271. številka.                        Ljubljana, v soboto 23. novembra.                   XXIi. leto,  1889.
I i haj a   vsak   dan »veier,   iziraSi   nedelje in praznike, ter   velja po p ofiti   prejeman   za  :t Vbt ro-ogersk e  dežeie   za   vse    leto   16   gld.,   z;i   pol   leta   H   gld.,   za ^etrt  letu  4  gld., |za jeden   ajesec  1  gld.  40 kr.  — Za Lj ubijano brez poSiljanja na   dom za vse leto   13 gld.,   za ietrt   leta 3 gld. 30 kr.,   za jeden mesec 1  g;ld.   10  kr.    Za pošiljanjo   na   dom  računa se
po  10 kr.  za mesec, po 30 kr.  za četrt leta.  —  Za t.uje dežeie toliko već,  kolikor poStnmn znaSa.
Za oznanila plaćnje Be od fletiristopne  petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., 6e se dvakrat,   in po 4  kr,  če b« trikrat ali  ve^krat tiska.
Dopisi naj se izvolć frankirati.  — Rokoptsi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravni&tvo je  v Gospodskih ulicah St.   12.
Opravnifitvu naj  «e blagovolijo pošiljati nuročnine,  reklamacije, oznanila, t. j. vse  administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja, dne  12. novembra  1 8 8 9..'
(Konec.i
Poslanec Povše poroča za upravno-gospo-darski odsele n pi-oSnji županstva na Raki za posredovanje, da bi se ne kaznovali vinogradnikf, ki bo Samovlastno točili vino, označi, da deŽ. zbor zato ni kompetenteu ter nusvetuje, da se izroči prošnja v primerno rešitev dež.  odboru;
Poslanec Pfeifer: Oglašam se k beaedi, da po-jasnujem žalostni položaj današnjih prosi teljev, k so se 8icer deloma pregrešili, pa ravnali pod pritiskom neizogibne sile tako, da so vsega ozira vredni. Znano je slavni zbornici, tla so strašno raz-sajale osepnice po Dolenjakem — samo v Krškem okraji je ta grozna bolezen čez 1000 Ijudij pomo-rila. Znano je dalje, da no vsled te nalezljive bo-lezni bili prepovedani vsi semni, do početka letoš-Djega majnika kontumaeirane ćele vaši, ustavljen ves promet, tako da nob^den kupee si ni upal v okužene kraje. Poneatniki in gospodarji čutivSi te-žavni položaj, da svojega blaga (živine in glavnega pridelka vina) spe^ati, tedaj tuđi davkov odrajtati ne morejo, uložili so prve dni preteklega majui!<a% pri okrajni oblasti Ktški prošnjo za davkar-Bki moratoriuni. Prihajal je rožnik, ž njim poletni čas, a ž njim tuđi liuda vrućina, vsled katere je pričelo vino v lesenih hramih se gibati in kaliti; gospoBka je [»riti skala za davke, košnja je bila pred d u r m i, ljudje brez krajcar ja, brez živeža (brez soli, brez muke, brez Spe ha i- t. d.), vinskegu kupca od nobene strani. V tem obupnem stanu, katerega e bilo treba videti in opazovati, kakor sem jaz dan na dan priliko imel, nastopili so ti reveži prvotno obliko prometa, zameujavši blago za blago, blago za naieto delo i. t. d. Dajali so — da si preskr-bijo to, čeaar neobhodno potrebuje človek, da živeti more — jedino, kar so imeli v svojem premoženji, to je vino za moko, kruh i. t d. in tuđi za tuje delo pri pred durmi stoječi košnji, po polji, po vinogradih i. t. d.; to po mojem mnenji nikakor ni pregreha zoper užitninsko postavo, ker taka de-janja vrše se vsaki dan pri kmečkem gospodarstvu in se — vsaj kar jaz znam — dosedaj  nišo kazno-
vala. Sedaj pa priđe raož z rudefto kapo (veselost), člnvtfku treba plaćati, denarju pa ni. V tej bedi po grozni bolezni, po hudem pomanjkanji do skrajnegu obupa pritirani od vsega sveta pozabljeni dolenjski trpin ni zna! drugači si pomagati, kakor da je — če je bilo v hramu 10—15 veder že kal ne ga vina — prodal k većjemu 2 vedri tega vina na drnhno a liter 10 kr. ter dotično skupilo vest no za ne se I davkariji. Gotovo je ćela zbornica z meuoj vred prepričana, da bi bil ta si-romak ti dve vedri vina raj Si prođu 1 po celein vedru kakor po posameznih litrili, ali žalibog bilo je to nemogoČe, ker z ozirom na b»Jdo naSega dolenj-skegii ljudstva, kakor sem jo narisal v kratkib potezah, mi bode vsak verjel, da po oneiu groznem času ni bilo v tistem kraji Človeka, da bi bil zrno-gel denar za jedno vedro vina. Vse viao, kar ga je potem še bilo v hramih — se je skMzilo. Go tovo ne bi bili ljudje prišli v neljubo dotiko z da-carji, iu gotovo ne bi bila preiskavala žandarmerija hramov, kar je od strani žandarmerije bilo popol iioina protipostavuo — ako bi bila okrajna oblast posluževaje se postavne pravico v sluČajih elemen tarnih nezgod izvzela pi izađete da?koplačevalce iz davkarske eksekucije. Žalibog, to se ni zgodilo; in reveži bi se imeli kaznovati zaradi dejanja, ki so ga storili v skrajni sili brez vsaeega namena> katerega poSkodovati če bi tako dejanje spadalo pod spiošni kazenski zakonik, bi bili po mojem mnenji dotični ljudje oproščeni vsake krivde — žalibog ta zakon ne velja za fiacus in tuđi ne za pregrehe zoper njega. Ilevež obraća se v svoji bedi do usmiljenega srca svojega srečnejšega morebiti ž velikim bogastvom obdarovanega bližnjega ; kranjska kot dežela sicer nima srca ali prepričan sem, da bi dežela, če bi bila zakupnik užitninskega davka — vrgla dotične ovadbe v koš. Ker se pa to ni zgodilo od strani zakupnikov, prosim in priporoćam, da bi se to zgodilo od strani tište oblasti, katara ima sedaj v roki osodo teh revežev in rešitev vpra-šanja njih gospodarskega bitja a!i nebitja. Ravno kar smo čuli besede g. poročevalca in dotični pred-log, da deželni zbor ni kompetenten odločevati o tej zadevi — s tako rešitvijo prosilcem pač ni pomagano in prepričan sem, da bi upravni odsek — če bi bil bolje  poučen v  tej stvari — gotovo stavil
drugi nasvet. Ker pa jaz želim in /, manoj vred gotovo celn zbornica, da bi se tem revežem pomagalo, stavim predlog:
SI deželni zbor naj uklene: Prošnja župan-stva na Raki izroči se dež. odboru •', naročilom, da jo odstopi visoki c. kr. deželni vladi, katera je na-prošena, tla posreduje za denn&nje prosilce in doseže  pomiloščenje  za njih  dejanje.
Predlog poslauca Pfeiferja se vsprejme iu po« tem seja sklene
(XII. se j a , dne 15.  novembra   188 9.)
Poručila dež. odbora o zgnulbi stalnega mostu čez Savo pri Radeoah, predloženi nučrt zakona o nekaterih premembah mitniškib doioćil mesta Kam-nika izročita se uprav.  go8[). odseku,
Poslanec Klun poroču v imenu h'nunčaega odseka glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah in o dotiČuih prošnjah učiteljstva: Novomeškega, Krškega, Črnomeljskega, Litijskega, Postojinskega, okolice Ljubljanske, Kraujskega in Kamniškega okraja; zaveže slov. učitetiskih društev, slovenskega učiteljskega društva, učiteljev stolnega mesta Ljubljane in  pa trga Postojinskega.
Poalanec Klun izdelal je o tej zadevi jako obširn'i poročilo a sodelovanjem ali pa morda po navodilu šolskega poročevalca v deželnem šolskem svetu znanega gosp. Riharja. Mi istega no bo-deino navajali, ker so itak po vsprejemu postave zgubili svojo zanimivost statistični podatki o tej zadevi zbrani zgolj po druzih kronoviuah. Zukonski nacrt smo priobčili, ostal je ražen malih izjem tak, da se je polovica vseh učiteljev postavila v najnižji razred, druga polovica pa je del^žna treh viSjih razredov. Poročevalec nasvetuje, da se predloženi zakonski nacrt vsprejme, poleg tega pa je d od ti I ti-nančni odsek nastupno resolucijo: Dež. odboru se naioča, da naj skrbi, za skupno izdajo vseh de-želnih šolskih zakonov v taki obliki, da bode iz na-tisa razvidno, kateri paragrafi so razveljavljeni, ka-teri prennrejeni ali dopolnjeni.
Prične glavni razgovor
K beaedi oglasi :-e poslanec Hribar, katerega govor priobčimo pozneje po stenogrančnera zapisniku.
Poslanec   Šuklje   pravi,   da   z veseljem   na-
LISTEK
H koncu deželnega zbora.
Britka žalost me prešinja, premišljujočega, da je že danes deželnemu zboru konec in da bode jutri zopet zavladala prejžnja jednoličnost na sv. Jakopa trgu. Osobito krčmi pri Virantu se bode močno poznalo, da deželnih poslancev ni več v Ljubljani. Kako bujno in pisano življenje razvijalo Be je doslej pri Virantu! Vsak večer gotova družba vsaj do polunoči Klun in Šuklje tesno spojena, sta emfatično deklamovala: „Arm in Arm mit dir, For-dere ich das Jahrhundert in die Schranken*, ter zbirala poslance kmetskih občin pod svoj prapor. Izredno veliko 'skrb obračala sta zlasti na svoje kolege: Dragoša, Ogorelca, Pakiža, Lavrenčiča in zamotala jih v svoje mreže tako temeljito, da jima nobeden ni mogel uiti.
Navadno zbirala se jih je dvanajstorica pri Virantu. To bila je klerikalna garda, s Šukljejem in Klunom na Čelu. Bili so navadno prav dobre volje, ker se, kakor znano, pri kupici živahneje in
već govori, nego drugoj. Pri Virantu bil je glavni stan, ondu so se v pravi veri utrjevali poslanci kmetskih občin, kumovali pa so tem povodom bivši ravnatelj Povše, kapetan Žitnik in še nekateri klerikalno navdahnjeni  poslanci.
Kakor na sv. Jakopa trgu krčma v Virantovi hiši, isto tako bode po poslancih žalovaia Kbnigova restavracija na iužnem kolodvoru. Šuklje, ki je le ob mraku in v nočni tmini zahajal v demokratično krčmo pri Virautu, obedoval jo na južnem kolo dvoru v družbi barona 2veglja in Še par poslancev. Dočim je pri Virantu po kmetih dišalo, bil je v kolodvorski restavraciji vzduh z aristokratakimi dišavami nasičen. Opoludne uapvavil se je mej 2vegljem in Šukljejem politični nacrt, jedilni list za prihodnji dan, zvečer pa sta ga potem Šuklje in Kluu učila in narekovala pri Virantu, dokler ga neso vsi na pamet znali. Pri Virantu bila je torej „General-probe", vse je šio, kakor na rovci in zadovoljen je bil baron Žvegelj, zadovoljen Klun in njegov po-bratin Šuklje.
In tako smo dobili v deželni zbornici najno-vejši triumvirat: Klun, Šuklje, Žvegelj, katerega bi niti vrabei lepše  vkupe ne znesli. Ta novo-
dobni triumvirat nemškutarije, prožnosti in klerikalizma potegnil je tndi nekoliko poslancev za seboj, ki neinajo prave samostalnosti, pridobil Nemee za svoje namene, ž njimi pa večino, katero je pri vseh uprnšanjih metal na tehtnico.
Neinška stranku, katero jo baron Apfaltrern sam imenoval „diese Paar Mandln", postala je vsled tega silna in odločuje, kakor se jej ljubi. Marsikomu s^ bode čudno zdelo, da Šuklje roko v roki hodi s kanonikom Klunom. A to ni nič nena-vadnega. Saj se pogoatoma prepričamo na svoje oči, kako ženske, ki so mnogo ljubile in grešile, na stare dni postanejo pobožne — tercijalke.
Neravna zveza klerikalcev z Nemci dozorila je že nekaj plodov. Glasovala je ognjevito za zloglasnih GOO gld. za neobligatni pouk nemščiue na ljudskih šolnh, glasovala   ze Neraca   dr. Bocka   i. t. d.
Debata ob ophtalmologifinem oddelku in dr. Bocku bila je sploh zanimiva. Čuli smo tem povodom, koliko ima nekateri posUinec trpeti, hujše se mu godi, nego kamnu na cesti. Posebnega pomilovanja vredua sta pa poslanca kanonik Klun in kaplan 2/tnik. Desi se jima je zdela vsa debata le „de lana caprina", se jimu je vender „— kakor že
M
glasa namen zakona zboljšati učiteljske plače. De-žela kranjska ne plaču je svojih učiteljev najslabše, to je po poročilu finančnega odseka dokazano. Češko, Moravsko, bogatejše dežele plačujejo svoje učitelje še slabeje. Govornik potem razmotrava, po katerem načelu naj se razvrsta plače v vseh štirih ra2redih, kako naj bi se uravnala stanarina, i. t. d-.zgolj parafraza Klun Riharjevega poročila. Istotako na glasa govornik visoko breme, ki se bode naložilo de Seli, da normalno šolski zaklad vedno raste in to je budo v kranjski deželi. Povsod drugje se razvija trgovina, boljša obrtnija, nastajajo boljše cene, pri nas v poljedeljaki deželi pa še vaega tega ni čutiti in zdaj se zu unesrećene po nezgodan zahteva velik kredit, kar je pač žalosten pedant k denašnjetnu predlogu o zvišauji učiteljskih plač. Veseli ga, da vse stranke deželnega zbora Riinpatt^ujejo z liud-skim učiteljstvom vse hočejo zboljšati njega Btauje. Dežela ima tedaj pać pravico zabtevati, da. učitelji 8 podvojenim trudom delujejo v njihovem poslu. Konečno omeni, naj bi učiteljstvo blažilu mladino za domovinski čut v širšem oziru, do naroda, de žele iu države. Nikdar naj se ne ruži vzajemnost mej posvetnim in duhovskim učiteljstvom, kajti to je neobhodno potrebno, ker je narod slovenski eminentno katolički. Se malo opazko boce dodati govornik, in to je naj se ozirajo učitelji pri pouku v Soli boij na praktični jjoloz-.aj Veliki stro-kovnjak (kat.eregu ime pa snio preslikali. Op. por.J, ki se peča eminentno z agrarnim vprašanjem, izre-kel se je, da je le mogoče stauje kmetskega Htanu zboljšati „durch einen auf dan praktische L^ben abzielenden Volksschulunterricbt". Na to naj ee učitelji  pri njih   pouku  povsod in  vsikdar o^irajo.
