, trliža za žimnice, volnenih in prešitih odej i. t. d. vse po PROSTOR pripraven za obrt ali trgovino, se proda. Via Pozzo bianco 7, desno. __1057 URADNIK, prvovrsten, vešč več jezikov, zmožen vseh pisarniških poslov, išče službe. Ponudbe pod A. L. na goriško upravo. 1052 OBUVALO, moško, žensko, otroško po zmernih cenah. Marskh Mario, Riborgo 28. 1028 VPOKOJENEC, prileten, išče meblirano sobo, ne preveč visoko. Reden plače-valec. Ponudbe pod «Soba» na uprav-ništvo._1048 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Đice Hladiš, via Madonnina 10/11. (1049) KUHINJE luksusne, solidne. Sprejemajo se tudi naroČila za kovčege. Poprave. Mizar, Via Ferriera 16. 1034 ELEKTRIČNE napeljave, svetilniki, električni aparati, po najnižjih cenah. Carlo Padoani. Corso Garibaldi 4, telefon 27-67. * 1020 STABILIMENTO musicale «Giuseppe Verdi». Via Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd, 1024 DROBNARIJE* Kupuje igračke, zobne ščetke, ustne harmonike, gumbe za zapestnice in vsakovrstne drobnarijske predmete pri tvrdki Enrico Bernar, Trst, via Scussa 10._947 STENICE, molje itd. uničujemo po stanovanjih, očiščenje posameznih postelj, zaloga najboljših izdelkov. Zavod za razkuževanje, via Rossetti 2, Trst. 943 DE BATTISTI Trst, Sansebastiano 4. Plissč, nabiranje v gube, pariški vzorci, novi dohodi. 980 ČEVLJARNICA, moderna. Lastna de-lavnica. Gustavo Derfler, Trfit, Sette-f on tane 8. Cene nizke. 1050 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Guilia 29. 893 KROJAŠKI pomočnik išče mesta kjerkoli. Naslov pri goriški upravi. 1076 PETNAJSTLETNO SLUŽKINJO sprejme majhna družina. Ul. Buonarotti 10, vrata 4. 1077 PRODA SE TAKOJ poldrugo leto star lep kozel za pleme in koza z mlekom. Naslov pove upravništvo, 1078 STANOVANJE, meblirano, se odda v najem. Guardiella-Timigaano 1499. (1079 DVE SOBI, v sredini mesta, primerni za urad, se oddata. Pojasnila v Via Merca-dante št. 1, Mlekarna Hrušica. 1074 TRAČNA žaga za mizarska dela se proda po nizki ceni. Milje, Albergo «Buoti Pastore*. 1060 TAPECERIJSKI papir za dekoracije sob o nizkih cenah. Trst, Viale 20 Settem-re 16. - 972 l ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uglašuje in menjuje glas o vir je, harmonije in orgije. 955 AKO imate za popraviti ure in zlate predmete, obrnite se do Frana Keber, Idrija, ki izvršuje popravila v lastni delavnici po nizkih cenah in z jamstvom, Izbera pravih švicarskih ur, zlatih in srebrnih predmetov. Kupuje staro zlato in srebro. . 853 LIKALNICA - pralnica oblek in perila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. (1027 ARTISTIČNI držaji za abajour, blagajne, klopi, naslanjači. Trst, via Giulia 13. 971 LOCKMER & Co. (prej Stalitz) Trst, Via Loggia 1. Izbera trliža, odej in bele volne za žimnice od L 16.— naprej. 982 ZIBERNA Raniero, Trst, Via Malcanton 12, tovarna čopičev, krtač, metel iz žime in drugih potrebščin. 984 RESTAVRACIJA «FIAT», Trst, via Bat-tisti 26. Prvovrstna kuhinja. Izvrstna vina in pivo «Dreher». Najnižje cene. Pri cenah vračunjena postrežba. 1004 MICLAVETZ Giorgio, zobotehnik. Trst, Via Zovenzoni 6/1., ordinira od 10—13 in od 15—19._1021 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Carducci 36. 818 A. TOSORATTT, manufakture in drobnarije. Trst, Via Malcanton. Volna, žima, trliž, odeje vsake vrste. 