r— Največji slovenski dnevnik 1 ▼ Združenih državah j| . Velja za vse leto • - • $6.00 | Za pol leta.....$3.00 § Za New York cdo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 Jj NARODA f™T Ust: slovenskih: delavcev v Ameriki* 3GK TELEFON: C0ETLANDT 2876. Entered as Second CImb Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., Tinder the Act cf Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. , TELEFON: CORTLANDT 2875. NO. 117. — ŠTEV. 117. NEW YORK, SATURDAY, MAY 17, 1924. — SOBOTA, 17. MAJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. BONUS BI PRElfEC OBREMENIL NAROD Predsednik Coolidge je rekel, da bi veljal vojaški bonus davkoplačevalce nekako dva tisoč petsto milijonov dolarjev. — Ta denar bi bil takorekoč vržen vstran. Kljub temu bo pa predloga z lahkoto sprejeta v poslanski zbornici. — Uradniki American Legion so upapolni. — To je že drugi veto. PREDSEDNIK REPUBLIKE CUBE. Washington, D. C., IG. maja. — Vojaški bonus predloga. katero je oznaeil predsednik kot gospodarski nezdravo ter'* brez vsakega moralnega opravičila", bo jutri predložena poslanski zbornici, in zagovorniki predloge izjav-ljajo, da imajo več kot dve tretini potrebnih gla>ov, da se sprejme predlogo preko veta predsednika. Oe bi poslanska zbornica predlogo zopet sprejela, b; se per al žnjo senat prihodnji teden in zagovorniki predloge senatu trdijo tudi, da imajo dosti glasov, da uveljavijo kot postavo bonus predlogo, brez ozira na veto predsednika. "Sprejem predloge", — je izjavil predsednik v svoji poslanici na kongres, — 41 bi naložil navodil za nadaljnih <1 vaj se t let letna dovolila v znesku $114,000,000 in konečno bi bil«) treba prodati javnosti bonde v znesku dva tisoč in petsto milijonov dolarjev." Kakorliitro je prišla poslanica v zbornico ter so jo I prečitali. so se oglasili od vseh strani poslanci s pozivom, i _ •'Glasovanje! Glasovanje!" Sredi velike zmede je prosil predsednik Columbia vseučilišča, republikanski voditelj Longworth, naj se glasuje o vetu j dr. Murray Butler, ki je napra-prihodn.ii četrtek, a to ter tudi neko drugo priporočilo sej je odklonilo. Kongresnik Rankin, demokrat fc Mississippi.!^, !:i je zahteval takojšno glasovanje, je rekel, da pomen ja poslanica žal jen je veteranov svetovne vojne. Voditelji obeli strank pa so medtem manevrirali ter dosegli, da je Inlo glasovanje preloženo na soboto. Republikanski in tudi demokratični voditelji so mnenja, da bo predloga z lahkoto sprejeta v poslanski zbornici. Pristaši predloge v senatu izjavljajo, da bo predloga sprejeta tudi v senatu in sicer s štirimi glasovi nad porre-no dvetretinsko večino. Tudi uradniki American Legion so mnenja, da bo predloga sprejeta, razven če bi se pojavil kak nepričakovan in radikalen preobrat v mnenju, kar pa je malo vrjetno. > Sedaj" vetirana predloga glede bonusa je že druga bonus predloga, ki je bila vetirana. kajti pred dvomi leti je predsednik Harding vetiral slično predlogo. Njegov takratni veto je bil v zbornici preglasen, a v senatu potrjen. Ta veto je drugi, kar jih je kedaj podpisal predsed-ik Coolidge. Prvi se je tikal Bursumove penzijske predloge, o kateri je predsednik izjavil, da nalaga zakladnici preveliko breme. NAJVEČJI POSAMEZNI BIZNES NA SVETU Največji biznes na svetu je postna služba Združenih držav. — Dvajset tisoč milijonov pisem. Zračna poštna služba. jMMiagM * Slika nam kaže predsednika republike Cube, Alfreda Žavasa. Tekom zadnje vstaje je imel precej drla. pa jo je srečno zatrl. m POSTAVE NIKAKOR NE IZBOLJŠUJEJO LJUDI vil toliko hrupa s svojo odločno izjavo proti prohibiciji, zahteva povratek k ustavi. — Ljudi ni mogoče napraviti bogatim in krepostnim s postavo, — je rekel dr. Nicholas Murray Butler v Narodnemu industrialne-mu konferenčnemu svetu na osmem letnem banketu, ki se je vršil v hotelu Astor. Za obstoječa in preteča zla v vladi pa je priporočil povratek ''k osnovnim prin-cipijem ameriške -družbe", ki so bili vpisani v ustavo kot je bila prvotno sprejeta. Dr. Butler, ki je bil edini go-vorik. ni direktno, omenil ne pro-liibieijV, ne {napadov, katere je pred kratkim vprizoril nanjo v MAHINACIJE BIVŠEGA DRŽAVNEGA PRAVNIKA Prejšni gen. pravdnik Daugherty je vedno skušal pomagati svo j emu bratu, ki je bankir v nekem zakotnem okraju v Ohio. DEMENTIRANA POROČILA PAPEŽEVI BOLEZNI. Rim, Italija, 14. maja. — Vatikan je danes zanikal poročila, da je papež nevarno zbolel. V posebnem buletinu je bilo oznanjeno, da je pri najboljšem zdravju. Poročilo o njegovi bolezni je objavila "Tribuna". ŠTRAJK PREMOGARJEV PRE PREČEN. London, Anglija, 15. maja. —. Sprejeta je bila nova plačilna lestvica, ki je odpravila v.se dife- rence med ma jnarji in delodajalci. Malo je manjkalo, da niso vsi angleški jremogarji zaštraj-kali. URADNIK RUSKE TRGOVIN-SKE KOMISIJE ARETIRAN. Berlin, Nemčija, 10. maja. — Vladni agentje so danes aretirali nekega uradnika ruske trgovinske komisije. Aretiran je bil v svojem stanovanju. Tine aretiranea ni bilo objavljeno, kljub temu se pa domneva, da je to komunist Bot-zenhardt. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. D&ne<* »o naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $13.60 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.60 Pri nahatllfh, Id znašajo manj kot en tiso£ dinarjev rsčumune posebej U centov a- poštnino in druge stroške. Bntpofinj* na tadnje poste In izplačuje "Poštni čekovni uvod". » ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.00 300 lir..........$14.70 600 lir .......... $24.00 1000 lir...........$47.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov ta poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Jadranska Banna v Trsta, Opatiji in Zadru. Za poilljatve, M presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega nuloga nam ni mogeče podati natančne cene vnaprej, računam« po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede Izplačil v emer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listo. Denar nsa je poslati najbolje po Domestic Postal Mooey Order all pa New York Bank Draft. FRANK BAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tel. Cortlandt 4087. Washington, D. C., 16. maja. — Thomas M. Miller, upravitelj premoženja inozemcev. je dal senatnemu komiteju, 'ki, preiskuje uradno poslovanje Daugherty-j a, številna pojasnila glede počenja nja v justičnem departmentu pod prejšnim generalnim pravilnikom Howard Mannington, torej isti možak, ki je dobival komisije za preskrbljen je certifikatov, s ka terimi je-mogoče vzeti žgane pi j a če \/. vliulnih 'sEl-udišč, mu je bil predstavljen kot dober prijatelj Daughertvja ter eden največjih mož departments. Seznanil se je osebno tudi z -Iesse Smithom, i Alfredom Ur ion. John Toddom in primi, ki so stali Daugherty-ju nekem drugem svojem govoru, j Zadovoljil se je pa z izjavo, Ma;^ blizlK z izpovedim je neutemeljeno domnevanje, da j parii-nih prW prwl komitejem je mogoče napravit, ljudi dobre ou se je ravmjl po navodnih pomočjo postave . »Daughertv-ja. Vmešavanje prija- Pred svojo izjavo, da ne na- j tel-ov Daugherty-ja pa mu •avi postava ljudi dobrih, je za- Ltai„ tako odveč, da se je pritožil sled oval dr. Butler za razvoj po- j raditega pri predsedniku Ilard-stave v Združenih državah ter iz- j in Jr,0.0C0 se je deponiralo na javil, da je napravila ustava, kot | žeJJO generalnega pravdnika je bila sestavljena, "vlado za i"-jba»iki brata Daughertvja v Wash št rumen t in stvaritev vlade" in 1 in?t0ll fourthhousc Detektiva Meansa je baje spo da je sedanji vznemirljivi in zmedeni položaj v Washington u "iz- znal v justičnem departmentu raz starodavnega konflikta med Means -je za.sledo_val depozite vo vlado in prostost jo". jjaškega begunca Bergdolla. On — Nobene alternative ni za pro-: INIiller, je bil takrat tudi najet stost, —je rekel. — Ljudje so pre J kot agent, da išče Bergdolla. in s iskusili že vse mogoče druge stvr |to službo so bili spojeni gotovi ri. Preiskali m> avtokracijo, pre- privilegiji, iskusili tiranstvo komunizma. Vsej Xa vprašanje, če je vedel, da to pa nam pripoveduje isto po.: ni Mannington nikak odvetnik in vest: — Prostost ima svoja zla,' tla vsled t«'m< Iwy Day »und«y »iX MoHaay. wm valja ta gaaaJg lata •»••■fl Za Naw Vorfc aa Ma M« . JBa pol lata■ «.»