Poslanec Povše izjavlja v imenu svojih ožjih somišljenikov, da poslanci kmetskih občin pač teško gtasujejo na novo obteženje. za ljudsko šol-stvo, kajti normalno-šolski zaklat potrebuje sedaj za kranjsko d«-želo ogromno svoto četrt mili-jona gold i n ar j e v. Tu je treba le slišati, kako tožijo kmetski volilci o velikih, kakor oni mislijo, prevelikih stroških za l;udsko šolstvo. Dobili bo kmetski poslanci od svojih volilcev veliko dopisov, Daj bi se upirali vsakemu povišanju plač, groze njim ćelo, da j i li sicer ne izvolijo, in naglašati je, da bo mej tem kromom najbolj znvestue občine kranjske dežele. Poslauec Povše pa navzlic temu misli, da dober zmožen učitelj nikdar ni poplaćan, da bode jo njegovi bomišljeniki kmetski postanci glasovali vender /a to, da se vsled slabih razmer poviša nekoliko plača učiteljev. In to store v prvi vrati zaradi tega, da &e ohranijo naši deželi dobri narodni učitelji, da ne pojdejo v sosedne. Upa pa poslanec Povše tuđi, da ne bodo na Ljubljanskom učite-Ijišči taki učitelji (Samhaber), ki so pisali pesma-riče, katere je višja učna uprava morala odstraniti iz vseh knjiŽnic. Taki učitelji neso za naše sloven-Bke pripravnike. Za katolišku-narod do mišljenje mej učiteljskim) pripravniki morajo delovuti učitelji na učiteljišči, vzgojevati je pripravu ke in prihod uje učitelje v narodno katolišketn duhu, na to naj v prvi vrsti gleda vlada, potem bodo kmetski poslanci, ako so tuđi glasovali za večje breme, lahko stopili pred svoje volilce, upajoč, da bode obnašanje slov. učiteljstvu   uzorno   in   spodbudljivo in
da bode duhovnik isto tako pa tuđi učitelj znal večkrat brzdati razburjene duhove v kakem kraji tn da bode zmirom v lepi slovenski deželi kranjski mejusobno vladal duh miru.
Poslanec dr. Schaffer izjavlja v imenu nem-Ške manjšine deželnega zbora, da bode glasovala za predloge finančnega odseka v toliki meri, kakor so predlagani, dalje pa nikakor n«', z ozirom na slabe deželne finance, dasi so gotovo pristni prijatelji dobre sole. Meje, do katerib je mogoče iti, so se označile in tu je tinanćnega odseka predlog in postavni nacrt res srećen kompromis, katerega se je treba tesno držati.
Poročevalec Klun z veseljem naglaša, da so vse stranke zadovoljne s poboljšanjem plače učiteljem. Stroški, ki se izdado. neso izgubljeni, nesli hodo dobre obresti, če se razširja pouk in odgoja. Časni in večni blagor bode ae pridobiva! po dobri ljudski soli, ako je le dobro uravnana. Učiteljem izrocajo stanši naj draž je, kar imajo, otroke svoje, in zato je učiteljem sveta naloga, vzgojati otroke tako, da fmajo za vse življenje varski in narodni čut, vzgojevati jih za Avstrijce, nič mauj pa za katoličane. Vera je podlaga narodnosti, in verski čut ima prevladati, prešinjati vednost in zuanstvo. Govornik se sklicuje v tej zidevi o dobri odgoji na Staroriinske pisatelje kakor Platon, Kvintiljan itd. Potem pa odločno graja, da se na Ljubljanski učiteljski j>ripravniei nič ne stori za veraki in narodni čut. Temu neso krivi novi zakoni, nego zgolj vodstvo tega zavoda. Ražen dveurnega pouka, v vero-miuku ueso budili pripravniki ne k sv. maši, kakor gimnazijalci vsaki teden dvakrat, tuđi pred začet kom in po sklepu pouka niti molili neso. In to pri mludem človeku, ko najbolj nadvladuje strast. Še le, ko bo v pripravnici Ljubljanski slišali, da ciga-rarce pred začetkom in po sklepu njih dela molijo, upeljnla se je zopet niolitev v pripravnici. Torej naj gledajo merodajui faktorji, dokler ae gorka ži'lja slovenskega naroda po verski soli izpolui, da se verski Čut na tem zavodu popolnem ne zatre. Da ne bodo ugujali nasveti finančnega odseka vsem učiteljem, oziroma njih prošnjam, o tem ni dvojiti, kajti kakor pregovor pravi, še Bog vsem ne ustreže, kar se je pa storilo za učitelje, zgodilo se je iz dobrega srca. — Potem se preide v podrobno razpiavo.
(Dalje prih.)
Iz deželnega zbora štajerskoga.
Dežulni odbor štajerski je nekako nalašč se-stavil dnevni red tako, da je stavil predlog o iz ločitvi Celja in Ptuja iz okrajnega zastopa in pa dr. Radeva predlog zastran slovenskega deželnega odbornika na konec zadnje seje od 19. nov. 1889, gotovo zato, da se vsaj gospodarstvene reci preje rešijo kolikor mogoče v miru.
Predlog, katerega je izdelal deželni odbor o izločitvi teh dveh most se je glasil prav lakonično kratko : „Mesti Celje in Ptuj sta popolnoma izvzeti iz okrajne zaveže" — „Te postava dobi pravno moč z dnevom, kadar proglasi."  —
Slovenci in tuđi patnetnejši Nemci, posebno pravniki je itak nišo mogli zmatrati kot resnega predloga, — in vsi slovenski poslanci, kateri bo govorili proti tej  postavi, so prav korenito in srecno
razkladali večini,   kako   brezuspešno  jim bode vse glasovanje za tako postavo.
Prvi se je oglasil k besedi dr. Jos. Sernec, katerega govor prinesemo po stenografičnem zapisniku :
„Sedaj je že tretjikrat, da sem prisiljen, govoriti v letošnjem zborovanji v zadevi okrajnega zastopa Celjskega.
Merodajna točka predležećega zakona je točka tretja, ki se glasi k sklepu: „Mesti Celje in Ptuj sta izvzeti v  vsakej zadevi iz okrajne zaveže."
Nalašč izpuščam deželno glavno mesto Gradec, ker je to bilo tako že popreje izločeno. Navedene besede se glase jako kratko in osorno in zdi se mi, da so takrat gospodje imeli v mislih gordični vozel, katerega hočejo presekati, ojjoraniti jib pa moram, da je bil oni vozel le pletivo brez namena, na katero se je vezala smešna prazna vera in đa je bilo čisto primerno, da j« kak Aleksander Veliki razsekal tak nepotreben vozel; tukaj pa hočete po-teptati upraviti organizem, ruztrgati okrajno zavezo. To se mi zdi ravno t^ko, kakor če bi kdo pahnil koga raz visoko okno; dotićnik priđe seveda na ta način najhitreje na cesto, pa z razbito glavo!
Če mislim na posledice, katere hi imel ta zakon, v resnici ne vem, kje naj bi pričel in kje nehal. Najprvo moram o.svetliti gospodarski del, namreč gospodarstvo okrajnega zastopa, kakor je bilo dosedaj, in moram opozoriti, da smo vsako leto nad 36.000 ali 37.000 gold. prejeli iu izdali. To ni nikakor majhno gospodarstvo in zelo naravno je, če skuša kdo portreti nišo s tem, da jej izpodmakne jeden steber. Hiša se zruši potern prebivalcem na glave.
Če pregledujem posamezne števike v sklepnem računu za leto 1888, najdem, da se je potrošilo za pbsip iu za vzdržavauje okrajnih čest, kakor tuđi za cestnike 19 232 gold. 14 kr., (e pa {pogledam poroćilo visokega deželnega odbora priloga 89, po-udarja se sicer tuđi denarna stran, pa omenja se samo odgonstvo in stroŠke za uboge, kakor da bi to bili najvažnejši deli  letnih  izdatkov.
Te številke so pa po nklepnem računu za leto 1888 naravnost minimalne; okraj Celje je namreč izdiil v letu 1888 za odgonstvo samo 270 gld. 14 kr., na stroških za revne b dnike samo 400 gld* G9 kr.' jaz pa moram nasprotno posebno poudarjati svoto po 9995 gld., okroglo 10.000 gld. kot 7«/0tni prinesek za sole in stroŠke za uravnavanje 8a vi nje z 4217 gld. 60 kr., ti stroški z izdatki za ceste po 19 233 gld. 14 kr, so glavne številke, ki iznašajo letni proračun okrajne^a zastopa, teh številk pa ne najdem v poročilu deželnega odbora, priloga 89.
Kakšne posledice bi to imelo, če bi dobil naj-višje potrjenje ta zakon, in sicer s tako lakoničnimi besedami : „Celje je izvzeto v vsakem oziru iz okrajne zveze iu postava postane pravomoćna z dnem razglašeuja", — tega si resnično niti predstavljati ne morem.
V poročilu priloga 89 se nahaja iako čudna opazka (bere): Mesti Celje in Ptuj bi imeli precej manje plačil, če bi se ločili iz zveze svojih okraj ev" — in dalje se bere: „Ker je torej opravićeno ia
9^F"" Dalje v  prilogi. ~*^MI
dvakrat — zopet naatavil nož na vrat, ki je pri tej I priliki oštro brušen na dve atram". Reveža ! Nož na vratu in vrhu tega nož brušen nu dve strani! Člo-veka že ščegeta, ko kaj tucega čita, tu pa su nastavlja nož, kar trikrut zaporedoma ! Kako opasno je to, če pomislimo, da imn Klun tako okrogel in mehek vrat, g. Žitnik pa včusih s svojim stolom sitnosti! Hvala Uogu ia sv. Luciji, da ni bilo še večje nesreče !
No debata jn končana in dr. Bock je klerikalnim poslancem srečuo oči zbrisal, da so bili vsi kar navdušeni zanj, akoravno je Neraec in protestant. Glasovanje tum povodom nam ni baš v čast in Nemci se nam škodoželjuo smejejo. Staro nemško damo sem čul, da bi kaj tacega od Sto-vencev ne bila pričakovala, v znani nemški družbi pa se je porogljivo napijalo Šukljeju in Klunu, ki tako pridno delujeta za nemško stvar
Z nožem na vratu pa Še neso vse deŽelno-zborske opasnosti končane, kajti baš danea vzdihnil je mlajši iz omenjene dvojice, da bi uju bilo naj-ljubše, ko bi v svoji koži ne bil. Grozen položaj ! Zato je pa dobro, da je danes zadnja seja, ker vsaj omenjena poslanca sta zelo potrebna Ijubega miru, katerega jima iz vsega srca želim.                     M.
Blddne  duše.
Roman.
t'\i.4ki  spinal  V^cbIhv Bouuš - Tfebizsky,   preložil  I.   Gurmk.
XDx-a.gr! del.
VIII.
^Dalje.)
Najedenkrat zgubile so se lučice druga za drugo, druga za drugo je ugasnila in v meglah pre-ininila . . , Blodne duše šle bo spat in počivat, kajti danes priznali so se jim otroci in od zdaj zavzeli so njih mesta Podlesci s kosami, cepci in vilami .... A predno so se izgubile lučice, plavale so nad Svetogothardsko doline častitljivo, lahko, s polno svetlobo, kakor bi v istini te može duše njihovih pred-nikov blagoslavljale.
V dolini migljata je le še jedna — poslednja. Zdelo 8ii je, da nekoga išće in da caka nalašč nekoga. Bila je nekako kalna, lesk njen bil je, kakor bi bil porošon s solzatni, včasih dvignila se je v višavo, poletavala nad dolino in jedenkrat bi bila že skoro ugasnila. Najedeukrat pa je zopet zaplapolala z jasno svetlobo, bliskomu splavala je doli in sedla nu mlado bledo lice devojčino   ter se   tresla, kakor
bi bila čelo poljubila. Devojki zmuznila se je ruta nazaj z glave, na belem čelu njenem bilo je videti, da je zatrepetala zlata zvezda, na bledih licih da so ji razevele solzice, v globokih, modrih njenih očeh, da so se prikazale čaše spominčiČ . . .
V dolini Svetogotbardski zavladala je tišina, kakor je bila popreje. Podlesci otirali so si danei oči že drugič, a zdaj, da bi si za ves bodoči čas, kar bodo živi — zapomnili to kraaoto, da bi ai udolbli ta obraz v spomin na veke.
Gospodična Lucilija! — Vi ste tuđi mej blod-nimi dušamt? — Ako ste vi mej njimi, putem ho« Ćemo mej  nje vsi  —  vsi!u
Meti jar Rozhoda hotel je pasti k nogam divni prikazni, du bi se konci obleke mogel dotakniti, i seljak K\čt  ga je prestregel.
„Gospodična Lucilija 1" razlegalo se je po dolini kakor iz jednega grla. Podlesci odkrivali so glave, ravno tako, kakor so Bicer pozdravljali kaežjo hčer po ujenih sprehodih po tukajšnjih gozdih.
„Srečno znamenje! — Videli bodete, tovariši, da srečno!" razkladal je metljar.