979 ATTILIO TIEZZI, Trst, via Vasari 18, trgovina na debelo drobnarij,' igrač, dišav po konkurenčnih cenah, 946 HARMONIJ, amerikanska znamka, 12 registrov, se proda. Molino a vento 91. 1066 MLEKO za vaše otroke vedno sveže, na dom v zaprtih ateklenicah, naj zasluži prednost. Latteria Socialc Romans, Trst, Via Crispi 36, tel. 34-19. 1065 POZOR) Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J, Sak-sida, Dornberg. 793 KOZA švicarska z mladičem, 4 litre mleka, se ptroda vsled odhoda. Androna S. Fortunato 2, Greta. 1075 COZUT Carlo, Trst, Corso 17. Ovratnica, ovratniki, naramnice, moške in ženska nogavice, torbice, dežniki, spomini na Trst. 1072 TOVARNA pohištva, furlanska, z zalogo v Trstu, Via Ginnastica 21. Poročne sobe, obedne sobe, sobane, kuhinje in posamezni kosi. Cene zmerne. Plačevanje na obroke. 1073 KOZA z mlekom in mlad kozliček se prodata. Vrdela, Scoglietto 105, Jenko. 1062 HIŠA in majhno zemljišče na prodaj v Gorjanskem št 57, 1061 GRADEŽ. »Pension Aurora», oddaljen 2 minuti od kopališča. Domače podjetje, slovenska postrežba, domača kuhinja Hrana in stanovanje L 25 dnevno. (1061 TRGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, s 3-let-neo prakso, išče službe. Nastop takoj. Via Istituto 40/m., Šušterčič. 1068 POLJEDELCI, vrtnarji, sadjerejci, vinogradniki, cvetličarji, podvojite, potrojite proizvode tudi v času suše z opustitvijo kemičnih gnojil. Z elektrokulturo «£let-tro magnetico Cristoflan» najmanjši tro-šek. Pojasnila brezplačno potom glavnega zastopnika za Trst in deželo A. D'A-scola, Via G. Modena 13, Milano. Iščejo se agenti-prodajalcL 1069 STISKALNICA za grozdje se proda. Cc-logna, Monte Fiascone 130. 10'iC MARIO CANEVA, avtorizirana mehanična delavnica in napeljava vode in plina. Trst, Via Felice Venezian št. 20. 1071 PISALNI STROJI, veliki za urade, majhni za potovanja in kontrolne blagajne, rabljenje, prodaja /vtuller, Trst, lreneo della Croce 6, tel. 9-97. 1063 ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani ob priliki izgube naše nepozabne Antonije MM izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni veleuČ. g. Dr. Justu Pertotu, č. g. župniku Sal-vadoriju, pevskemu društvu «Adrija» za ganljive zalostinke, darovateljem in nosilkam cvetja in vsem, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Barkovlje, 6. avgusta 1927. (888) DRUŽINI GUŠTIN IN PERTOT. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega preljubega soproga in očeta gospoda RUDOLFA SCOlUTA posestnika v Rojenu na njegovi poslednji poti k večnemu počitku, bodi izrečena tem potom n«j-iskrenejša zahvala Prav iskrena hvala tudi vsem blagorodnim darovalcem krasnih vencev, kakor tudi nosilcem istih ter nosilcem krste pokojnega iz hl?e žalosti v cerkev. 2ahvaljujemo se prečastiti duhovščini, posebno pa ča-stitesiu župniku vitezu Josipu Jurizzi, ki je pokojnika iz Isstne volje in Iz ljubezni do njega spremil na pokopališče k Sv. Ani. Zahvaljujemo se končno vsem znancem in prijateljem za tolažilne pesede in obiske pokojniku med boleznijo, še posebno pa gospodu zdravniku Ferruccio Apolk nio za njegovo skrb in trud do pokojnika. Bog povrni stotero vsem ! ŽsIfiScfl ostafii. ■ Staro zlato, srebro, platin, odpadke dragocenih kovin v vsaki obliki in meri, denar izven prometa itd. se kupujejo po najvišjih cenah. Zaloga zobozdravniškth potrebščin. Prodaja dragocenih kovin za zobozdravnike. 