••••••••• Za Inozamatva aa aala ft Za pol lata............ •ubaerl ptlon Vaarly M.0» Aavartlaamant on Aftraamant. "tl«» Nara>i 1 i v vojni. Vo jaki so enostavno izpolnili svojo dolžnost. Od nekdaj se je namreč smatralo za eno med dolžnostmi državljanov. da gredo v vojno, če postane potrebno in od nekdaj se je smatralo za samoposebi razumljivo, da mora prispevati mlajša generacija pretežno število vojakov. Voja-ka, ki se vrne domov časte ter proslavljajo, a če gremo stvari na dnu. bomo našli, da so ti vojaki le v večji ali manjši meri izpolnili svojo državljansko dolžnost. Bonus bi bil plačan nekaterim veteranom v gotovini. drugim pa v zavarovalnih policah, katere je kaj laliko spraviti v denar. Neglede na vse drugo je tudi dvomljivo, če bi par slo dolarjev veteranom kaj prida koristilo. "Bonus" pomenja sicer "dobro", a v tem slučaju ni beseda dobro uporabljena. '* Kot dobljeno, tako izgubljeno" se glasi o vsakem denarju, katerega si ne pridobi človek z lastnim naporom in delom. V skoro vsakem slučaju ga izda brez smisla in namena. Nikdo ne more storiti nekaj resnično koristnega in trajnega z bonus denarjem, ker ga je premalo. Sprejemnik bonusa bi imel le malo več žepnega denarja in sicer le za kratek čas. V tak nanm pa ni treba naložiti davkoplačevalcem novih davčnih bremen, s katerimi so že itak preobloženi. . To je mnenje, ki splošno prevladuje med narodom, seveda z izjemo veteranov samih ter onih, ki zastopajo njih interese. iz Slovenije. Iz Jugoslavije- Razstava planinskih slik. Dne 17 npr. so je vršila v Beogradu svečan* otvoritev planinske lay-taw v H. moški gimnaziji v 1'oinearčjevi ulici. Svečanost se je pričela s slovensko pesmijo "Na planine Nato je prof. Žujovič, častni predsednik Sroškega Planinskega Dinštva imel lep govor ° P' njenu planinstva,- Med pri-K t::o publiko so bili predstavnici raznih ministrstev ter drugi od-Nate je zapel zbor planinecv-peve^v 1 pevčevo " Savsko'" pesem ter je bila s tem sve-«"ano.>t zaključena. Slovensko planinec društvo se je udeležilo razstave po svojem deJeeatu Badjuri. I stota k o je tudi Hrvatsko planinsko društvo poslalo svojega delegata. Razstava planinskih slik je prva tt vrste v Hecgradu ter dela lep vris. Slovenski amaterji-fotografi sa zastopani zelo častno; razstav li so okoli 400 večinoma .povečanih fotografij P0 kvaliteti te slike daleč prekašajo vse druge. kar je popolnoma razumljivo, ker so med njihovimi avtorji najbolje amaterji, kot -prof. Janko Ravnik, Pavle Kunaver. dr. Stanko ToinLnšek. Janko Skerlep. Od slikarjev je iz 1 ožil Valentin Hod-n:k par lepih oljnatih in akvarel-nih planinskih »lik. Rudolf Bad- jura je1 razstavil nekaj svojih kar-tografičurh ter statističnih del. — Zelja Sl->v planin, društva je bila, da se razstavi tndi planinska oprema ter se je tudi parkrat obrnilo potom čiisopisja v prvi vrsti na »slovenske proizvajalce planinskih potrebščin. Uspeh je bil zelo slab, kar je nerazumljivo. Film o Drirodnih lepotah Jugoslavije. Ameriško novinarsko društvo Central European Press Syndieat je poslalo v Jugoslavijo svojega. «*!:.na 1. Strzeleckega, da oskrbi vilm, ki ncij predstavlja najlepše krajt, Jugoslavije. Strzelecki se je mudil v Splitu,' odkoder se je po-rtlal v Dubrovnik in Boko. Iz Dalmacije pride v Zagreb in potem baje tudi v Slovenijo. Obisk angleških pedagogov. T^ mesfca (maja) bo posetila Beogiad in Jugoslavijo večja skupina angleških pedagogov, d* se pouči o delovanju jugoslovanskih prosvetuih ustanov. Ministrstvo za prooveto je določilo, uradnike, ki b»do goste spremljali;, Nogo si je zlotfil pri padcu Anton Ttrglav. ključavničar pri Prvi žični industriji v Celju. Sunil ga je neki tovariš tako nesrečno, da si je nakopal to težko poškodbo. Samomor starca. V Mariboru se je obesil brst znanega vinskega trgovca Fritn-merja, 82letni zasebnik Ad. Primmer. Vzrok: duševna zmedenost, ki so ~rt povzročile razne skrbi. Zastrupljen je. Posestnik Frane JainniL iz La-liiš pri Šmarju je pomotoma pil oetovn kislino in se zastrupil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer sc mu izprali želodec. Promocija. Dne 30. aiprila so bili promovi-rani v zbornični dvorani ljubljanske univerze ahsolvirani pravniki: Žej.iko J« glič iz Ljubljane. Andrej Dolinar iz Smlednika in Bogdan Kurbus iz Sent Vida za doktorje prava. Z rMioviraiviem farne cerkve v Celju od zunaj se je pričelo te dni. Zvonik in cerkev bo od zunaj p -nolnoma renovirana. Zadružna elektrarna. Te dni se je osnovala " Zadružna elektrarnama Ptuj, Breg in o-koli.-r, v I'tniu *. Zadruga ima namen . dobavljati svojim zadružnikom električni tok. Res skrajni čas bi že bil, da dobi Ptuj električno razsvetljavo. Ličan rokoborec. V Marjbor je dospel atlet Marijan -Matijevič iz Like. Matijevič -e je vrnil iz Amerike, kjer je nastopal in se kosal z raznimi ameriškimi rokoborci. Ameriška kritika se je izrazila o njem zelo po-!:\:j1iio. Tudi v Mariboru je nastopi' v Narodnem domu. 601etnica smrti Ambroža. Dne 25. aprila ie minulo GO let, odkar je umrl Mihael Ambrož, bivši župan ljubljanski. Njemu v spomin se imenuje na Poljanah •"Ambrožev trg". Poleg drugih vi iin tega moža naj omenimo, da ie skrbni župan Ambrož pregledoval vsa dijaška stanovanja v po-samezn i h 'hišr.h. Kjerkoli je opazil kak m-d ost k tek, je moral dijak ta-!;oj izpremeniti svoje stanovali--če. Zato so imele tudi dijaške gospodinje velik respekt pred župa-iiomAmbrcžcm. Kako potrebno bi bilo pač dandanes tako nadzorovanji: stanovanj, ko se dogajajo med mladino v nekaterih sianova-i ji a pravi zločini v moralnem rn higijt-ničnejn oziru. Kakor poroča ljubljanski list 'Jutro", se nahaja vnukinja po kojnega župana Ambroža, Kiroli-na Ambrož, v ljubljanski mestni ubožuici v zelo bednem položaju. Od svojega 17. leta je zadeta od kapi. Kljub temu jako pridno v lete in kvp.čka z levico. Starega i č-^ta se še dobro bpeminja. Smrtna kosa. V Dtl. Logatcu je umrl v starosti let Josip Smole. Z njim je zgubil Logat*-c enega svojih naj-v.aslužnejših mož, ki je vse svoje življenje posvetil blagru občanov. Bil je dolga leta občinski odbornik in tudi župan, predsednik Urajnega šolskega sveta, načelnik ga^ibiega društva v Dol. Logatcu in načelnik gasilske žuoe, blagajnik pri logaški posojilnici in zaslužili član Sokola. Bil je krerue-nit. značaj in navdušen Jugoslovan. V Dovjem je, umrla Jerica Jeg-liČeva, .soproga nadučitelja Frana Jegliča. Dosegla je starost G8 let. V celjski javni bolnici je umrl Miroslav Muro vie, dijak eksport-nc akademije iz Novega Sada. V Ljubljani so umrli: Friderik lvt«ir, mag. ofieijal in posestnik, G5 let. — Martin Ožlak, g^rstač, 54 b-t. — Marija Verbič, zasebnika. 