Lučica zaplapolala je še jedenkrat s trepeta-jočim svitom, razlila se po vsem obličji devojkinem in potem izginila, kakor bi pala v vodo.
i'rilo^a „rilovenskemu Narodu'; št. 271 23. novembra 1889.
utemeljeno to zahtevanje omenjenib mest, tudi v deoarnem oziru, kakor se je to ravno obravna-valo . . . ." Jaz ne vem, če je preudaril viBoki de-želni odbor dotične besede, ko je rekel . nM<?stu bode koristila izločitev v gmotnem oziru , ono bode re-geno 8 tem v kratkem rečeno mnogih pltičil", torej je ta zakon dober in pravićen. Tegn pa ne mo remo pripustiti, ker kar se na jedni strani da, to se na drugi strani jemlje, in s tem bi su izreklo, da je prav in pravično, da bi kmetske občine vse plaćale, mesto pa nič.
Slavna gospoda, takih pravnih naćel ne pozna avatrijsko cesarstvo in jib ne bode nikdar spoznalo za zakon !                                                    (I>«U« prih.)
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 23. novembra.
Vlada   namerava   raspustiti državni zbor,
ako jej bodo konservativci delali težave. Najbrž v šolskem vprašanji neso na Dunuji vol; ni dalje iti, nego je Gauč šel s svojo predlogo. Mnogi nemški kouBftvativci pa še z Liechtensteinovim predlogom neso zadovoljni in bi radi še več. Skrajnejši nemški konservativni listi kar zahtevajo, da se naj šola popolnoma izruči ceikvi.
Nemški liberalni listi trdijo, da so vsi aklepi deželnega zbora če&kega naperjeni proti Nemcem, tako sklep, da se da podpora „Matici skolskej", sklep o BDOvanji šol za narodne manjšme in zakon o rabi deželnih jezikov pri avtonomnih uradih. čehi hočejo razširiti uarečje svoje po vsej krono-vini. Jeden Dunajskih liBtov priporoča, da bi se Bklical velik abod nemške stranke in se podala deputacija k eesarju, da poprosi varstva proti Češkomu nasilstvu Ćelo konservativni „Vaterland" očita čehom, da mnogokrat rabijo češčino le iz trme, ne pa zaradi praktične potrebe.
V   saboru   lirvatskcni   začne   se   v   torek budgetna debata. Razcepljena stranka prava se bode najbrž zopet sjedinila.    Izstopivši člani se jej  bodo zopet   pridružili,   ko   so spoznali,   da  se z zmerno opozicijo sporazumeti ne raorejo.
ViiaiUe države.
„Liinderbank" je že izplačala bolgarskej banki 2 milijona frankov posojila. Tako ima sedaj že Bolgarija prvo svoto kot jamstvo v rok&h, da ee bauka ue skesa.
Pri petstoletnici topništva je car ruski v nagovoru svojem se zabvaljeval topniškim častnikom za njih hrabra dela na bojiščiu in izrazi 1 nado, da se bode vsa vojska ravno tako hrabro, neustraš-Ijivo in vrlo kakor dosedaj bojeva I a tudi v bodoči vojni. Bog pa še dolgo varuj Itusijo take teške skušnje. On je preverjen, da kadar priđe čas, bode hrabro topništvo in druga vojska se potegnila za Čast in slavo drage domovine. Častnimi člani artilerijske akademije so imenovani prestoionaslednik, veliki knez Vladimir, vojni minister, generalni ravnatelj topništva, generalni pobočnik Sofiono in finančni minister.
V  zbornici fraiicoslcl se je minoli torek že predlagala od strani opozicije sprememba ustave in se je za ta predlog zahtevala nujnost     Za nujnost je pa glasovalo 114 poslancev in sicer 41  boulangi-stov, 48 monarhistov iu  25 republičanov.
Izid   volitev   v   mestni    zastop   Berolinski   je močno poparil ueinSke   vladne kroge.    Socijalisti bodo v mestnem zboru imeli dobro tretjino zastop ntkov. Vsi izjemni zakoni proti njim neso nič kori etili, kajti število privržencev se vedno množi.
Ko so došle prve vesti o ustaji vlSrazlIiJi, se je občno   mislilo,   da   je jeden  glavnih povodov
V  noćni tenuini pa se je stiskala mladostna de-vojka h Kvčtu, položila mu obe lici na prsij, seljak nagnil je utrujeno   glavo   na njeno   čelo in tesneje pritisnil k nebi Svčtluško, —  tudi bloduo dušico.
„Hotela nas je okrepiti, hotela nam je pove-dati, da ne bo dolgo trpelo — da borno dobili na Podleaji svobođo in da si jo v maji popeljemo na vozeh z zelenim smrečjem ovenčanih. SliŠite Pod-lesci! Potem pa borno vriskali, da se bodo lesi tresli, potem slavili borno na Podlesji leto za letom — praznik svobode ..."
Metljar Rozhoda zavriskal je že zdaj iz polne puže in še iz polnejšega grla, kako si bodo tu na Podlesji svobodo odičili, kako jo bodo okraaili in kakor zaklad branili.
„Glej! ■— To nadejo vzbudila jim je tvoja hči v najtežjein trenotku! — Kako blagoslovljeni so Djeni koraki!"
Seljak Kvfit ozrl se   je   bistro okrog  sebe, a videl ni nikogar.    Le tih  vetrec, topel kakor vspo-mludi, vel je po kronah stoletnih hrastov, uzibljaj * y naročji jedino njegovo dete — Svčtluško. (Dalje prih.)
ustaji osvobojenje zoorov. Braztljske razraere ao v Evropi bile jako malo znane in se zatorej ni čuditi, da se je ob ustaji tudi napak sodilo. Ko so pa došla natančneja izvestja, je pa jasno, da so uzroki ustaje drugi. Vsi člani začasne vlade bili so goreči zagovorniki oavobojenja robov. Ministra vnanjih za rlev in financ bila sta ćelo uredniku listoma, k; sta se   najbolj potegovala za osvobojenje.
Dopisi.
Ix St. Jakoba v Kožni dolini na Ko-
roškem 22. novembra. [lav. dop ] S kakimi te-žavami se imamo boriti koroški Slovenci, ni niim več mogoče popisati. Mislili smo še pred kratkim časom, da bode tudi nam zaBijalo vaaj deloma solnce boljše in pravičnejše bodočnosti, a varali smo se črez glavo. Koliko let že beračimo in prosimo za slovensko solo, a vedno je kompetentna stran znala stvar tako umetno zasukati In urediti, da se naha-jamo po vsem naporu in vzlic vsej svojej odločnosti danes Še vedno na istem mestu, kakor pred leti. Naši nasprotniki se strogo drže svojih načel in združeno delajo po izreku g. Gobanca: „Die Windischen baben in Karnten keine Existenzberechtigung mehr", na to, da bi prej ko slej ugonobili neš, od vseh strani tlačeni, zalezovani slovenski narod na Ko-roškem.
Ko smo lansko leto prosili za slovensko solo, razdvojili so naši nasprotni   politični   gospodje   mej tem časom, ko smo na odgovor čakali, naj prej Rožek in Št. Jakob  v dve občini in   potem  se izrekli, da je s to premembo tudi naša, solo zadevajoča prošnja prišla ob veljavo.   Za   tem Šli   smo v novič na delo, uložili že pred meseci   po odvetniku   gospodu dr. Šeguli na c. kr. deželni   šolski   svet   v   Celovci novo prošnjo ter mirno pričakovali rešitve. Kar do-bimo dne 16. t. m. ob 2. uri   popoludne   dopis od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Beljaku, da bode c. kr. okrajni   glavar   gosp. Praxmarer   prišel   dne 20. t. m. v Št. Jakob, ker hoče glede   prošnje ob Činskega odbora za  slovensko   solo   sam   čuti   glas ljudstva in da moramo   vsled   tega vse   stariše na ta dan v šolsko sobo sklicati, da bodo v tako ime-nitni reci zaslišani ter da se bode prepričal, je li v istini želja ljudstva, da se pouk nemškega jezika na ljudski koli v Šent Jakobu odstrani ali ne.
Povabiti je bilo vsega skupaj 223 starišev, in to v kratkem času treh dnij. Tudi vse ženske in gostači, ki imajo kakega otroka, so se morali zbob-nati.
V naznačeni dan ob 10. uri zjutraj priđe torej res g. c. kr. okr. glavar Prairnarer iz Beljaka ter pripelje saboj še Rožeškega župana Simeka, ki pa v St. Jakobu ničesar opraviti nema in je kot Liecn-tensteinov nadoskrbnik hotel s svojo osobo in na-vzočnostjo le uplivati na to, da bi se več kmetov, ki dobivajo les in druge potrebščine za drag denar od istega urada, zbalo, priti k »hodu. Poleg gori omenjenih dveh bil je v družbi tudi učitelj in žolski nadzornik Wissiag (recte Btzjak) iz Celovca.
Takoj pri prvem nastopu spoznali smo, kaj se z nami namerava. Proti temu, da se nam hoče usiljevati samo nemška šola, hoteli smo koj s početka protestovati, a vse zastonj; gosp. okr. glavar Praxmarer je začel takoj nemški govoriti ter na-vzočne ljudi obdelavati z razlaganjem, kako dobro c. kr. dež. šolski svet Slovencem želi in kako krivico da občinski odbor ubogim Ijudem s svojo prošnjo za slovensko solo dela in delati hoče. Ko je okr. glavar končal, pustil je potem Št. Jakobskega učitelja Kovačića govoriti, da je ta Ijudem to po slovenski raztolmačil, kar je okr. glavar po neraški povedal. Za tem oglasi se za besedo naš vrli in obće priljubljeni farni oskrbnik č. g. Aplen, kate remu pa se je naravnost prepovedalo govoriti in tudi posestniku Jožefu Janežiču besedo odvzelo. Tako postopanje pa je ravno zbranim Ijudem mrzelo in postalo je vse jako nevoljno. Iz tega postopanja glavarjevega spoznali so navzoči Sele zvijačo in prišli do pravega spoznanja.
Prišlo ja tedaj do glasovanja; vsak izmej na-vzočih in nenavzočih bil je poklican po imenu. Za slovensko solo je bilo 135, nasprotnih pa le 19 glasov, in sicer sami Liechteusteinovi odvisneži, učitelji in gozdarđki uradniki. — Petindvajsefc jih nismo mogli povabiti, ker jih nismo našli doma in ti ne bodo šteti; 44 povabljenih pa ni prišlo, ia to število bode okr. glavar štel zase, kakor je to že naprej v naznanilu omenil ter rekel, da isti, ki k »hodu ne pridejo, se s sedanjo nemško solo store zadovoljne.   Tako bodo tedaj popolnoma uepo-
stavno štel i zase 63 glasov, zoper kar smo pa ugovarjali in protestovali.
Naši nemški gospodje, ki so mislili nas zaje-ziti in se nišo nadejali tolike udeležbe, zapustili so Št. Jakob z jezo in dolgimi nosovi, mi pa smo se veselili nad našo zmago ter nemškim gospodom dokazali, da se zavedamo svojih postavnih pravic in pa z nami ni dobro orehov treti- Slava zavednim slovenskim Št. Jakobčanom !    Živeli!
„Matica Slovenska".
LXXXIV.   odborova   seja   v   sredo   dne   20.   novembra 1889.
Navzočni: Fr. Levcc (prednednikov nauiostnik); A. Bartol, dr. H. Dolenec, dr. A. Jare, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. PleterSnik, A. Pniprotnik, L. Robič, S. Ratar, J. Šubic, J. TomSifi, J. Vavru, Fr. Wiesthaler. A, Zupančić   in V. Zupančfč (odborniki),   E. Lati (zapianikar).
S kupaj  18.
Prof. Levec naznanja, da predseduje današnji seji naprošen od g. predsednika, ki je nenavzočen zarad bolehnosti — pismeno poslal skupščini nekatere nasvete, ki so se tudi uvaževali.
Zapisnik zadnje odborove seje, ki sta ga pregledala in odobrila prof. Bartel in Rutar, potrdi se brez ugovora. Odbor vzarae na znanje, da so zboro-vali v zadnji dobi tudi odseki, in sicer: gospodarski 15. julija, književni pa 13. julija in 18. novembra. Dotični zapisniki so na ogled.
Vodnikove »lavnosti, dae 29. in 30. junija, se je „Matica" prav dostojno udeležila o vseh važnejših prilikah; venčalu je z drugimi narodnimi društvi njegov grub in položila ob odkritji po odborovem starosti, notarji dr. Zupanci, na spomenik venec. Pri slavnosti odkritja Levstikovega spomenika v Velikih Laščab, dne 11. avguata t. 1., zastupali so društvo: oba predsednika, več odbornikov, tajnik in pa drugi društveniki. Dne 4. avgusta se je udeležila „Matica" pogreba pl. Kukuljevića-Saksinskega, predsednika „Matice Hrvatske", v Zagrebu po svojem tajniku in pa Članu dr. Vidriči ter položila na njegovo rakev venec. — Odbor se dalje spomne smrti odličnih ustanovnikov društvenih izza zadnje dobe: J. Franclja, prof. v p. (f 16. maja v Varaždinu) in pa kanonika in pisatelja A. Vebra (f 7. avgusta v Zagrebu).
Nakup Žvabove literarne zapuščine je odbor po zaslišanji strokovujakov, ki so jo pregledali, odklonil.
Uredniku dr. Požar ju izreče se za marljivo ta vestno poslovanje povodom odhoda v Novo Mesto pismena zahvala.
Obširneje poročilo upravitelja L. Hobiča o potrebnih hišnih popravah in troških vzame se z zahvalo poročevalcu na znanje. Dalje uvažuje odbor še nekatere druge gospodarske zadeve, tikajoče se hišnih strank in pa odmerjenega davka.
PoioČilih o letošnjih knjigah (cena, vsebina, število, obseg, došli računi itd.) se odobri. Nekatere pomaukljivosti se imajo primeruo popolniti. — Čestitka predseđniku povodom imenovanja za Častnega kanonika in pa zahvala na to čestitko objavljeni sta v Letopisu zaradi želje več odbornikov iu dru-štvenikov.
Odbor odobri pisateljske in korektorske nagrade tekočega leta popolnoma v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka.