865 Trst, Via d Gslatt! St. 11. asas imMimmmu CRISM0CH Via Solitario 16 Najboljše cene v Trstu. Scaflje.....L 12-- Marsaia...... 5-20 Varmovfh . . . , n 5*23 Sirupi po L 8*— kg, !(>•-vina, likerji in spirifi na izbero. (84 J) Kolen m prodalo koles liESTOR Elegantna! solidno, po cane. Plačevanje na obroke brez poviSka na cenah. Najemne cene: Nestor, novo, dirkalno aH potnižko L 3 50 na uro, L 25 l dani rabljeno L 1-50 na uro — L 15 1 dan. LUIGI MANCINELLI, - Trst, Via Crispi (prej Chiozza) St. 13 POTRiBUlNS POPRAVE 900 PODLISTEK PREKLETSTVO ZLATA Resnična zgodba. Spisal Blalse Cendra rs - prevedel France Magajna. Bilo je na 5. maja 1834. v švicarskem mestecu Runenbergu, ki pripada bazelskemu kantonu. Johann August Sutter je pravkar zapustil svojo ženo in štiri otročičke. Rojen je bil enointride-set let prej; da povemo natančno: na 15. februarja 1803. Njegov rojstni kraj je bil Kandern, ki stoji nekje v veliki vojvodini badenski. Ustanovitelj hiše Sutterjev, izdelovalcev papirja, je bil njegov ded Jakob Sutter. Jakob je bil zapustil mestece Runenberg, ko je bil star petnajst let. Odšel je bil v mesto, da se česa nauči. Deset let uoznejo io bil največji tovarnar papirja v Baselu. V malih vseuČi-liških mestih v južni Nemčiji je bilo povpraševanje po njegovih izdelkih tako veliko, da je v Kan-dernu zgTadil novo tovarno. To je vodil njegov sin, H&ns Sutter, ki je bil oče Johanna Sutterja. Johann Sutter je izvršil nekaj nelepega, zdaj je bežal, da se umakne maščevalni roki zakona. Pod Mariasteinom je prekoračil švicarsko mejo. Obšel je gozd in dosegel gore, ki so se dvigale ta mestom. Vreme je bilo po dnevu mirno in pekoče solnce ga je spremljalo na begu. Ko je zvečer dospel v Ferret, je izbruhnila huda nevihta. Ni se drznil v mesto, zato je prenočil v golem, zapuščenem poslopju v predmestju. Preden se je zora naslednjega jutra prikazala na vzhodu, je bil že na potu. Krenil je proti jugu. Izognil se je mesta Delle, preko-rMčil Lomont ia do«pel v «loželo Doubs. Glad mu je krčil želodec. v žepu pa ni bilo vinarja. Dva dni je taval po zapuščenih pašnikih planin Franches Mon-tagnes. Po noči je stikal okoli kmetskih hiš, Ce ga niso pregnali divji psi. Neki večer se mu je posrečilo pomolsti kravo. Klobuk mu je služil za posodo. Koprneče je popil toplo, penečo se pijano. V poslednjih osemin^tiridesetih urah ni užil drugega kot prgišče prosa in nekaj soka divjih gencian. Tistega dne, ko je bil našel prvo jagodo, ni mogel nikoli pozabiti. Naslednji dan je hitel po cesti proti Parizu. Ko je končno dospel v francosko glavno mesto, se nI mnogo obotavljal. Posetil je nemudoma papirni-čarja, ki je imel svojo trgovino v mestnem okrožju Marais In ki je bil očetov najboljši odjemalec, ter mu izročil ponarejeno kreditno pismo. Dobil je denar in pol ure pozneje je Že bil v uradu «Mi gariefl du Nordt. Tri dni pozneje v Havru. Topovi so pokali in zvonovi so prepevali. Pomoli so bili polni ljudi. Vogla-ti parnik Esperance s starinskimi lopatastimi kolesi je 'ponosno od-plul iz pristana in zavil okoli na sipa. To je bila njegova prva pot. Rilec je imel obrnjen proti Novemu Jorku. Na krovu je bil med drugimi tudi Johann August Sutter — ponarejevalec, tat, potepuh, begunec in