00 let. — Marija Valte, zasebniea, S> let. — Kristijan Vernik, stru-gar, 28 let. — Franc G livar, čevljarski vajenec, 25 let. — Josip (rt-sie, užitkar, 74 let. — Anton Kerže, učitelj v pok., 49 let. Samomor. V Mariboru se je obesil Soletni zelo premožen posestnik A. Primer. Potizikusi oživeti ga se niso pc-grečUi. Vzrok samomora j*1 neznan. V Žalcu se je ustrelil v hipni zmedenosti na železniški postaji Maks Exler. 251efui postajni odpravnik drž. železnice, doma iz Kamnika. V brezupnem stanju s-i ga preipeljaJi v celjsko javno bol-•jLtvfj, kjer je naslednji dan umrl. Žrtev Lošnice. V bližini Sanica pri mostu, ki vodi čez državno cesto v celjski ok-ilici, opazili pasanti dne 21. aprila v I^ožnici potaplja ioče«ra se loveka. Napol mrtvega so potegnili Iz vode ter ga prenesli v bližini se nahajajoče gospodarsko poslopje. Kmalu nato je i zdi nil/ Ivleuiiteta utopljenca in vzrok nesreče se doslej^še nista mogla do-•^nuti. Po njegovi zunanjosti soditi je berač, katerega so ljudje videli par dni preje v Celju. Vlomi in tatvine. Na velikonočno nedeljo ponoči je bilo vlomljeno v opekarno Kos na Bregu pri Ptuju. Pokradena je l Vnla večja svota denarja, zlatnine m srebrniue ter drugi različni predmeti. Aretiran je bil dosedaj en osumljenec. Nadaljna preiskava j" v polnem teku. Vlomljeno je bilo pri posestniku in gostilničarju Ivanu Majcen u v St. Janžu v gostilniško sobo ter iz i.mare jduešeno 6 bankovcev pu 100 Din, 10 bankovcev po 1 Din ni nekaj srebrnih žlic v skupili vredne sl i 1230 Din. Storilec je u * -j znan. VI ♦.•on I je no je bilo skozi okno v lesene barako trgovca Antona liabnika na Zaplazn pri Čatežu in pokradeno več manufaktuniega blaga in izg::tovljenega perila v j skupni vrednosti G413 Din. T». dni j«1 prišel k Jakobu Puš-niku Tia Loki }»ri št. Rupertu nad Laškim nelii 40 let star berač ki je pravil, da je doma te Loke pri Zidanem mostu in da- išče tlela Herač je ostal pri Pušniku ee>: noč" i-i pri tej priliki ukradel svojemu {.'ost.iteljit ene hlače in eno jopo v vrednosti 11"> D. nakar je i/ginil. Na kolodvoru v Zidanem mostu jebila ukradena manipulani inji državne železnice Lini Fettieli-Frankheini črna u^njata denarnica z vsebino 2G0 Dm. železniška legitimacija ;; fotografijo, blok s •JO listki za prehrano v železn ski menzi in posetniea neke n;irnber-sk«; l.vrdke z naslovom njenega zastopnika -X. Ifcesera. Anton Pleško. preddelavec ipW 'jub'janskem tovarnatnai ju Ko-bijti, je prijavil policiji, da rnu je bil v noči od 2iJ. na 24. apr. ukra-(l^n iz dvorišča njegovega stanovanja na Ižanski cesti 4koiesni ročni voziček, vreden 300 Din. Dopis. Saginaw, Mich. Ker vidim, da se nobeden ne oglasi iz te naše naselbine, sem s^ iamcn.il, da zopet napišem par vrirtie. Poročam, da smo dne 1. maja položili Franka Kralja k večnemu počitku na tukajšnjem katoliškem pokopališču po cerkvena h obredih. Zapustil je ta «vet v najlepših letih, star 29 let Doma "je bii iz Zlokarjev, far,a Kolovrat. Po domače mu rek!i Qo-iobarjev. Tam tn^; starlše.in dvc sestri. Pred vojno so bil' vs; skupaj v Jenny Lin d, Ai k. Od lam s;» šli njegovi stariSi in i v stari kraj. on je šel pa irkjv k ameriškim vojakom in je služil G let. Ko je bil odpuščen od vojakov, se je podal v stari kraj »b?skat svoj rodni dom. Vrnil s.c je nazaj v Ameriko pred enim letom i-n je prjšel nara^•nost sem v Saginaw k svojemu bližnjemu sorodniku Franku Majhenu. V začetku tega leta se je podal v Detroit. Tam je delal nekaj časa in .se »iioono prehladil. Dobil je pljučnico, kateri je tudi podlegel dne 28. aprila. Njegovo truplo je bilo priipeljano iz Detroita v Sag-maw. Naj v miru počiva. Dne 29. aprila je tukaj za vedno zatisnil oči Valentin Turk. Bolehal je več let za naduho. Pred petimi leti se ie preselil sem z družino iz Claridge, Pa., kjer ga 'nidi več rojakov pozna. Lahka ma bodi žemljica. Delavske razmere niso čukaj nič povoljne, ker dela se pomalem in delo se težko dobi. Kadar se kaj izboljša, bom poroeaL John Baapotnik. Poročilo iz Brooklyna. Bliža se čas. 'ko imajo newyor-ški Slovenci' prihko pokazati vsemu civiliziranemu svetu svojo kulturo in požrtvovalnost. Tega pa seveda ni mogoče drugače stoi-iti. kot da se vprizori parada po osmi cesti do prve Avenue in potem nazaj po dvanajsti do osme ceste. Reditelji parade so namreč prišli do prepričanja, da bomo.vsi pogubljeni in vsi aretirali, če tti-ga ne storimo. Program parade je bil že enkrat objavljen v tvoji koloni, dragi Peter Zgaga. U ver j en sem, da bi bilo jako zanimivo, če bi se stvar tako vršila. kot si si jo ti zamislil, sedaj ti pa z žalostjo poročam, da nr bo iz te moke dosti kruha — nič kruha — pae pa komaj kak prismojen ]x>tancelj. Reklame za parado je brio dovolj. Paradno glasilo "Naš Dira'* jo je začelo, toda škoda škoda, vse se je zvodenelo, vse se je iz-premenilo v 'brozgo, ki ne zmore niti ubogega pol procentka. Naša brooklvnska naselbina je jako požrtvovalna. Naša brooklvnska naselbin^ daje, dajo do skrajnosti, toda doslej je bila se vedno namazana. Dala je za pere in za avtomobile, za* kislo zelje i'1 za porhant. za svobodo in za republiko in tudi za parado je dalo samo zadnjo nedeljo nad dvesto dolarjev. Pa je pri nas kot zakleto. Hodimo s poKvedranimi petami, avtomobila ne poznamo drugače kot če nas povozi, kislo zelja kupujemo pri g roe er ju. porhant pri jvdu, smo sužnji brez republik*-, farain brez cerkve, in sedaj, kot kaže, so nas celo s parado prav paradno namazali. Bilo je zadnjo nedeljo. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Namen prireditve je bil napolniti blagajno, da bo mogoče pokriti pripravljalne stroške velike parade. Pripravljalni stroški so ogromni. Neko društvo mora vzeti zastavo iz zastavnice, maršal potrebuje "sapolio". da bo zdrgnil grin-' špon za maršalske palice, v slučaju gorkega vremena bo treba raznih osvežil, nekaterim devicam so beli trakovi precej "obšesali" itd., itd. Iz navzočih so vabili denar na najrazličnejše načine. Malo z božjo besedo, malo z bobnom in fagotom, malo pa s pijačo. In tako se je nabralo v blagajni nad dvesto dolarjev. Blagajnika sta denar lepo preštela ter se odpravila proti domu. Medpotoma se je razvil naslednji pogovor: I. blagajnik: Lepo smo naredili. i II. blagajnik: Da. lepo smo naredili. I. blagajnik: Kdo bi si mislil — nad dvesto dolarjev. To bo parada. II. blagajnik: Da. to bo parada. Le dobro pazi na denar. T. blagajnik: Na kakšen denar? S j ga imaš ti! II. blagajnik: Ti ga imaš. I. blagajnik: Ti ga imaš! IT. blagajnik: Jaz ga nimam. I. blagajnik. Jaz ga nimam. II. blagajnik: Kje je denar? I. blagajnik: Kje je denar? Tako se je zgrodilo. da je na zagoneten način izginil sklad za parado in da sklada še dosedaj niso našli. Jaz pa ne pravim drugega kot: Oh, to bo parada . . . Te pozdravlja Tvoj Prijatelj. KugosUiticUtBka Ustanovljena L 1898 I BčatflL 3pbturta Inlcorporirana L 19CM GLAVNI URAD v ELY, MINN. Qlavnl odborniki! Pr**edc!k: RUDOLF PBRPAN, »SI M. 1U St.. ClavtlAB«. OL Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box IN Pe&rl Ay«.. faoMJB, Tajnik: JOSEPH FISHLBTR, Kly, Mina. BlftffaJullt: LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ely, Mian. ftlMr*J«Ttlr Bet vplačanih smrtnim: JOHN XOVUM, 111 »-> Ulk Ar«. OaluU. Min. Vrhovni zdravniki Dr. SOB. T. QRAHEK, III American fttaia Bank »lack Av»„ Pittsburgh, Pa. •nil cw m Nadurni adfeari ■BABNIK, Room Ml BakavaU Bid«., wm. Street*, PltUburtb, Pa. MOHOR MLADIC. 1U4 W. II Btra««, Okloao. QL rkANK 1KB A BICC. (Ill Waaklnctom Btr««rt. Dmtw, AlfTOlf UONAKD BLABODNTK. Bos 4IC. my. Mine. GREGOR J. PORENTA, S10 Btevenaon Bid*., Pmyatl»». FRANK BORICH. «217 kt. Clair At«.. e. Zkrulavalnl adk«ri TALBNTIN FTRC, TM London Rd., N. B„ Clay« PAULtNE ERMENC, «8« Park Str., Milwaukee. Wl«. JOSIP STERLE. 