Leto LXVII mi-vi ; Ljubljani, v soboto, dne 12. avgusta 1939 tov. 183 a Cena 2 din Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-03 mm Izhaja vsak dan z]otra] razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun: Ljubljana itevilk« 10.6)0 in 10.349 za interate. II prava: Kopitarjeva ulica številka 6. tt Maše bodoče delo" (Misli gasilskega strokovnjaka ob kongresu.) V kongresnih dneh hočemo pokazati svojo moč in svoje delo. Precej nas je, močna je naša organizacija. Tudi svojega dela se nam ni treba sramovati. Ne smemo pa mirovati — ogromno dela nas še čaka. Tri velike naloge ima gasilstvo: borba s požari, poaioč pri naravnih nezgodah in pomoč pri napadih iz zraka. Za uspešno borbo proti požaru nam je predvsem potrebno dobro in moderno gasilno orodje, uspešna gasilna sredstva in izvežbanost moštva, predvsem pa poveljnikov. V pogledu orodja smo sicer mnogo na boljšem kot so ostale banovine, kljub temu pa nam še marsikaj manjka. Tri nabavi novih motornih brizgaln moramo upaštevati, če gre za gorate ali ravninske predele: s obilo vode ali z malo vode. Pretežna večina ■lovenije je hribovita, zato potrebujemo brizgal-»e s sorazmerno visokim pritiskom. Primeren tip motorne brizgalne naj bi oddajal v minuti okrog 500 litrov vode s pritiskom 10 atmosfer. Za potrebe v krajih z malo vode motorne brizgalne seveda ne prihajajo v poštev ali pa le izjemno in to takšne, ki oddajajo majhno količino vode. .V zadnjem času se zaradi svoje enostavnosti zelo uveljavljajo brizgalne z motorjem na avtomatsko zračno hlajenje. Ker zlasti na deželi primanjkuje dobrih strojnikov, je zato umestno nabavljati čim enostavnejše stroje. Tudi motorizacija gasilskih vozil še ni v pravem razmahu. Gašenje s peno se v večjem obsegu zaradi ogromnih stroškov še ne more uveljaviti, gledati pa moramo na to, da si čim več gasilskih čet nabavi male, prenosne ročne brizgalne z vedrom, ki lahko brizgajo peno ali pa tudi vodo. Več pozornosti borno morali v bodoče posvečati gasilski opremi. Skrbeti bo treba za novo, moderno opremo, staro pa skrbno pregledovati in negovati. Poglavje zase so aparati za dihanje s kisikom in nameravamo v bodoče uvesti med našo opremo pet do deset metrov dolge cevi, ki bi se dale pritrdili na masko tam, kjer je sicer cedilo. Če je konec cevi na svežem zraku, gre lahko gasilec z njo in masko opremljen v še tako gost dim. Eno najbolj perečih vprašanj v nekaterih delih naše ožje domovine (n. pr. Suha krajina, Prekmurje itd.) pa je preskrba z vodo. Kjer ni tekoče vode in velikih vodnjakov, v katerih pa ne sme biti gladina vode pregloboko, bi morale občine na vsak način skrbeti za vodne rezervarje. Občine hi morale posvečati tudi več pažnje čiščenju mlak, ker se od blata in vodnih rastlin hitro zamaši sesalna košara. Naloga gasilcev pa ni le gašenje požarov. Mnogo važneje je požar preprečiti. Predvsem je tu potreben poduk prebivalstva, da se seznani z nevarnostmi ognja in z načinom, kako se ga najlaže obvaruje. Samo v naši banovini uniči letno požar za okoli 25 milijonov narodnega premoženja, v celi naši državi pa nad 100,000.000 dinarjev. Pri tem pa moramo upoštevati, da podatki za kraje, kjer še ni gasilstva, niso točni in so v resnici gotovo precej višji. Koliko požarov povzročijo malomarnost, lahkomiselnost in nevednost, požarov, ki bi jih vsakdo, ki ima le trohico strokovnega pouka, z lahkoto preprečil. Zato bo potrebno v tem oziru še mnogo poduka širšim plastem, za kar je poklicana v prvi vrsti gasilska organizacija. Poleg borbe s požarom je naloga gasilskih čet tudi pomoč pri raznih nesrečah. Tudi v ta namen je potrebno dvojno: primerno orodje in oprema ter strokovna usposobljenost. ,Vprav za reševanje pri nesrečah je treba obilo najraznovrstnejših pripomočkov, orodja in opreme. Ker bi bila nabava tudi najpriprostejših sredstev za tehnično pomoč za posamezne čete le težko zmogljiva, naj bi Gasilska zajednica sporazumno z župskimi upravami razdelila celo svoje področje na posamezne okoliše in pri razdelitvi upoštevala krajevne, prometne in druge prilike. V vsakem okolišu pa naj bi prevzela ena gasilska četa tehnično pomoč za vse svoje področje. Vso opremo, orodje in ostale pripomočke bi shranjevala na avtomobilu, ki bi bil zgrajen samo za ta namen. Vse investicije te vrste bi se bogato obrestovale že v miru, posebno važne pa bi bile v vojnem času. V krajih, ki so stalno ogroženi od poplav, bi morali uvesti še posebne oddelke za reševanje na vodi z vso potrebno opremo in pripomočki. Imeti bi morali ne samo čolne, reševalne vrvi in pasove, ki pridejo v poštev pri reševanju, ampak tudi vse potrebno za obrambo obrežja in nasipov. Tretja dolžnost, ki jo predpisuje od nas zakon O organizaciji gasilstva je zaščita prebivalstva pred napadi iz zraka. Že sedaj, še bolj pa v bodoče, zatorej treba pri vseh nabavah orodja gledati na to, da bo odgovarjalo ne le zahtevam mirnega, ampak predvsem tudi vojnega časa. Le na ta način bo gasilstvo lahko smotrno koristilo domovini, kadar bo v nevarnosti pred zračnimi napadi. Vsako delo, bodisi na požarišču, bodisi drugod, pa je uspešno le, če so dani vsi predpogoji, in sicer: primerno orodje in oprema, dober in strokovno podkovan poveljnik in izvežbano ter strokovno usposobljeno moštvo. Zato bo v bodoče ena glavnih nalog gasilske zveze, da omogoči strokovno usposobljenost gasilcev, posebno pa še poveljnikov. Zato tudi ima Gasilska zajednica v načrtu, začeti čim prej stalno gasilsko šolo, kjer se bodo prirejali stalni tečaji za vzgojo poveljnikov, gasilskih častnikov, strojnikov, vodij oddelkov za tehnično pomoč. Vse te težavne naloge more opraviti le telesno krepak in odporen gasilec. Mnogo panog gasilske službe zahteva sploh le mlajših, močnih ljudi. Prav zato moramo gledati na potreben dotok in posvetiti zadostno skrb vzgoji gasilskega naraščaja. V mladini je moč vsake, posebno pa še gasilske organizacije. Gasilska orcanizacija ne sme ostati na se« danji stopnji. Moramo se še okrepiti in izpopolniti. Zato naprej, nikoli nazaj I To na j bo vodilno načelol Domovina pa bo to delo podprla I Zagrebška vremenska napoved: Oblačno. Morda krajevne nevihte. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v severovzhodnih in vzhodnih krajih, povečini Jasno drugod. Dunajska vremenska napoved: jasno, ponekod lahno oblačno, vroče in krajevne nevihte. Predsednik vlade v Italiji Včeraj je obiskal Dragiša Cvetkovič razne socialne ustanove v Trstu Tržaško ljudstvo je g. Cvethoviča navdušeno pozdravljalo Trst, JI. avg. AA. Danes dopoldne ob 9.45 je prispel v Trst na svoji poti s Sušaka proti Ljubljani predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu svojega osebnega tajnika Anastasijeviča, inšpektorja dela Petronija J o s i č a, in odvetnika ter komisarja »Vremena« dr. Danila Grego-r i č a. V Trstu so jugoslovanskega predsednika vlade in njegovo spremstvo sprejeli in pozdravili državni podtajnik za korporacije Giulio C i a n e 11 i v imenu italijan. vlade, tržaški prefekt Rebra, državni svetnik in inšpektor fašistične stranke P u c e 11 i, zvezni tajnik tržaške pokrajine G r a z i o 1 i, državni svetnik R i c h a r d i, zastopnik poveljnika armije general A I v i s i, komisar tržaške mestne občine M a r c u z z i, tajnik pokrajinskega sveta industrijskih delavcev C h e r v i in večje število zastopnikov državnih oblasti, vojske, fašistične stranke in predvsem delavskih in sindikalnih organizacij. Po krajšem odmoru si je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s svojim spremstvom v družbi državnega podtaj-nika Cianettija in ostalih italijanskih zastopnikov ogledal celo vrsto ustanov delavskih in sindikalnih organizacij v Trstu in okolici. Tako je obiskal veliki ladjedelnici »San Andrea« in »San Mar-co« ter se zanimal za naprave in ustanove, ki jih jc v teh ladjedelnicah ustanovila za delavce organizacija »Dopola-voroi. Za tem je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič obiskal ustanovo »Dopo-lavora« pri kovinarski tovarni »I lv a«, kakor tudi sedež »Dopolavora« organizacije trgovskih nameščencev, ki ima svoje prostore v nekdanjem »Trgovskem klubu« v Trstu. Dopoldansko ogledovanje socialnih in delavskih ustanov se je končalo z obiskom v »Gaju otroških kolonij« v okolici Trsta. Pri tej priliki so otroci izvajali zelo uspešno svoje vaje pred predsednikom vlade Cvetkovičem. Kjerkoli se je ministrski predsednik Cvetkovič pojavil, so ga ljudje toplo pozdravljali, pred hotelom, kjer se je nastanil, pa se je zbrala velika množica ljudstva, ki je s simpatijami govorila o prihodu Dragiše Cvetkoviča v Trst in jugoslovanskega ministrskega predsednika ter njegovo spremstvo navdušeno pozdravljala. Opoldne je priredil podtajnik za korporacije Cianetti v prostorih hotela »Savoia« intimno kosilo. Pri tej priliki je Dragiša Cvetkovič izročil Cianettiju visoko odlikovanje reda Sv. Save I. stopnje. Cianetti je imel pri kosilu govor, v katerem se je zahvalil za to visoko čast, ki ga je doletela ter izjavil, da kot član italijanske vlade smatra za svojo prvo dolžnost delati z vsemi silami za prijateljstvo in za čim boljše odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Za popoldne jc določenih še nekaj obiskov v nekaterih delavskih ustanovah. Trst, 11. avg. e. Tržaški listi objavljajo vse vesti v zvezi s prihodom našega predsednika vlade v Trst pod zelo velikimi naslovi. »Piccolo« in »P o pol o d i Trie s te« sta objavila vesti o obisku že v svojih včerajšnjih številkah in sta obenem že objavila slike. Vesti prinašajo eedaj listi pod veokolonskiini naslovi. Listi posvečajo lepe pozdravne članke jugoslovanskemu predsedniku vlade Dragiši Cvetko-viču. Tako piše »Popolo di Trieste« ob koncu svojega pozdravnega članka: »Naš Trst, tako zvest Rimu, Trst s silnim prometom in industrijo, Trst, ki ga je fašizem popolnoma prenovil, je pripravljen na vse podjetnosti in je vesel, da lahko sprejme predsednika jugoslovanske vlade in to visoko nad morjem, med bučnimi drlavnicami, s svojimi obširnimi pristanišči, ki so odprta proti vsem oceanom, kamor se razteza njegova trgovina in s svojimi številnimi šolami, ki so ponos vsega prebivalstva. Trst pozdravlja v njem predsednika vlade prijateljskega naroda, ki je v skupnosti koristi in meja videl nov nagib za zmeraj globlje sodelovanje z nami.« Sličen pozdravni članek je objavil »Piccoloc, ki je tudi objavil sliko našega predsednika vlade. Ciano - Ribbentrop Italijansko-nemški posvet v Salzburgu bo trajal do nedelje — Pred odhodom iz Rima je Ciano sprejel angleškega poslanika Salzburg, U. avg. b. Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je ob 8 odpotoval iz Rima, je prispel danes ob 11 v Monakovo, ter nadaljeval pot proti Salzburgu, kamor je prispel ob 2.20. Grofu Cianu so priredili prisrčen sprejem. Z njim je prišel tudi nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen. Von Ribentrop je pričakoval grofa Ciana na postaji, odkjer je odšel z njim v hotel »čsterreichhof<, kjer so bile za Ciana pripravljene sobe. Popoldne pa sta se sestala grof Ciano in nemški zunanji minister von Ribbenlropp v dvorcu »FuschU. Rimske razlage: Sestanek tem bolj važen, ker je tudi Hitler v Salburgu Rim, 11. avg. b. Novi sestanek med italijanskim in nemškim zunanjim ministrom smatrajo Vojaška pogajanja v Moskvi so se začela Anglija je sovjetski Rusiji že dala posojilo Pariz, 11. avgusta. A A. Havas poroča iz Moskve: Člani franroskega in angleškega vojaškega zastopstva so prispeli v Moskvo ob 10.20. Na kolodvoru jih jc pozdravilo večje število vplivnih vojaških osebnosti, med katerimi so bili tudi pomočnik poveljnika generalnega štaba Smorodinov, kapetan vojne ladje A 1 a f u s o v , pomočnik šefa admiralskega štaba, šef protokola Barko v in številne druge ugledne osebnosti. Kakor je znano se bo pomočnik poveljnika generalnega štaba Smorodinov udeležil razgovorov med zastopniki sovjetskega, angleškega in francoskega generalnega štaba. Na postaji so angleško in francosko zastopstvo pozdravili tudi visoki funkcionarji angleškega in irancoskega veleposlaništva ter turški vojaški ataše Turkmen. Angleško posojilo sovjetski Rusiji London, 11. avg. TG. Polslužbene >Times< odločno zanikajo vesti nekaterih domačih in tujih listov, češ, da je angleška vlada pustila pasti zamisel politične zveze med Anglijo, Krancijo in Rusijo in da se bo sedaj zadovoljila samo z vojaškim paktom. List pravi, da noben vojaški pakt ne bo nadomestil politične zveze. Takšna poročila da so slonamerna in I a t n j i v a. List prikazuje, da se bodo vse težave v ozračju popolne stvarnosti odstranile in i>o sporazum dosežen. »Daily Express« poroča, da je angleška vlada sovjetski Rusiji že odprla kredit 10 milijonov funtov (dve in pol milijarde din), za nakup raznega orožja, ki ga Rusija potrebuje. Isti list poudarja nadalje, da bo angleška vlada poslala kitajski vladi v Čunkingu posojilo 3 0 milijonov funtov (7 in pol milijarde din) skozi roke sovjetske vlade, ker da jih jc stvarno obljubila Rusija, a si jih bo Rusija priskrbela pri Angležih. Listi objavljajo tudi poročila iz Pariza, kjer Je imel zunanji minister Bonnet daljše razgovore s sovjetskim poslanikom Suričem. Baje je imel ta sestanek blagodejen vpliv na potek pogajanj v Moskvi in da je franroska vlada sedaj dobro razpoložena. Razume pa se, da se tudi v Parizu skrbno izogibljejo vsakemu prerokovanju glede časa, kdaj ho politični in vojaški sporazum dosežen in podpisan. Estonski zunanji minister v Moskvi Pariz, 11. avgusta. AA. Havas. Iz Moskve poročajo, da se je tja pripeljal estonski kmetijski minister, da si ogleda sovjetsko kmetijsko razstavo. 