nemanič. Glavo je nosil pokoncu in zamišljeno je srebal vino iz ča-§e. V megli in valovih razburkanega morja v Britiškem kanalu nam Izgine izpred oči. V njegovi domovini so ljudje nanj pozabili. Štirinajst let ni zvedela njegova Sena o njem najmanjše vesti. Potem, nenadoma, Iz drugega konca sveta, so začeli ljudje izgovarjati njegovo ime z začudenjem in osupnjenjem. V novojorškem pristanišču je bila nedelja. Yes izmet starega sveta se je izkrcaval — od življenjskih nesreč zlomljeni ljudje; nezadovoljni ljudje; svobodni ljudje, ki so pobegnili; ljudje, ki niso našli milosti pri boginji sreče; ljudje, ki so stavili vse na eno karto in izgubili; ljudje ki jih je romantično poželjenje po novem, neznanem svetu izpulilo domovini. Johann August Sutter je stopil na amerLSka tla v torek na 7. julija. Skočil je na pomol, izognil se policajem, ozrl se Se enkrat nazaj na Široko morsko obzorje, odprl in izpil steklenico vina in vrgel slednjo prazno med črnce na mali barki, ki je priplula iz Bermudov in se homersko zakrohotal. Nato je utonil v množici velikega, neznanega mesta. Tri mesece pozneje je zapustil obrežje in se podal dalje v notranjost mesta. Kakor vse drugo v ameriški civilizaciji, tako se je tudi on polagoma pomikal proti žapadu. Izbral si je bil že dva ali tri različne poklice. Služi pri prodajalcu preprog in zaves, dobi delo v lekarni, v delikatesni prodajavnici. Ob vsaki izpremembi se pomakne globlje v mesto. Stopi v trgovsko zvezo z romunskim krošnjarjem. Postane «ringmojster» v cirkusu, kovač, zobozdravnik, zna nagačati Živalske kože. Iz pozlačenega voza prodaja rože iz Jeriha. Odpre krojačnico za ženske obleke. Dela na žagi. Boksa se z orjaškim črncem in si pridobi sužnja ter mošnjo s sto gvinejami. Strada. Poučuje računstvo v misijonski Šoli. Nauči se govoriti angleški, Iranco-ski, portugalski, madžarski; zna narečje črncev iz Louisiane, gladko govori španski in razume jezike Indijancev Sioux in KomanČ. Tudi govorica pocestnih postopa-čev mu je poznana. (Dalje.) IV. cfifPIH«8r> V Trstu, dne 7. avgusta 1927. Titrinkov eliptična ali parabol-na, tako da pripadajo po svojem tiru kakor repatice k ijaše-mu solnčnemu sestavu, so tirnice meteor i tov po večini izrazito hiperbolne, iz česar bi lahko sklepali, da izvirajo daleč zunaj od našega solnčnega sestava in da so morda ostanki ali odlomki drugih svetov. Z ogromno hitrostjo pridrvi-jo v zemeljsko ozračje, kjer se njih hitrost radi upora hitro manjša, dokler se meteorit popolnoma ne ustavi. Da pride pri tem do eksplozije v navadnem pomenu besede, ni verjetno; ni pa izključeno, da se res marsikateri krat kak večji kos razdrobi. Silni pok, ki sledi večinoma ugasnitvi meteoritov, si moramo razlagati iz zenačenja silno stisnjene zračne plasti, ki jo žene meteorit pred seboj, in močno razredčenega zraka za meteoritom. Ako nimamo torej opravila s pravo eksplozijo, oidkod izvira potem veliko število meteoritov, ki pade istočasno na Zemljo? Ti kamni so bili že prej ločeni drug od drugega in so tvorili za oko en sam velik meteorit. Tako bi se tudi razlagala izredna velikost meteoritov, ki meri tupa-tam celo do 1 km in Se več. Natančno vemo torej danes* kaj so meteoriti in iz Česa so zgrajeni. Preračunali smo tudi tir in smo dognali, da izvirajo daleč zunaj od našega solnčnega