404 I:. Mesa Avenue, Pueblo, Cola. ANTON CELAKC, MB Market Btreet, Waukeffak, OL ■ Yadnotlno aradn« glullo: "Olaa niTiH". . « u , Ta« rtrarl tlkajc Ce uradnik uAit kakor ta41 A«narn« yoKjatr« ■af M podlljajo na rlavneca tajnika. Vi« prt to i b« naj m polllja na «ednlka porotne®«, odbora. FToSnj« aa sprejemi novlk Uuot U feoliUM Orlčevala naj m polllja ca vrhomega sdraynlka. JaroiloTanika Katoliška Jednota m prtporoCa rMM JugoiloyanoB efcllen pristop. Kdor teli postati čl&n te org&nlzad]e. naj a* sglaal tajnik« bfeinjet* druStva J. B. K. J. Za uitanovitev noylb drultey m pa obrali« na d. tajnika. Novo drultro se lahko vst&novl a I tlaml all eiaaleasol. Jugoslavia irredenta. 0 številnih starih volilcih v Julij- ski Krajini se poroča, kako so šli pogumno v:.-j lit, i:; >.i' nisi tlali preplašili n-i ni-j kogar. Tako poročajo iz Crnesra' Ka!a v Uiri, tla si šli na volišč«.'} sOUtni starci, kateri so ustali ^lu-li"' napram vsem obljubam in jrro-/.tij-im. Vsak ti o jih sj>u«tuie jj> vi-M*ko ceni. Nanje naj se ozirajo li--ii mladi možje, ki su ostali v s\o-.'■> srann-to iloiaa. \/. Kenč na (Jcr.škem pt-ročajo, t?a j1.1 neki slovenski l'aš;%tovNiki pri^anjav nagovarjal nekega starega vifdil«;aJ tla naj voli za vladno stranko, da inn bo pomagala 1 ri d<-mačein gospodarstvu. Stari (Jradiškovee pa se je moško uprl takemu prigovaijanju in ^e krepko, pošteno jio slovensko, odrezal. 'In j«; on vedno volil za sloven.sk** p-"sla'iee in da ho tudi seila.i volil lovensko lissto. \'sa čast »nu! Roparjeva usoda. 'Mletni zidar Frane Ušej iz (. r-n:č v Primorju je s-topil pred dvema letoma v karabinjersko služ-1 Mesto z varn >stno shižlio pa m- je bavil z ropanjem, gr Ijnfi.ia mi in tatvinami. Tekom enega leta si je nakopal celo vrsto /.loči-nov. Ko i»a so mu postala v -lulij--ki Krajini tla previtiea, je im!vrgel orožje in uniformo, si priskrbel civilno obleko in kroni! čez me-i . v -Jugoslavij ». Spo*:etl;a se je zadiv.eva! večinoma v l.jnbljani. Lepega dne i):i .je mpozoril ljubljansko policijo na njega neki ne-znniiee, ki je vedel za ujegovt. zlo-e iie. liil je prijet in odveden v zapor. kjer je odsedel celih 10 me-se.:(v v preiskavi. O Ušejevi aretaciji so bile obveščene seveda tudi italijanske oblasti, ki pa se v >vrho v>ks» radirai.ja niso oglasile d"» dohčenega roka. Zalo je bil r.štj izpuieen ca svobodo. Fozne-?e >o italijanske oblasti diploma-i čr.im potom zahtevle njegovo izločitev. Toda Ušej. ki se ni počutil \eč varnega v Ljubljani, je pobegnil medtem že v Slaveniio, kjer se ju nekaj mesecev nato po-r.cii \ kraju Kanova Jaruga v novskeai okrjju :: neko bogato vdovo. Policija je bila medtem ponovno obveščena, da je bil Ušej radi j»ol>ega iz vojske, radi gol julij in tatvin obsojen v Trstu in contumaciam" m 7 let in 8 me-seaev ječe. Dne 17. aprila, na Veliki četrtek, pa je padel nevarni ptiček končno v past. Pripeljal s>e je namreč po kupcijskih oprav-k'ii v Ljubljano, kjer-se je zadrževal v gostilni Živec na T? msk-e.jsli. Prešteval je ravno denar, ki ga je imel pri sebi okoli 30 000 di- narjev, ko je nenadoma vstopil det-ktiv in mu napovedal ji relacijo 1'ši-ja sn poslali v Trst. kjer hi -iil^etlel ctslu/eiio kazali. Strica ustrelil zaradi 50 lir. V ključavničarsko delavnic«. A. (iiaschija v nt. p i 1 gospodarjev nečak .Mai cello Urasso. naperil na gosjiodarja s.i-mourc-: in pelkiat ustrelil nanj. (Ji*isehi je obležal mrtev na iicu mesta. Morilec je pobegnil iz delavnice, pa so ira kmalu vjeli na tdi^i in odpeljali v zapor. Lmor je izvršil, ker ga je Oiasciii do^toldm* ozmerjal radi nekega raJ-nna, ki ga j«* (Jra.s-?: inkasiral v soboto in si pri tem pridržal .">p lir. iz malega raste veliko. Ameriika je v resnici iist;i dežela, kjer se uresničuje satri pregovor. ki pravi: ''Iz malega rasfe veliko". Izdelek raznih tovarn v Združenih državah, ki izdelujejo "chewing gum", se je cenil v letu U>21 na $38.865,000 kakor kažejo uradne številke. To industrijo je začel iznajditelj v. nuilini kapitalom od Joseph Triner. pinnir Trinerjevega . Zdravilno firenkega Vina. je imel na razpolago še manjši "kapital", ko je postavil ,Zdravilno (Jrenko Vino na trg. To je bilo v letu 1887. Izdelovanje. natakanje v steklenico, lepljenje napisnih listkov, razpošiljanje, itd. to vse je o-pravljal en sam človek, namreč Mr. Triner in pri tem mu je pomagala njegova soproga. Ker je rabi! možgane, ker je imel energijo, je premagal vse ovire, ki so mu bile na poti. Za izdelovanje Trinerjevega Zdravilno Grenkega Vina in Triner je ve Angelica Grenke Tonike se sedaj rabi 150,000 ga-lonov vina na leto. Zadnjega -decembra je bilo razposlanih 536.083 Triuerjevih stenskih koledarjev na odjemalce Trinerjevih zdravil. Trinerjevo Zdravilno ("Jrenko Vino je neprekosljivo v slučajih slabega teka. zaprtja, glavobolov in sličnih želodčnih neredov; Triner-jev Liniment daje hitro odpomoč v slučaju revmatizma in nevral-gije in Trinerjev Cough Sedative je neprecenljiv v slučaju prehladov. Ce jih vaš lekarnar ali trgovec nima v zalogi, pišite na .Joseph Triner Company, Chicago. 111. (Adv.) ITOVA SftfllllVA KHTIOA T EPLENJB in strahot« ■ bojnih poho Jega hriba, Hudega Ejog*, Sr. Gabrijela, Pijavf fes i SpiaaCIvan^iatifii] Z Pekovem nporn ter njega aakletvi NA KRVAVIH POLJANAH $1JS Knjiga j* trdo vaafesj« «0 ft i M mk «■ n|n. 'QtAM U Oomaaii BtnU, trnek, V. T. Zagonetna, toda resnično. Pisane in nepisane postave. GH'AS NAHODA, 17. MA-JA 1924 » i i. Večina ljudi obstaja iz ničnih f zaničevaLcev ali omaiovaievaleer postav. Ne le glfVle fatflozne Vol-steadove postave, katere sino se naveličali do skrajnosti. Prepovr-dan -sad diši najboljše. Kršiti jmj-Ktavo pomenja nekaj izvanrediio Uličnega, posebno če človeka ne zalatijo jtfi tem. Prepričan sem, da je bil temno-, poltri človek, ki mi jt* obesil brezoblično maso slame, resničen Cu-banee. Povcdel me je v neki kot ter r«-k«4: — Kesničen Panama. Vreden najmanj sedemdeset do-larjev. Seveda, bil je vtihotapijo.. ■— Z veseljem sem mu plačal pet dolarjev, ki jih je zahteval, ko je zapisaval moja navodila. Dva tedna sem imel nato slamnik, ki ni bil niti izdaleka tako lep kot so bili slamniki v izložbi. Dotič- i ni »lainnikar je priznal, a bi lahko kupil za denar, katerega sem izdal, tri boljše slamnike v njegovi prodajalni. Pustil >em se speljati na led radi povesti o tihotapstvu. To Jt« bil čar domnevanega kršenja pi* sane postave. Nepisane postave namreč tfikdar ne kršimo. Oe pravi nepisana postava, da ne sme noben č levček, ki količkaj drži' lipase pred 15. mjfjetn in po 16. septimbrom na cesto s slamnikom na glavi iu naj še tako pripekajo solneui žarki, potem ne 1k> šel mkdo od-nas na cesto s slamnikom na glavi. KJjub temu pa dvomim, da bi Mla ta nepisana postava tako stara kot slamnik sam, kojega zgodovina sega nazaj v prastare čase. Brez dvoma so nosili že včasih Faraonov slamnike, spletene iz nilske slame in biblično sporočilo, da so veli Mojzesa iz košarice, ifam pniča. da je bUo pletenje ž<» v onih časih preko razvojnega stadija. Tudi stari (Jrki in Rimljani s» poznali slamnike Antigona, hčerka Edina, je prijezdila svojemu očetu nasproti, sedeča na muli In s slamnikom na glavi in če smemo vrjeti zgodovinarjem, je s-pa-dal v jM>tno garderobo starih Rimljanov takozvani "Petasus ', na-pravlj<"n iz gibčnega materijibla ter najbrž sličen sombrerjit. Stare slik«* na vazah in novcih kažejo Hero, rimsko .Junoaio, s klobukom na glavi, ki jt* splett*n