25 bolgarskih poslancev pri Molotovu Moskva, 11. avgusta. AA. Reuter. Včeraj je Komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel v Kremlju 25 bolgarskih parlamentarcev, ki so prišli v sovjetsko Rusijo na obisk. Pri sprejemu jc bil tudi komisarjev pomočnik Potemkin. rimski uradni kroci kot prirodno posledico iz vedbe skupne akcije osiščnih držav, pri tem se pa poudarja, da gre sedaj za odločilno stopnjo, kajti trenutno preživlja Evropa hudo krizo, ki postane lahko kritična za nadaljni raz-voj mednarodnih odnosov. Pomen tega sestanka je toliko večji, ker se v Salzburgu nahaja sam kancler Hitler. »Giornale d'ltalia« komentira uradno poročilo, v katerem poudarjajo, da Ik> na sestanku v Salzburgu proučen splošen položaj ter tudi vprašanja, ki bodo imela vpliv na daljni potek skupne |>olitike dveh zavezniških držav, Italije in Nemčije. Opozarjajo, da je ta sestanek že zdavnaj pripravljen in da predstavlja le prirodno razvojno stopnjo italijansko-nemškoga pakta o političnem in vojaškem sodelovanju. Zaradi teea je potreben sestanek erofa Ciana in von Ribbentropa, ker je treba izpolniti razne točke teea pakta, kajti v zadnjem času se je mednarodni položaj zelo spremenil ter je bil sestanek potreben tudi zaradi teea. Potrebno je storiti vse. da se odstranijo vse politične intriee demokratskih držav, ki hočejo i obkolit vi jo prehiteti totalitarne države, čeprav za ceno splošne vojne. Razumljivo je, da se na današnjem sestanku v Salzburgu ne bodo pretresala sama vprašanja, ki se tičejo Evrope, temveč se bodo obravnavali tudi problemi Daljnega vzhoda. Rim. 11. avg. AA. Reuter. Pred odhodom grofa Ciana v Salzburg, kjer se bo danes sestal z zunanjim ministrom v Ribbentropom, je imel britanski rimski poslanik krajši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom. Angleško mnenje: »Nasprotujoči si pogledi« Sestanek Mussolini—Hitler ? London, 11. avg. b. Berlinski dopisnik »New! Cronicla« je mnenja, da se Italija in Nemčija strinjata v glavnih vprašanih zunanje politike in pr ocenitvi splošnega položaja v svetu, vendar pa je mnenja, da bo priilo do znatnih nasprotujočih si pogledov za primer, če bi nastopila resna možnost vojne zaradi svobodnega mesta Gdanska. Ako se Ribbentrop in grol Ciano ne bosta sporazumela v Salzburgu, v kar pa berlinski nepristranski opazovalci dvomijo, je zelo verjetno, da bo priilo do ponovnega sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem. Francija je pojasnila svoje stališče Italiji in Nemčiji že dne I. junija London, 11. avg. b. »Daily Telcgraph« poroča iz Pariza, da je ie meseca junija prišlo do izmenjave pisem med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in francoskim zunanjim ministrom Gcorgetom Bonne-tom o vzhodni Evropi, prav tako pa tudi do razgovora med Bonnetom in nemškim veleposlanikom v Parizu grofom Weltze-kom. Pri tem razgovoru, ki je bil prav tako 1. junija, jc Bonnet sporočil, da sta Francija in Anglija pripravljeni izpolniti svoje obveznosti napram Polj»ki. Zlasti je Bonnet povdaril. da ima Poljaka sama določiti, kdaj so ogroženi njeni življenjski interesi. (Nadaljevanje na 2. strani) Nekatera postranska vprašanja O sporazumu časopisje v zadnjih dneh ne ,>fSe veliko, tako da izgleda, kakor da hi bilo nastopilo nekako politično zatišje, v katerem se morejo najbolj pereča državna vprašanja, katerih o« je »rbohrvatski sporazum, razpravljati in reševati v miru do popolne dozoreloeli in s tem večjo zbranostjo ter temeljitostjo. Pač pa hrvatski in srbski listi v zvezi s sporazumom razpravljajo druga manj važna vprašanja. Tako na primer beleži Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik*, ki zadnje dni močno poudarja narodne pravice in zahteve Hrvatov, besede narodnega zastopnika samostojne demokratske stranke, ki je z Mačkom tesno zvezana, Save Kosanoviča, ki v »Novi riječi« piše ob obletnici smrti Stepana Radiča: >Kateri pošteni Srb, ki ima pred očmi tragični dogodek 1. 1928, sme zameriti Hrvatom, da I. 1939 zahtevajo večja in močnejša jamstva za svoj obstanek v državi? Kateri pošteni Srb more biti mnenja, da se z zavlačevanjem rešitve pospešuje rešitev vprašanja? Kateri pošteni Srb ni čutil v svojem srcu kesanja zaradi smrti Stepana Radiča? To je poduk preteklih let, ki smo jih zapravili: Srbi brez Hrvatov ne morejo veliko. Srbi proti Hrvatom ne morejo ničesar, Srbi s Hrvati morejo vse, kakor je rekel Stepan Radič.< Poslanec Sava Kosanovič je samo pozabil povedati, da je med krivci, da smo zapravili pol desetletja našega državnega življenja v stalnem (sporu s Hrvati, v prvi vrsti SDS s svojim pokojnim vodjem Pribičevičem ... Dr. Mačkovo glasilo tudi nadaljuje s polemiko z dopisnikom »Politike*. Božovičem, ki je kakor znano, napisal zelo žaljive potopise za Hrvate iz Dalmacije. Navaja pribičeviievsko »Novo riječe, ki tudi napada Božoviča. kar je seveda tem večje vrednosti, ker je v SDS združena večina Srbov na Hrvatskem. Pravilno pravi ta list, da Hrvati vseh 20 let v Dalmaciji niso imeli nobenega vpliva na oblast, zaradi česar je naravnost zločin, če Božovič trdi, da so Srbi v Dalmaciji zapostavljeni. Vemo, da so v Dalmaciji ves čas vladali taki ljudje, kakor so Uroš, Desnica, Urukala, Novakovič in njihovi prijatelji, ki eo v Dalmaciji pa-ševali po svoji ljubi volji. Ti ljudje so podpirali centralizem s tem. da so v Belgradu ovajali Hrvate, katoliško duhovščino in poštenega hrvatskega dalmatinskega kmeta, češ, da njihovo katoliško mišljenje ogroža srbstvo, pri tem pa so mislili na svoj žep in se obogateli na račun svojega laži-srbstva in laži-patriotizma. »Obzorc se v svoji številki od 10. t. m. z vprašanjem sporazumi ne bavi. Srbski list o izmenjavi narodnih manjšin »Obzorc prinaša uvodnik o vprašanju izmenjave državljanov na narodnih mejah po zgledu sporazuma, ki sta ga sklenili Italija in Nemčija glede nemškega prebivalstva v južnih Tirolah. Prav za prav je »Obzorovt članek posnetek iz glasila JRZ v Novem Sadu, »Dana«. »Dane namreč to pogodbo med Nemčijo in Italijo odobrava in v tem oziru polemizira z glasilom naše nemške narodne manjšine »Deutsche Nachrichten*, ki izhajajo v Zagrebu, ker se je namreč ta list postavil na stališče, da taki Izmenjava načeloma ni pravilna in pravična ter da so Nemci v Jugoslaviji kot lojalni državljani proti temu. »Dane opozarja na to, da sta tudi Jugoslavija in Turčija sklenili sporazum, na podlagi katerega se bo 300.000 Turkov iz Jugoslavije izselilo nazaj v Turčijo. Na ta način bosta obe državi imeli dobiček, kakor ga bosta imeli Italija in Nemčija, ki se, kakor se izve, bavi tudi z mislijo, da bi se izselili v rajh tudi Nemci iz Madžarske in Romunije. Zato meni »Dan*, da ne bi bilo napačno, če bi se tudi Jugoslavija in Nemčija sporazumeli glede izmenjave drugorodnih državljanov. Slovencev in Hrvatov je v rajhu okoli 200.000, dočim je pripadnikov nemške manjšine v Jugoslaviji nekoliko vef. Bilo bi v korist obema državama, če bi se v tem oziru sklenila izmenjava. Nov nemški voditelj Kakor smo že včeraj poročali, je bil na občnem zboru nemškega Kuiturbunda za Jugoslavijo izvoljen dr. Jožef Janko. Našo sodbo, da dr. Janko predstavlja kompromis med narodno-socialistično strujo in konservativnimi Nemci, potrjuje »Neues Wiener Tagblattc, ki pravi, da je izvolitev dr. Janka viden znak za zunanji svet, da so različne nemške skupine v Jugoslaviji edine. Kar se tiče osebe dr. Janka, je bil rojen v Banatu in je star 34 let. Visoke šole je napravil v Belgradu in Berlinu ter je bil za doktorja prava promoviran v Ino-mostu. Sedaj je odvetniški pripravnik v Petrov-gradu. Dr. Janko je zelo delaven, zlasti med mladino. Drobne novice Z ozirom na to, da se govori o izpremembah, ki naj bi se izvršile v vodstvu hrvatskega Narodnega gledišča v Zagrebu, protestira dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik« odločno proti temu, da nekateri vsiljujejo hrvatskemu narodnemu gledišču za vodjo bivšega ravnatelja drame Tita Strozzija. »Hrvatski dnevnike pravi, da Hrvatje ne uvidevajo potrebe, da bi se menjal sedanji voditelj hrvatskega narodnega gledišča, če bi pa to bilo treba, bo o tem odločal hrvatski narod sam. — Glasilo Petra Zivkoviča, Velje Popoviča in Jevtiča. »Jugopošta«, objavlja članek nekega Richarda Simeona (kakšne gore list je neki to?), ki se zavzema za to, da bi Hrvatje sprejeli bal kansko miselnost namesto zapadne. O tem nesmislu ni vredno govoriti. — Bivši minister dr. Branko Kaludjerčič je napisal brošuro, v kateri se izraža proti temu, da bi se Bosna in Hercegovina delila ob Drini v hrvatski in srbski del. Brošura nima prav nobene vrednosti, in sicer zaradi pisca samega, ki je bil že v neštetih strankah in je končno uskočil v JRZ. ki pa mu je tudi dala brco. Mož ni bil izvoljen od naroda in zato nima pravice govoriti v imenu srbskega naroda, na katerega se sklicuje, ko razlaga svoje nazore in želje glede Bosne. — Tudi Srbi so se začeli na verskem polju močno gibati v smislu obno-. vitve vere in verskega mišljenja. Tako je 9. t. m. bil v Ništi ob priliki slave sv. Panteleja veliki cerkveni ljudski zbor. na katerem se je zbralo okoli 10.000 ljudi. — Dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik« nadaljuje svojo kampanjo proti bivšemu direktorju Poštne hranilnice, intimnemu prijatelju dr. Milana Stojadinoviča, Nedeljkoviču. * Belgrad, 11. avgusta, m. V Belgrad sta ee vrnili z Bleda zunanji minister dr. Cincar Markovič in minister za go«lov* ia rudnik« Ljubosiir Pantič. Kdo zavlačuje v Tokiu Dve uradni sporočili angleško vlado Tokio, 11. avg. AA. Havas. Angleško veleposlaništvo je izdalo poročilo, v katerem odločno zanika vesti, ki so se razširil« po japonskem časopisju in ki pravijo, da Angli|a mmerava čim dalje zavlačevati ongleško-japonsko konferenco Sporočilo pravi tudi, da so japonski zastopniki potrebovali 15 dni za rešitev predhodnih vprašanj, začenši z dnem, ko so angleški zastopniki prispeli iz Tiencina v Tokio. Pogajanja ao prispela v svojem razvoju do one točke — pravi omenjeno sporočilo — za katero so bila potrebna posvetovanja v Londonu. Angleški veleposlanik Craigie je imel zopet konferenco s šefom japonskega zastopstva Katom. Kakor pravi agencija Domej, se je ta razgovor nanašal na vprašanje izročitve ubijalcev Čengsikanga. Potem, ko je Kato konferiral z zunanjm ministrom in njegovim pomočnikom, je zopet prišel na angleško veleposlaništvo. Agencija Domej pravi, da je Kato pri tej priliki opozoril angleškega veleposlanika na sklep japonskih zastopnikov iz Tiencina, da zapuste Tokio, če navodila iz Londona ne bi prispela do pričetka prihodnjega tedna. Pripomnil je, da si japonska vlada pridržuje pravico odločiti o tem, ali hi bilo koristno nadaljevati s pogajanji, če bi navodila prispela po odhodu japonskih zastopnikov. London, 11. avg. AA. Reuter. Kakor poroča Reu- . terjev diplomatski urednik, je sklenila angle.'ka vlada, I da se ona četvorica Kitajcev iz britanske koncesije v Tiencinu, ki jc po trditvah japonskih vojiikih oblasti sodelovala pri umoru nekega Japonca, na izroči japonskim vojaškim oblastem, pač p« pristojnemu sodišču, v katerem so kitajski sodniki. Angleški pravni strokovnjaki, ki so preučili vse listin«, med drugim pravijo, da se iz teh listin vidi, da Japonci sploh ne pripisujejo krivde vsem štirim Kitajcem za sodelovanje pri umoru, pa£ pa samo dvema. Druga dva Kitajca sta obtožena samo kot člana protizakonite kitajske teroristične organizacije. Ta sklep angleške vlade je bil dostavljen angleškemu veleposlaniku v Tokiu istočasno z drugimi novimi navodili. Tokio, 11. avg. AA. Reuter. Agencija »Domej« poroča, da je incident pri Svatovu poravnan na prijateljski način. Japonske oblasti so odstranile barikade okoli angleškega konzulata. Kitajci pode Japonce Čunking, 11. avg. AA. Reuter. Po poročilih z bojišč se je japonska vojska v severnem Hopeju začela umikati proti jugozahodu. Kitajske če'e so bile namreč izvedle krepak protinapad in prizadejale Japoncem velike izgube. Japonske bojne črte so popolnoma razdejane. Ministra dr. Ružič in F. Snoj v Ljubljani Ljubljana, 11. avgusta. AA. Danee ob 8.20 sla dopotovala v Ljubljano pravosodni minister dr. Viktor Kuiie ter minister brez portfelja Franc Snoj. Minister Ružič se je takoj odpeljal na Bled, medtem ko je minister Snoj ostal v Ljubljani, da bo kot predsednik gasilske zveze kraljevine Jugoslavije pregledal vsa dela v zvezi z gasilskim kongresom, ki bo od 13. do 15. avgusta v Ljubljani. Z Bleda Bled, 11. avgusta. Snoči se je pripeljal iz Belgrada na Bled minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, ki je na Bledu obiskal 6vojo družino. Čez dobro uro se je zopet vrnil nazaj v Belgrad. Danes dopoldne se je pripeljal z avtomobilom iz Rogaške Slatine na Bled predsednik JNS Peter K i v k o v i i , ki je obiskal nekatere svoje prijatelje. Nato se je zopet odpeljal nazaj v Rogaško Slatino. Danes popoldne pa je prispel na Bled senator in demokratski prvak dr. Kostiž. Dr. Ko-stič je bil na Bledu vse popoldne, nakar 6e je odpeljal v Polče, kjer je na oddihu. Naši zmagoslavni tekmovalci so se vrnili iz Belgije Ljubljana, 11. avgusta. Nocoj ob pol 9 se je pripeljala z Jesenic z brzovlakom skupina tekmovalcev ZFO z mednarodne tekme v Liegeu. Dopotovali so iz Liegea čez Koln, kjer so se zadržali pol dneva, in naprej čez Monakovo, kjer so se tudi zadržali delj časa. Na Jesenice so prispiell danr* popoMme^jer jim je bil pripravljen prisrčen sprejem. Na kolodvoru jih je pričakala četa slovenskih fantov v krojih in jeseniška godba. Predsednik triglavskega okrožja jim je želel dobrodošlico in jim čestital k velikemu uspehu v Liegeu, s katerim^ so ponesli ime naše domovine v tujino. Jeseniška godba je zaigrala državno himno, zatem pa se je za prisrčen sprejem zahvalil vodja tekmovalne vrste inž. Nerinia. Med igranjem fantovske himne je vlak odpeljal tekmovalce naprej proti Ljubljani. Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali tekmovalce, ki so se zares dobro odrezali v hudi mednarodni konkurenci, njihovi prijatelji in tovariši. Težki so bili kovčki, v katerih so prinesli kar šest komadov pokalov, od katerih pripadata dva Zvezi fantovskih odsekov, dva posameznim telovadcem, dva pa posameznim atletom. Poleg tega so prinesli še 27 kolajn, med temi 4 zlate, 15 srebnih in 4 bronaste. Naši slovenski tekmovalci so v Liegeu povsod vzbujali veliko pozornost in so bili povsod najprisrčneje sprejeti. Tudi tamkajšnje časopisje je posvetilo našim tekmovalcem veliko pozornost in prineslo več slik njihovih skupin. Posebno lep je posnetek slike, ki ga je časopisje prineslo o naši skupini, ko je obiskala spomenik braniteljev Liegea v svetovni vojni, kamor je tudi položila venec z jugoslovansko tribarvnico. Prav tako je skupina obiskala grobišče srbskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni na tamkajšnjem bojišču. Skupina je s potovanjem izredno zadovoljna in ves potek tekem je bil tak, da ga lahko smatramo za enega največjih razvojev naše organizacije. Uredba o blagajniških zapisih Belgrad, 11. avg. m. Na podlagi 8 113 odst. 1. finančnega zakona za 1 1939-40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o iz-dajanju blagajniških zapisov v finančnem ministrstvu. Po tej uredbi se finančni minister pooblašča, da zaradi požitvitve narodnega gospodarstva z izplačevanjem starih državnih obvez, kakor tudi zaradi ojačenja državne blagajne lahko izda v državi blagajniške zapise finančnega ministrstva. Količino izdanih zapisov ne more presegali vsote dve milijardi dinarjev uračunši tudi zapise, ki so bili izdani po uredbah z dne 2, ja- nuarja 1936, 23. novembra 1936 in 3. februarja lanskega leta. Za blagajniške zapise so s to uredbo, kakor tudi s prejšnjimi uredbami določeni gotovi roki, ki ne morejo biti krajši od treh mesecev in ne daljši od treh let. Blagajniški zapisi se glasijo na donosilca ter se izdajajo v komadih po 10 milijonov, 1 milijon, pol milijona, 100.000, 60.000, 10.000 in 5.000 din. Tudi za te blagajniške zapise veljajo vee tiste ucodnosti, ki so jib imeli že izdani blagajniški zapisi. Naši parlamentarci na Norveškem Belgrad, 11. avg. m. Z večernim vlakom je odpotovala v Oslo naša parlamentarna delegacija na sestanek interparlamentarne konference. V delegaciji so: prosvetni minister Stevan čirič, predsednik narodne skupščine Ivan Simonovič, senatorji: Franc S m o d e j, dr. Zelimir Mažuranič in Gjuro Vuko-tič ter narodni poslanci dr. Vekoslav Miletič, dr. Dragan Damič. dr. Liutica Dimitrijevič, Milan Bad-žak, dr. Jure K o ce , dr. Miljutin Velimirovič, Dimitrije Mirkovič, Radoslav Ilič, Božidar Nedič, Dionizij Prodanovič, Dušan Pantič, Meho Šahin Agič, Todor Zivkovič, dr. Laza Markovič in Branko Čubrilovič. Kot tajnik delegacije je odpotoval v Oslo višji svetnik narodne skupščine Ljubša Laza-revič. Šah v Zagrebu Zagreb. 11. avg. b. Stanje glavnih iger v nacionalnem šahovskem turnirju v Zagrebu je sledeče: Gabrovšek, Weiss 4 točka, Sorli, Šubarič 3 in pol, Carev, Rabar 3, Berner in Gindrič 2 in pol točke. Osebne novlt« Belgrad, 11. avgusta, m- S kraljevim ukazom Je upoktfj<*h z 81; mareertf r 1. dr. Anton J e h a r t, profesor bogoslovja v Mariboru. Belgrad, 11. avg. m. Objavljen je ukaz o odlikovanju vseh članov skupščinskega finančnega odbora. Predsednik finančnega odbora narodne skupščine, bivši minister Magaraševič je odlikovan z redom Jugoslovanske krone 1. stopnje. Od slovenskih poslancev-članov in namestnikov tega odbora so odlikovani: z redom belega orla 4. stop-je dr. Jurij Koee, namestnik člana finančnega odbora; z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje dr. Anton Ogrizek, namestnik člana finančnega odbora; z redom sv. Save 3. stopnje dr. Adolf Oni i a, član finančnega odbora; z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje dr. Josip Lavrič in Framc. Gabrovšek, člana finančnega odbora ter Marko K r a n j c, namestnik člana finančnega odbora. Belgrajske novice Belgrad, 11. avgusta, m. Prosvetnega ministra bo v času njegovega bivanja v inozemstvu zastopal v prometnem ministrstvu gradbeni minister dr. Krek. Belgrad, 11. avgusta, m. Zaradi znanih prevar je 6kopljanska policija zaprla Josipa Filipa, za katerim je izdala tiralico tudi ljubljanska policija. Iz češkc-Moravske London, 11. avg. b. Londonski tisk ponati-skuje novico »Jewish Telegraphie Agncy«, da bodo Judje morali postopno zapustiti Češko in Moravsko. Vsako leto bo moralo zapustiti 70.000 Zidov te dežele, ali dnevno 200. To bodo Nemci izvršili iz dveh razlogov: 1. da dobijo boljše nadzorstvo nad njimi, 2. ker Žide smatrajo za prijatelje Čehov. Praga, 11. avg. b. »United Press« poroča: Protektor von Neurath je dal nalog, da morajo izročiti vsi češki in moravski prebivalci svoje orožje državnim oblastem. Vsi orožni listi se ukinjeni in kdor orožje potrebuje, mora prositi za nov orožni list. Za prestopk nošenja orožja se določa kazen težke ječe za ilegalne prestopke z orožjem in za gromadenje skladišč orožja pa se določa celo smrtna kazen. Grebenšek opisuje svoje življenje Celje, 11. avg. Grebešek je pri zasliševanju pripovedoval prav zanimive stvari o svejem življenju. Že v zgodnji mladosti ni bil kaj prida, tako je pripovedoval. Pohajkoval je in kradel. Najprej je bil pekovski vajenec, nato pa je šel k mornarici, kjer je služil do konca 1. 1918. Udeležil se je bojev na Koroškem, po vojni pa je sodeloval pri Narodni straži. Kmalu je zašel v slabo družbo, ki ga je popolnoma pokvarila. Začel je popivati, se potepati, krasti m vlamljati ter je bil obsojen na 10 let robije. Pred leti sc je vrnil iz Stare Gradiške in pričel svoje staro pustolovsko življenje. Vsega skupaj je prebil v zaporih 17 let. V jetnišnicah se je, kakor pravi, nalezel precej bolezni, tako da ni bil sposoben za delo. Dobre »tik« j« imel z Žgankovini v Zalozah pri Polzeli, kamor se je zatekel v svoji bolezni Žgankovi »o mu pomagali, zahtevali pa so od njega, da jim bo pomagal, kadar ozdravi. Zahtevali so, da jim prinaša meso, rladkov, kavo in denar. Zahtevali to redno več, dokler eiao ikupoo pričeli tolo- vajskega življenja ter skupno kradli, vlamljali in ubijali Pri Grebenšku eo orožniki našli potrebno vlomilsko orodje Posebno je značilen Grebenškov patentni ključ, s katerim je odstranjeval iz notranjosti vrat ključe, če so bila vrata znotraj zaklenjena. Pri njem so našli tudi dolg nož, t katerim je ubil Janšetove v šeščah. Danes popoldne eo orožniki odpeljali Grebenška v Vojnik in še nekatere druge kraje. Zdi se, da bodo jutri vsi roparski umori in vlomi v Savinjski dolini in celjskem okraju pojasnjeni. Vse priznanje zasluži celjska orožniška četa, ki je z majorjem g. Vindakijevičem in s pomočjo orožnikov Rekarja Franca, Žitnika Jakoba in Marna Franca razjasnila umor v Šeščah in Medlogu ter druge številne roparske napade in vlcme, ki so dva meseca vznemirjali prebivalstvo ce'jskega okraja in Savinjske do-lio« Nova španska vlada Madrid, 11. avgusta. AA. Reuter. General Franco je imenoval novo vlado. Njen predsednik je on sam s pravicami, kakršnih ni imel nikoli noben predsednik vlade. V vladi so: zunanji minister polkovnik Beigreder, notranji minister Sunner, vojni minister general Va-rela, mornariški minister general Morene, letalski minister general Yague, pravosodni minister Bi Ihan, finančni minister Laras, minister za industrijo in obrt de la Lastra, kmetijski minister Beliumea, prosvetni minister Martin in gradb. minister Altonso Bet. Razen tega so stopili v novo vlado s činom ministra tajnik stranke general Munos Oran-d e in ministra brez portfelja M a s a s in Camero del C a s t i 11 o. Burgos. 11. avgusta. A A. Štefani. Dosedanji zunanji minister general grof Jordana bo baje imencAfan za predsednika špansko vlade. London, 11. avgusta, b. »United Press« poroča: Po mnenju tukajšnjih poučenih krogov Je z vstopom novih članov v vlado položaj generala Franca okrepljen. Sunner bo kot najmočnejši zagovornik osiščne politike kot notranji minister še dalje nadziral delovanje vseh političnih strank in smeri. Zaradi svojih demokratskih tendenc je ukinjen važen položaj ministrskega podpredsednika, ki ga je zavzemal monarhist prof. Jordana. Vse je iznenadilo, da je bil general Vague, ki zastopa geslo »Španijo Spancem«, imenovan za letalskega ministra, medtem ko je italofilski letalski minister general Kindelan odstranjen s svojega položaja. Lažnjiva poročila o bolezni Mussolinifa Budimpešta, 11. avg. TG. »Peeter Lloyd« jav. lja iz Rima, da je neka ameriška poročevalna agencija nedavno razširila vest, da je Mussolinija prizadela srčnakap. Dopisnik madžarskega lista 6e je na merodajnem mestu o tej novici informiral in so mu dejali, da je »ta fantastična vest blazna«. Prav tako odločno zavračajo poročilo iste ameriške poročevalne agencije, da so Mussolinija, ki se je nahajal na orožnih vajah v dolini Pada, prenesli v Bologno. Res je nasprotno. Mussolini, ki je bil do sedaj izredno zdrav, kljub velikim naporom ne čuti niti najmanjše utrujenosti. Na merodajnih mestih v Rimu pravijo, da izhajajo takšne očividne laži iz temnih virov in zasledujejo namene, ki so otipljivi. Mnogo politikov je na svetu, ki bi kaj radi slišali, da je Mu66olinijevo zdravje zrahljano, ker bi se to ujemalo z njihovimi računi. Merodajni krogi v Rimu pravijo, da naj vsak, kdor dvomi v zdravje Mussolinija, pride k večerni operni predstavi v zdravilišče Caracalla prihodnjo 6redo. fiiovsk z jeklenimi pljuči se je oženil Čikago, 11. avg. AA. Reuter. Fred Snyte, človek z jeklenimi pljuči, se je včeraj poročil s 25 letno Terezo Larkingovo, s katero j« že od otroških let velik prijatelj. Fredu je danes 29 let. Kakor je znano, je pred tremi leti zbolel v Šang-haju za otroško paralizo in od tistih dob živi stalno v posebnem aparatu, ki mu umetno dovaja zrak v pljuča. V takšnem stanju je prepotoval že na desettisoče milj. Šele pred kratkim se je vrnil z romanja v Lurd. Medene tedne bo Fred Snyte prebil s svojo ženo v posebni avtomobilski prikolici, izdelani nalašč za njegova jeklena pljuča. Ciano-Ribbentrop (Nadaljevanje s I. strani) Nato je von Ribbentrop poslal Bonnetu pismo, v katerem je sporočil, da določa nemško-francoski prijateljski pakt z dne 6. decembra 1938, da se Francija ne sme več vmešavati v vzhodne evropske zadeve. Francoski zunanji minister Bonnct je to tolmačenje zanikal v posebnem pismu nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu. Na dnevnem redu tudi Madžarska London, 11. avg. b. Večina današnjih listov, med njimi tudi »Times«, je mnenja, da bosta Madžarska in jugovzhodna Evropa tudi predmet današnjih razgovorov v Salzburgu med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in grofom Cianom. Berlinski dopisnik »Timcsa« pravi, da je pobudo za sestanek v Salzburgu dal Rim, ki 6e hoče poučiti o bodočih namerah svojega osišč-ne*a prijatelja. Mnenje, da bo Ma d ž a r s k a prišla na vrsto, se tudi raznaša. Kot dokaz za to navaja dopisnik nenadni obisk grofa Czakija pri Ribbentropu. Na drugi strani pa zastopa *Dai!y Telegraph« mnenje, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano v Salzburgu skušal zmerno vplivati na svojega nemškega tovariša. Madžari zanikajo, da ni bilo govora o vojaški zvezi z Italijo in Nemčijo Budimpešta, 11. avg. AA. MTI. V zvezi s sestankom med grofom Csakyjem in v. Ribbentropom v Salzburgu so neki tuji listi pisali, da sta državnika govorila o sklenitvi vojaškega pakta med Madžarsko in Nemčijo. V uradnih krogih te glasove zavračajo. Italijansko-nemški sporazum o tisku Benetke, 11. avg. AA. Izšlo je uradno poročilo, da sta Gobbels in Dietrich nadaljevala z Al-fierijem na Dunaju in v Monakovem začete razgovore. Dosežen je sporazum glede tiska, propagande, filma, radia in gledališča in glede nem-ško-ilalijanskega sodelovanja sploh, tako da bo to kulturno sodelovanje dobilo zdaj konkretno organizacijsko obliko. Nemški in italijanski časnikarji, člani društev »Sindicalo nazionale di giornalisti« in »Reichsverband der deutschen Presse«, so ustanovili v Benetkah mednarodno zvezo tiska, ki se ji bodo lahko pridružili vsi časnikarji drugih držav, prežetih s istimi idejami. Odločitev o Gdansku preložena Angleški listi navajajo 27. avgust in 3. september Anglija še vedno upa na mirno ureditev spora London, 11. avg. TG. Sodeč po pisanju angleških listov o pomenu govora, ki ga je snoči imel v Gdansku gauleiter Forster, kakor tudi po izjavah nekaterih pomembnejših politikov, napetost okrog gdanskega