sestava. Odkod pa resnično izvirajo, in kje je bila njih. domovina, tega danes še ne vemo in bržkone tudi tako kmalu ne bomo doznali. L Č. Razne zanimivosti Največji avtomobil. Neka angleška tvrdka je dala zgraditi za promet svojih uslužbencev v tovarno in domov velik avtomobilski omnibus, ki sprejme sto in štiri oseb. To je doslej največje avtomobilsko vozilo. čil in zdrav starček. Amerikanski milijardar John Rockefeller je obhajal svoj devet in osemdeseti rojstni dan v ožjem družinskem krogu. Običajna pojedina se je zaključila z igro «golf», ki starčku zelo ugaja. Rockefeller se vkljub svoji starosti že vedno zanima za posle in se najrajši bavi s podjetji, ki so obče l^risti, ki njegovo ime. Vsako leto jim pokloni večje vsote. Po veČini so te ustanove bolnišnice, muzeji, vseučilišča. O priliki te domače slav-nosti je izjavil časnikarjem, da bi rad dočakal stoto ieto in bi rad do svoje smrti igral priljuljeno igro «go!f». Operna pevka in filozofija. Na dunajskem meščanskem gledišču nastopa v Kohnanovi opereti «Grofica Marica« mlada Rusinja. dr. Tatjana Slavjanska v naslovni ulogi. Mlada Rusinja je bila vpisana kot slušateljica na dunajski filozofski fakulteti in je tudi na njej promovirala. Govori šest jezikov, v glasbi in petju se je pa izšolala v Italiji in Nemčiji. Mornarski veteran. V Freshfieldu pri Liverpolu (Anglija) je umrl v osem in sedemdesetem letu R. War, bivši načelnik Cunardske mornarice, pri kateri je bil uslužben skozi dolgo dobo tri in tridesetih let. V tem času je preplul dva milijona milj po morju in pet sto petdesetkrat Atlantski ocean. Zadnje čase je poveljeval na krovu oceanskega velikana. Kar je najbolj čudno, je to, da je Warr zelo trpel na morski bolezni in kakor hitro se je Vznemirilo morje, takoj mu je prišlo slabo. Vznemirjanje v londonski Inki Veliko vznemirjenje je povzročila v londonski luki najdba mrtvih, z bubonsko kugo okuženih podgan na dveh žitnih ladjah. Obe ladji sta prišli iz Argentinije. Ko se je hotelo izkrcavati blago, se je opazila mrtva podgana. Takoj se je poslala na zavod za tropsko medicino, kjer so ugotovili bakteriolo-gi bubrnsko kugo. V trenutku so je mobiliziral ves medicinski zbor londonske luke, ladji sta bili pripeljani na poseben osamljen prostor, kjer sta se tako obdali z gostim omrežjem, da bi ne mogla nobena podgana zapustiti ti ladji, kajti ako bi le ena okužena podgana mogla uiti, bi se pristan proglasil po mednarodnih določbah kot okužen, kar bi imelo seveda nepregledne posledice za trgovino. Ko se je blago z vso previdnostjo popolnoma izkrcalo iz ladij, se je našlo še tri sto mrtvih, okuženih podgan. Nov izum. Iz San Paolo (v Braziliji) prihaja vest. da je izumil italijanski duhovnik Anton D Angelo aparat, ki bo sam proizvajal elektriko. Ta aparat bo nadomeščal za proizvajanje vsakovrstne sile potrebno kurivo in se bo nameščal na avtomobilih, letalih, parnikih in vlakih. Patent se je priglasil baje že v vseh državah. Slamska dvojčka. V Novem bazarju (Jugoslavija) je izsledil neki časnikar siamska dvojčka. Kdor ju vidi, se mu zdi, da je to človek z dvema glavama, Štirimi nogami in štirimi rokami. Dvojčka sta namreč prirastla v hrbtenici. Njuni starši so mrtvi in stric trdi, da sta stara devetnajst let. Zelo čudno se premikata. Zdaj se plazi eden in nosi drugega na