Glede knjig za prihodnje leto pridruži se odbor nasvetoin književnega odseka, namreč: „Matica" naj bi izdala za 1. 1890. 1. Let opis v jednaki obliki, podobni sestavi, sploh pod istimi pogoji kakor doslej. Urednik mu bo proi. Bartel. 2. Du-šeslovja II. zvezek, v obsegu nekako 18 pOl kazalom iu stvarnim indeksom. Spisuje dr. Fraa Lampe. Ako mogoče, naj bi izdala „Matica" v pri-hodnjem letu Vodnikove prozajične spise, ki bi jih uredil ravnatelj Wiesthaler. Na podlagi razpisa častnega darila z obrokom do 1. oktobra letos došla je odboru jedna povest, ki je sedaj v pregledu.
Za prihodnje je pripravljenih že več spisov, nekaj obljubljenih, nekaj se jih ima pa pisateljem vrniti, ker ne ustrezajo.
Računi tiskam se skladajo z dotičuimi pogod-banii. Stroški za nezadolžene korekture se imajo v poštev jemati pri pisateijskih nagradah.
,Matica" bo, ustrezajoča nujni potrebi, ustanoviti jednotni pismeni jezik, izdajala in zalagala jezikoslovne razprave pod uredništvom jednega odbornikov jezikoslovcev. Podrobni nacrt izvrši naj književni odsek, ki ima sestaviti tudi vrhovno so« dišče o raznih jezikoslovnih vprašanjib.
Resi se več prošenj za podelitev založnih knjig in vzemo   se   na   znanje zahvalna pisma, ki jih je .    „Matica"  prejela za taka dariln.
V   prihodnje    bosta   z   „Matico"   zamRnjevali knjige  „Muzealno društvo" v Ljubljani in pa  „Statistička komisija meata Prage".
V  zadnji   dobi   se   je v  poverjeništvu   zvršilo več sprememb. Novi poverjeniki so postali:   Učitelj Volarič v Kozani   za Brda, c.  kr. računski azistent J. Štravg za Trst, nadučitelj   J. Žirovnik   za Bled, lekar J. Mofnik za Kamnik, odvetnik dr. Temniker za Slov. Gradec,   dekan SlajSek   za   Siov. Bistrico, župnik Kralj za D. M.  v Puščavi.
„Matica" je prejela več povabil k slavnostim in zabavam narodnih društev ter se jim primerno odzvata, kjer se ji je zdelo potrebno.
A. Russelovi knjigotržnici v Miinstru poslala je „Matica" vsled prošnje podrobni zaznamek svoje književne zaloge, da ga objavi v svojem književnem slovarji,  ki ga izdaje.
V  zadnjem času   je reSil   odsek   za nabiranje kraje])isnih   imen   v   več   zaporednih   sejah   mnogo gradiva,   ustrezajoč s tem želji visocega c. kr. de-želnega predsedništva,   ki   je poslalo julija   meseca „Matici"  zaznnmke krajev od  vseh   okr. glavarstev Kranjske z dostavkom,   da zmntra vprašanja   glede kata8traluih obfiiu za zelo nujna.   Ostala vprašanja imajo se prilično resiti istotako kot vprašanja glede glavarstva Ljubljanske okolice, katera je   odsek že rešena vrnil.
V  kratkem   poiđe Lavtarjeva   ^Geometrija za učiteljišča", na kar je pisatelja   opozoriti z dostav kom, da  „Matica" druzega natisa ne bo zuložiia.
Prirastek knjižnice znaša 109 knjig, zvezkov in fcasopisov; 42 vsled daril, 67 po zamenji; veči-noma slovenskih in hrvaških, deloina pa tuđi Čeških, ruskib, in sicer slovanskih, konečnu nemških in latinskih. Darovalcem se je poslala ali pa se ima poslati iz odbora primerna zahvala.
Z odborovim dovoljenjem jel je profesor Apih nemški izdajati v „Oesterr. Jahrbuch" svoje „Slovence iu 1. 1848" v posnetkih in poslal „Matici" I. odstavek tega posnetka,                     (Konec prih.)
Domaće stvari.
—   (Deželnega   zbora   seja)   trajala   je danes do  a/*2. uro popoludne.   Deželni proračun za 1. 1890. se je vsprejel in je stavil poslauec Svetec pri   tej    priliki   nasvet,    da   se   deželnemu   odboru rmroči, da se izvrši ravnopravnost  na Kranjskem s tem,   da   deluje   na to,   da   dobimo   tuđi   slovenske srednje sole v višjih razredih.  Nasvet se je vsprejel. Potem se je potrdil zakon glede vodovodne naklade za Ljubljansko   inesto, Potem   ae je   seja pretrgala in se je nadaljevala ob 3. uri. Volitev deželnih od-bornikov se je odložila do popoludanske seje.
—  (Podpore   za   pouk,   omiko in do-brodelne namen) dovolil   je deželni zbor v de-našnji seji sledeče: Dovoljuje se Dunajskemu  „Stu-denten-Krankenvereiu"   100 gld., podpornemu   društvu   slovenskih   študentev   na Dunaji  200 gold., v Gradci 200 gld.,   „Aasvlvereinu"  Dunajske univerze 50 gld.  podpornemu društvu   na filozofitni fakulteti Dunajaki  20 gld., na poljedelski visoki soli 30 gld., oneinu na rudarski akademiji   v Ljubnem   20 gold.. gimnazijskim podpornim   društvom  v   Novem mestu 250 gld., v KoČevji  100 gld., v Kranji 25 gld., podpornemu društvu na obrtni soli v KoČevji 250 gld., slikarjem Grmu  150 gld., Gvajcu 100 gld.,   Subicu 150 gld., kiparju Ruppetu  100 gld., kooservatoristu Hubadu 200 gld., učencu operne ŠoleTrtniku 100 gld., konservatoristinji  Karingerjevi   150 gld., pedagogič-nemu društvu na KrŠkem   100 gld., „Narodni soli" 200 gld.,  „Rudečemu križu"   100 gld., muzejalnemu društvu 400 gld., dramatičnomu društvu 2000 gld., Ciril-Metodovemu društvu  1000 gld., „Glaabeui Matici"  500 gld , filharmonićnemu   društvu  300 gold., dijaški kuhinji v Ljubljani   100 gld.,   msgr. Jeranu za revne dijake 150 gld., bolniškemu in podpornemu društvu pomoćnih uradnikov   100 gld..   suplentu na GrmHki Soli Štuparju   podporo  100 gold., za   pouk gluhonemih deklic v Šmihelu 200 gold., za pouk v ženskih ročnih delih ravno    tam    100 gld*,   vsega 8kupaj za podporo 7545 gld.
—    (Deželnimi   odbora i ki)   bili   danes voljeni: dr. Schaffer, Murnik,   dr. Vožnjak, Detela
—  (Deželnemu glavarju) je v današnji seji deželni   zbor   dovolil 3000 gld. funkcijske   do-klsde Da leto. Doslej imel je namreč samo 2000 gld. .na leto.
—  (N amestnikom-v Trstu) imenovan je dosedanji  namestniSki vodj« T«odor vitez Rinaldini, porojen dne  19. junija  1839. 1. v Padovi.   Na Pri-morskera službuje Rinaldini že  18 let. naraestništvo pa je vodil   od  3. dne julija t. 1.    „N. Fr. Presse" pravi   povodom   tega imenovanja,   da   odkar   je bil Pretis odpravljen,  ni  videti   nobene premembe v vodstvu namestništva,    kakor   se   najbolje vidi iz občinskib volitev,   po   katerih   bode   mestni   zastop jednako sestavljeu, kakor prejšnji.
—   (Slovensko    gledališče.)    Jutri   se bode zopet predstavljala   nova   igra:   „SIužab-nik   svojega   gospoda",   drama  v petih   deja-njih.    Češki   spisal  dr. Fr.  V   Jefabek,   preložil Fr. Gestrin.    Priliodnja predstava bode v  nedeljo dne   1.   decembra.    Igrala   se   bode   narodna   igia „Revček    Andrejček".    V   decembru    bodeta zopet   dve   premijeri:   opereta   „Cannebas"   iu veseloigra   „Doktor   Blažič".   — Priznavati   se mora  „Dramatičnemu   društvu",   da   je  vrlo   skrbel za raznovrsten iu zanimiv repertoar in da nam kar zaporedoma podaje skoro same  novosti.    Nadejamo se za jutri zopet lepega večera in polnega gledališča.
—   ( Po bali n stvo.)   V noči od 21. na 22 dan t. na, pobili so neznani lopovi pri   pisarni in ti-skarni   družbe   sv.   Mohorja   v   Celovci   vefc   oken, Nemška strast in predrznoat javlja   se  sedaj  v Celovci že tako daleč, da se maščuje   nad mrtvimi   in nedolžnimi st.varmi.    Ta junaški čin   naše nasprot-mke jako žalostno karaterizuje   ter   jih kaže   svetu v pravi luči.
—  (Iz Trsta:)   Predvčeraj (21. t. m.) pri-pluli   sta   iz Beuetk   v  našo   luko   dve   ruski   vojni ladiji: Križar prve vrste „Admiral Kornilov" s 430 inožmi   in   30   kanoni   in   topnjača   „Ornomorec"   s 160 možmi in 3 kanoni. Na prvi ladiji bil je ruski prestolouaslednik,   katerega   je   tukajriiji   generalni konzul pl. Giers šel pozdravit na ladijo.   Ob 7. uri 40 minut  pripeljal  se   je  carjevič v pomorski uniformi s ćolnom k nabrežji,   kjer   ga je  čakala kočija, v kateri   se  je   peljal   na   kolodvor. — Daues zjutraj   ustrelili so na admiralski   ladiji „Kornilov" 21krat v pozdrav, z Grada pa so vračali ta pozdrav.
—  [(Slovensko    bralno   in   podporno druStvo   v Gorici)   imelo   je   preteklo   nedeljo svoj  redni obfcni zbor.   Društvo   izvolilo  je na tem zboru tri častne   člane:  vladiko Strossmaverja, nad-škofa Zorna in dr. A. Gregorčiča. Izvolila se je potein deputacija petih članov, na čelu jej dr. Rojic, ki se je takoj peljala   k dr. A   Gregorčiču,   nazna-njat mu, da   je izvoljen   predsednikom   in   častnim članom in  prosit ga,   da zopet priđe v društvo.    V odbor   bo   bili   voljeni:   Julij   pl. Kleinmavr,   Ivan Berbuč,   Ivan Pirjevec,   Fran Sivec,   Andrej Gabr-šček, Miha Cvetrežnik,   Etiest Klavžar, Anton Fon, Lenard Lodati, Fran Komac. Namestniki: A. Katnik Karol Prinčič, Jarnej Kopač, Senatorji: Dr. A   Rojic Martin Poveraj, Fran Vodopivec, Ivan KavČič, Ivan Druffa.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 22. novembra. „Daily Newsu javljajo iz Belegagrada, da se je srbski poslanik v Berolimi Milan Kristić hotel sam umoriti in da sedaj nevarno ranjen v Berolinu leži. Srbska vlada je pred tremi dnevi Kristiću brzojavila za pojasnila, a ni dobila odgovora. Poslanikova soproga Artemizija pričela je proti svojemu možu tožbo za ločitev in zahtevala, da jej izroči najmlajšega, jedno leto starega otroka. Gospa Kristieeva, ki ima tesne zveze s kraljem Milanom, kupila je v Parizu palačo in govori se, da hoče kralj Milan gospo Arte-mizijo Kristićevo, ki je iz bogate grške obitelji, vzeti za ženo, da tako uredi svoje finance.
Beligrad 22. novembra. Conference a quatre sklcnila, da prične dne 15. decembra neposredna zveza s Solunom.
Pariz 22. novembra. Senat vsprejel kredit v znesku 58 milijonov za zgradbo ladij. Pomorski minister zagovarjal ta kredit ter iz-javil, da ga bode prihodnje leto za oklopnice potreboval.
Dimaj 23. novembra. „*Wiener Zeitung'* objavi ju imenovanje Rinaldimja namestnikom v Trstu.
Dunaj 23. novembra. Grof Oton Chotek, član gospodske zbornice in tajni svetnik preteklo noč nagluma umri.
Pariz 23.  novembra.  ,.Eclair' javlja iz Bruslja,  da sta  Boulanger in Dillon odpotovala na Spanjsko,   kjer ostaneta več tednov. | za vso leto gld. 4.60; za pol leta | gld. 2.3O; za ćetrt leta gtd. 1.15. | [
21. novembra.
Pri Slonu : Iluhn, Novak, Kulka,   Jelučifi z Dumi a. — Stajer iz Metlike. —   Stucher iz Koćevja.    —    VVeaenor iz Trbi/a.    —     Hollman iz Dunajskega Novega meata.     — Stoiner iz Frage.    —    Iliraehnian iz Siak*.    —    Mtllner  z Bleda.  —  Guttcr ii. Lyjona.
Pri JtlHli^l: Hchick, Luho, lvankovič z Dunaja. — Re'ling iz Monakove^a. -- Striegel iz Brua. — Bogarty iz Gorice.
Pri Južnciu kolodvoru: Kancsic iz  Metlike.
Meteorologično   poročilo.
fl    Čas opa- . 8tanJf         Tem-        Ve-     M .      . Mo" A     vn<ran.u    barometra          "         .       .     Nebo    krina v
O     zovan/a       y mm       pevatnia    trovi                  mm
'
!   .                                                             i                                                                                                                i
>    7. zjutraj : 7f>2-2 mm.        2 2" C   jsl. »vz.    ohl.   i
a    2. popol. i 751 G ram.        H2lC    si. svz.    obi.   {OOOmni.
™    if. zvečer I 751-4 mm.       14"C    si. bvz.    obi.
1                       i                                  I                       I
Srednja temperatura  23°, za 0 7° pod   normalom.
XDuL3nL£i,osis3, borza dnć 23   novembra t. 1.
(Izvirno tolegrarlčno   porofiilo.)
vfterai     —             daoes
Papirna renta.....gld.   854f>      —  gld.   85*45
.Srebrna renta.....„      85 75      —    n      8.V75
/Slata renta......,108 80      —     „     10S'8u
!>"(,   marcna renta  ....       ,     1OD80         —       T      1O(V95
Akcije narodne banke.    .    .       ,    923 —      —    .    t*23*—
Kreditne akcije.....       ,    312'—      —    -    311 —
London........       ,     118 65      —    ,    118*70
Srebro......                  ,       —•—      —    %      —*—
Napol.....          .     .             ,         rJ-42l/,   —     ,         H-441/,
C kr. cekini   ....                 ,        5*6»$         —      „        r>6K
N'emSko marka         ...            ,       ^8-227,   —      ,      58321/,
4%,  državno aruSke ie I.  1864        250 gld        llil   «ld   F>0     nr.