spora ni narasla. Vsi imajo pa občutje, da nevarnost še dolgo ni mimo. Forster je v svojem govoru, povedal, kaj je v Nemčiji iskal in kaj je dobil. Šel je v Nemčijo po diplomatično ppmoč v borbi Gdanska za priključitev k Nemčiji in je dobil ne samo to obljubo, marveč tudi slovesno izjavo nemškega državnega kanclerja,, da bo Nemčija vsikdar z vso svojo silo stala ob strani Gdanska, kadar bi se moral boriti za svoje pravice. Ker pa Forster v svojem govoru ni izdal nobenega proglasa, niti ni navedel v podrobnostih vse zahteve, ki jih postavlja Gdansk in njegovo prebivalstvo, računajo v Londonu, da je bil v Berchtesgadenu pri Hitlerju določen drugi dan, ko bodo. te zahteve objavljene in ko se bo -»sprožilo« gdansko vprašanje v vsem svojem obsegu« »Time>< pišejo, da je treba imeti pred očmi dva važna dneva. Prvi takšen dan je 27. avgust. ko bo nemški kancler Hitler v Tannenbergu govoril in bo pri tej priliki izpovedal politiko nemške vlade v vprašanju Gdanska. Drugi takšen dan je 3. september, ko se v Nurnbergu pričenja kongres narodno-sorialistične stranke, ko bo nemški kancler Hitler spet govoril. Zelo zanimivo pa je, kar »Times« pristavljajo. Ta polslužbeni list sicer zanika poročilo nekaterih listov, da se je angleška vlada ponudila, da posreduje med Poljsko in Gdanskom in da naj bi se v ta namen sestala v Londonu posebna konferenca, vendar pa izrecno dodaja, »da nikakor ni izključeno, da se ne bi dal gdanski spor, v kolikor se tiče Poljske, poravnati okrog konferenčne mize«. Angleška diplomacija je v stalnih stikih s Francijo in je to delovanje v zvezi z prizadevanji, da se spor v Gdansku poravna, in to tem lažje, ker Forster j ev govor ni zaloputnil nobenih vrat za seboj in so torej možnosti za mirna pogajanja še vedno odprte. Odmevi Forsterjevega govora Na Poljskem: »Brez pomena« Varšava, M. -avg. AA. PatV-arsavski politični krogi ne- pripisujejo «ob »ne ga pomena včerajšnjemu Forsterjevemu govoru, češ da je Forster zasebnik in da nima nobene uradne službe v Gdansku. Forsterjev govor je običajen pojav. Njegov namen je bil, vliti poguma gdanskemu prebivalstvu, ki je zares vznemirjeno ob misli, da bi utegnilo postati predmet in žrtev nepopravljivih dogodkov. V tukajšnjih krogih naglašajo, da ni ta govor prinesel ničesar novega in da je ponavljanje starih stvari, stalen predmet nemške propagande. Kakor se vidi iz Forsterjevega govora, je Nemčiji manj do usode Gdanska ,ker ji je mnogo več do splošne spremembe zemljevida Vzhodne Evrope. Pod vplivom nemškega tiska se je Forster drznil omeniti neki dozdeven govor maršala Smi-g!y-Rydza iz leta 1931, govor, ki ga ni Smiglv-Rydz, kakor je Poljska uradno zanikala, nikoli govoril. Vse Forsterjevo izvajanje je prežeto z istim duhom, zato je jasno, kakšen pomen mu gre. V Londonu: Nobene nove senzacije« London, 11. avg. AA. Reuter. »News Chro-nicle« komentira snočnji Forsterjev govor v Gdansku in ugotavlja, da ni govor prinesel nobene senzacije in da ni poslabšal položaja in tudi ne prejudiciral neposredne akcije tistih, ki bi hoteli posredovati zastran Gdanska. Dalje list primerja položaj v Gdansku in položaj Češkoslovaške pred proglasitvijo protektorata. »Daily Telegraph« meni, da je Forsterjev govor povedal, da bo poslednjo besedo glede nemškega stališča do Gdanska rekel Hitler. V Parizu: »Ničesar posebnega« Pariz, 11. avg. AA. Havas. Forsterjev govor Je Francija pričakovala z zanimanjem, ker je vedela, da ga je Forster sestavil pod vplivom Hitlerja, pri katerem je bil gdanski gauleiter pred nekaj dnevi. Vendar govor sam ne pomeni ničesar posebnega. Glavni cilj Forsterjevega govora je bil, kakor vse kaže, da se na Poljsko zvrne odgovornost za sedanji položaj in da se ji predoči nevarnost, ki utegne nastati. Forsterjevi Kralj Peter II na Triglavu Šel jc skozi Vrata in se vrnil čez Komarčo Bohinj, 11. avgusta. Nj. Vel. kralj Peter II. je s svojimi šolskimi tovariši naredil zadnje dni več izletov na naše gore. Po svoji turi na najvišji vrh Kamniških planin, na Grintovec, je sklenil obiskati tudi našega sivega očaka Triglav, kamor se je podal predvčerajšnjim. S svojimi tovariši se je v sredo odpeljal z Bleda najprej v Mojstrano, odkoder jc nadaljeval pot peš mimo slikovitega slapa Pe-ričnika v Aljažev dom v Vratih. V Vrata je prišel kralj nekoliko pred poldnevom. V tem planinskemu domu si je nekoliko odpočil in tudi kosil. Po krajšem odmoru je nadaljeval s svoiimi toviriši pot na Triglav. Kralj si je kot navdušen turist izbral težjo Tomiškovo pot in po njej prišel naprej do Stanifeve koče, odtam pa na Kredarico, kjer je prenočil. Drugi dan zjutraj na vse zgodaj se je s svojo družbo popel na vrh Triglava. Bilo je krasno vreme in se je kralju nudil diven razgled na vse strani. Kralj je bil silno navdušen nad lepotami naših gora, saj kaj takšnega v hribih še ni doživel kot včeraj na Triglavu. SazaJ grede si je izbral pot mimo sedme-rihTrigiavskih jezer. Tudi ta pot mu ie nadvse ugajala. Nekaj časa sc je zadržal v koči pri Triglavskih jezerih. Včeraj zjutraj je kralj s svojimi tovariši odšel iz te koče preko Ko-marče do slapa Savice, kjer ga jc žc čakal avtomobil, s katerim se je on in njegova družba odpeljala na Bled v dvorec Suvobor. Kralj je bil s tem svojim izletom na Triglav izredno zadovoljen. Kljub temu, da je bila njegova pet dolga in naporna, kar nič ni bil utrujen. Ni mogel prehvaliti, kako lep jo naš gorenjski kot, nad katerim kraljuje stari oč&k Triglav argumenti pa ne morejo spremeniti stališča, ki so ga zainteresirane države zavzele do perečih vprašanj. V Italiji: »Stališče Poljske nevarno« Rim, 11. avg. AA. Štefani. Italijanski časopisi že v naslovih svojih člankov, posvečenih govoru pokrajinskega voditelja Forsterja, poudarjajo pravice in voljo Nemčije, da se Gdansk priključi nemškemu rajhu. Italijanski listi komentirajo tudi stališče Poljske do Gdanska in trdijo, da to stališče postaja vsak dan bolj nevarno. Nemški službeni list očita Poljakom, da zahtevajo naj se Nemčija uniči Berlin, 11. avg. AA. DNB. »Nemška diplomat-sko-politična korespondenca« komentira protinem-ško pisanje poljskih listov in pravi: Poljski listi so prišli že tako daleč, da merijo s svojim izzivanjem celo na sam obstoj Nemčije, češ, da se mora Nemčija kakor kakšna K ar t a gina razdejali. Poljski listi sicer ne zahtevajo kakor leta 1918 novega ozemlja s podporo drugih držav, vendar to javno govore odgovorne osebnosti, kakor na primer general Sos-rorrski in polkovnik Venda, štabni šef tabora narodne unije. In medtem ko Poljaki postavljajo takšne zahteve, se države »mirovne fronte« zavijajo v popoln molk. Če zahteva po žalostnem ne- uspehu in dokončnem bankrotu ženevskega fantoma, ki naj bi dal Gdansku svoje varstvo, svobodno mesto Gdansk pred tem nevarnim izzivanjem pomoi od države, od katere ga je odtrgala norost zmagovalcev svetovne vojne, je pri vsem tem popolnoma razumljivo, da tujina skuša takšno stališče svobodnega mesta naslikati kot nevarnost. Ko pa Poljska skupaj z državami, ki hočejo Nemčijo obkoliti, naglasa potrebo po obrambnem napadu, tujina nima poguma, da bi tudi to predstavila kot nevarnost. Toda Nemčija nima potrebe, da bi svojo neodvisnost branila s pomočjo drugih držav, ker je za to sama sposobna. Diplomatsko delovanje zaradi Gdanska London, 11. avg. A A. Havas. Poljski poslanik Raczinski, ki se je predsnočnjim pripeljal v London, je imel včeraj sestanek z lordom Halifajiom. Misiijo, da je grof Raczinski informiral lorda Ha-lifaxa o razvoju gdanskega vprašanja in o stališču poljske vlade. Varšava, 11. avg. AA. Pat. Pomočnik zunanjega ministra Arcizevski je sprejel sovjetskega veleposlanika Harokola, za tem pa estonskega poslanika Markusa in nemškega odpravnika poslov. Varšava, 11. avg. AA. Pat. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj angleškega veleposlanika Cunnarda, za tem pa francoskega veleposlanika Noela. Gdansk, 11. avg. c. V Gdansku je Gestapo včeraj zaprla zelo mnogo sumljivih oseb. Zaprla je posebno mnogo poštarjev, mestnih uslužbenrev in uradnikov. Povsod je izvedla obširne hišne preiskave. Pariz, 11. avg. c. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre, ki je snoči prišel iz Berlina, je bil dopoldne takoj sprejet pri zunanjem ministru Bonnetu. Coulondre se že nocoj vrača nazaj v Berlin. Ta nenadni sestanek je po pisanju listov zelo važen in v zvezi z najnovejšimi dogodki okoli Gdanska. ?J'ib&MAtiiE::':-t-•» •»,• ... .. f* ^ Gdynia in Gdansk K ozadjem sedanjega gdanskega spora Varšava, v avgustu 1939. Največ jX)ljakega premoga se izvaža po morski poti, ker ga pokupijo tudi največ skandinavske države; tudi ves izvoz v Francijo, Belgijo in Italijo gre po morju, ker je ta pot najcenejša. Vendar pa se nekaj blaga izvaža v Italijo tudi po železnici. Zato si sedaj oglejmo kratko, kakšno vlogo igrata v poljskem izvozu premoga Gdansk in Gdynia. V letu 1936 je ves poljski izvoz znašal nekaj nad 19 milijonov ton. Po morski poti so izvozili 82% in sicer skozi pristanišči v Gdansku in Gdynii. Od tega pa je šlo čez Gdynio nekaj nad 6 milijonov ton, skozi pristanišče v Gdansku pa nekaj nad 4 milijone ton, to ie za Gdynio 487o in za Gdansk 347<>. V letu 1937 se te številke niso mnogo spremenile, nazadovala je nekoliko Gidynia, dočim je ostal Gdansk z večjo tonažo poljskega izvoza v istem odstotnem razmerju. Iz vsega tega se pač vidi, kako važni sta obe pristanišči za poljski izvoz. Poljski premog je v letih 1936 in 1037 predstavljal 907« vsega dela v pristanišču, v istih letih pa ie predstavljal poljski izvoz skozi pristanišče v Gdansku 73% vsega dela tega velikega pristanišča. Obe pristanišči sta zelo moderno urejeni posebno za izvoz premoga; Gdynia ima za to najmodernejše naprave. V pristanišču v Gdynii je 12 ogromnih žerjavov za prekladanje premoga. Pristanišče ima silno moderno dvigalno napravo z žerjavi, ki dviga železniške vozove s tira visoko v zrak nad ladje, preobrne voz in tako polni tovorne parnike. V treh minutah lahko dvignejo tak vagon, ga izpraznijo in postavijo nazai na tračnice na zemlji. Toda to dvigalo vagonov bi lahko dvignilo in izpraznilo 40 vagonov na uro. V pristanišču pa sta tudi dve verižni prekladal-nici, ki lahko spravita na tovorne parnike vsaka po 600 ton premoga na uro. Gdansk ima enake moderne naprave in v tem oziru prav nič ne more zaostajati za Gdynio. Toda Gdynio so v zadnjem času zvezali z ozadjem s celim omrežjem železniških prog, ki lahko dovaža ves jx>ljski izvoz v zmeraj večjem obsegu neovirano. Zgradili so novo dvotirno progo, ki veže Gdynio s tremi največjimi središči rude na Poljskem. To progo, ki je ponos moderne Poljske, so zgradile francoske družbe in je dolea 543 kilometrov. Zadnji odsek, ki je dolg 100 km, je v aprilu odprl francoski gradbeni minister Ana-tole de Monzie. Poleg železnice pa dovažajo premog v obe pristanišči tudi po Visli. Ta dovoz je odvisen od meteoroloških okoliščin in ga zato letno dovozi jo v obe pristanišči od 45.000 do 80.000 ton. Premog pa odvažajo tuje tovorne ladje, ker Poljska še nima dovolj lastnih tovornih prometnih družb. V letu 1936 so poljski parniki odvo-zili samo 10% vsega tovora (uvoza in izvoza) v letu 1937 se je ta odstotek dvignil za eno enoto (11.5%). Iz Gdynie odvažajo poljski tovor največ švedski parniki, iz Gdanska pa nemški tovorni parniki. Ves poljski premog in njegov izvoz pa je odvisen od tega, če si bo Poljska ohranila svobodno pot do morja. To je obenem življensko vprašanje za vso njeno industrijo in za celotno poljsko narodno gospodarstvo. Proizvodnja premoga na Poljskem je na tretjem mestu v Evropi. Največ ga ima Anglija (190 milijonov ton), Nemčija 181 milijonov ton in Poljska 158 milijonov ton. Italija je dogradila trdnjavski pas proti Franciji Rim, 11. avgusta. A A. (Štefani.) Maršal De Bono je poslal Mussoliniju pismo, v katerem pravi, da je končal obhod trdnjavskih utrdb na italijanski zahodni meji v smislu dobljenih navodil. Maršal pravi poleg drugega, da je za časa svojega bivanja v tem trdnjavskein pasu mogel ugotoviti, da se ta pas čedalje bolj močno utrjuje in da to utrjevanje ne bi moglo potekati hitreje. Dejal je tudi, da bo ta trdnjavski zid naredil italijansko zahodno mejo neprobojno že ob takšnem stanju, kakor vlada sedaj. Preko tega pasu po mnenju maršala De Bona ne bi mogel priti niti najmočnejši sovražnik. Nova nizozemska vlada Amsterdam, 11. avg. TG. Vlada, ki jo ie sestavil De Geer in ki je v vladi prevzel tudi linanč-no ministrstvo, je sestavljena večidel od katoličanov in sct:ialnih demokratov. Katoliška stranka ima ie notranje ministrstvo (Boeyen), gospodarsko ministrstvo (dr. Steenberghe), kolonijalno ministrstvo (Jože! Welter). Predsednik vlade sam tudi pripada katpliški stranki. Socialni demokrati imajo pro- ika i de« metno in socialno ministrstvo. Krščanskim strankam pripad4 zunanji minister van Kleflens. Vojni minister polk. Dijshorn ne pripada nobeni stranki. Pravosodni minister Gerbandy je desničar, liberalni •tranki pa pripada minister prosvete Bolke«usin. Posvet Karel—Ineni v Carigradu Carigrad, 11. avgusta. AA. Štefani. Predsednik turške republike Izmet Iniinii se je snoči odpeljal s posebnim vlakom iz Ankare. V Carigrad prispe danes dopoldne. Poročila tz drugih virov trde, da se bo predsednik turške republike sestal na morju z romunskim kraljem Karlom. Berlinski nuncij pri