hrbtu, zdaj pa plazi drugi in nosi prvega na hrbtu. Vsak bi jima dal kvečjemu devet let, tako sta zaostala v razvoju. Eden med njima ima trd vrat tako, da mora z glavo gledati vedno v nebo. Ne govorita drugega kakor nekaj nerazumljivih besed. Stric ju drži zaprta pred zunanjim svetom. Iz letalskega sveta. Pri letalski tekmi na letališču Huckull (Severna Anglija) se je pojavilo letalo «Tiger Moth», ki ki predstavlja največji napredek v letalstvu. To malo letalce lahko leti s hitrostjo tri sto km na uro in tehta samo 270 kg. Bencina uporabi štiri litre vsakih pet in štirideset km. S takim letalom preleti lahko pilot pot iz Londona v Pariš v eni uri in eni četrti in bo imel samo štirideset lir stroškov. Graditelj Havilland je obljubil, da bo v kratkem času obiskal s tem letalom v enem dnevu vsa glavna evropska mesta. Letalo s pilotoma Carrom in Dearthom je zapustilo skrivaj letališče Crauswell (Anglija) z namenom, da pobije svetovni rekord na daljavo. Toda letalca sta imela smolo. Letela sta že kakih dvanajst ur, ko se jim je letalo pokvarilo in padlo naravnost v Donavo. Letalca, ki sta pri padcu zadobila nekaj ran, sta se rešila iz valov. V par dneh se vzdigne v New-Yorku nemška letalska Thea Rasche, da poleti črez ocean v Berlin. Medpotoma pa napravi dve postaji in sicer v Neufundlandu in na Irskem. Mesto pred konknrzom. Mestu Gartz-u na Pomeranskem (Nemčija) grozi popolni finančni polom. Vzrok temu položaju treba iskati v dejstvu, da se je podrl most, ki ga je bila lansko leto sezidala mestna občina na svoje stroške črez reko Odro. Radi tega je prenehal vsak promet z mestom, preskrba je bolj in bolj izostajala, mesto je lezlo v dolgove, iz katerih se ne more več izkopati. Ako mu ne priskoči vlada na pomoč, bo mesto prisiljeno napovedati v najkrajšem času konkurs. Nenavadno maščevanje. V Brightonu (Anglija) je umrla skoraj stoletna gospodična Solo-mon, ki je zapustila vse svoje premoženje t. j. hišo, vredno dve sto tisoč lir, ravnatelju neke trgovine i jestvinami, kjer je nakupovala vse svoje potrebščine. Zapustila je pa zato ravnatelju, kakor je sama omenila v oporoki, ker vsi uslužbenci zelo nevljudno občevali z njo in je morala redno čakati, da je prišla zadnja na vrsto, čeprav je prišla med prvimi v trgovino. Tudi milijon skopni. Pred več leti se je izselil v Južno Ameriko Miha Albano iz Pie-monta. Posrečilo se mu je priti z delom in varčnostjo do precejšnjega blagostanja. Spomnil se je •črez leta svojih sorodnikov v Italiji, s katerimi je bil ob svoji izselitvi pretrgal vse vezi. Naročil je svojemu sorojaku Filipu Colongu, s katerim je živel v soseščini v republiki Chile, naj izsledi njegove sorodnike in ko je leta 1928. Albano umrl, mu je bil dan nalog, naj išče dediče. Albano je namreč zapustil približno en milijon. Prijatelj Colongo je iskal in kar je iskal, je tudi našel. V Abbadi-i blizu Turina so živeli štirje nečaki pokojnega Mihe. Po nekem posredovalcu j« ^toir'1 Colongo v dogovore z omenjenimi dediči. Pogajanja so se vršila na dolgo in široko in te dneve so dobili presrečni dediči podedovani milijon, ki je pa znašal le šestnajst tisoč lir. Ostanek se je po izjavi Colonga in posredovalca porabil za iskanje dedičev, za pristojbine in davke chilenski državi in za druge take prepotrebnosti. Dediči se pa nočejo