Državne srećke iz   1.   1-S64               10(>    ,        liti     „     25      .,
Ogerska zlata renta   4°,th.....     1U0     „     90       !(
Vgerska papirna reuta   5"/0    .         ...       W6    „     90       ,
'3"/0 Štajerske zenalji&č. odvez. oblig.    .    .      —    ,,    —       ..
Dunav* reg. urečke   5°/0    .    .       10 > gld.    122    „    25       „
Zemlj. obc. avstr. 4l/„n''n zlati za8t. listi .    118    „    —
rLreditne   srećke.....100 gld     185    „    50       ,
Hu.dolfove srećke.....        10   ,        2)    ,,    —        f
Akcije   anglo-avstr.  ba ike    .    .      120 ,,      144-    .,    50       „
frammway-drust.   velj    170  gld.   a   v.          22 i     .    50
■              Zahvala.              I
^M          Za   mnoge   dokaze   nHJBrčnejt'ga   aoćntja  po-   ^H
^M   vodom   smrti   ter   za   mnogobrojnu udulužitev pri   ^H ^|   pogrubu našega  nepozabljivcga soproga in brata   ^H
I     Simona Paternostra     I
^M   in   isto   tako   tuđi   za   darovane   vence   izrekamo  ^B
^|   vaem  prijateljem in znancem v KrSkem in v Ljub-   ^1
^M   Ijani,   posebno   pa gg. pevcem  Krškegn   bralnega   ^B
^H   društva za ginljivo petje in njihovo požrtovalnost   ^M
^m   svojo nnjtoplejo zabvalo.                                         ^M
H          Na Kršketn, dne 21. novembra 1889.            H
H (970)                         Žalnjoči ostali.      H
Težko prebavljenje,
katar   v   želodci,    dyspepslja,   ponujkanje slasti do jedij, zgago i. t. 4., dalje
katovi v smpnlku5
zaslizenjt, k«to|J, kripavost mnoge n&dltjgu-jej» (» t« •p#zHrjamo na       (H-7)
OLAVNO   SKLADldri^-
11%Jl»»^??^-"'---r^jćIaTUTiuini
katera   se   po  izrekih   najprvih   medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uapehom.
21           lzšla so v posebne) knjigi:                           A
i   Pisma iz Pariza   |
||               od prof. Ant. Bezenška.               W
^1     Vseh   25   piaem   obsega   dosot   tiskanih   pol.    JP
Si                       ceu« SO nov«.          (950 2)     W
21                                                                    lai
fll            Narofiila vaprejemata in izvrSujeta: gosp.     lp
21     Arnoit B««cn»4elt, uradnik banke ,Slavijeu,     |fc jl     in   „5Sar<Mli»»   Ti»ln»rna*«   v   L.juMJ»nl.     Ij
Oddelek 12, št 3245 iz leta 1889.                                                                (948)
C. in kr. vojno ministerstvo namerava potiebščino 6400 zimskih kocev, 10.000 letnih odej in 7300 kcavalerijskih šabrak za leto 1890 po knkovosti in dimeuzijah v montiu-nih upravnih zavodih na ogled razpoloženih novih vzorcev leta 1889 si zagotoviti potom aplošne konkurencije in s t^m javno pozivlje na ulaganje pismenih  ponudeb.
1.    Od teli volnenih  vrst je oddati:__________________________________________
Y          V   ^os.tvur^o   ga.l^ga.Utta«            |     "S^    letnih odej 1**™^'^
1                 Brno       m^T!im^"         320°         6000      __1000
.             2                      Budimpešta                           2000           —_______3500
Stev.    —--       v         JGradec                     ~~  _ l^T ZZ2°9°-         90(L~
~4~~                   Kaiser - Ebersdorf______       "—               2000            1300
Skupaj     !    |        6400    |     10000    j         7300
Dopoailjanje se ima tako vršiti, da se po jerlna ćetrt za vsako  monturno skladišče določene množine đopošlje do konca marca,  maja, julija in septembra  1890.
2.    Za kakovost volnenih vrst. merodajni so sledeči pogoji:
a)  Zimski koci morajo biti  narejeni iz dobre, bele,   ščiščene,  ne ščetinaste trebušje vol ne,  — katerej  se sme pridejati nekaj odstotkov pavole,  tkane  iz jednakomerne preje (križno tkani, jednovezno, dvostransko križno tkanje, z dveiiitnimi križnimi ali krožuimi zamotanji) mehki, če s« pnjemajo, elastični, čisto in dobro zvaljani,   rtu jodnoj   strani morajo   biti   dobro   kosmatičeni in dobro   zakriti.      Preja   2Jl osnutek in votek mora   odgovarjati št. I 9.   Število  osnutkovih nitij znaša 964-,   zvaven 10 osnut-kovih nitij,  da se narede trdnejši krajci.
Zimski koc obstoji iz 4-2—4 32 đolgega kosa, ki je s kocasto stranjo na zunaj drug na drug zložen in na obeh potlolžnih straneh z moćnim sukancem spet. Dolgoat spetega zimskoga koca je  2-10 do  2'Hi  m, širokost   121 do  120 m, teza pa 5 do  5'G kg.
b)    Letne odeje se imajo izdelati iz istega materijala in  ravno tako tkati   krtkor zimski koci. Preja osnutka in votka mora odgovarjati št. 2 0.    Število osnutkovih nitij mora znašati 1030 zraven 10 osnutkovih nitij, da 86 narede  trdnejši krajci, biti morajo goste, mehke, če se primejo, elastične in čisto in dobro valjane in ne stnejo   biti   narejene iz   koscev.      Dolgost   letne   odeje je 2 10 do 216  m, širokost 121  do  1'2G  m,  teža 2 5  do  28 kg.
c)  Kavalarijske šabrake morajo biti narejene iz dobro izbrane in očišćene  sedmograške ali banatske cigajske  volne, križno tkane s štirirai  žlajami,  voljne in mehke v rokah, brez vozlov, dobro šči-ščeue, dobro  in jednakomerno zvaljane in na obeh straneh  popolnoma jednako skosmatene.   Število nitij v osnutku brez debelih krajevnih nit'j  v okrajkih mora znašati   najmanj  1400.    Okrajki se  morajo   narediti iz 4  debelih krajevnih  nitij,  katera vsaka mora iraeti v sebi  stiri jednostavno niti ravno  iste baze, kakor je osnutek.    Lažji ne smejo  biti nego  4'2  kg, težji pa ne nego 4 7  kg, dolge  morajo biti   230 do 235 cm, široke  145 do  150 cm.
Za   napravo   plaht  in   kocev   ima   so rabiti volna,   ki   se   je  ostrigla  z živih,   zdravih  ovac. Glede stopinje fin ost i volne, katera se ima porabiti, so merodajni v monturnih   ekladiščih na ogled razlozeni uzorci zimskih kocev, letnih odej in šabrak.
Volna  cerknenih ovac,   strojarska in  umetna volna se ne sme rabiti za plahte.
3.    Nadaljni pogoji glede kakovosti, preiskavanja, prevzetja blaga in drugi podrobni uveti, se razvidijo iz zvezkov o pogojih,  kateri za to zalaganje  leže vsakemu na ogled pri vsakej vojevej (vojaško-poveljstvenej) intendancij, pri monturnoupravnih zavodih v Brnu, Budimpešti, Grade i, Kaiser-Ebernsdorfu in Erdelskem Belgradu,   pri trgovskih In obrtnih zbornicah, in sicer za vojaški teritorijalni okoliš Graški,   pri trgovskih in obrtnih zbornicah v Grartci,   Ljubljani  in Trstu in trgovskem muzeji v Budimpešti.  Ti zvezki s pogoji  se tuđi lahko kupijo za ceno 4 kr. za tiskano polo pri vo-jevih (vojaških poveljstvenih) intendancah.
4.    Ponudbena obravnava bode dne  10. decembra   1889   pri državnem  vojnem  ministerstvu. Pri tej  se bode oziralo le na ponudbe solidnih,   za zalaganje   sposobnih osob,   ki iztleljujejo
ponujene izdelke  v svojej    Ia8tnej    tovarni.    Prekupovalci  in  osobe,   ki   nemajo   državljanske   pravice v avstro-ogerskem  cesarstvu,  so  od zalaganja načelno  izključene.
Državno vojno ministerstvo priclržuje si sieer v ostalem izbiranje ponudnikov in ni vezano na najceneje ponudbe.
5.    Državnemu   vojnenui   ministerstvu  glede   izdelovanja   razpisanih   predmetov   še   neznani konkurentje morajo vBe potrebno storiti,   da dopošlje  pristojna trgovska in obrtnijska zbornica oziroma, če njihove tvrdke neso protokovane v  trgovskem registru,   v Avstriji   pristojno   politično   oblastvo prve instance na Ogersk^m  pa dotično kmetijsko okrajno društvo   neposredno  pravočasno  c.  kr. državnemu vojnemu  ministerstvu s  50 kr. kolekovano spričevalo o njihovi   solidarnosti in zalagalnej sposobnosti.
Na prošnjo, ki se v ta namen uloži na dotičnih mestih in v katerej se mora povedati ime, vrsta obrta, bivališće, kolikost in kakovost zalaganja ae konkurentu posije odlok, ki sh ima priložiti ponudbi.
6.    Ponudba se mora napraviti   po   pridejanem   formularji  in   morajo   ponudniki   v ponudbah izrecno izjaviti, da so uzorce in tuđi zato zalaganje napravljeni zvezek pogojev ogledali in tuđi razumeli.
7.    S  ponudbo je hkratu v posebnem   in zapečatenem kuvertu (glej   priložen  formular)  dopo-slati depozitni  list o varšeini uloženej pri kakej  vojaskej  biagajnici ali  plačevalnici.   Varščina obstoji  iz petih odstotkov  po ponujanih cenah  odpadajoče vrednosti.     Povišati s© mora,   če konkurent  dobi zalaganje na   10 od.stotkov (kavcijo) vrednosti dobljenega zalaganja.
8.   Uložitev  varščine je  v ponudbi   omeniti in povedati,   kak.šna da je (gotovina,   vrednostni papirji, listine).
9.    Ponudbe  z v točki 5 omenjenim   odlokom,   z dokazili o  uloženej  varačini,   ki   so morajo posebej p»siati; morajo neposredno in vsaj do 10. decembra 1889 ob 10. uri dopoludne doiti pri uložnem zapisniku državnoga vojnoga ministarstva.
10.   Na nepopolne, nejasne, pogojem v razglasu ali pogojem v zvezku navedenim ne ustrezajoče ponudbe se ne bode oziralo.
_______                       Na Dunaji,   dne  2. novembra  1889.
60 kr-                   Formular   za   ponudbo.
Ponudba za zalaganje zimskih kocev, letnih odej in kavalerijskih šabrak.
-------------      Jaz N. N. atanujoC v (raesto,  okraj, okrožje ali koraitat, dežela)  izjavim, da hočera nastopno množino  zimskih
kocev, letnih odej in knvalerijskih Sabvak po kakovosti in dimenzijah pri oddajnem   monturnem  skludišči   ležečih    novih nzorcer za leto  1880 do konca septembra 1890 v zmisln pogodbe po pristuvljenih cenah doposlati.
f                  O d J aTflTo"-"^        ~                Cena v avstrijakej veljavi ža"kg".             Oddaja zvrsi se pri ]
I               množino                    w          .            u        i        !                      reci                       monturnem skladifici <                      .      ...._ ----     Nazvanie        gld.       kr.     —_______________________--■ .                       .______
j    komudov                                    °                       I        golilinurjov       |         kr».ic»rjov                                    |       y
________________I____________!______________________________________________________________Stev._____
___________________i                       "_____________________________________________~~~r'i
■     —j                      j                             j               j               j                                j                                j                             j               |
Izjavljajofi s tem, da sem ogledal nove uzorce in pogoje za to zalaganje napravljenoga zvezka ter ođđajne pogoje tuđi razumel, zavezujem se doposlati ponujene vrste tofino držefi se vseh zato predpisanih pogojev zneska pogojev in tega razglasa do .... v »/* letnih obiokih in sicor tako, da odpoSljom prvi obrok s koncem .... poslednji pa s ....
Da bodem spolni! zares to obljnbo svojo jamftim s 5 odstotno varfićino .... goldinarjev, obstojećo iz .... (trednostni papirji, gotovina, listine itd ), katera odgovarja zatagalnej vrednoati .... gld. . . . kr., ki se je uložila pri voiaškej blagajnici (plaCevalnici) v N., kar potrjaje v posebnem kuvertu hkratu Se poslani depozitni list. Priložen je odlok trgovinske iu obrtne zbornice (političnega oblastva I. atopinje itd.) o proSnji za spričevalo v solidnoBti in zalagalnej zmožnostij.                                                                                                                                                                                 NN                                     *
V N. dne .  . .  ega.......1889.                                         Laatnoročnl podpiš ponudnikov.
Formular za kuvert ponudbe.                                               Formular za kuvert varičine.
Na                                                                                            Na
c. in kr. državno vojno ministarstvo                                   c. in kr, državno vojno ministerstvo
Daposilni liit o , . . .' gld. ▼ (tfo-
lUl                                                     torini,   Tr»dno»to(h  papirjlh,   U-             na
Ponudb* V. N. (■ »lftg*BJ« »lm-                                                                       itln»hj mi poaudbo N. N. « «»-
•kih koaar,  letnih odaj io kava«                                       v^.....«a        Uganj«aimaklh koeav, Ittolb odoi                                       n           ..
larijtkth labr»k,                                                                     M9IIHa\|la       ia k»Tal«riJakib Ubrak.                                                         MMUHaJI.
T\   i       1    '   1            1      izprazniene   pla-
Petrolejske soic :š-St
(goo)    Ferdinand Plautx7      (8>
NpccerlJHkit   Aruovluu,   v   I^JiiblJitni, Ktitrl   tr«.