iz fine slatne 't^r sličen lasnemu rale rtu ali i'rizuni. (V preskočimo hitro par stoletij. bomo na»Ui. 29 v Ecuador-ju. Velikanski mehiški slamniki so tudi domač proizvod. Pričetek slamnikarske industrije v Združenih državah je sorazmerno novejšega datuma. Prvi ajneriški slamnik je bila nekaka havba, katero je napravila leta 1708 Betsey Metcalf iz Providenct po uzorcu angleških 4'Leghorn iz sedmih kit ovsje slame, ki je zrasla na polju njenega očeta. Ta slamnik so splošno občudovali tei-baje predstavlja temelj ene vodilnih ameriških industrij. Danes je izdelovanje moških slamnikov v tej deželi industrija, ki predstavlja vrednost dvajsetih milijonov dolarjev. Ta industrija razpolaga z vsemi sredstvi moderne organizacije in tehnike ter daje primeren zaslužek eel i armadi moških in žensk. Vsak okus pride vpoštev in vse Tnotjoče vrste slaonnikov je mogoče izdelati v Združenih državah, tudi če trpe ljudje na takozvani "Pana-mitis". Kljub temu pa se je izvedelo, da bo v tekoči seziji trg preprav-Ijen z importiranimi evropskimi slamniki. Slama, iz katere se je izdelalo v evropskih deželah te slamnike, prihaja v glavnem iz Italije, Japonske i it Kitajske. Rdeča armada. Francoski general Lacroix podaja v "Tempsu" sliko sovjetske rdeče armade. Od marca 1923. se armada reorganizira. Znižana je na f>00,000 mož in vzdrževanje vzame kkoraj polovico sovjetskega proračuna. Tvori 17 armadnib zborov in 52 infanterijskih divizij, izmed katerih jih je 20 na za-padni meji. Obmejne straže obsegajo 48 kavalerijskih bataljonov in dopolnilnih stotnij skupno 50 tisoč mož. Dvanajst izmed infa-lerijskih divizij je preurcjpnih v deželne divizije po samo 1500 mož Mobilizira se jib lahko do 13,000. Vojaška priprava se vrši od 14 do IG leta v šolah, do 18 se nadalju je v strokovnih in komunističnih organizacijah, od 16 do 20. vršijo mladeniči vsako leto šest tednov vojaškega vežbanja v deželnih divizijah. Z 21.. letonv1 vstopijo v armado in sicer od 30 do 40%. prednost imajo oni, ki znajo čitati in pisati. Kavalerija obsega 10 divizij in 9 avtonomnih brigad. V Ru siji je kavalerija še vedno element za ofenzivo upeštevajoč ogromne ravnine, kjer so železnice redke. Težke artilerije je malo. Avijati-ka šteje 400 letal in 50 hidropla hov. General Lacroix meni, da so programi za stvoritev stalne in dobre armade sicer pripravljeni toda izvajajo se le šibko in za do sego pripravljene in za vojno spo hobne armade manjka še obilo na vseh koncih in krajih. To treba vedeti, ker se sedaj toliko govori o napetosti med Rusijo in Romunijo radi Besarabije. Zato pa je tudi povsem verjetno, kar pravi Trocki namreč, da ni govora o kaki mobi izaciji ruske armade proti Romu iiji. , ALI STE K&A*? PREWKOSHJ T:: 2rez ovire do cilja. Večina igralcev je od strahu šklepetala z zobmi. V takem škripcu še nismo bili odkar smo \ lužbi našega podjetja. Bali smo se zares. Šofer, m:lad, drzen dirkač, je vodil avto sigurno. Z br- dela naprej. corrmo"T u«i)i«wooo t urnuam *or./ Pred kratkim se je poročila v Biltniore Miss Cornelia Vanderbilt z Johnom F. A. < "eeilom. ki je bil svoj čas prvi tajnik angleškega poslaništva v AVashingtonu. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Langu*** Information Barvi«*. — Jugoelav Bitmi.) NEZGODE NA ŽELEZNIŠKIH KRIŽIŠČIH. Ne mine dne, da ne čitamo o kakih nezgodah, ki so se pripetile na prehodu javne ceste preko železniške proge. In takih nesreč se dogaja povsod po celi deželi. Prevladujejo seveda one nezgode, ko avtomobil drvi preko proge in trči z vlakom. Podatki trgovinskega depart menta izkazujejo, da je brio leta 1923 nič manj kot 8582 ljudi ubitih ali ranjenih na železniških križpotik. Število teh nesreč se stalno po-množuje; leta 1(J2:J jih je bilo za 20% več kot v prejšnem letu. Res je sicer da se je v istem času tudi število avtomobilov povečalo še za več kot 20%. ali večji promet bi moral pač zahtevati več varnostnih naprav in ne sim služiti za izgovor, ki naj opravičuje rastoče število žrtev. Federalni cestni ura«I se prizadeva, da se čim dalje več odpravijo ra.vna križišču ždleznic in onih javnih cest. glede katerih ima Cfderabia vlada kaj vpliva. V tej splošni smeri je srečal tudi prisrčno sodelovanje državnih cest nib uradov in javnega mnenja. Mnogo križišč je bilo odpravljenih. s tem. da so cesto napeljali pod ali nad progo ali potom prt-gradnje cest ali proge. Varnostna propaganda ii£ odpravi jen je križišč je gotovo preprečilo, da ni število žrtev doseglo gorostasnega obsega, ali oči-viduo je tareba šf veliko prizadevanja, da se zniža število nezgod k rižpoti. Hotel Waldorf-Astoria v New Yorku se lahko postavlja, da ima hišnega hlapca, ki ima premoženje $50.000, katerih si pa ni prihranil o'l svoje mezde, ki znaša le po $16 na teden, čeprav j t* zaposlen že sedem let na istem mestu. Ta mož. ki kljub svojemu premoženju ni mnenja, tla mora opustiti svoj dobičkauosni "j<7 let. ki je znan med prijatelji 'ter uslužbeliei hotela kot "Pa]);!" Evans. Pred kratkim je umrl v Angliji njegov brat. ki mu je zapustil $50.000. Preteklo nedeljo jc- d«.bil S|>oročilo. da mu je bila sreča mila. Njegovi tovariši mi sev«tla pričakovali. da ln» postavil metlo v kot. slekel svoje "overalls" ter odšei z ošabno privihanim nosom. Papa Evans pa ni storil ničesar takega, temveč vsi rajal n;i svojem me.-tu. kajti <>n se hoče najprvo prepričati, na kak način naj na loži svoj denar. Približno >to l judi s<» je v torek oglasilo v hotelu, da mu dajo "dober" svet. kako naložiti dobičkanosno denar. Papa Evans pa se ni niti prikazal ter sporoeii časnikarskim poročevalcem gotov del svoj h načrtov. Rekel je, da bo mogoče knpii kje na Long Islandu čedno hišico in ker ljubi dirkalne konje, je pripravljen prevzeti nadzorstvo nad konji v imenu gospodarjev. Nekoč je bil čas. ko je bil Evans bogatejši kot bo sedaj, a sreča mu -takrat ni bila mila in izgubil je premoženje, katero je podedoval po svojem očetu. Evans je prišel preti 35 leti Irske in kmalu nato je umrl njegov oče. kapitan John Evans, ki mu je zapustil 3500 akrov zemlje. Z dedščino je kupil mladi Evans več dirkalnih konjev ter ustanovil v Southampton. L. I., jahalno šolo. Kot že rečeno, ni imel pri tem sreče in pred sedmimi leti je stal na cesti. Kmalu nato je dobil službo pometača ali porterja v hotelu Waldor-Astoria. Od takrat naprej je stanoval v nekem pri-prostem hotelu, v katerem je pln- plačal po petdeset centov na noč. Rekel je. da se zaenkrat še ne bo preselil iz svojega bivališča. Evans je veteran špansko-amo riške vojne ter vdovec, a nima nikakih otrok. Previden črnec. Pri poroki nekega črnca je duhovnik baš prečita! sledeče 1m»-sede : Svo jega moža moraš ljubiti. spoštovati in bodi mu }>oslu?»-na ..." ko ga j«- ženin nenadoma prekinil rekoč; "Čitaj to gospod še enkrat; da bo tudi žena dobro razumela. Jaz sem že bil enkrat poročen". Hilda Hanika porodila v zaporu. Na velikonočno soboto je llildr« II;ini>ka, morilka čehoslovaškega kapitana Hanike. v hrnskem zaporu. kjer je sedaj pod nadzor-• stvoru, povila dete ženskega spo-j la. Otrok ostane do nadatjiu-ga i pri materi, njegovo natlaljim iisu ) »lo določi s«»»lišee. Veselite se vdrgiienja s PAIN-EXPELLERJKM. Po trdnem dnevnt-m delu si nadrgnite roke, noge tn hrbet. Človek, ki dela z miSioami. ne sme biti bola.n. Urite se vedno. Poskušajte vdrgnenje s Pain-Expellerlem. Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in 70c\ steklenica v lekarnah » F- AT>. RICHTER Sc CQ 104-114 So. Oh St.. Bioohlyn.N.Y ODLOG RUDARSKE REŠILNE TEKME. Letošnja mednarodna tekma za 1 i prvo pomoč in reševanje v rudnikih se je morala vršiti v Huntington, \Y. .. v raesoen septembru. Teh tekt'in. ki se vršijo ]>ud avspiraeija.nli federalnegii rudni-1 škega urada, st1 navadno vdeležu-J 'jejo delegacije rešilnih čet iz v\eh rudniških okrajev. Odkar pa je bila določena letošnja tekma, j federalni rudniški urad dobil i mnogo pisem iz raznih delov de- žele. češ da bo letos vsled slabih razmer v premogovnikih jako t«^-ko ilobiti zad(»st i tekmujočih čet, da l)i v tekmi mojrla biti zastopana vsa dežela. Iver se v teh tekmah določi prvenstvo (championship) izmed rudarskih rešilnih čet. bi nezadostno število vdelcženeev onemogočila tekmo vsena rod nega pomena iti zato s»» je let t.-šn jejr;i lekma odložila-. . . zino 80 kilometrov na uro smo torej dirjali opasnosti v žrelo . . . Grozno 1 Tako mladi, pa že moramo v smrt! Nekatera mesta, ki so tiaro jih opisovali za naopasnejša, smo pre-dirjali bzrez vsake nevarnosti. Tn zopet se je v nas za<čel dvigati potrtim. Toda naenkrat smo morali obstati pred napeto vrvjo čez ce-J seto. Šofer je moral ustaviti. Ko-mite so pridrli iz soteske ter na« pozvali: "Izstopite!" Vodja tolpe je bil oborožen do zob. V tem? smo utegmli našteti 20 do 30 dobro oboroženih ljudi. Med njimi so bile tudi žene. Najprej so preiskali avto. Raztrgali so vse zavoje in vse prebrskali, Potem so prišli na vrsto ljudje. Gotovino so nam odvzeli, le nakit so nam ostaolaga. Vsled tega priporočamo onim« ki pošljejo denar samo za potne ■troške, poslužiti se drugpga načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (pasa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi ruo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačnikn. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 oente od dolarja. Nakazil m. zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mosnjih odredb, ne moremo Izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa. da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deSell dalei od banke ter v menjanja dolarjev niso izkufienL Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1.» stroški za direkten braojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5.t v Italijo, Avstrijo in Nemčijo H Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno po> Jasnllo ter pripomnijo, ▼ katero državo žele denar poslati. FRANK SAKSEB STATE BANK GLAS NARODA. 17. MAJA 1924 O ŽENSKI, KI JE BILA ... Roman. — Spisal O. Soy les. Poslovenil J. T. V i g r e d. Milost i va! klalo — nekaterim ljudem se vse 3 (Nadaljevanje.) [poda, še stenica na ovratniku— Prišla je vigred! To je pomlad. .in 2aC.enjani stavke rad z Pa če je tiskana. se ji prav vigred kfr je tQ boJj izobru2onn in je potem zvezana, da se vede J Vigred je pQ cestah se žeta no_ lepo in grospodsko in da je brez moda Nrfno ^^ ^ jnko slane in snega. In sem Vam bil' ke pefe _ med p;m obljubil, da Vam bom sporočil^, so trije pari po^edraDl. Mi_ prihod v i gred i in to v natisnjenem leslivat poznate me da Jui ni na„ pismu. Kajti da Vam pišem, milo- da nežnemu Žens-V|l ffledam stiva. prihod vigredi z navadnim« , no„e Todfl spm to ^^ pismom, bi bilo preneumno. 'Mtt|f da ^^ aH se poyna fiko In smo prestali tudi veselo ale-'gre kdo po cesti ima podplate |lujo s pirhi in vstajenjem narave.ji-^ztr^ane pr.poro^Vse klijp jn naša mlada kanarkaj ^j lahko povem: Ne po^nr. se. , pridno vali in pričakujemo, da bo Pe nog ne dviga previs,)ko N>o0 kaj to pot. Najprej je sedela na mora stopati bolj g trd& nog<| ^ treh jajčkih, zdaj ima le še dva ka kakor stopajo Vpokojeni genc-in naše ženstvo ugiba, kam je iz-lva]:. Ali je vedela zanj/ Ali ga je videla? In če ga je videla, ali ga je hotela in mogla spoznati.' j l*oziio zvečer tretjega dne je bila izrečena obsodba. j Eva Morsini je bila spoznana krivim umora svojega moža. Kečeno je biio. da ga je usmrtila iz sovraštva in dobičkaželjnosti. { Obsojena je bila na smrt. j Ko je sodni dvor razglasil razsodbo, in ko ni nihče čil pomilostitve, je bilo čuti mrmranje zadovoljstva. Niti eden. kar jih je bilo v dvorani, ni simpatiziral s tem ponosnim brezsrčnim hrt jem. Pila je tako l^pa. da je odbijala, da ji je vsakdo zavidal. Niti enemu se ni smilila. Nihre je ni smatral za sebi vredno oziroma enako. Niti eden ni pomislil, da bi za mogel bas tako grešiti kot je grešila ona. Ko je bila izrečena razsodba, ko se je oglasilo v dvorani mrmran je zadovoljstva, ko je uvidela, da stoji" sama pred sodniki, sama, izhacnena iz človeške družbe, se je ozrla po občinstvu. Dolg top pogled iz njenih velikih oči je šel tuje tn brezbrižno preko obrazov. Vse je utihnilo, vse je povesilo oči pred tem po-giedoin. Ko se jr pa pogled ustavil za sekundo na Evrardu M err v j ti. se je mahomoč. To je bil k lie naporna gaj, klic življenja, ki je v smrtni nevarnosti. V tistem trenutku se je pa tudi nekaj zgodilo. Trdno in nepremično je odvrnil Merrv pogledu. Ali je je kaj obljubil, ali jo je skušal potolažiti i Vedela je samo nekaj — da je bil navzoč. Vedela'je. da je videla v njegovih očeh znak trdne volje in vda- |'svo-ie najvdanejše pozdrave za nosti. In to ji je povsem zadostovalo. Vas. milostiva. Ne vem, ali jih je in začela je čakati pogumno, kot da bi se nič ne zgodilo, svoje I prožil ali jih je pozabil, kajti je usode. * ' jbil precej na "gemer"! Na vprašanje, če bo vložila priziv ali pritožbo, ni odgovorila.! to 5e historija rajn- Zaman je *ilil vanjo odvetnik ter končno izjavil. da bo sam vložil strica Matevža — pri Svetem priziv. (Križu počiva njegov prah in pepel. ROYAL MAIL J—J. fUi inlliifM^intii h« praga j NEW YORK IN HAMBUM CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Ore«" "Orbita" Tl Dunlkl so novi In moderni v vsakem omlru, najbolj priljubljen* potnikom In glaaOTlto radi komodnostl la — KOMFORTA. Zdrava, tečna tn obllnm hrana ae Mrvi ra vsem potnikom na belo pokritih mltah. Družine, žene in otroci Imajo POSEBNO PAZI J IVO ST. Za podrobnosti se obrnite na naSe zastopnike v valem mestu aU na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway._New York ginil tretji, da ni o njem sledu. Meni je stvar jasna. Vse je praznovalo veselo Veliko noč: ljudje in polja in solnce. Pa je vzdihnil kanarček in žalosten je dejal: — "Predraga kanarka mojega srca, mar bova mi dva sama v vesoljnem stvarstvu ostala brez pirha in brez blagoslova?" "Ne!" je odgovorila kanarka. "On, ki oblači lilije, je skrbel tudi za naju." — Umaknila se je v gnezdeeu malo iznad jajčkov in jSta potem enega načela in sta ga jsnedla, da nista bila brez pirha in blažene aleluje. Vigred je tukaj, vse se veseli: Sinoči sem bil v kavarni in je bila |notri gnječa veselih ljudi in sem i naletel tudi na Vašega gospoda soproga. Imel je s sabo še dva druga verižnika in sem mu naročil pozdrave Toda to so bile samo formalnosti. Proti izrečeni obsodbi je bilo težko, težko kaj opraviti. Ljudje so se začeli vsipati i/, dvorane razburjeni in zadovoljni. Padlo ji zagrinjalo pred človeško žaloigro. Oni, ki so bili kot gle-dr.Iei navzoči, so bili zadovoljni. časnikarski poročevalci so brzeli v brzojavni urad. hoteč čim prej sporočiti radovednemu svetu zaključek obravnave. Večnia poslušaleev ,je odšla domov pravit svojim in znancem, kaj in kako jv zgodilo. Pred vrat mi se je bilo zbralo nekaj odvetnikov, ki so kritizirali kakor bobne, utemeljitev obsodbe. Stric Matevž je čislal konja pa — Kdaj jo bodo usmrtili t je vprašal mlajši tovariš odvetnika »je čislal tudi druge žiwd in mu je Herrsona, znanega sodnega izvedenca. |neki dan prigel v roke