zadovoljiti s to malenkostjo in so naznanili vso zadevo sodni b-lasti. V kratkem času se bo vršila tozadevna razprava pred turin-skim tribunalom. Nečak zadavil teto. Pet in dvajsetletni drogist Kari Jaro« je zadavil svojo teto, trgovko na Dunaju, Ano Matz po hudem beju v njeni trgovini na tako zvani Schmelzi. Neka odjemal-ka je slišala iz zaprte trgovine klice na pomoč. Opozorila je redarje, ki so vdrli v lokal in dobili trgovko zadavljeno na tleh, njenega moža je zvijal padavičen napad, morilec je pa bežal skozi vežo. Redarja sta ga dohitela pri mostu in ga uklenila. Pri prvem zaslišanju je izjavil Jaros, da je zahteval denarja od tete, ki mu pa ga ni hotela dati, in ker ga je še oklo-futala, mu je zavrela kri, skočil je nanjo in jo zadavil. Pozneje je popravil svojo prvo izpoved in izpovedal, da ga je bil najel stric Gottfried, naj mu umori ženo, za kar dobi sto šilingov. Policija je nato aretirala tudi moža umorjene Ane. Jaros ni bil nič kaj prida, v svoji zadnji službi pri nekfm vinskem trgovcu je poneveril 1400 šilingov, ki so jih pa njegovi staiSi vrnili. Bil je strasten plesalec in ta strast ga je pahnila v zločin. VttS žensk na Angleškem Angleški minister je izjaivil pred kratkim na neko tozadevno vprašanje, da prekaša število žensk v Veliki Britaniji za en milijon 637 tisoč število moških. Leta 1926. je bilo moških 18,698.000, žensk pa 20,379.000. Letos so se te Številke v toliko izpremenile, ker stoji 18,763.000 moškim 20,440.000 žensk nasproti. Aretirana s posteljo vred Natakar Blovicki v Lvovu (Poljska) se je bavil s tihotapstvom tobaka. Posrečilo se mu je dobiti večjo količino pravega turškega tobaka, prodajal ga je za drag denar, kajti kdor hoče kaj dobrega kaditi, naj tudi plača. Državni tobak itak ni bil mnogo vreden, zato je imel natakar vedno več odjemalcev. Postal je kontno gospod, bogat gospod. Toda fiskuš je zavohal, da ne more biti pri Blovickem vse v redu. Oblast je zvedela za njegove tajne kupčije, a mu ni mogla do živega. Slednjič so se odločili in vdrli so ponoči finančni in carinski uradniki v spremstvu nekaj policistov v Blovickovo vilo, da jo pregledajo in preiščejo. Blovickega tedaj ni bilo doma, samo njegova žena je ležala v postelji. Ko je oštela z ne-lepimi priimki ponočne goste, je legla na drugo stran in pustila, da so uradniki sami preiskovali stanovanje. To se je pa zdelo fi-nancarjem sumljivo; zaukazali so ji, naj vstane, kar je le obotavlja-je storila. Dobili pa so v postelji lepo, mehko žimnico, ki je tr'la natrpana s turškim tobakom. Nato so vzeli policaji ženo in žimnico s seboj in ko se je vrni* natakar Blovicki v pozni uri domov, so pridružili Se njega ženi in žim-nici, a le za malo časa, kajti po prvem izpraševanju so vse tri ločili. Obsodba 88 bndhističmh svečenikov radi protisovjetske propagande. Kakor javljajo iz Verhnjeu-dinska, se je tam zaključil proces proti 88 budhist-ičnim svečenikom (lama), ki so bili obtoženi, da so vodili antiboljševiško propagando v Aginskem okra.ju v Sibiriji. Trije glavni obtoženci so bili obsojeni vsak na 5 let ječe, štirje so bili obsojeni na 4 leta, a ostali na dve ali eno leto zapora. c i ŠIRITE „Naš glas m Mesečno družinsko revijo! 3 Naročnina za celo leto 16 L I Naslov: Trieste, Casella postale 343 OSMICO z izvrstnim domačim vinom odpre Tence Josip v Sv. Križu št. 271. Feiđacs Waaifatt.