! Ža jesensto in zimsko sezono!
HTcprcmočljivo
Valiani šbornii    A 8       B 2     c 8    p 2
vaijam ceviji    sUl. a~o -^rao—Kid. i.ao vaijam poaaen ffl(U<3r,   gMi 12r) ■■^.-^ig
c;ii«<ii<i piitcut pituimf od ^iii. y.»;o do #u]. .'3.50. —
l*otl|»luli   kilo   po   tfld.  1.20,   ^.U<\   1.40,   1.50,   UJO,   1.70
in vHrtkovrMlao iinujo poSilju  jako po ccni s  povzctj ni
po jtoSti  in železnici                   (8U4—8)
JULU MOiSES
v   Ljubljani,   un   Pirširnovcm   trgn   h. št. 2.
IL. Luserjev obliž (flaster) za turiste.
B     .        ^^                        Ootovo  in  hitru  njiti\ aj<;On  siod.sLvo
■    \      "3 v     l)ri)f' kurjim (M"<>sonit žiiljom, tako iin«:-R    \       3ftfc       noviihi   triit'j   kozi   n:t pniiplatili in pctsih H     iPWm&      l'roti  liruilovicum in vh<>ui dru^tm tr<lim I  /V^3lWr    pi'J^kom   kože. —   Uspeh  zajamčen.  —
■  — "VarW^              Glavna razpošiljalnica:
licP^J L. Schwenk-ova lekarna
■  - ć^P                 v Mcidliiiirii   pri Dunaji.
■              ""—       IVistiu'^ii iniiiji*  v   Ijjiihliiiui   J. Su-o-
■   bt»da,  U.  pl.   t'rnkf)czy, G. l'icoli,  I>. Or^r-cl; v Itu-
■   «lolfovem  S. pl. Sliulović,  K, Huiku; v Kmnnlkn B   J. Moćnik;  v Crlov^l A. Ejwr,  W. Thnr- vvald, J. 9   Rirnbacbcr; V  Bre/.»l«  A.  Aichin^cr;   v   Tr«u    na I   KoriiSkeiii)  *\   Mcniier;   v   lE«^ljuku   F.   St-hol/,,   Dr. @   E. Kumpl'; vWo1IV»Iktkii A    llutli;   v CJorlci  (i. I   li. l'ontotii;   v  Hriui)    K. Š.ivmk;   v ltatl^oiii C.
■                  E.   Andritn;  v  I«lri|i  Josip   W;nto.
I   Ta   obliž   «lol»iv»   tie    U>   v  jtMlut'}   velikosil
I                                      po AO  kr.
I   FrlMleit  (šumo,  re  im;it;i n;ivo<l  ii.  obhž,   v;it'8tvono
fl   ziiHiuko  in  potipiu,  ki ju   tu  /.rjivru ; tt'daj na| s« pazi
I   in odlučno v.uhtcvu:  ,«Ij. I^utterjev ol»liž (Uawl«>r)
■                                       za tiiriMte'-.                  4 1!>—37)
JDV Uiorci "W       ,■
*   -v-   -vse   kraje   franlco.     H
Sukneno in modno blago I
od najoenejie do najflnejie bazo za jesensko ^B in zimsko potrebo nupušilju iudi zasobnlkom po ^M tovarniikih oenah, oeneje nego kjer al bodi   ^M
zaloga                     (014—Lr))   ^1
c.I pr. tovare za sukneno in modno blago ■
Morica Schvvarz-al
Svitava (Moravsko) [Zwittau (Mahren)l.      I
Mtr. »10 bla^a za celo obleko .... gltl. 5'.r>() ^M Mti\ H-10 moćnega voliiL-noga blaga , . . gld. 680 ^H Mfr. .'{*10 močnega finoga volnenoga blaga gld. 9*— ^H Mtr. S-10 finejSega volnenega bla^a . . . gld. 13'— ^H Mtr. 310 najfinejSega volnenega blaga . . gld. 16 50 ^| Mtr. 2-10 blaga za zimsko suknje, zadosti  za zimska  ^H
suknjo gld. 5, gld. 7, gld. 9, gld. 11 in vcč. ^H Mtr. 170 za celo suknjo iz lodna, naravno nepremoč-   ^H
ljivo, gld. 3-60, gld. 4 60, pld. 5 50 in već. ^M Crno sukno za salonske oblekc. Vsakuvr.stao suk- ^H neno blago, volnena pj>đklada po vseh cinh ^1 od 80 kr. metci- navzgor. Zens aO sukno -mi ženske ^M ublcke, ženski loden, og^rinjala n. Hlmalayske ■ volne ''Vi velika od 3 gld. uiiv/gm-. Sploh izdelkl ^1 suknenoga in modnega blaga. — Genllniki ^m zastonj In franko. — Za gospode krojaoe ^B nzordne knjige nefrankovane.              ^H
\ sidrov kamnostavbni kostenj {
%             (Aiiker-Steinbaukasten)            jk
3     je   in   ostane  najbolje   in najceneJHp darilo za      ^
M     otroke  nad   tri   leta   stare.    NajcenejSe   zaradi      P
■      tega, ker «e skoro  jiokvariti  ne  da,   tako   da     M 3     otroci ž njim lahko i^rajo već let. Vsak pristni     X
■™       kamnostavbni kostenj   ima  tuđi   lep   zvezek   s      ~w
■S       predlogami  in se poznoje  z   tlopulnilnim kost-       ■
2       njem lahko povekfia, Cena: 40 kr., 70 kr., 85 kr.       C
M       gld. 1.10 in vieje.  Varujte se ma nj  v rodnih   i »P
M      ponaredeb in vzemite 1«  kostenj   a   toTarniško     <M
f      marko   .sidrom".    Kdor   ho^e   kupiti   kanino-     X
M      8;tavbpi koBtenj, naj ćita.poprej lepo v barvah     9
■      tiskano   knjigo:   „Ues   Kinde«   lifbHtc«  Spiel",      M *                       katero posije brez utroakov:    (U28-3)     ^
|     F. Ad. Richter & Cie., Wien I.     |
Dečka,
ki je krepak in zdrav ter je dopolnil 14 leto, mprejine takoj v učenje
(9no—3i            Leopold  Blumauer, sedlar.
St. 19.923.                                                    C9B5-D
ftazglas.
Da se zagotovi
dobava hrane in priprege za odgonce
pri odgonsk« postaji v Ljubljani za 1890. 1. vršila se bode v četrtek dne 28. novembra  t. I. od   10. do  12.  ure dopoludne
pri tukajšnjom uradu  minuendna licitacija.
K toj licitaciji vabijo se podv/etniki s pristavkom, da je udeležiteljem 50 goldinarjev varščine  položiti.
Mestni magistrat Ljubljanski kot odgonska postaja
dne   18. novembra   1889. letu.
(!!Zalovsko sezono!!!
Največjo izbnr orožja pod jamstvom zn dohi'tno   M
in Btret, kot lovdke in salonske puike,  revol-   J
verje,   kakor   tuđi   patrone in vso  lovsko pri-   %
pravo  prodaja po «erii                                       ,605—13)   M
FRAH KAISER     J
puškar   in  prodajalec  orožja    5
Ljubljana, Šelenburgove ulice,                   4
B&~ Posebnu se opo/.arja na puške lastnega i%-   4 delka. —■ Poprave s<; uajhitivju in najcent'ju izvrše,   m
Pravi zaklad
za nesretne žrtve sknimbe samoga sebe (onanije) in tajnih  razuzdanosti je izvrstno delo   (131-JJ9)
SOra Rc«an-a ebeocJirana.
Češka izdaja po 80, nemSkcj izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strašni mi naslcdki te pregrehe, kiijti'z njenim poukom se slednje leto na tisofe bolnih otme p'i tove smrti. N.iroči se lahko pri taložni tvrdkt „Verlags-Magazin It. V. Bl€'r«*j' v L i p s k c m (Saksonsko), Neumarkt 84"    in v vsakej knjigarni.
^—^———r
V^r kat ero izmej mnogih napoveda- ^H Yf nih zdravil za bolezen njegovo niij- y\ V hulji' n^nja, piše naj takoj dopisnico 'I I na iiichterjevo zalogo v Lipsiji in zahteva I I ilustrovann knjigo „Krankeiitreund". Pri- I I tiskane zahvale dokazujejo, da jih je na i IL tisoče ne le izognilo se nepotrebnih de- JI |^^ narnih izdaj, temveč na&lo za/o- ^đ\ IIB^^ l°no zdravjc, ko so se rav- ^^^^H I^B^^tol nab I)O dobrih svetili ■^^^^Hl I^I^^^HL     *e    niiile   knjige.     ifl|^^^H
V „NARODNI   TISKARNI"   v   LJUBLJANI
je izšbi knjiga:
Otci in sinovi.
Bomaa.
Ruski   spisal   J.  S.  TurKOiiev-    Preložil   Ivan Ciornik.
Malu 8°, 357 stranij.    Cena SiO kr., po pošti  55 kr.
Kasljajocim otrokom
daje naj se „Koroika Rimska stuđendnloa" („Kiirntner Kuruer-Quelle"; — varatvena znauika „Planinka" — z o^re-tun  lulekoin ali  sladorjeiu  pomešima.
1'rodaja jo  v   Ljubljani  M. E. Supan.       (4i;5—4)
Stekleniske kapice
lepo narejene posije takoj jedi na slovanska tovaru« A.. 3£«&eU-ii  v Klatovu.                         (9-15—5)
Občinski tajniki
in druge inteligentne osobe,
ki pridejo 7. občinstvom mnogo v dotiko, naj po-vprašajo glede jako znatnega postranskega za* služka, knteri se vedno vekša in traja več let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec.    (8oe—10)
^■»■■■■^■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■Hr'
§ Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidneje narejene. Na vBfh   ruzstavah  j»ko  visoko odlikovane. Založtiik vs«h avstro-d^erskili železnic, poŠt-nili hranilnic ird. Odlikovan od 'Nj. c. kr. vele-ćastva z veliko  zlato svetinjo  za umetnost, znanost in industrijo.        (3—49)
FHiks   Blažiček,   »unaj,  V.,  Stranssengasse   17.
—T                               Studenec, dnć 30. dec. 18H8,
■J     .                                             (Dolenjsko.)
C3  "B             Vaša
H ^*     esenea   aca  ažcilodeo
■-"  .^       ozdravila in« je po  komaj  tridnevni rabi
Om J        nrehlajenja žnlodčeve^a, ntrzlice in glavo-
■    („        Hola.    Tuđi tek su je  vrnil. ^^   ^               Dolžnost mi je, ^»hvaliti se Vam za
T3    g       izvrstni učinek  Vašcgsi zdravilnega sred-
O    S       Btva.
S_ S                                   Siioštovanjem
C/5    *;
q  ""*                                 Tetri.ez: Q-axitar,
CS             (82—111                       nadiiCitelj.
»Frana Jeunikarja j
|      v Ljubljani, Tržaška cesta št 29      |
fe                                       izdelujo                                        4
| mnogovrstne   zelene,   rajave   in  bele 4
P                                            in                            (8 U-7)   f
5 druge glinaste izdelke j
AHTON KREJČI
Kongresni trg 8   v Zvezdi   Kongresni trg8
prtporofiH svojo veliko zuIok"  ii»jfiDe|dlh
kl obu kov in eepic
za gospode in dečke
pa nujnižjih   ceimh;   nad.ilje   veliko  znlogo   vsakovrstae
kožuhovine
kakor unJHiieJAe kožu«ue plnnee in inufe ■» ffONpc, Kosposke in putu« kožuhe.        (726—11)
" n i   i. """ |FILIP TICHO|
roiratii.    """^„f7 1
Spisal           !^ U K Ml 4M I
dr. Josip Vošnjak.    iz c kr priv tovarn proti po_ ■
Cenn   1 *ol<l. 20 kr,     vfef'11. *ft eletf»ritno jesen- ■ (h pcStnino vred\         sko   '"   «lm»»«o  obleko, H
ip  sicer:               ^H
1  orirezek >n !S*1O blu^M ^H f^N _. — f-^Z -\                *»   oUlcko,    zadosti   za ^J
i^*^ ^/ (_) I J^               celo muško oblcko, dobre ^B
I        "                   \r,v>.v za satno.  . gl. n.—  ^H
^                       lodr. »i:t*lO,fine                ^fl
OVU   1111!       I mir.». »IO, naj-          ■
"                           finejšo   buže,   za                 ^H
Veseloigra v 1 elejanji.          sumo.......„ 1».—  ^|
1 »clrezek »h '42*10                 ^H
•Spisul                        blMKH z» zini-                 ■
đr. JoSip VOŠnjak.          »Ue »uknje, za             ■
zimsko suknjo za-               ^H
(ena   »O   kr,   (s   post-          dosti, čista volnu   „    il.—  ^B
n i no vrod).                    1 o«Irezek»t3'10                ^H
črueKttSUkna,                ^H
...      .    ...   ...                      čista volnu, ziido-    (764-10) ^H
Obe knjizi dobivat« se v         sti 7ft ce|(J 8a,on.                H
„Naroilni   TlHknrnl-«        gk„  ob,eko   _ .         o>„  H
v L ubijani in pn knjigo-     TT        .          .        .   .     -     ,     ^M
tržeih                     Uzorct   zastonj   in franko. ^M
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno aplivajoće pri boleznlb želodca. ^^■Jl^.           Preverjenu  pri poinanjkanji   slasti do
^B^^jpg^^   jedi.j, 8labem želodci, napetijanji, kislom ^l^^^^Aaa^^ pođi rn nj i,   koliki,    želodćevem   kataru, F   mm^JmrTn /'^a^'1    zhitenici,   gnjusu    in    bljuVauji, OHJ^pHM glavobolji (će izvira iz želodca),   krči v E^jjSuCjilJP^ želodci,  zapiranji,   prooblozenji  želodca te  A^Or^t^i z jedjo in  pijafio. — dna  steklenici s Hb^HM'POfit?! nuvotliloiu9 kuko Ne rabi, 4O kr., PgBm"B^»^Swi *lvolni Hlekleni«! TO kr. ^^jB^^^^^JB       Osrednjo razpošiljnlnico ima lekar haiuuuiark«!     Kttrol llrntiy,   Kromeriž (Moravsko).
ftiVAUIfjO! Printne Marijrtct:ljflkn kapljice za že-lodec 80 mno^okrnt, ponarejajo in posnemajo. — I>« no prlHtnc, mora \ aika »toklunica imett rudeč zavituk z gorcujo vur.Htveno zimiuko in l imvođom, kuko r»l>lti, ki so pridene vsakej atoklcnici, opomuiti jo, da mora navod biti tlMknu v tisknrui H. Ousek-M v Kromeriž i.               ------^—.—
M^rii3.cfilislcfi    ^'8C *e voč ^et L najboijfiiui
AT*c>vlijAwWiJđAkv        uspehoin rabijo pri zapira-
čistilne kroceliice ^^^^^^^^^^^
viuvMM« ***wg*jAWW| pogođtotna ponarojajo. — Pazi naj bo torej n>i gorenjo varstveno '/nutiiko in pod-pis lekarj* K. llrady-ja v Krotueriži. — Cena fikat-Ijici S<> kr., /.vitku a ti škatljic icltl. *•—• Če se naprej podije ziiesuk, veljn poštnine prosto 1 zvitek gld. 1.2O, 2 zvitka gl<l. «.2O.