tolst ma_ Herrson je malo pomislil ter odvrnil: č,ek pa je ukazal pH krznarju, da Naravnost zločin bi bil čakati predolgo. Po preteku dveh ted zanj ni več vigredi, zanj ni ale-Ju je! Jako nas je ljubil deco. Kolikokrat nas je pobral in nas je gnal na izprehod in potem smo krenili v gostilno pri "Pitani kljusi", tam so se dobile za majhen denar ogromne konjske bržole in smo se jih natelpli, da smo imeli trebuhe nov, ko bo potekel rok za priziv, bo izvršena o-bsodba. V tis4~m trenutku je prišel mimo Evrard Merry. Razločno je slišal besede: — Po preteku dveh tednov, ko bo potekel rok za priziv, bo izvršena obsodba. -- V dveh tednih — mu je šumelo po ušesih, ko je stopal po stopnicah, lil ko je bil na cesti, se mu je zdelo, da mu veter šepeta: V dveh tednih. Preplašeno je pogledal krog sebe. Ni namreč vedel natančno, če ni sam zatulil teh besed, če jih ni glasno povedal vsakomur, katerega je srečal. Prepričal se je, da tega ni bil storil, ker so ljudje malomarno stopali mimo njega. Kljub temu je pa grmel odmev teh besed z vseh strani. -- Eva. ti lepa, ponosna, brezsrčna in neusmiljena, tebe ne bo več! Ali je to mogoče? Ali se more izbrisati njeno vroče življenje, ali bo svet za mogel obstajati tudi brez nje? — Kaj jn njena krivda? Morila je. In človeška postava določa r osebno kazen v ta namen. Kaj pa brigajo njega postave? Kaj ga briga svet brez nje?— t e je bilo treba voliti med ono. koje pogled ga še sedaj peče in žge. trr med neštevilno množico drvečo mamo nejga, bi volil brez premisleka njo. De>et let je minilo izza onega časa, njemu se je pa zdelo, da je bilo včeraj. Pred desetimi leti sta se ločili njuni usodi. f na pot jo je privedla tja. kjer se sedaj nahaja. Privedla jo je tio zaničevanja vseh ljudi, privedla jo je pred vrata smrti. Ali je bila to Eva Dagmar. katero je poznal .nekoč. Os, bila je. Rila je močnejša kot se je ohranila v njegovem spominu. To m bile njene oči. Večerni »eter mu je dobro del. Izšibal mu je mrzlico iz glave, da je zamogel jasnejše misliti in treznejše promatrati. Že par dni ni bil tega zmogel. Hotel je tudi biti na jasnem, do kje sega njegova moP. Evrard Merry je bil bogat, toda bogastvn nima nobene oblasti nad izrečeno obsodbo. Ni bil strahopeten. Baš nasprotno. Hotel je žrtvovati vse. Ma-gari vse fcvoje premoženje, samo da doseže svoj eilj. Svoj cilj * Kakšen je bil ta eilj V istem trenutku je spoznal, da ima cilj. Morda je ostajal že prej v njegovi podzavesti, morda se porodil v trenutku, ko ga je pogledala Eva s svojim prodirajočim pogledom? Od tistikrat je čutil in vedel, da mora dobiti pota in sredstva, ki ga J>odo piivcdla do cilja. ' Na tisoče ljudi je brzelo onega mrzlega zimskega večera po razsvetljenih ulicah. Med njimi je stopal vitek mož, star kakili štirideset let zavit v dragocen kožuh ter mirno premišljeval o ikoeljivi zadevi. Stavljal &i je vprašanje, ki bi ga vsakdo drugi smatral blaznim. To vprašanje se je pa glasilo: Kako naj rešim Evo Da^gmar? Imena Morsini ni maral. To ime je dobilft-.jpo možu. Če me boste srečali, milostiva, in mi bj korak trd kakor je vpo-kojerim generalom, ni treba misliti nič napačnega! Nisem bol en! Marveč tiče razlogi moji trdi hoji globie in je to pravzaprav jako zanimiva stvar z dušeslovnega vidika. Milostiva, vigred je tukaj! Tn je sploh neumno, da Vam pravim ir.dostiva, ko se poznava še iz časov, ko ste berivko prodajali in redkvice! Toda Pe>pe, ta, ki sedi v uredništvu, pravi, da je v tiskanih pismih neizogben naslov •*mi-I«r~ - a!" -- d rug.če stvar in li-tcrnnrna. V''j pa bo tako, milostiva! ■! pozdravite ti-t»ga svojega vor'znika, kadar n? bo "triner Klanja se Vam Vaš vdani P. Ž. či mornar. Mi ostanemo taki. kakršni smo bili ponoči med 24. in 25. oktobrom 1917. Če popadejo Evropo danes ali jutri revolucionarni krči in če se proletariat Nemčije ali, Francije zateče k nam s prošnjo glede pomoči, najde v.Moskvi in Tiflisu iste ana-čajne boljševike, Leninove dediče, strogo disciplinirane in pripravljene ,da se bore tam. kamor jik kliče revolucija. Ta govor so sprejeli Gruzini z velikim navdušenjem. Trocki si je pridobil med kavkažkimi plemeni splošen ugled. Strašno novo bojno sredstvo. (Dalje prihodnjič.) . \ ' ;U so mu ga dali iz kože in so mu odsekali tudi kremplje. Potem ga je našel domov in je povedal teti Rozaliji, da prinaša vidro. Milostiva vidra je imenitna jed, zlasti jo čisla višja duhovska gospoda o svetem postnem času! Teta Roza-lija je bila znana kot izborna kuharica in je vidro jako okusno pripravila. Jedli so jo z veliko slastjo in vsi jo hvalili vsevprek in ko je bila obrana do zadnje kosti, je stric Matevž pomežiknil z enim očesom in ni drugega rekel kakor. "Mijav!" Pa je teta Ro-zalija pri tej priči vso jed vrgla nazaj in je bila jako užaljena!— In je bil stric Matevž sploh prijatelj zdrave domače šale. Kar se pa tiče besede "gemer", je stvar taka : Šli smo na izprehod, stric je bil eleganten kakor vedno, .telovnik in srajca sta mu široko zijala, to je dobro delo njegovim moškim prsim, in nam je razkazoval naravo in svet z mogočno besedo, kako> da je vse to on ustva-' ril in da ima vse to pod svojo komando: marjetico na travniku, metidja na cvetki, oblaček na nebu. V jarku ob cesti je ležal pijanec pa smo si ogledali še pijanca. In je stric Matevž govoril o pijancu tako-le: "To je vse zato, ker ljudje ne vedo, kdaj imajo dosti. Če bi vedeli, kdaj imajo dosti, pa ne bi bilo tako!" Potem nas je pozval, da pojdimo naprej, in je bil stric Matevž jako izobražen mež in je znal tudi nemško in je rekel: "Gemer!"* To se pravi "Pojdimo!" TaČas pa je pijanec sedel po-kr.nci. "Kdo je gemer T Jaz da Rem gemer? Pa če sem "gemer, sem gemer za svoj denar in to nikomur nič mar!" Od tedaj ima beseda "gemer" v naši družin! svoj posebni pomen. (In je bil gospod sopoog' snoči "gemer" v tem. pomenu, toda moram priznati, da se mu je po- Trockijevi nazori. Na povratku s Kavkaza je imel Trocki v Tiflisu ta-le značilen go^ v or: — V zgodovini se težko še kdaj povrnejo oni objektivni pogoji za zmago revolucije v Nemčiji, ki so bili dani jeseni leta 192;i. Edino, kar je manjkalo, je bila krepka komunistična stranka, kakor je-naša. Nemci niso imeli svojega Lenina. Če bi MacDonakl rekel: Anglija ima v svojo sramoto nad svojo demokracijo, še eno vzvišeno rodbino (dinastijo), ki ji ni potrebna, če bi rekel, da sede v lordski zbornici in na najvišjih mestih vsi mogoči nasledniki kr-vozeljnih razbojnikov z raznimi tituli, če bi rekel, da je treba vzeti veliko metle, da se vse to pomet* in da se denarna sredstva, pridobljena z odpravo monarhije in lordske zbornice porabijo za graditev delavskih stanovanj, mar ne bi srca vseh delavcev zadrhte-la od veselja? Ko bi položil ta program na parlamentarno mizo in udaril s pestjo, rekoč: Sprejmite, sicer vas vržemo ven, tedaj bi dobil pri volitvah absolutno v&« čino. Toda MacDonald tega noče storiti, ker se boji. Zato pa zniža podporo brezposelnim, da dobi sredstva za vzdrževanje harema novega kalifa iz Hedžasa. Mi smo svečano in javno izjavili ud. prvem zborovanju sovjetov 1. 