đi EBnvgaaBa TRIT, VIA GENOVA 21 A blizu cerkve Sv. Spiridijona Začela se je prodaja sledečih predmetov: Bombaževina, tkanina fantazija, madapolan, perilo, zefir za sra.jce, blago za hlače, trliž, blago za moške in druge tkanine. Zaloga slovitega blaga . PREDILNICE BRUNNER Prodaja po znižanih, cenah. Velikanska izbera. Prepričajte se brez obveze za nakup. Javna M m\i V torek, dne 9. avgusta t. I. se vrši ob 4. uri pop. v sveto-kriškl luki javna dražba mreže za lov na sardone (koko, trata). Mreža je popolna in zelo dobro ohranjena. g IIHIIHillHlIlHl« Edina zaloga drobnarije na debelo EDGENIO PIHCHERLE fiarfco. Nun telio Vlttorin U UtUo.vljcna L 1853 • TeL int. 166 lliMia Ma v tej stroki Priporoča se trgovcem, kramarjem In kroSnjarjem. Cest zmerne. Postrežba tofra. STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER Wltm FLGRENC & CB. z zalogo in delavnico za poprave Trst, Via filuseppe Videli 9, M13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno In po zmernih cenah 852 FARMACIA SPONZA Trst - Via Tor S. Plero 10 Pazite na ponaredbe Dobiva se v vseh lekarnah ZoBezdraunlSKl amMulatorlj Trst, Via Satt«fonftane 6 od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznih od 10-12 Deželani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. sc3 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. MHBiMaBBMMMM „IGEA" klrurgično zdravilišče Trst, Via Valdirivo 27, te!. 569 (interurban) Splošne kirurgija Dr. G. SiMONIS UroE&sija Prof. C. RAVASIN1 Porodniitvo-gi »ekologija Dr. P. TAGLIAFERRO Dermatologija - zdravljenje z radijem Dr. G. STOCK ROatgenovi žarki - Diatormia - Svetilke 8 kremenj kom Dr. A. D' AGNOLO. (864) Bil IIHBDHIIIM Liquidazione Permanente TRST, Via San Lazzaro 5 ZEFIR PLATNO . . od L 1*60 naprej POPEL1N, fin. „ 7— . BRISALE . . „ 2-95 , ROBCI ... . —-35 , MADA POLA M . 2'- . PLATNO, laneno . 6-60 . PLATNO za rjuhe 150 cm visoko „ 4-80 „ NOGAVICE ženske 1-85 , NOGAVICE moške 1*75 . SRAJCE ženske » 6-— „ SRAJCE moške . 22-— . UulftzioneftFiniineiite Pridite, da se prepričate! HaroCoIte „Edinost" NA OBROKE. Izgotovljene obleke In po meri, dežni plaSči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. <873) Via Roma {L 3, trefje nadstropje KRONE 883 Mljante, platio, Mmlt zlate komade ZLATO pfsčuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVN - urarna Trst, Via Mazzlnl 46 851 TRGOVINA LUIGI GREGORICH Trst — Via Ginnastlca 15 Prodajalna z usnjem In čevljarskimi potrebščinami P* Reliar Trst, Via Sca imata 3 g I!mm ifšiuiiid luufj&iuiifu ui uujo Podružnica v Trstu, Via Gatteri 16, tel. 23-47 Izbera IstrsKsga vina, terana in dezertnega vina no ugodnih cennlus Lekarna ttfluikl Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob) (827) Pred zdravljenjem Odlikovana tvrdka G. TE GORICA - Via G. Carducci št. 6 DISavarnIca. - Delavnica. Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, škarij, brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR !! Za izvršena dela jamči. Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LSKflBHA ZANETU - TRST - Via Mazzm\ E. P CBMtO Stroji za šivanje, vezenje In pletenje, za doni in vsako obrtnijo. Potrebščine TRST« Via Huda vecchia 3 Napeljave z motor, pogo- 741 nom. Popravila. - za magistratom < ■ Brezplaćen yoi.