M-trijuccljsko kapljico za želodcc in Marijace'jske čistilne Urogljic« neso nikako tajno sredstvo. Njih se-stavine navedeut; so na uavoilu, kttka rubiti, ki bc pridenu vsukej  staklenici.
IflnrlJuvel.iHkc kupljice zu £elo«lec in Huriju-eeljMke člMtiliie ki-uj;I|ive iinujo priatne: V Ljufeljaui lekar l'iccoli, lekar S\vooodn; — v Postujini lekar Fr. Đaccarcicti; — v Skofji hoki lukar Karol Fabi»ni; — v Hailovljici lekar Aleks. Koblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Kizzoli, lekar Uur^mann; — T Kamuiku lekar .1. Moćnik; — v Čriiomlji lekur Iv. Blažok. (798-8)
C kr.   p/$   l»riv.
ikmmssM Anersperga
železniška tovarna
V*T  na Dvoru na Kranjskem ~^&g
priporoča se za zalaganje                                    (217—7^)
kouierčiieK**  lite^i* bI»K»9 peći  v  velikoj  izberi, oguji^ć  in okiijIh^iiIIi  <lel»vt
kotlov v vsakorSnjej obliki in velikosti itd. itd., Utega blatnu s» atnvlte: stebrov, oprijemačev, svetilnifinih stebrov' priprostih in olepšnnih, palic za okrižja, celih dižaliSč. polževih stopnic, stresnih oken itd., eevij za straniSCa, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., ru<luiftklli priprnv: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje karanov, i-udniških vozk itd., l'užin-Hkili un|irnv : valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klcšC, Skrprnv, itd, Ntrofiiili đeiov surovo litih in zlikanih, puruiti Htro|ev do 50 konjskih sil, raHtllnjultov in puvilijouov iz litega in kovanoga železa, uilinnkili pripruv, pHi>irnićiiili f»ripri«v, ovnov za vodne tavbe, renervttrov v vseh velikostih iz plofečevine in litega Železa, Aurbin po Girardovej in Jouvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, ftranMinitiiJMkili pripruv: vratil, ploSć za jermena, £elnih in btožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tonskih in visečih steljk, plo6C za vrvi, konopce in žićne vrvi, itd., Htrojev voiloatolpuic, otlrujujočih vododržnilt Hlrojev, vodoili kolett iz litega in kovanepa železa, žugntli tlelov, kakor tuđi priprav za parne in vodne žage in posaraićnih cirku[arnih Tavoletti- in žag z jarmom, HtiHkuluice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih atiskalnic, itd , žele«» v palfculi in osij iz kovanoga prctopljcnega železa.             »»" VpraŠanJa glede oen se hitro odgovore. "*•
I^^PHB; [B^>^kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
fSr^Uj' "/^^^f^P^n   preskušono zdravilno 8^da(\(> proti mehur-    KooaliŠČO   Ra-W^-d\sž-Iffiž1^  nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-        ..            j       l
Kr"^Sk *l   t"'''ffiKr   '*!   lOClcf,   moknl,   (lolgotraj-        __<ti^^   U\a^     Kopanje v slutini   hi
■i^^B^y^SSilnem" k*t?r.u Uihalr ^^^^Q&\i^x »Ji.en<l*llI!ri-UIJ™ttall;
fcffl^^^jfcrfe^^^^^j   Zlatenici. ^^C\     ^*-,  «*\   *!i V* Te.     malokrviiOHtl,      ien-
j^^^^^l ^&%*** v^f*S*£*Jž&K** nijuiJ*.
WS£BSS^K?^@^N§jm    nio*^^         kurju ni pomešana,  je Ra-    juiiiHčc ilinlcnce
^S^^P^afeSBr^^**   »v^>—      đenska voda v obču priljubljetni.    »>"»« ljutom«™
D^T" Hu4leiiNka Uislu voda, ob vznožji Slovenskih goric,  ne jbu-■ueiijati x ICad^oiiHko, to je Ilu<lker»lHii*ger. "^PQ|
Oeravno Kadetisku kisla voda stoji vvč kot jeden dan v odprti poaodi, vender se peni prav moćno, ako se z vinom pomeSa, ku'r ima v siibi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mtiogitui drugimi kialimi vodami, katero iuiajo na-vadno lo proato ali manj' trdno apojeiio o^ljikcivu kialino, ki ae že pogubi in raz-kadi, kakor hitro se atekleuica odinaši.                      (2ti4—32)
Zalogu K;tdnisk<>   kisle   vo<h»   pri F. Plantz-1   in BI. B^m«tner-Ji  v  Ljubljani.
Št 19.119.                                                                                         <932-3>
TTstSLZ3.©T7"e-          ,
Za 1889. leto ima   magistrat Ljubljanski   podeliti   sledeče   usta-    ' nove:
1.) Jan.  Bernardinijevo     v znesku   ....     80 gld.  35 kr.
2.) Jurij  Thalmeinerjevo    „       „        .     .     .     .     86    „     26   „
3.) Jos. Jak. Schillingovo   n       „       .    ,    ,    .    73    „     50   „
4.) Jan. Jost. Weberjevo    „        „        ....     82    n     52   n do  katerih imajo  pravico   hčere Ljubljanskih   meščanov,   ki so revne, poštenega obnašanja in so  se  letos omožile.
5.) Jan. Rik. Kraškovičevo v znesku ... 75 gld. 60 kr. do katere ima travico lift i ubogega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca Št. Peterske fare, ki se je letos omožila.
6.) Jak. Ant. Fancojevo v znesku . . . ^. 71 gld. 40 kr. do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7.) Jos. Feliks Sinovo v znesku . . . . , 48 gld. 30 kr. do katere imat*  pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
8.) II. Ant. Ilaabovo v znesku.....200  gld.  04  kr.
Do jedne polovice te ustanove ima, pravico ubožna in post na udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že  zarorena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9.) Jan. Nep. Kovačevo v znesku . . . .151 gld. 20 kr. katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere,  ki imajo  po  več otrok  in  uboštva neso sami  krivi.
10.) Heleno Valentinijeve v znesku .... 84 gld. — kr. katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemajo starišev in  še neso 15  let  stari.
11.) Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 glđ. 40 kr., katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne  morejo in so na  dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove ulo/ć naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem  uradu
do 4. dne decembra 1&S9.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne  4. novembra  1889.
fi^~) A1TTOH1 ©BREZA f^H
V'.^-I"'--/          ' '■j|lllli'lli' Šeltnliurgiive ulice šl. I,          V--^!-I-lJ
_       .(.                                ^MI^^fc^       prijmroiia   ukusno   in   trdno   imn-juno
1            '                 *         JJ&m&!^^^!>\.    zimnice   mođroce  na peresih,  divane,
^0^mm^mm*mmmm*£^*Š£/jrc*^k   ?t<('e.   titomam*,   pariiitnr«  za  salone,
đl^"?-'--'    '•-   \ • • -.'~T<^**JJ£jf-g9k i   jertilne  »olte   in   8]>tvlnice;   dekoru ije
UmJE^^/L '/■»■"' %J1'"''~"•' ^^^\w    Ztt 80^tl( dvorane  in c<'rkv<i. — Moje
^SHll}hw'MimmmMmM      P"z"»n» dobro in brezhii.no,'k*r Kn-
^^^j^UMMMmWii'WMlMl      tovo  priča  miija  ruzstava  v Ruilolfl-
^^      nuiiiii,   in  stojim  z  ozirom   rm  nizke
cene izvan konknrence. — Priporofiam  pa vsem reanlm  kupceiu,   da znlitcvnjo
moj ilnstrovuni ceuik in nzorce bla^a,   kur m/.pošiljuui xa.stonj in franko.
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 tTgOVJOa Z ŽeleZDJnO Mestni trg št. 10
v velikeui izboru in po sela  nlmki ceui
okove    za    okna   in    vratu,                            'Jv
štorje r/.a štokodomnje,  drat                      fs&žsdJsk
in  cveke,  samokolnice,  vezi                  LpKov-^v ^
za zidovje, traverze in stare                  [r^"'lfe^i5
železniške    šine   za   oboke,  ^ ■..     .   —-K^ . Pfe"-■■ P
znano  mijbuljši Kani niski   K^r^f^tf^ fc^T^ M
Poptland   in  Roman cement,   Wp^^^^fTj^|y
sklejni papir (Daclipappe) in   ^f^^^P^*33'^^
asfalt   za   tlak,   lcakor   tuđi   r^^i-^MS^      fl
lepo   in   močilo narejena ste-   V-'jl                      JfV
dilini  o^nji.šča  in njih posa-      ^Ji                          ^
mezne dele.                        ^                              L.
Pri stavbah, kjL»r ni vode blizu, neobhodno potrebne voijnjaki! za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo ura U in z iiiajhiiimi stroški na pravein mestu do vode priti; /avno tako 8e tuđi dobivujo vsi deli za sko-pane vodnjake: železne cevi in žolezoliti gornji stojali, kakor tmli za lesone cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove.                                                      (103—44)
mr Za poljedeljstvo: ~vm
V8ake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje žanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tuđi se dobiva zmirnm svezi Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Beđto l?M] ia se Tako doljro poijelje vnajem!
V naj em oddam takoj
na več let svojo veliko                                 (94ti—5)
v Tellkem iiuliiNtrljMkeni krnji nn KoroAkein, ki je jako dobro obiskovana. Zaloga blaga odstopi se za ceno. za katero se je kupila. — 6000 gld. v gotovini potrebno. — Blngovoljna pismena vprašanja naj se pošljejo pod naslovom ,,It. X. N. 23-IO" upravništvu „Slovenskega Naroda".
M*u*uxu*x*uuunuuu**uu*uunu*
i Lekarna Trnkocsy i
S              \r  Ljubljani              S
|| na  H^Eestnera  trg'-u-  poleg   roto-^ža jg
H                                            priporočit.                                           ^t
U    p0r zdravila za živino. ""VNI     S
H                       Filipa  za  živino.                        |f
|^           Ta prav  dobra stupa  pomuga najbolje  [>ri  vseh boleznih  krav,  JK
**  konj in prašičev.                                                                                j#
%g         -             t^fcin   ^^      Konje varuje ta .štnpa trganja po črevih,  j#
£      j^R^^^^^S^SSSK      bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij,  S
S      \l3ffiCT&feP^ft      kašlj"?   pljučnih in vratnih  boleznij ter  g
^*       V^^^^fsi^P^                 odpravlja  vsjh gli.ste,  tuđi vzdržuje konje  ^5
^      ^$\*r ^^'\y%                   debele, okrogle in iskrene. Krave dobe  )(
3C         'il^C^~-   ^a^^p"81?!?    mnot'° dobroga mleka.                              Jft
^jt      ''■''■ "y'"■* " • * ■"'**..:^^S^Bi              Zamotfk   z rabilnim  navodom vred  %k
**   velja le 50 kr.,  5 zamotkov z  riihilnim navodom  samo 2  gld.          J#
IC                  Cvet z»   k o n 'i c.                  X
*fari1T^~taffl~^         Mi         Najbolj.šo  mazilo za konje,   pomaga   pri   J^
X         I r-BS ^*3/ ~Rlg   pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih bo-  )t
K      i  iif&Bmmmti^Um^   leznih,  otrpnenji  v boku,  v krizi  itd.,  ||
%J        iiB£Km§^3^nif      otekanji   nog,  mehurjih  na nogah,  iz-  «*
S      u^gagmmmKLm.-   vjnjenjj    tiščanji  od  sedla  in  uprave,  S
zt       wMM\>..:., igjgvs^      pri sušici itd.. »kratka pri vseh vnanjih  5
X    /im^B^aS   boleznih in hibah.                          H
X    ^^H5^:'"~SbC^^^^B              Steklenica z rabilnim navodom vred  )£
^*               .                 i                 -i..                                                                                                ^^
^   navodom  vred  samo 4 gld.                                                                         ^*
^  CVARII HT   Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni,  v
^  OfHnlLUi     če imajo imajo ime  TRNK0CZY   in  naso  var-  «*
ii.  stveno znamko.    Zoper   ponarejanje   istih   se  sodnijski  S
g                                     postopa.                                     g
j     ^T            Vsa tu  našteta zdravila su  jirava dobivajo samo                           ^x
|   J v lekarni Trnkoczy-jevi  v  Ljubljani £
j     ^*              iW^~ In so vsak dan a prvo poito razpoiiljajo. '^MB              ^S
Filip Ticho zz Brnu
I         Zelny trh št. 21, in Radi za  s, ulice št. 17
I                           pošilja po izvirnih tovat,'  ., •  cenah:          (8i»-«)
I            Valorljnu IhftDiclu                  IlumlMirSUi okMfort
I                                                                                 pristao barvon
i   v najlep&ih barvnh in vzorc.ih, zajedno        \ kos (H0 Dttimjskih vatlovj     gld. 4.50.