papežu Rim. 11. avg. AA. Reuter. Papeški nuncij v Berlinu nigr. Orsenigo ee je pripeljal v Rim. Izvedelo se je, da ga bo »prejel papež, da mu bo poročal o stanju katoliške cerkve v Nemčiji in o mednarodnem položaju v zvezi z diplomatsko aktivnostjo Vatikana. ZiiatnaUaHiempcctfa si pciJUcaniU tat, icud U% dcnac! če zjutraj pogledata parilo, ki s« je ponoči namakalo z Žensko hvalo, boste videli, da ja pol nesnage ostalo v vodi za namakanje. Brez truda, mnogo hitreje In tudi ceneje boste potem perilo oprali tako, da bo popolnoma čisto. Skrivnost brezdanje zlobe Eden najstarejših in obenem najbolj vzpodbudnih prizorov francoske revolucije se je zgodil leta 1792., ko so na povelje konventa sredi nahujskane sodrge peljali na morišče pod giljotino redovnice Uarmeličanskega samostana v Parizu s prednico na čelu. Ta dogodek je mojstrsko opisala ena največjih sodobnih nemških pesnic in pisateljic Gertruda Le Fort v enem svojih najlepših romanov. Karmeličanski red je v katoliški cerkvi eden najstrožjih, ki živi izključno spokorniško življenje v neprestani molitvi, mrtvičenju in poduhovljanju vsakega posameznika kot žrtev Bogu za slabosti, grehe in stranpota sveta, da bi se v krščanskem občestvu po čim intenzivnejši bogoljubnosti in dobrih delih ter posvetitvi enih rešili do izveličanja drugi. Ta misel odkupitve je značilna za karmeličanski red in je imela za višje življenje kristjanov gotovo najblagodejnejše posledice ter je gotovo poviševala tudi življenje vse omikane človeške družbe sploh, naj je s katoliškim cerkvenim občestvom v še tako rahli zvezi. Zato ni čudno, da so se najboljši ljudje evropske družbe konec 18. stoletja žalostno in začudeno spraševali, zakaj je bilo treba preliti kri nedolžnih redovnic, izbranih iz najbolj zdravih in nravstveno najbolj izobraženih plasti tako preprostega ljudstva kakor višjih stanov Francije tistega časa. Ali je to bilo t skladu s človečan-skimi pravicami, ki jih je sklenila ustavodajna skupščina iz leta 1789? Menda ne. Ali so bile te ženske, ki so se v svoji čistosti, požrtvovalnosti in duhovni lepoti tako svetlo odražale od breznravstvenosti svobodomiselne aristokracije in bogastva pohlepnega meščanstva ter podivjane množice, sokrive revolucije zaradi tega, ker so spadale v hierarhični red katoliške Cerkve? Svobodomisleci Taine, Tocque-ville in Gaxotte so dokazali, da je bil duhov-ski stan Francije tistega časa splošno na višku in da so bili prelati, ki so držali s plemstvom, proti ljudstvu izjeme; duhovniki Mon-tesquiou-Fesensac, nadškoi Chartra, zlasti pa učeni Maury so v ustavodajni skupščini sijajno zagovarjali demokratično monarhijo, ki naj s temeljitimi socialnimi reformami dokonča delo, ki se je bilo začelo v prid Francije davno, preden je zavladala sodrga pod vodstvom brezverskega jakobinstva. Čemu so torej morale položiti svoje glave pod giljotino karmeličanke, duhovne hčere svete Terezije Avilske, ki spada med največje duhove kulturnega človeštva zapada? To vprašanje so si stavili tudi te dni mnogi, ki so v reviji »De Rebus Hispaniae« brali oficielno mrtvaško listo žrtev karmeli-čanskega reda za časa boljševiške strahovlade v Španiji. Ne bomo navajali niti posameznih samostanov, ki so bili poškodovani, oskrunjeni, požgani in razrušeni s svojimi znanstvenimi zbirkami, knjižnicami in umetniškimi zakladi vred. Teh ruševin je na stotine, kakor je na stotine mučenih in ubitih članov tega reda, ki nikoli ni bil zapleten v nobeno politiko, ampak se je odlikoval samo po svoji karita-tivni, pa tudi po svoji znanstveni delavnosti in se je zapiral v strogo samoto, kjer je v največji samoodpovedi daroval svoje življenje za izveličanje drugih. Zakaj so morali umreti v takih grozotah, se sprašujemo, ko niso zakrivili ničesar, kakor samo to, da so živeli visoko in globoko duhovno življenje. Te žrtve ni zahteval javni blagor, marveč le brezverstvo v vsej svoji peklenskrzlobi, ki sovraži vse, kar je božje in kar k Bogu vodi stran od gmote, od tuzemstva in od človeka, ki časti samo sebe in svoje brezbožne utvare. To je z eno besedo mysterium iniquitatis: brezdanja skrivnost sovraštva in zlobe. Gasilci, ne pozabite jutri na Vašo gasilsko številko »Slovenca«! Rezervirajte jo še danes pri Vam najbližjem prodajalcu naših časopisov. Podjetniki, trgovci itd., naročite oglase še danes do 4 popoldne v naši upravi! »SLOVENEC« ŠPORT (Glej tudi poročila na 8. strani.) Peta etapa »Tour de Suissr V polnem teku j« velika mednarodna kolesarska dirka »Tour de Suisse«. Včeraj so vozači opravili peto etapo. Prvi j« prišel na cilj v I.uzemu Kari Lrtschi, zmagovalec »Tour de Suisse« leta 1937. Drugi je bil Edgar Buchwalder, tretji Diggelmann, četrti Maks Bplliger. -Zlati tricot« si je spet priboril Didicr, ki vodi v celotnem dosedanjem placemcntu. V Thunu so dirkači opravili polovico etap, skupno do sedaj 781 km od 1725 MJometrov. Od 79 dirkačev, ki so startali v Ztirichu, jih je do sedaj odpadlo 20, namreč 13 inozemcev od 33. ter 7 Švicarjev od 44., tako da je zdaj v dirki še 20 inozemcev (5 Belgijcev, 3 Nemci, 2 Francoza, 6 Italijanov in 4 Luksem-buržani) ter 39 Švicarjev. Domačini, kakor vse kaže, na vseb velikih krožnih dirkah U leta v leto uspešneje odrivajo tuje«, kajti pr' vseh letošnjih takih dirkah (razen v »Tour de France«, kjer je zmagal Belgijec Silvere Maes) to zmagali domači dirkači. Na peti etapi »Tour de Suiese« »o dirkači skraja vozili zlogoma, pozneje pa so tempo sproti povečavah. Dolgo časa pa so se držali tesno skupaj. V Emmen-talu pa je pritisnila in se ločda od ostalih približno 20 dirkačev močna skupina, v kateri je bilo razen Amberga, Wagnerja in Nievergclta vseh dvanajst do sedaj prvoplasiranih dirkačev. Pri stotem kilometru se je že videlo, da je Joseph Wagiier za to skupino zaostal za 6 minut ter je teoretično že spet izgubil svo( »zlat: tricot«, katerega je po času sodeč, moral predati Didieru. Nakako pri Signauju v Emmentalu je bila opravljena polovica vseh kilometrov na 1725 kilometrov dolgi dirki »Tour de Sui&se«. Vkreber proti Briinigu so prvič pritisnili Italijani. Mollo je dobil pred Simoninijem peto gorsko nagradno oceno. Zdai pa je pričela navzdol divja dirka, v kateri se j« ie najbolj izkazal Maks Bolliger. Šest Švicarjev, trije Italijani in trije Luksemburžani so se dajali na 30 km dolgi progi. Številna množica je pričakovala njihovega prihoda. In spet je prišlo do novega švicarskega zmagoslavja. Kar Štirje Švicarji so prvi prispeli v Luzern na »Alpenquai«. Litschi, zmagovalec v dirki »Tour de Suis-se« leta 1937, je zmagal na »Tour de Suisse« leta 1939 v prvi svoji etapi. 2a njim so privozili skozi cilj Edgar Berchwalder, Walter Diggelmann in Maks Bolliger. Didier je privozil z istim časom ter si je spet osvojil »zlati tricot« od svojega rojaka Pierrreja Clemensa ter prvega Švicarja Roberta Zimmermanna. Placcment dirkačev v peti etapi je naslednji: 1. Kari Litschi (Švica) 208 km v 5:23:49, 2. Edgar Buchwalder (Švica) 3 dolžine, 3. Walter Diggelmann (Švica), 4. Max Bolliger (Švica), 5. Matthias Clemens (Luxemburg), 6. Enrico Mollo (Italija), 7. Robert Zim-mermann (Švica), 8. Pierre Clemens (Luxemburg), 9. Robert Lang (Švica), 10. Settimio Simonini (Italija), 11. Christoph Didier (Luxemburg), 12. Michcle Be-nente (Italija) vsi isti čas, 13. Paul Egli (Švica) 5:28:03, 14. Bruno Pasquini (Italija) 5:28:16, 15. Walter GroB (Švica) 5:30:00, 16. Edgard De Caluwč (Belgija) isti čas. 17. Camille Beeckman (Belgija) 5:30:06, 18. Hans Maag »Švica) 5:31:14, 19. Willi Kern (Švica) 5:31:23, 20. Kurt Stettler (Švica) 5:32:16, 21. Albert Dubuisson (Belgija) 5:35:05, 22. Jean Bolliger (Švica), 23. Joseph Somers (Belgija), 24. Lco Amberg (Švica), 25. Josel Wagner (Švica), 26. Ernat Nievergelt (Švica), 27. Lčon Level (Francija) 28. Hans Langenegger (Švica), 29. Fritz Hartmatm (Švica), vsi isti čas, 30. Bruno Besana (Švica) 5:39:40, 31. Kari WyB (Švica) isti čas, 32. Joh. Meier (Švica) 5:39.56, 33- KaH Heide (Nemčija) 5:40:12, 34. Hans Knecht* (SvTdaf 5:40:30,' 35."Willi Oberbeck (Nemčija), 36. GottPeb Weber (Švica), 37. Walter Wettstein (Švica), 38. Werner Jaisli (Švica), 39. Lothar Sztrakati (Nemčija), 40. W. Buchwalder (Švica) vsi isti čas, 41. Hubert Dcltour (Belgija) 5:41:37, 42. Joscf Schwander (Švica) 5:46:52, 43. Erw. Spcich-linger (Švica) 5:47:07, 44. Auguste Mallet (Francija), 45. Albert Knutti (Švica), isti čas, 46. Secondo Magni (Italija) 5:47:20, 47. Guido Steinmann (Švica), 48. Fritz Wagner (Švica), 49. Hans Martin (Švica), 50. A. Merech (I.uxemburg), isti čas, 51. Wemer Wagelin (Švica) 5:48:43, 52. Albert Vicqtiery (Švica) 5:48:50, 53. Bernhard Wollensberger (Švica) 5:51:43, 54. Franz Schaad (Švica) 5:55:07, 55. Numa Cuenoud (Švica) isti čas. Šele, ko je bla kontrola svoje delo zaključila, je na cili privozil Rodolfo Soldati (Švica). Na klancu z Briiniga sta padla in se tako hudo potolkla, da sta morala odstopiti Italiian Del Cancia ter Švicar Th. Perret. Odstopil pa je tudi Maestranzi (Švica). Rezultati v finalu evropskega pasu Nemčija jc v Zagrebu izgubila z 2 : 3 od Jugoslavije letošnji finale v evropski zoni tekmovanja za Davisov pokal. Ta poraz je prvi neuspeh, ki ga je Nemčija doživela v finalu evropske zone Davi-sovega pokala. Nemčija sc je doslej pretokla do finala v evropskem pasu Šestkrat ter je svoje nasprotnike nadigrala redno. Pri sedmem srečanju pa jo je doletela smola in tako sc bo prvič v zgodovini teniškega športa v medzonskem finalu borila Jugoslavija, Dosedanji rezultati v finalu evropskega pasu so bili naslednji: 1923 Francija : Španija 3 : 2 1924 Francija : ČSR 5 : O 1925 Francija : Holandija 4 : 0 1926 Francija : Anglija 5 : 0 1927 Francija : Danska 3 : 2 1928 Italija : ČSR 3 : 2 1929 Nemčija : Anglija 3 : 2 1930 Italija : Japonska 3 : 2 1931 Anglija : ČSR 4 : 1 1932 Nemčija : Italija 5 : 0 1933 Anglija : Avstralija 3 : 2 1934 Avstralija : ČSR 3 : 2 1935 Nemčija : ČSR 4 : 1 1936 Nemčija : Jugoslavija 3 : 2 1937 Nemčija : ČSR 4 : 1 1938 Nemčija : Jugoslavija 3 : 2 1939 Jugoslavija : Nemčija 3 : 2 Najboljši metalci diska 53,10 Jfchroder (Nemčija) 1935 53,08 Carpenter (USA) 1936 53.02 Andersson (Švedska) 1935 52,81 Lampert (Nemčija) 1936 52.64 Fox (USA) 1939 52.25 Dunn (USA) 1936 52,10 Levy (USA) 1936 51,73 P. Jcssup (USA) 1930 51,53 Wotapek (Nemčija) 1939 51,49 Obcrweger (Italija) 1938 51.48 Berg (Švedska) 1937 51,28 Pety (USA) 1935 51,27 Kotkas (Finska) 1937 51,27 Sorlie (Norveška) 1937 51.26 Žagar (USA) 1939 51.03 E. Krenz (USA) 1930 51.00 Sylla« (Grčija) 1939 50,90 Halleck (USA) 1936 50,73 Remecz (Madžarska) 1932 50,71 Winter (Francija) 1932 50,44 Laborde (USA) 1933 50,43 J. Andersson (USA) 1932 )0,22 Harris (USA) 1938 G&SpodaK&tvo Svetovna letina pšenice Po podatkih mednarodnega agrarnega instituta bo dosegla žetev pšenice na severni poluti 975 milijonov stolov. Četudi bo ta žetev manjša kot pa je bila lanska, ki je bila izredna, bo vendar okrog 13% višja kot pa je znašalo povprečje v razdobju 1933—1937 in za 6% višja kakor pa je bilo izredno dobro povprečje v letih 1928—32. Izvzemši lansko leto, ki je bilo rekordno, bo letošnja žetev najvišja v povojnih letih. V naslednjem navajamo nekaj podatkov glede produkcije pšenice v zadnjih letih. Številke so v milijonih stotov. Sever. poluta Evropa Sev. Amerika 1939 975 440 320 1988 1073 502 353 1987 915 422 291 1986 829 403 235 1935 868 429 251 1934 831 421 222 1933 886 475 231 1933- 1937 885 430 240 1928- 1932 918 389 351 1923- 1927 829 339 33C Pripominjamo, da v gornjih podatkih niso vpoštevane Rusija, Kitajska, Irak in Iran. Zaradi letošnje obilne letine soveda izgledi za pšenični trg niso ugodni. Države, ki običajno pšenico uvažajo, so letos tudi imele ugodno letino, njihove potrebe po pšenici pa bodo toliko Stanje naših kliringov Naši kliringi izkazujejo po stanju dne 8. t. m. proti objavljenemu stanju naslednje spremembe: Aktivni kliring: Naša terjatev v madžarskem kliringu se je povečala od 27.5 na 29.6 milij. din. V nemškem kliringu pa je saldo naše terjatve od zadnjega poročila nazadoval za okrog 100.000 Rm, tako da znaša 10.2 milij. mark. Tudi naša terjatev v kliringu s Turčijo je malenkostno spremenjena, povečala se je za 141.000 na 17.4 milij. din. Pasivni kliringi: Med pasivnimi kliringi je omeniti najprej spremembo v kliringu z Italijo. Do sedaj je že dalj časa naš klirinški dolg proti Italiji stalno naraščal. Od zadnje objave salda pa se je razvoj spremenil, klirinški dolg v kliringu z Italijo se je pričel zmanjševati. V osmih dneh je nazadoval za 4 milij. din, tako da se je saldo znižal na 98.2 milij. din. Znatno se je znižal tudi naš dolg proti češko-moravskemu protektoratu, in sicer od 7.2 milij. Kč na 3.2 milij. Kč. Saldo dolga v belgijskem kliringu je nazadoval od 1.7 milij. belgov na 1.5 milij., saldo švicarskega kliringa pa se je zmanjšal za 53.000 frankov na 1.4 milij. frankov. Zvišal pa se je naš klirinški dolg proti Bolgarski za 0.2 na 1.4 milij. din ter v kliringu z Romunijo od 7.9 na 8.7 milij. din. Mlinska industrija in nakupovanje nove pšenice Privatni mlin! se letos VzdrKi^o 'v^f^fta nakupovanja nove pšenice. O tem stališču mlinov krožijo razni komentarji. Zveza mlinar je je z ozirom na to izdala posebno izjavo, ki io posnemamo po ^Jugoslovanskem kurirju«: Prvikrat se je zgodilo v zadnjih dvajsetih mesecih, da se mlini takoj po žetvi