1906, da ne plačamo carskih dolgov. To svojo mednarodno obveznost hočemo odločno držati. Visi dobro vemo. da je vojna ogabno barbarsko sredstvo, nočemo pa operirati s praznimi frazami o humanem vodstvu vojne. Ni glavna stvar voditi vojno humano, temveč jo je treba docela uničiti z odpravo kapitalistične družbe. Živimo v meddobju med prvim in drugim udarcem tiste revolucije, ki bo uničila evropsko buržuazi-jo enkrat za vselej. Povečali smo smo bivšo Rusijo s tem, da je dobila rdeča armada tri nove kore. Morda mi bo kdo očital, da izdajam Poljski vojaške tajne. Naj Poljaki sami vedo in naj skušajo storiti isto; naj dajo svojim Belo-rusom avtonomijo in nas s tem oslabe. Mi se čedalje bolj približujemo organizaciji vojaške milice. Kdo se še more odločiti za to ? Samo država, ki ne pozna razlike med vlr.dajočo družbo in narodom, med poveljnikom in vojakom. Buržujske vlade ne vedo, kako se bodo držali njihovi vojaki v slučaju evropskega kon. flikta, mi pa vemo zelo dobro, kako se ho držal rdeči vojak in rde- Angleškto iznajditedj Grindel Nathewas je povedal novinarjem, da se nni je posrečilo pripraviti sprevodni žarek električne energije, kateri v svojem obtoku uniči in vpepeli vse, na kar zadene in sieer že iz precejšnje daljave. Tako je na daljavo 20 metrov ubil podgano in povzročil eksplozijo smodnika, uničil je magnete aero-plana ali avtomobila in zdrobil druge razne stvari. Eneržija lahko ubije človeka ali p:i ga na gotovo daljavo omami za nekaj ur ali za kak dan. Iznajtiitelj je izračunil, da s stroški treh milijonov šter-lingov obkoli London z električno ograjo, ki bi preprečila vsak zračni polet. To bojno sredstvo bi lahko odbijalo vsak napadalni poskus in s posledicami, katere so se pokazale pri preizkušnjah električnega žarka, onemogočiti bojevanje. Kakor se vidi. se po vojni med narodi ni vdomačil mirovni duh, ampak je na stalnem delu bojni duh, ki prinaša na dan vedno nove iznajdbe za pokonČavanje ljudi in njihovega imetja, celih pokrajin in dežel. Najbolj se pečajo z novimi bojnosredstvenimi iznajdbami oni, ki najbolj kričijo, da je potreba miru in sprave na zemlji. Tako je v Evropi in nič boljše ni v Ameriki. Kretanje parnikov - Shipping News |rv=s 21. maja: France, Havre . 22. maja: Lapland. Cherbourg. 14. maja: Leviathan, Cherbourg; cftvmplc,— Cherbourg; Tyrrhenia. Cherbourg; Colombo, Ge^oa, 27. maja: Reliance, Cherbourg, Hamburg: York. Bremen. 28. maja: Aquitanla, Cherbourg. SO. maja: America, Genoa. 31. maja: Homeric, Cherbourg; Conte Verde. Genoa; l*res. Harding, Cherbourg. Orca, Cherbourg; Veendam, Bolugne; 3. junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg. 4. junija: Berengaria, Cherbourg; Rochambeau, Havre. 5. junija: Belgenland. Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg. 7. junija: Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre; Orbita, Cherbourg, Hamburg Geo. Washington. Cherbourg. Bremen 10. junija: Resolute, Cherbourg In Hamburg Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen. Mauretanla, Cher- 11. junija: Paris, Havre; bourg. 12. junija: Columbus, Bremen. 14. junija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg. 16. junija: America, Bremen. 17. junija: Dulllo, Genoa. 18. junija: France, Havre; bourg. Aquitanla, Cher- 10. junija: I .upland, Cherbourg; Stuttgart, Bra-men. 21. Junija: Chicago. Havre; Homeric. Cherbourg, Saxonla, Cherbourg; Orca. Cherbourg, Hamburg. 24. junija: Prea. Wilson, Trst; Pres. Harding, Bremen; Canople, Cherbourg; Bremen, Bremen. «5. Junija: He rent aria, Cherbourg; Taormlna, Genoa. 26. Junija: Zeeland, Cherbourg. 28. junija: Majestic, Cherbourg; Lafayette, Har- re: 0\>ntt- Rosso v Genoa CUNARD V JUGOSLAVIJO v najkrajfiem času vsako sredo s tremi ekspresniml parnlki BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA {preko Cherboitrpa) ČE nameravate dohiti svojo roilbi-no iz jruOSI.AVI.lK, se takoj brigajte za. potovanje. Naš urad v Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki lr«-tjepa rasti*«-ila potujejo v privatnih kabinah. Xenad-kriljiva ris t ol>a hrane. Za podrobnosti se obrnite na lokalne ag-ente ali CUNARD LINE 25 Broadway New York Edino direktno apomladno od plutja Otvoritvena vožnja znanega Preaidente Wilson — 24. Juni.; 8. avg. Martha Washington —12. Juli.; 6. sept. v Dubrovnik ali Trat. Zelaznlna v notranjost zmerna. Nobenih vi- I zejev. Vpratajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. A CO, 2 We.t St., N. Y. POZDRAVI IZ NEW Y0BKA. Vie«lno odyotuj«m s parnikom "1'aris". se še enkrat lepo zahvalim Anunu in Jolinu Želetu, ker sta me spremila na kolodvor. — Martin Močnik, n:» potu v S« bene pri Tržiču. Nov občinski gferent. Namesto odstop i všeya Martina Babažina je imenovan za občinskega g-erenta v Srednji Bistriei t.nn!:. posestnik T van Kre.sLir.. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna poakuinja matodc, katero more vaak rabiti tyez neprillk«in izguba čaaa Tmamo način, kako kontrolirati naduho l> talimo, da poakuaite na nai račun. NIČ a« de, ako je to ie dolga bolezen, ali »a *e Je pojavila ie-Ie pred kratkim,ako je penena mrallca' aH pa kronična r»««lvhi. naročiti morate brezplačno poak utajo natega. načina. Na to ae ne gleda, ▼ irairi klsml tlvlta. ne gleda, ae na vaJk> ataroat ali opravilo, ako vaa muči naduha ali mrSUca, nal način vam bo tako) pomagal. Posebno telimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v obnpnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, • zdravila opija, dimi, "patentirano kajenje" Itd., želimo pokazati vsakomur, da Je ta novi način določen, da vstavi vsako teiko dihanje, vse hroperje Jn vse strašne napade takoj. Ta brezplačna ponudba Je prmba, da bi Jo zanemarili. Pttlte sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne poUJlte denarja. Podljlte kupon danes. Niti poltnlne ne plačata BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER, ASTHMA CO.,Room 201B Niagara and Hudson Sta.. Buffalo. N. T. FSIljlta prsata psakofaje' Prav vsakdo— kdor kaj lite; kd« kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo Čudovit aspok mm ■ V. H«l»l Vtflilft", 1* red no odpotujem s parnikom " Pa-rlpi*.še enkrat pozdravljam s/na Edwarda in njegovo /.«"iK> Joiin in Frank Fanta rja, Jo lin in Joseph Malija, Frank in Mary Samsa, Max in Fanv Kaučiča, lit-uis in .Mary Jane/.a ter Frank ni Mary Muka. P>og vas živi vse skupaj! — John. Fany in Klsiie Well. Predno odpotujem v staro domovino, se še enkiat zahvalim James Shukantzu ter Henry in Frances Gruden, ker so me spremili na postajo. — Ivan Kreelič. Predno odpotujem s parn-ikom "Paris'vse svoje znance še enkrat pozdravim, posebno svojega soproga do povratka. — Valerija Turk z otroei. Predno se podava na pot v Maribor s parnikom 44 Paris", še enkrat pozdravljava in se zahvaljujeva družini Dire, ker so najn spremili na postajo, kakor tudi Jakobu Co, Iiox lGt, Drum heller, Alta, Canada (16-17—5) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, tla j« natančno poučen o potnih 11*tih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled nase dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veuno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v III. ras-redu. Tudi oni ki Se niso amerl§kl državljani, yiorejo potovati v stari kraj na obisk, toda ]>otrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in bo prlpuščeni brez vsake neprllike ▼ to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pI5e za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čeni sem zoret po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta ramo rej o Jugoslo-ani sedaj potovati. Ako želi keuo naročiti vozni list lz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piSe za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Hew York Ji VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON. PESMI, MOŠKI ZBOftt, MARŠE POLKE, VALCERJE itd. PiSlte takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK S31 G reeve ft.. Consmawgb, Pa, *