I            oblcko (10 metrov) gld.  » 80.               t kos  Hi) I)m,ajskih vfttlov) la gld. 6 DO.
I                                                                                          Kuinluirsko
I                        Uarliaiit                           Kl^tviuo  plitluo
I   v najfinejših izpeljavah 7.n jedno obleko        :'U Široko, posebno pripravno zn moSko
I                    (10 metrov) yld 3.2b.                                               perilo.
I                                                                      1  kos (30 Dunajskih vatlov) gld.  6.60.
I  lihigo  %» žoiisU«'  oblcke                    Sifon
I                           iiope-Iortmi                            jako dobro l>nže, posebno za perilo za
I            ,  ,         , .                      .   ,                      gospode, cospe in otroke, 90 cm. Širok
I   v vseh bareli in progasto, jedna obleka       t kos («0■ Diln^skih vatlov) gld. 4.60,
I_________(10 metrov) gld.  3.-.                                     6 50,  G.5O,  7.50
I                Žensho suli.io                     »oma*«'  i»l»tno
I   ,     .        ,.    ,                .                                  njijboljše baze, kompletno,   30 Dunaj-
I   dvojno   Široko,   v najnovejsih   gladkih                             skih v;itlov
I   barvnh,   pa   tuđi   progasto   v   K.ilogi,        j   kos ^j       ......„]d,  450
|    jedna oblekči    10 metrov) gld.  7 50          l  kos '/*......gld.  &.50
I   ISIa^o  %a  /onsko  obleko                Xt>ii*l<e sra|«*e
I   najnovejše   in   n:<jelegantnejšo   za  je-        \r. duhrega Sifona .ali mofine^a platna
I   sensko in  zimsko hczoijd dvojno Široko                            s čipkama.
I    jedna obleka (10 metrov) gld.  5.—.         kompletne velikosti, fi kosov gld. 8.75
I            %3iusii<»  o^rinjalo                       Kantor  i% Jul*'
I                                    (Hilliallijsko)                                         turski uzoroc, komjilutua dolgost
I                                                                    '                                      1.  li;«žu........glil. 8.50
I       čista volna,  'n/. dolgo eld. 3.76.                 2- llilžo........rW. a.so
(Le tako dol^o, dokler jih je Se kaj!)          '^™'11"1' a IK>"JBrtliI[|irSBMni8li  '" l """"
I                                             "                                 '~                                                                  ■-I                       Pušiljji  sr  pntli  povzetjii  —   rzoi'ci  /iistonj  iu  Iranko.
Pristavnik (majer)
Oženjen, zunesljiv, energićen, če rao^n'« vešč pisanja, ki zna sam voditi gospodarstvo tur su more izkazati o po rabljivosti njegovi,  VMprefine  ne  o ltožlti.
VprsŽH riiij se pri gospini u F. K.olninn-u9  Marije Terealje cestu 6t. IO,  pritlično,  n.-i  U-v«.,           (Vf>l—2)
»+♦♦♦♦♦♦♦♦♦-**♦♦♦♦♦♦*♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦
<►          Vi sok omastiti   diihovflrmi in  alavnemti   obćinatvu   ♦
\[   priponičii   po<lpisani  prave garatitlrnne                   J
I cebeino voscene svece f
i          in xavitke.          t
+          Dalje   fin rožni   me«l   v Mkatljnli  po 5  kilo,   +
**    kilo po !M> l*r.,   S^atlja 30   kr.,   pnstlja so po  po$t      ♦
J J   noiii po^/.t-tji  uli prt'dplačilu.    Fin med v tmtovjl   ?
< >   kilo po «M> lsr.    Gospodom   trgovcem   priporoća po   + <>   crni fin mrd v nknllli  po 40 in  '20 kilo.                 ♦
o                                 Kiu.iun ratno                    yii<>--2j    +
;; medeno blago za Miklavža in Božič |
11                 tih debelo  in  dobro  prav  po ceni.                 ?
i:      Oroslav Dolenee      |
< -  svečarija  in  trgovina z voskom   in   medom.  ♦ ♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦<»♦♦♦♦♦+"«♦♦»♦
ff 25.OOO 5S
parov muških vrhnih zfmakih hini4 iz izvrstnega dehele^n Huiskega sukna se razproda po neverjecno ni/kili ce»:th. — Poacstnik velike tovarne za moSko «>hlek(\ ki s^ ju pa nehata zaradi nascalej*;i požara, vaom 2;~>.0OO hhič hitro aj»ra viti v denar, da pluća npnike svoie, wr ju nitHit! p«»v**:-i 1 h prodajo. Rklenilo ao j^ torej par trh popolnoinn po najnitvcjSl modi Duni»jt*ki unjltolt«' iu»r««jeiiih, brci vnega umdežu, debelih, ii-clulli, gorkih iu dobrih                             i9il7—;t
zimskih metili vrhnih Mač
III. baze                  II. baž«           {        I. bazi*
le po gld.1,40      le po gld, 1,90      le po gld. 2.40
tori'j za tako cono prodati, kolikor zasluži (Vlavec, ki j ili naredi. Vaakateri d»hi hlufie, ki se mu ilohto prile^ijo, ču na/nani koračtio dul^ost in obsog trfbuh-k. — I/,ja\iMi St;, do hine*«* nnzitf vztimeui, če n<> O4l^ovnr;u{o k«>-rcnjiiii luNtnoHtiiu. — V intert-su ^a.stitih čitatcljtn ti-^a liata jo, da hitro narof1«'1, ker priđe sleilnji dan na atutlne nnvočil in vaaka stranka jih naroči uajirjanj 2, 5, 1« in vert hlač in bo zuturej velikanaka zaloga kmalu razprodutia. -Razpoftilja se proti povzetju ali prednošiljatvi demit ne^.L znenkn in naj se naroćbe adreaujejo mu:
Zleider-Ausverkaufsmagazine von Apfel,
I.,  Fleischmai'kt Nr. 8/71 iu Wien.
Notarskega kandidata
VMpreJim'iii lakoj % piMurtio. Znhteva se najmanj jeiltitiltttiiH nntiir^ka ttr.ikMH, iJlar:v po dogovoru in ztnož-nosrili. I'onndb. i izkazrjtu ilosedanje prakse in znhtovami ^It'iie plač*1 n;ij   s^ mi   M-i^ovo!ij'> takoj  po»latl.
Dr. J. Pučko,
(9«4— :\\                                 c. kr.  notnr v KrAkeui.
Zobozdravnih
AVGDST 8CHWEIGER
ordiniijo   \wak   dan   o<l   ».  ilo   12. ure  dopolu* dnr in  od 2. do K. ure popoludue.
Stanuje                     (908—9)
v hotelu „Pri Matici", II, nadstropje, št. 23.
Nova neprekoHlJiva ParlNUa   plomba,   priznan*
od  itvtoritet za rinjIiujAu,   zohum jednake barvu ter n;i-
dotnenti  "  svojt-j  trajnosti  zlato plombo.
Poslano.
Jer     -^         _                    — Odločiio  se mora   odsvetovati   ruba   nstno vodo in zob-    1&7
^ft    M*l IA li         litica praška,  katerima je priuieSan šalici].   Salicil, oziroma   B
Pc    ^\^fl||^ll        salici'nokisli na trun »icer spada mej anovi, ki zabranjujcjo   ^W
I       ^^vfllUlIl     Kniilobo,   razjeda   pa   ob jeilnem   tuđi trdno snov zOb.    0      *
resnici t« trditv«  se moro  vnakdo prepričati;   treba je kak
■    zob stehtuti  (na dole ^rama), uložiti   tru   za   nekaj   ćasa v salicilno   ločnico   in    hH
W    ga putem zoput Btehtat'.   Z«>b jo z^ubil težo, sklenina jo zateinnela In kost je    **
p4    postala tuko  krhka, da se jo ■/. nohtom lahko  ostrže.                                               Ijj ^^              Jako priftoro^ivna je  zobna in uatna  vođa đr. Dnfloi-a, popol
noma  prosta   sa li ci Ini li   izdelko    ,   ki  ima  to  dobro lantnost,   da brmii    0
0    zobovjo ^njilobe in  nnetja otlih zob 'curiiis), odstranjiijo za zobe tuko nevarui    kj
,^1    zobni   ksiiurn   in   »ploh   uničiiju   vso   or^ani^no   tvarine;   odpravlja   popotnoma    ^
nuprijetni  duh iz ust, osvežujo  in  krepf  zobrne,   oživlja   ustno   duplino,   upliva
^*    sploh  čiatilini in  hranilno tt:r zaradi ti^a   zob«   ohranjuje V vilOkO starost    HJ 05   lepe in zdrave.
Zajedno i)nj ao iabi đr. Heider.Jev zobni praiek,   ki daje zobovju    P
H   svetio belino.                                                                                                      *      ^
Veika   Btoklcnica   zobne  in  ustne   vođe đr. Duflos-a z nataurijiin
U    navodilom k   rubi in  poukom ♦"<> kr.                                                                    *^"
W              Škatljica dr. Heider-Jevega  zobnega   praika,  ki za dlje časa ■/,.,-    ()
M    dostuje, atunt! 30 kr.                                                                                                   (!J62—1)    M
Dobivajo se le v
g    đeželni lekarni pri ,?Mariji pomagaj"     p
*. Ludo vika Grečel-a v Ljubljani  a
f                               Mentni  trg" wt. 11                    jjf
nasprott <lobro znani tovarili dtsžnikov g1. L. M i kus ch-it.                          ' ''
r$*B&r   B r e x.   salicil a«   '"Mm^Z
oooojooaoooooooooooooaooooo
Q                                                                 Q
S        Papir  za cigarete       X
g                    je najtooljsi.     l849__10)       §
f^                 Jedino znlo^o za Kranjsko imala gospoda Vaso Petrlčid             fJ
XT                                                        in Anton Krlsper.                                          SC
RESTAVRACIJA „KOLA"
V stolnem inestu Zagrebu daje lakoj na jedno ali več let v najem hrvatsko pevsko društvo ^KOLO" restavracijo, nahajajočo se v lastnem po-slopji  in na po  le^i jako ugodnom javnem trgu.
Društveni prostori neso Jo shajališče po številu čla-nov največjega hrvatskoga pevskega društva „KOLA", temveč tuđi većine družili drustev. — To jesen je osnovan tuđi gostilniški vrt.                                    <nti7—i)
Natančncja pojasnila daje ustno ali pismeno pred-sedništvo hrvatskoga pevskega društva „KOLA".
|  Ion. pl. Kleiniwr & Fel Bambero     1
8                              knjigama v Ljubljani,                             £j
Q     priporoča   se    za   naročevanje   na   vse  v knjigotrstvu   nahajajoče     ^
ft     časopise   in   v   snopičih    izhajajoča   dela.    Zlasti   priporočevanja     W
W     vredne časopise:                                                                                      ;<^>
g                Das Buch  fiir Alle v 26 snopičih   ii   18 kr. — lllustrirte      g
g      Chronik der Zeit v 26 snopit'ih po 15 kr. — lllustrirte Romane      g.
v      aller Nationen v 26 snopičih a 12 kr. — Ueber Land und Meer      o
8      izdaja v veliki  folio v 26  snopičih a 30  kr. -    Ueber  Land  und      ^
£3      Meer,  izdaja  v  veliki  osmerki  v   13 snopičih  a (50 kr. — Garten-      ^
W      laube v   14 snopii-ih   a   30 kr.   —  Gartenlaubo   v  52   tedenskili      o^
Q;      številkah gld. 4 40  na leto. — Voni Fels  Zlim Meer v 13 snopićili      §;
g      a IJO kr.         Zur guten  Stundo   v 14  umncčnih  snopičih a  50 kr.      >^J.
S        - Zur guten Stunde v 20 snopieih a 2r> kr. — lllustrirte Welt      S
2      v 26 snopičih a 18 kr. — Bibliothek der Unterhaltung und des      S
gi     VVissens v 13 .snopičih a 45 kr.  —  Poštnina na zunaj  ae posebej      V
©     zaračuni.                                                                                 (969—3)         V
j Kranjske klobase [
■^         ii:.vrejfl-ne le i% |>račićevvga mesa.         ^
J                    Siednji dan sveže.                    5
^     Cer%'elat"^   lirenovSie,   .FrankohrttflNke     g*
>     in   lliiiisijsli^o   ^c>V4»meske U:ofiusi«*<% |ie-     §.
^    crnice, "krvaie iu je^B'aie ka^S^ase in že-     g
±?    Bočici (Presswurste). —  B^4i>aasac4' 4GoBir» prc-
*1    UtiJesK^   p;«,jtiiž   a  hi  dirailrc.   s   kožo  kilo     '
^    po "»€*   kr..  brez  kože  kilo  po  Tš   kr.,   zvif«?    J*
i    ^'iijiati   kilo po JK&   kr.  —  vMuiJcBfc  niizen    1.
«    ^l»4klK   apeli   TAk   siavlečeiajc  in   fiaprike;-    §-
s                                vala   sjteli.                               °*
«  8a!ami lastne^a izđelksi.  J
« |                    Najfinejše cesarsko meso.                     <%
-|    JPmojoii ft'i»v€\il  in prsisicev j<kxik9 sveza    3.
^                 nikada  pi*as«kliBiu. kakor tuđi                 w<
^=    l'lueGia gieeeuka in iNiasilMH'f le oil pi-    g
<u                                 < si m i li  volov                                s
Jj           9y °t> vsakem času. ~W          S
g-            Radovoljno   vsprejcinajo  se  tuđi   naroČila   na     §g.
Q    divjačino. V zalogi so veliki štajerski zajci, komad     |
I     po I gld. 30 kr., jarebice in fasani po najnižjih    *
0     ceuah.                            .                                     (935—3)    ?
5      wm- Vnanje naročbe se točno izvrši po poštnem povzetji. ^m     ^
,g             Za  mnogobrojne  naroČbe priporoČa se                 <£
ej                                         z velespoštovanjem                                        g"
■S                           mesar in. sušilec                          §
I    (poprej Ana ScMz) v lastni Mši Sv. Petra cesta št 9.    t
Izdajatelj  in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lubtumu in tisk „Narodne Tiskarne".