vzdržujejo od nakupovanja nove pšenice. Razlog tega je v malem povpraševanju po moki s strani trgovcev z moko in pekov. Ti so se že prej pod vtisom ne ugodnih vremenskih razmer preskrbeli z velikimi množinami moke in stare, lanskoletne pšenice, ki je bila dobre kakovosti, ker niso zaupali v dohro kvaliteto nove pšenice. Zaradi tega je razumljivo, da je zaradi malega povpraševanja po moki moralo nastati tudi minimalno povpraševanje po pšenici s strani mlinov. Mlini se krijejo z moko v isti meri, kakor je pri njih povpraševanje po moki. Pa tudi se ne sme izgubiti iz vida dejstvo, da ima letos nova pšenica 4—8% več vlage kakor pa je v tem letnem času normalno. Zato se mlini, ki imajo pri-, merne naprave in prostor za zaloge in predelovanja pšenice, preskrbujejo v prvi vrsti s staro suho pšenico, ker nova pšenica zahteva ravno zaradi večjega odstotka vlage gotove manipulacije, in sušenje in postane šele nato sposobna za mletje in trasport. filavni razlog, da so mlini Izostali na trgu kot kupci nove pšenice, pa je v izredno slabem povpraševanju po moki. Vsako drugo tolmačenje zadržanja mlinske industrije ni točno ter ga mora mlinska industrija zavrniti, zlasti ker je zveza mlinov sama dala konkretne predloge glede potreb državne obrambe in v interesu reguliranja uradnih cen. Slinovka in parkljevka v Sloveniji Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstoja slinovka in park* Ijevka še v sledečih okrajih: Okraj Brežice: Brezovica obč. Rizeljsko; Rre-gansko selo Sp. Ribnica, Vel. Cirnik obč. Vel. Dolina. Okraj Črnomelj: Adlešiči obč. Adlešiči; Belčji vrh, Knežina obč. Dragatuš; Bojan ja vas. Dol. Sulior, Ravnace, Gabrovče, Krašni vrh, Radovica, Slanina vas, Svržaki obč. Metlika okolica; Brezovica, Drage, I.ešče, Popoviči obč. Radotoviči; Maline, 1'raproče obč. Semič; Damelj, Grdinc, Vidine, Nova Lipa obč. Vinica. Okraj Kočevje: Kužel., Laze, Puc, Štajer obč. Fara, Livold, obč. Kočevje okol.. Gorenja vas obč. Ribnica, Breg obč. Sodražica, 2imarce obč. Sodražica, Črnec, Krvava peč. Mala Slivnica, Vel. Lašče obč. Vel. Lašče, Ilova gora, Koinpolje, Ponikve. Zdcnska vas obč. Videm Dobre polje. Okraj Konjice: Žiče obč. Loče. Okraj Kranj: Britof, Predoslje obč. Predos-1 je; Trboje obč. Smlednik; Prebačcvo, Šenčur, Voklo obč. Šenčur. Okraj Laško: Konc, obč. Laško. Okraj Litija: Male Vrhe obč. Krka; Razbure obč Primskovo; Mloščevo obč. Nična; Sela, Sobra-če obč. St. Vid; Št. Jurij obč. Vel. Gaber; Gorenja vas, Polica, Višnja gora obč. Višnja gora. Okraj Ljubljana: Vnanja gorica obč. Brezovica; Črnuče obč. Ježica; Vel. Mlačevo obč. Sliv-nica-Žalna; Mali vrh, Sela, Podgorica obč. Šmarje; Vižmarje obč. St. Vid; Ilova gora obč. Račna; Vrh obč. Želimlje. Okraj IiOgatec: Bezuljak obč. Begunje; Bene-te obč. Bloke; Oradiško. Glina, Hudi vrh. Mra-merovo pri Lužarjih, Mramerovo pri Pajkovem, Nemška vas, Nova vas. Ravne, Rumarsko. Stude-110, Storovo, Vel. Vrh. Vel. Bloke obč. Bloke; Cerknica, Dol. vas, Podsiivnica, obč. Cerknica; manjše, ker so prišle v novo kampanjo še z znatnimi zalogami. Kupna moč daljnega vzhoda pa je oslabljena zaradi razvrednotenja srebrnega denarja. Pod temi okolščinami je vkljub padcu cen in vkljub temu, da bi bilo zbiranje zalog sedaj ugodno, težko misliti na to. da bi se povpraševanje tekom prihodnjega leta kaj znatnejšo izboljšalo. Če letina na južni poluti ne izpade pod povprečjem, je zelo mogoče, da bodo zaloge v državah, ki izvažajo, narasle še čez sedanjo višino. Zelo malo verjetno je, da bi bil težak položaj svetovnih zalog, ki je zadnje meeece bremenil svetovni pšenični trg, kaj olajšan v 1. 1939-40 in mednarodni institut že predvideva, da bodo zaloge prihodnje leto znašale toliko, kolikor znaša enoletno povpraševanje. Trenutno je položaj zelo ugoden za kulture v Argentiniji in v Avstraliji, zaradi česar taka napoved ni neutemeljena, čeprav je površina obdelana s pšenico malenkostno zmanjšana. Konferenca mednarodnega pšeničnega odbora, ki je bila v Londonu, je imela nalogo, da išče sredstva za vpostavitev ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo. Toda negativni rezultat te konference, ki so se je udeležili zastopniki štirih velikih izvozniških držav, ne dopušča, da bi bili optimisti glede izgledov za ureditev tega ravnotežja Planina obč. Planina; Bročice, Broška polica obč. Stari trg; Štrukljeva vas obč. Sv. Vid. Okraj Novo mesto: Mali Lipovec, Podlipa obč. Ajdovec; Ambrus, Kamni vrh, Prinča vas obč. Ambrus; Armanja vas obč. Dobruče; Dobrava, Dol. vrh, Korito, Občine, Pluska, Vrbovec obč. Dobmiče; Sladinja vas obč. Dvor; Malo Liplje, 1'revole, Ratje obč. Hinje; Podbukovje, obč. Sela Sumperk; Birčna vas, obč. Šmihel; Praproče, Pe-tanje, Rumanja vas. Vel. Podljuben, Vrh pri Ljubnem obč. Šmihel-Stopiče; Dol. polje, Sp. Sušice obč. Toplice; Dol. Podhoršt; Štefan vas. Zidani most obč. Trebnje; Mačji dol obč. Velika Loka; Cešnjica obč. Zagradec; Marinča vas obč. Zagra-dec; Dol. Križ. Gor. Križ, Klečet, Pleševiča, Pra-preče. Reber, Vrhovo obč. Žužemberk. Okraj Radovljica: Planica obč. Rateče. Okraj Šmarje pri Jelšah: Kozje obč. Kozje; Kunsperk, Polje, Sv. Peter pod Sv. gorami, obč. Sv. Peter pod Sv. gorami. Nemiija bo plačevala nai antimon le do 50% v devizah. Do sedaj so morali Nemci naš antimon, ki smo ga izvozili v Nemčijo, 100%-no plačevati v devizah. Sedaj pa je naša država ugodila želji Nemčije, da 6e sme antimon deloma plačevati v kliringu. Tako se plačuje trenutno 50% v devizah, ostanek pa v kliringu. Poročajo pa, da bo procent za plačilo v kliringu zvišan, in sicer na 60%. Borze Svobodno tržišče: . , . , 256.40— 259.60 . , , , 144.85— 147.15 , , , . 5460.55-5520.55 .... 1239.72—1249.72 .... 2922.27-2960/24 .... 930.34- 942.34 Dne 11. avgusta 1939. Denar Angleški funt 258.— Nemški teki 14.30 Devizni promet je na zagrebški horzi znašal 2.53 milij. din, na belgrajski pa 4.89 milij. din. Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 741.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt..............205.67— 208.87 Pariz 100 frankov ...... 116.15— 118.45 Newyork 100 dol........4376.75-4436.75 Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.00 Milan-Trst 100 lir............231.45— 234.55 Praga 100 kron ...... 151.00— 152.50 Amsterdam 100 gold..........2344.00—2382.00 Berlin 100 mark ...... 1768.12—1785.88 Bruselj 100 belg ...... 746.25— 758.25 Ljubljana — London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . , Newyork 100 dol. . . Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . . Belgrad — Zasebni kliring: Berlin 1 marka .•■■■■• 14.20— 14.40 Sofija 100 levov ........ . 82 bi. Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni ........... 32.37 den Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni.......... 31.95—32.65 Bolgarski čeki ..•••.... ..85 den Curlh. Belgrad 10.—, Pariz 11.72625, London 20.7225, Newyork 442.75, Bruselj 75.225, Milan 23.30, Amsterdam 236.80, Berlin 177.70, Stockholm 106.825, Oslo 104.125, Kopenhagen 92.50, Sofija 5.40, Praga 15.175, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.14, Buenos-Aires 102.5. Vrednostni papirji Vojna Skoda s Ljubljana 465 —468 Zagreb 464 —466.50 Belgrad 464.25—465 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100.50—101.50, agrarji 60.50—62, vojna škoda promptna 465—468. begluške obveznice 86.25 do 87.50, dalm. agrarji 82.25—83, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 101—101.50. 7% Blerovo posojilo 94.25—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 101—101.50, 7% stab. posojilo 100—101. — Delnice: Narodna banka 7350 den, Trboveljska 174-176. Očetova pesem KINO SLOGA "PloSno ieljo predvajamo danes in Se Jutri 7 v nedeljo prekrasen film, o Katerem govori tel. 27-30 danes cela Llvibljmia V glavni vlogi čudeien otrok Bobby Breen, ter sloveči baritoniat nJnyorSke Metropolitanke George Houston Kbt dW(W(*k še napet Dana^nS talrei Predstave danes ob 16, 19. in 21. url kriminalni film KOllOi.nl IČlKSftl jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri |STRUP (Lorage) Krasen franc. film po noveli pisatelja HENRY-ja BERNSTE1NA V tem znamenitem filmskem delu bo vsakogar, zlasti pa ženC< je mednarodni znak jadralnih letalcev, ki so dosegli posebno težke naloge: polet v daljavo nad 50 km, polet v višino nad 100 m nad startno točko ter trajnostni polet nad 5 ur. Kdor izpolni te naloge, dobi znak — srebrni »C«. V naši državi je doslej le par jadralcev, ki so si tak znak priborili. Zdi pa se, da ho pri letošnjih mariborskih tekmovanjih dobilo par tekmovalcev ta častni znak, med njimi oba Mariborčana. Naloge, ki jih dobe tekmovalci vsak dan, so različne ter se ravnajo po vremenskih prilikah. Tekmuje pa se v naslednjih disciplinah: 1. »plafond« — relativna višina; 2. maksimalna daljava po prosti izbiri pilota glede smeri in daljine; 3. daljina s ciljem, ki ga navede pilot; 4. daljinski let s ciljem, ki ga navede vodstvo; 5. prelet cilja s povratkom; 6. vztrajnost-ni leti nad Pohorjem. Oprema za jadralne polete Jadralna letala so na prvi pogled videti enostavna, vendar je njihova konstrukcija prav tako zapletena in natančna, kakor pri motornih letalih. Tudi jadralec ima v svojem letalu cel kup kompliciranih aparatov. Vsako letalo je opremljeno z vi-šinomerom, ki določa višino letala, potem z vario-metrom, ki kaže smer in hitrost vetra, z brzino-merom, s kompasom, karto in uro, pred poletom pa mu postavi komisija v letalo še zapečaten ha-rograf, ki avtomatično piše vse dosežene rezultate, s pomočjo katerih se potem izračunajo točke. Pred poletom pa si vsak jadralec še pripne padalo, od katerega je v skrajnem primeru odvisna njegova rešitev. Padala — to so drage reči, ki stanejo vsako 12.000 din; vsakih šest mesecev se morajo poslati na pregled v Zagreb, kjer jih spet na novo zložijo, da so vedno brezhibna. Mariborska jadralna skupina ima samo eno padalo, najbolje so z njimi oskrbljeni Belgrajčani. Močni beli zobje brez zobnega kamna! Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Oblaki — prijatelji jadralcev Vroči, jasni dnevi jadralcem ne ugajajo. Najraje imajo oblake, pa ne tiste mirne, ki monotono preprezajo vse obzorje, temveč takšne, ki obetajo hude in drzne nevihte. S temi oblaki so jadralci največji prijatelji, ti jim pripomorejo, da se dvigajo v višave več tisoč metrov, ob nje se prilepijo na sprednji rob. kadar jih drvi vihar z naglo silo po nebesnem svodu. S takimi oblaki so bili doseženi do sedaj še vsi jadralni rekordi na svetu in tudi pri mariborskih tekmovanjih so bili doseženi lepi rezultati ob nevihtah. Tekmovalci imajo zadnje dni srečo, vsak dan se zbira nad mariborsko kotlino nevihta, ki jo jadralci pridno izrabljajo. Takšno je to zanimivo življenje naših jadralcev, ki ga dobro pozna prav za prav samo naša mladina. Starejši ljudje ne razumejo prav pomena jadralnega letenja, ne vedo, da se z jadranjem vzgajajo najboljši piloti, da je v vseh tehnično naprednih državah zračno jadranje pogoj za vsakega motornega pilota. Mladina pa je ta lepi sinji šport naglo vzljubila; mariborsko jadralna skupina ima na stotine mladega naraščaja, ki z največjim zanimanjem spremlja sedanje tekme. Obenem pa so te tekme tudi dobrodošlo propagandno sredstvo, ki bo mariborskim jadralcem pridobilo še novih prijateljev in sodelavcev. Najbolj dobrodošli bi bili med temi pač takšni, ki imajo kaj pod palcem in odprto roko, da bi z denarnimi podporami pomagali stremljenju jadralcev. Upamo, da se bodo našli tudi takšni. Naša mladina jim bo ostala trajno hvaležna. Veliki uspehi celjskih orožnikov Grebenšek priznal roparske umore v Veščah in Medlogu ter številne roparske napade po Savinjski dolini Celje, 11. avgusta. Letošnjo pomlad so vso Savinjsko dolino, zlasti pa celjski okraj, pretresli grozni roparski umori in roparski napadi ter vlomi in tatvine, ki jih je izvrševala zločinska družba, kateri dolgo časa niso mogli priti na sled. Prebivalstvo je bilo razburjeno, ljudje so hodili na okrajna načelstva po orožne liste ter se tako pripravljali, da branijo svoje življenje pred drznimi vlomilci in tatovi. Roparski napadi in vlomi so se kar vrstili, vmes pa so se odigrale strašne žaloigre, ki so pretresle ljudi, da so se s strahom zatekali na orožniške postaje in prosili orožnike, da bi varovali vas. Po dvamesečnem zasledovanju orožnikov, ki so neprestano ponoči in podnevi bili v službi, izmučeni ter trudni, se je posrečilo orožnikom, da so aretirali enega najzloglasnejših in najpredrznejših zločincev, kar jih pomni Savinjska dolina, 40 letnega Alojza Grebenška iz Kavč pri Št. IIju blizu Velenja. Že včeraj smo poročali, da je Grebenšek močne postave ter so ga morali orožniki vkleniti v verige na nogah in rokah, ko so ga zasliševali. Aretacija Grebenška Grebenška so aretirali v planinski koči na Kozjaku. kjer je popival z večjo družbo. Orožnika Bezjak Franc in Alojz Muršec sta ga presenetila v koči in ga odpeljala v Celje. Grebenšek je imel s seboj pištolo, v kateri je bilo 10 nabojev, poleg tega pa je imel 10 rezervnih nabojev v žepu. Gotovo bi se Grebenšek branil, če bi le mogel. Poveljnik celjske orožniške čete g. major Štefan Vindakijevič je takoj začel z zasliševanjem in z njemu lastno spretnostjo in sposobnostjo ter z mirnim psihološkim zasliševanjem tako uplival na Grebenška, da je moral pod silo dokazov priznati nekatere vlome, nato grozna roparska umora v Medlogu in v šeščah. Grebenšek se je dolgo časa trdovratno branil in vztrajno zanikal vsako krivdo in le poveljniku celjske orožniške čete g. majorju Vindakijeviču gre zahvala, da so vsi ti grozni zločini odkriti in da se je Savinjska dolina oddahnila, ko se je posrečilo orožnikom prijeti zloglasno roparsko in vlomilsko tolpo z Grebenškom na čelu. Obširna preiskava Ob tej priliki se je tudi pokazalo, kako važna je motorizacija žandarmerije. Major g. Vindakijevič, ki je bil zadnja dva dneva in noči na nogah, da je razčistil številne vlome, ki jih je izvršila ta tolpa, se je še isto noč po aretaciji Grebenška odpeljal v Založe pri Polzeli, kjer je aretiral brate 2ganka Ivana. Andreja in Avgusta. Ti trije so namreč skupno izvršili umore v Medlogu in Seščah. Vse tri so aretirali in odgnali na orožniško četo v Celje. Pri natančnem zasliševanju Grebenška in Zgankovih se je posrečilo g. majorju Vindakijeviču, da je spravil Grebenška v tako stanje, da je začel priznavati roparske napade, govoriti o svojem življenju in končno priznal dvojna roparska umora v šeščah in v Medlogu. Drugi dan so ga odpeljali v Medlog, kjer je na licu mesta pokazal, kako je prišel do Ocvirkove gostilne, kako se je priplazil v hišo in ustrelil Ocvirkovo ženo in moža. Popolnoma znani so tudi sodelavci pri tem umoru, vendar pa je še v interesu preiskave, da o tem ne poročamo. Julčka Terčičeva, služkinja pri Ocvirkovih, je še v zaporih okrožnega sodišča ter jo bodo zaslišali šele jutri. Orožništvo je aretiralo tudi neke druge, ki so v zvezi s tem umorom. Kakor smo zvedeli, je Grebenšek izvršil ta dvojni roparski umor v Medlogu zato, da bi se polastil 8000 din, za katere je zvedel, da jih imajo v hiši. Morilci so odnesli Ocvirkoviina le 500 din gotovine, zlato moško uro z verižico, zlato žensko zapestno uro in zlato vratno verižico. Zanimivo je tudi, da je Julčka izjavila, da je imela v hiši shranjenih 200 din, ki so si jih zločinci tudi prilastili. Po tem umoru je Grebenšek zginil skrivoma čez mejo v Nemčijo in se potikal nekaj časa po Celovcu. Dvojni roparski umor v Leščah Ko je Grebenšek videl, da mu gosp. major Vindakijevič dokaže skoraj vsako malenkost, je začel pripovedovati dalje in priznal še dvojni roparski umor v Seščah pri St. Pavlu, kjer je s svojimi tovariši ubil 70 letnega Franceta Janšeta in njegovo 78 letno ženo Julijano. Bil je prepričan, da imata, ker sta se vrnila iz Amerike, precej denarja. Odpeljali so ga na kraj, kjer je izvršij grozni umor. Mirno je pripovedoval, kako je prišel usodnega večera do hiše, skušal vlomiti v kuhinjo, nato pa snel šipo na oknu kuhinje ter se splazil in presenetil starca v trdnem spanju. — S seboj je imel težko kladivo, nož in samokres. Najprej je potegnil starko z vso posteljnino na tla, jo udaril parkrat po glavi, da so ji izstopili možgani, ji zasadil trikrat nož v vrat in polomil rebra. Drugi morilpc se je lotil s težkim kladivom starca in mu zadal smrtne poškodbe s težkim kladivom. Seveda je bil zelo presenečen, ko je našel v starkini postelji le okrog 4000 din. Ročaj kladiva, a katerim je bil ubit starček, so našli takoj po umoru pod postelja Tudi po tem roparskem umoru Zdrave noge! V rszkuiilnih sredstvih proti posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, formalin etr„). — SANOPED ne vsebuje strupa pa je nadoMglJIv v dobrem učinku. Za mpešno nego nog je neobhodno potreben. Povzroči lahke hojo, ohrani zdrave note, eele nogavice in CiHe č e v I Zahtevajte .SANOPED" v vseh specijalnih trgovinah. fj|BVnn 7a|oeH TH Jugoslavijo: drogerija M. Janllgaj, Ljubljana, Krekov trg 10 »DRIATICA T I R R E N I A Informacije: »ITALIA«-Lloyd Triestino Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. je Grebenšek izginil in se skrival pred oblastjo. Orožniki so našit tudi nož, s katerim je mesaril podivjani morilec Grebenšek, ki je izvršil umor z nekim posebnim sadizmom. Pripovedoval je, kako se je pripravljal na ta umor in se previdno prikradel do hiše, gledal skozi okno, ko so molili zvečer rožnivenec, šli spat, dokler se ni odločil izvršiti zločin nad starcem. Ko so orožniki pripeljali morilca na kraj umora, se je zbralo blizu Janšetovih mnogo ljudi. Jan-šetav sin je v momentu, ko je zagledal morilca, zgrabil nož in skočil proti Grebenšku ter bi ga gotovo ubil in se maščeval nad njim, če ne bi to grož-niki preprečili. Roparski napad v Gorenjem Nato so Grebenška odpeljali v Gorenje pri Šmartnem ob Paki. O tem roparskem napadu smo obširno poročali ob času dogodka. Tudi tu je Grebenšek pokazal, kako je prišel do hiše, se priplazil skozi slreho, raz katero je snel opeko, napadel 75-letno pocestnico Zolnirjevo, jo zavil v rjuho, pretepel služkinjo in mladega dekleta, nato pa pobral okrog 4000 din ter zlatnine in zlata za 2000 din. Starka, kateri je polomil dvoje reber, da je skoraj umrla, je bila zelo vesela, ko je zvedela, da so orožniki aretirali Grebenška. Vkljub temu, da jc bilo zasliševanje ob 9 zvečer, se je zbralo v Gorenju pri Zolnerjevih mnogo ljudi, ki so bili kar besni in so hoteli morilca linčati, tako, da so morali rožniki nastopiti in braniti Grebenška. Grebenšek priznal celo vrsto vlomov Pri nadaljnem zasliševanju je Grebenšek priznal številne roparske napade in vlome: Tako je priznal roparski napad na posestnika Tavčarja Martina v Polzeli. Skril sc je v njegovi spalnici, nato ga zbudil, se spustil s posestnikom v borbo, ga udaril s topim predmetom po glavi, petkrat nanj streljal, ga zadel v levo rebro, nato mu ukradel šunko in izginil. Bil je toli predrzen, da je vlomil v hišo drugič, takrat pa ga je Tavčar pričakal s se.kiro in ga tudi precej ranil Grebenšek je res izredno predrzen in se ni ustrašil, četudi je bil prepričan, da bo borba s posestnikom huda. Nato ie priznal roparski napad na Onič Heleno v Gotovljah, kjer je maskiran v šofersko kapo in očalami napadel starko ponoči in ji z revolverjem izsilil, da mu je dala najprej 120 din, nato šc 900 din. Grozil ji je s pištolo: življenje ali denar. Grebenšek je izvršil roparski napad tudi na Vaši Frančiško v Za-ložah pri Polzeli. Tu jc vlomil skozi okno, streljal in ukradel 3.500 din. Tudi ta roparski napad jc priznal. 21 julija je napadel v Plcšivcu pri Velenju Cigerta Martina, streljal nanj z lovsko puško, ga zadel v nogo in zahteval od njega denar. V Pod-kraju je s pištolo ustrelil v nogo Blagolinška Jakoba in mu vzel denar Tudi to je priznal. 2}\O£LKC novice Koledar Sobota, 12. avgusta: Klara, devica. Hilarija, mučenica. Nedelja, 13. avgusta: 11. pobtakoštna nedelja. Janez Berhmans. Kasijan, mučene«-. • — Danes bo zapel APZ na Bledu. Drevi bo zbor naše univerze zapel podokniro svoji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji v dvorcu »Suvo-boru . Ob 21. uri bo pa priredil slavnostni koncert, na katerem bodo izvajane naše najlepše umetne in narodne pesmi. Prepričani smo, da bo tudi ta koncert izpadel v stilu vseh dosedanjih koncertov APZ. Za današnji nastop vlada po vsem Bledu in njegovi bližnji ter daljnji okolici veliko zanimanje. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki sPark-hotela«. Pohitite s nakupom vstopnic? Cena od 15 do 4 dinarjev. — Aljažev klub obvešča obiskovalce Triglava, da bo v nedeljo. 13. avgusta in v torek, dne 15. avgusta sv. maša na Kredarici ob 8. Dalje 13. avgusta v Vratih ob 10, na Veliki planini ob 9, na Kofcah in na Pokljuki ob 10, in to tudi na Marijin praznik 15. avgusta. V Planici pa bo 15. avgusta sv. maša ob 11. V 20 minutah 3 krožnike dobre goveje juhe iz Slamičevega ..Holandskega cmoka"! — Otroik« okrevališče na Uskovnici. Uprava ljud. šole na Jesenicah je letos že devetna jstič ]>oslala večje število bolehnih otrok na planino Uskovnico, da so se tam v svežem gorskem zraku, v višinskem soncu in ob tečni hrani zdravstveno okrepili. Običajno so se otroci v času letovanja na Uskovnici zredili po 3—5 kg. Da se tako zdravljenje bolehnih otrok spravi v pravi tir, je kupila Protituberkulozna liga na Jesenicah na Uskovnici 2000 m' zemljišča, na katerem bo zgradila okrevališče za bolehne otroke iz radovljiškega okraja. Okrevališče bo veljalo približno 100.000 din. PTL se je obrnila s prošnjo za sodelovanje na tovarno KID, na obč. upravi Jesenice in Kor. Bela, na Zvezo PT in na vse delavske organizacije. Zeli, da bi se delavci v raznih strok, organizacijah zavezali prispevati v omenjeni namen po 10 din, ker pridejo za zdravljenje na Uskovnico v poštev pred vsem bolehni delavski otroci. Započeto delo za bolehno deco naj se srečno konča. Blagoslov naj kraljuje nad idealnim stremljenjem! — Nevaren poiar v Dupljah. Snoči, 9. avgusta, precej po večernem angelskem zvonjenju je jelo biti v farni cerkvi plat zvona. Gorelo je pri Be-leju v Sp. Dupljah št. 46. Mali posestnik in sodar Bajželj Tine je prišel ob vse. V hipu je bilo v plamenih gospodarsko poslopje in hiša, ki je bilo oboje povečini leseno in kamor so pravkar spravili veliko slame, ker so prejšnji dan mlatili. Okoli in okoli je bilo pa polno butar. V nevarnosti je bila cela vas, ker je nesel veter žareče ogorke vsepovsod. K sreči je nekoliko deževalo in pa brž so prihitele na pomoč od vseh strani požarne hrambe, ki so obvarovale vsaj, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja. Zmanjkovalo je pa vode. za gašenje. Kdaj dobi vas prepotrebni vodovod? Na toliko krajih izvirajo studenci izpod ITdnega gozda, ob potrebi pa nikjer večje množine vode. Kako je nastal ogenj, še niso ugotovili. Živino so rešili. — Vodovodna lomhala Vodovodne zadruge Kovor—Podbrezje bo v Kovorju v nedeljo, dne 13. avgusta 1939 ob 3. popoldne. Da je tombola preložena, ni resnica. Pri sončenju uporabljajte Tschamba FiL Kr. dvorni dobavitelj DR0GER1JA GREG0R1C, Ljubljana, Prešernova 5. — Mestnim načelstvom, občinskim upravam, delavcem)kam), ki so izpolnili 70. leto starosti ter delavcem (kam), ki vsled onemoglosti ne morejo več izvrševati svojega posla. S pravilnikom o zbiranju in ujiorabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost z dne 31. III. 1938 se je ustanovil posebni podporni sklad za onemoglost in starost, iz katerega naj bi dobivale onemo-glostne oziroma starostne podpore one osebe, ki zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogle pridobiti JCaj orabljajo svoje konje v kmečkem gospodarstvu. Ti konji orjejo, vozijo gnoj in težke »ode. polne rujnega vina iz goric po slabih cestah, ako je treba dirjajo in prekašajo v tekmah po večini druge, ne kmečke konje. Zato so naši konjerejci —- kmetje zasloveli s svojimi konji po vsej državi in Srednji Evropi, Saj prihajajo na Mursko polj« konjski kupci iz raznih delov države po konje in a tem dvigajo našega kmeta tudi ma-tirijelno. Treba pa j« še bolj in to z vsemi močmi podpreti našega konijerejca. da 6e mu bodo dale tako prilike, da se gospodarsko dvigne. S prirejanjem vsakoletnih konjskih dirk opravlja Kolo tudi važno tujskopromotno nalogo. Vsako leto prihajajo na te dirke mnogoštevilni tujci na Mursko Polje in v Prekmurje. Obiskovalci dirk bodo imeli zopet v nedeljo, 13. in na praznik 15. avgusta priliko, da #»e prepričajo o velikem napredku kmečke muro-poljske konjereje. Na zborovanje Slomškove družbe Dne 22. avgusta t. 1. bo na Brezjah redni občni zbor Slomškove družbe. Vabimo že sedaj vse člane in članice, da si pravočasno lahko še uredijo izrabo počitnic, ki že hitijo h koncu. Na letošnjem občnem zboru si želimo in pričakujemo polnoitevilno udeležbo. Iz tega razloga vabimo prav iskreno vse članstvo, najsi so to učitelji-ice ljudskih, meščanskih ali srednjih šol in enako vse člane duhovskega stanu. Zaželjeni pa so tudi naši prijatelji in somišljeniki. Obravnavali bomo na zborovanju resne kulturne zadeve, tičoče se učiteljev vseh kategorij. Naj bi ne bilo med nami čla*a, ki bi gledal leno, brezskrbno v bodočnost. Mladina, ki nam je iz-očena v vzgojo in pouk, je vredna, da ji žrtvujemo tudi dan ali dva počitnic, to je, da se pogovorimo in poiščemo najbolja kulturna pota, po katerih jo hočemo v prihodnjem šolskem letu voditi. Smo katoliški učitelji. Naš vzor nam je katoliški škof Anton Martin Slomšek, čigar ideje bodo živele, dokler bo živel slovenski narod. In kaj je v duši slovenskega naroda, nam kažeijo verski kongresi. Letošnji kongres je posebno poudaril edinost, ki naj zavlada med katoliško inteligenco. Edino«t pa je potrebna še prav posebno med vzgojitelji, ki so učitelji, duhovniki in starši. Mi vsi moramo biti na jasnem, kako bomo vodili vzgojo izročene nam mladine ob novodobnih pojavih zmedene pedagogike, neke 6tvarnostne kulture brez vsakega jMzitivizma itd. Mi moramo biti čuječi in bedeči, ker sovražnik seje skrivaj in premeteno, da še sam ne veš, kdaj te potegne v zmoto. Spomnimo samo na mladinsko književnost, ki se je silno razširila med našo ljudsko, meščansko in srednje šolsko mladino. Že ima vsak tretji učenec povprečno svoj mladinski list in ne bo dolgo, ko ga bo imel sleherni učenec. In kdo drugi, če ne učitelj, naij gleda, da bo učenec dobival res le najboljše berivo v roke? Poznam že par slovenskih mladinskih knjig, ki so pisane izredno zanimivo in zajemljivo. Sirijo se med slovensko mladino v tisočih izvodih, dasi je njih misel brezverska in komunistična, pa jo je pisatelj, ki je mojster besede, tako lepo zavil in skril, da je ne vidijo niti najboljši učitelji — kaj šele navadni ljudje! To je en vzrok, da vas vabimo na zborovanje. Drugi vzrok našega vabila pa je ta: Med letom 60 zborovali že skoraj bi rekel vsi stanovi. Delavcev je bila nabito polna unionska dvorana, kmetov se je zbralo v Celju na tisoče in tisoče, mladinskih taborov je bilo že vse polno in nad vse pa je bil kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Katoliško učitelijstvo se je aktivno in pasivno udeleževalo prav pri vseh. To je bilo prav; prav bi pa ne bilo, ako se ne bi udeležilo zborovanja svoje kulturne organizacije. Tovariši! Pogled na raznoliko razgibanost, ki jo vidimo v narodu, nam kaže, da se narod preraja v Kristusu. Mii učitelji ne smemo ostati za njim, stopimo mu na čelo, na krov! Dne 22. avgusta t. 1. vsi na Brezje! t pjCf cbižavi * Tuji gostje na naši rivijeri trošijo vedno manj. V splitski »Novi dobi« čitamo daljši članek o letošnji turistični sezoni na našem Jadranu. Pri tem prihaja pisec do zaključka, da po številu gostov in nočnin letošnja sezona ne bo zaostajala za lansko, pač pa bo finančni efekt sezone slabši, kajti letos gostje, ki so pretežno iz Nemčije, zelo skromno, skoraj skopo trošijo svoj denar. Zelo se [>ozna izostanek čeških gostov, ki so bili prejšnja leta zelo važna postavka v našem tujskem prometu. * Devet kilogramov težkega karpa je ujel osješki ribič Peter Miiller v Dravi. Riba mu je potegnila trnek iz roke, nakar se mu je z veliko muko posrečilo, da je vse skupaj potegnil na breg. * Ali nas bo letos doletela zgodnja zima? Iz Ivanca na Hrvatskem poročajo, da so te dni opazili jato okrog 40 belih štorkelj, ki so se dvignile visoko v zrak, nekaj časa krožile v zraku, nato pa v veliki višini zaplule proti jugu. To pomeni, da so štorklje že odletele v svoje zimovališče. Tudi druge ptice selilke, zlasti lastavice, se dvigajo v tropah v zrak ter se pripravljajo, da od-lete prezimovat. Z ozirom na to rano selitev ptic mnogi ljudje napovedujejo hladno jesen in zgodnjo zimo. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! * Tragična smrt nsmnšolra. Osmošolec Lazar Živanovič iz Mitrovice je bil na svatbi, ki je trajala vso noč. Zjutraj je sedel na kolo in se odpeljal proti domu. Sredi Mitrovice pa se je zaletel v oje kmečkega voza, ki mu je privozil nasproti. S trebuhom se je nasadil na oje ter se tako poškodoval, da je nekaj ur zatem izdihnil. * »Vampirja«, ki razbija okna, iščejo v Zagrebu. Prebivalci stanovanjske hiše Gajeva ul. 46 v Zagrebu so že polnih osem dni v strahu pred neznanim ^vampirjem«, ki skoraj neprestano bombardira njihovo hišo s koščicami od sadja, koščki opeke in kamni. Bombardiranje se je začelo pred osmimi dnevi in so prebivalci spočetka mislili, da gre za neokusno šalo, toda ker bombardiranja le ni hotelo biti konec, so poklicali na pomoč policijo. Detektivi in stražniki so obkolili hišo, pregledali in preiskali sosednje hše, toda zaman. To se je zdaj ponavljalo vsak dan in predrzni »vampir« si je dovolil celo to, da je streljal kamenčke in koščice na detektive, ki so ga Iskali. Rezultat tega osemdnevnega bombardiranja hiše št. 46 je precej razbitih šip na oknih, na več mestih okru-šen zid, predvsem pa nepopisen strah stanovalcev, od katerih se nekateri že pripravljajo, da se bodo izselili. Doslej se policiji še ni posrečilo, da bi iztaknila predrzneža, ki si dovoljuje tako nesramno šalo. * Pri mlačvl ga je doletela smrt. V vasi Mi-kanovcih pri Vinkovcih so pri kmetu Krijanu mlatili. Dclavec širno Nikšič je imel nalogo, da po končani mlačvi izklopi mlatilnico od traktorja, ki je bil v pogonu. Delavec, ki je ravnal z motorjem. hi ga moral ustaviti, kar pa se mu zaradi nenadnega zastoja v mehanizmu nI posrečilo. Kolesa so zgrabila Nikšiča in mu zdrobila lobanjo ter prsni koš, tako da je na mestu izdihnil. Ne- Radio Ljubljana Sobota, dne 12. avgusta: 12 V venčku plošče bodo pele le okrogle, le vesele — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V venček plošče bodo pele le okrogle, le vesele — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerlfiff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest vnadaljevanjih: b) Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Harmoniko šolo igra g. Stanko Avgust — 18.40 Razvoj in spreminjanje čustev (g. dr. Emil Hrovat) 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Vajenci in pomočniki in razvoj naše trgovine in obrta (Trajko Gapič, učitelji — 20 Poročila o zunanji poltiki g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine: dirig. A. Neffat — 21.30 Za ples (plošče) — 22 Napovedi, poročila 22.15 Vesel zaključek tedna: Pevski koncert gdč. Štefke Korenčanove, na citre spremlja g. Vilko Skok. Nedelja, 13. avgusta: 8 Kvartet mandolin — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvi-do Rant) — 10 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Nefat — 11 Otvoritev gasilske razstave — 11.30 Godbe na pihala (plošče) — 12.10 Milan Stante igra na harmoniko — 13 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — 17 Kmetijska ura: O kmečkem socialnem zavarovanju — 17.30 Popoldanski koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Predavanje Inšpekcije državne obrambe — 20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 20.30 Preno6 simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat — 21.30 Pesmi iz Koroške (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22,15 Sramel »Štirje fantje«. Drugi program! Sobota, 12. avgusta: Belgrad: 20 Nar. pesmi 21.10 Ork. konc. —Zagreb: 20 Španska gl. — 21 Domača gl. — Praga; 20.30 Nar. konc. — Sofija: 19.30 Ork. konc. — Varšava: — 20 Poljski napevi —21 Pisan konc. — Budimpešta: 20.10 Vesela gl. 22 Plesna gl. — 23 Ork. konc. — Trst:Milan: 21 Opera. — Rim-Bari: 21 Igra — 22.30 Vok. konc. — Florenea: 20.30 Operetna gl. — Dunaj: 20.15 Vojaški večer. — Konigsberg: 20.35 Večer vojaških anekdot. — Lipsko: 20.15 Plesni večer. — Monaku v o: 19 Operna gl. — Beromtinster: 20.12 Vesel konc. — Strasshourg: 20 Vesela glasba. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11, telefon št. 32-84. Lekarne Notno sluibo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Gospa, ki je pozabila 2 kljutka na obročju v ponedeljek dopoldne na Vodnikovem trgu, jih dobi nazaj na Opekarski cesti 22. kemu drugemu delavcu pa je stroj zmečkal desno roko. • Bencinski plini so ga umorili. Brezposelni delavec Suljo Bubalo iz Banjaluke je zlezel na kolodvoru v pravkar izpraznjeni voz s cisterno za bencin. Najbrž je hotel zbrati morebitne ostanke bencina, toda to ga je stalo življenje. Bencinski plini so ga prav hitro omamili, da je padel v nezavest. Ko so ga našli in potegnili iz cisterne, je bilo že prepozno. Takoj, ko so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl. * Vztrajen ponarejevalec denarja. V vasi Smi-lovcu pri Caribordu so prijeli bivšega župana Sretena Gjorgjeviča, ki je imel v svoji hiši urejeno delavnico, v kateri je ponarejal kovance po 50 din. Gjorgjevič je bil pred leti že v Bolgariji obsojen na daljšo ječo zaradi ponarejanja denarja, pa se mu je posrečilo pobegniti iz zaporov. Tudi v Ameriki, kjer je bil v svojih mladih letih, je prišel v navzkrižje z oblastmi zaradi ponarejanja denarja. • Poskušen samomor brezposelnega Inženirja. Brezposelni inženir František Kudrovski v Novem Sadu si je že dolgo časa zaman prizadeval, da bi našel kako zaposlenje. Slednjič je obupal in se v sredo zvečer pognal z mostu princa Tomislava v Donavo. Njegov skok pa so opazili mornarji, ki se jim je posrečilo, da so ga pravočasno potegnili iz vode. * Zasačen vlomilec se |e obesil iz sramn. V noči na četrtek je v Bačkem Petrovem selu vlomil 27 letni Rada Vujičin v stanovanje trgovca Iva Stajiča. Ropot, ki ga je nespretni vlomilec povzročil. pa je zbudil Stajičevo mater, ki Je presenetila vlomilca. Vujičina je odkritje tako osupnilo, da ni rekel niti besedice, nego je molče zapustil hišo. Drugo jutro so ga našli zunaj vasi na nekem drevesu obešenega. Iz sramu in ker ga je grizla vest, je šel prostovoljno v smrt. Anekdota Markiz Ponfelimar se je nekoč pogovarjal s portugalskim kraljem o moči vladarja. Kralj je menil: »Markiz, če bi vam jaz ukazal, da skočite v morje, bi morali brez obotavljanja to storiti.« Pri teh besedah je markiz vstal, se globoko priklonil kralju in šel proti izhodu »Kam pa hočete?« je kralj presenečen zaklical. »Plavat se grem Učit,« je odvrnil markiz. Fotografov sin: »Petrček, poglej, tam gra pa negativ.« H L1UBLUN4 Ognjemet na Stadionu i bogatim in pestrim sporedom bo v ponedeljek ob 9 zvečer privabil številno občinstvo ii Ljubljane in udeležence kongresa, da si ogledajo čudovito lepe iivedbe moderne pyrotehnike. Vstopnice se dobe v kongresni pisarni, Gospodarska zveza, Tyrševa cesta 29. Sedeli 10 din, stojišča 5 din, ia gasilce r kroju 3 din (▼ predprodaji za gasilce 2 din). oaitt« ivrter koncert vojaSke godbe na vrtu grud hotel« Union Za obilen obisk se priporoča Matija Karba, restavrater 1 Ordinacija v škofijski kapeli. Preteklo nedeljo, dne 6. avgusta je prejel v škofijski kapeli v Ljubljani iz rok prevzvišenega višji red sub-dijakonata g. bogoelovec B a b n i k Nande. Prihodnjo nedeljo pa mu bo prevzvišeni podelil sveti red dijakonata. 1 Nočni promet električne cestne železnice bo zaradi gasilskega kongresa pomnožen tako, da bodo vozovi na vseh progah vozili v ponedeljek, 14. in na praznik 15. t. m. do polnoči vsakih 6 minut, a na šentviški progi bodo v ponedeljek in v torek, na praznik, ves dan in do polnoči vsi vozovi vozili samo do Ajdovščine. i V čast udeležencem gasilskega kongresa bo mestna občina ljubljanska z reflektorji razsvetila več najlepših ljubljanskih spomenikov in zgradb, zlasti tiogato bo pa okrašen rotovž in tudi ves razsvetljen. Zvečer v luči reflektorjev se predvsem dvorišče častitljive mestne hiše in stopnišče pokažeta v vsej svoji lepoti, saj je vsa notranjost rotovža bogato okrašena z redkimi rastlinami. Sicer je rotovško dvorišče poleti odprto vsak dan splošnemu ogledu, ob kongresu bodo pa spet množice obiskovalcev zlasti zvečer občudovale ta naj-žlahtnejši dragulj stare baročne Ljubljane. 1 Okrasile okna in balkone s cvetlicami! Ljubljana se od drugih večjih mest razlikuje posebno po tem, da je poleti okrašena s cvetjem kakor nevesta in zlasti tujci hvalijo ljubezen Ljubljančanov do cvetlic. Ker je pa sedaj o počitnicah mnogo stanovanj skoraj praznih, se je moralo tudi mnogo cvetlic umakniti z oken in balkonov na dvorišča, da je naše mesto zgubilo zato precej svoje pisane lepote. Te dni bomo ob gasilskem — Pri ljudeh, bi fih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil 8 čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joseiove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Rej. po min. »oo. poL ln n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. kongresu imeli v Ljubljani spet polno dragih in odličnih gostov iz naših krajev in iz vse Jugoslavije ter tudi iz raznih držav Evrope. Prijatelji cvetlic naj torej okrase razen z zastavami svoje domove tudi s cvetjem, ki je pač najprikupnejši in najlepši okras pustega zidovja. 1 Promenadni koncert godbe Triglavskega pei-polka. V nedeljo, 13. avgusta in na praznik, dne 15. avgusta, priredi vojaška godba 40. pešpolka v Ljubljani promenadni koncert od 11. do 12. v paviljonu v Zvezdi. Velikemu orkestru, ki bo igral izbrane slovanske komade, bo dirigiral višji ka-pelnik podpolkovnik g. Ferdo Hercog. 1 članstvo okrajnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani pozivamo, da se polnošte-vilno udeleži občnega zbora Oblastnega UVI v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 13. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob 9. dopoldne. — Odbor. 1 Podružnica sadjarskega in vrtnarskega dru-itva za šiško priredi prvo nedeljo v septembru t. 1. razstavo sadja, cvetic in zelenjadi v telovadnici ljudske šole v Sp. Šiški. Pripravljalni odbor prosi lastnike vrtov v Sp. in Zg. Šiški, naj se oglasijo pri naših odbornikih za natančnejša navodila, v kolikor že ni objavljeno v naših razglasnih omaricah. 1 V nedeljo vsi v Zg. Šiško! V nedeljo bo v Zg. Šiški velika javna tombola. Priredi jo prostovoljna gasilska četa ob 3 na velikem senčnatem vrtu g. Čemela Josipa poleg gasilskega doma. Zavest, da smo vam vedno po najboljši volji skušali ustreči, nam daje upanje, da nas b»s,te zopet obiskali. Po tomboli bo ob zvokih vesele glasbe prosta zabava. Po tombolskih tablicah je veliko povpraševanje, zato hitite z nakupom, da vam kdo izpred nosa ne odpelje motorno kolo. Kajti med glavnimi dobitki je tudi motorno kolo, poleg tega 5 prvovrstnih Puchovih koles, kompletna kuhinjska oprava ild. Vsi ti dobitki so razstavljeni v izložbenem oknu mizarskega mojstra Černcta Avgusta na Vodnikovi cesti in v trgovini z železnino Koutny Černe & komp. na Celovški cesti. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. Putnikove vesti Družba Putnik priredi 12. avg. z rednim brzovlakoin ob 20.50 izlet iz Belgrada na Bled. Udeleženci izleta iz notranjosti se priključijo v Stari Pazovi, Rumi, Šidu, Vinkovcih, Slav. Brodu in Zagrebu. Povratek z izleta je 15. avg. iz postaje Lesce Bled. Cena vožnje: Belgrad—Bled—Belgrad 3. razr. 180 din, 2. razr. 270 din. Prijave sprejema Putnik v vseh poslovalnicah Družabno potovanje v Nemčijo priredi Putnik od 18. avg. do 1. sept. Udeleženci bodo obiskali Salzburg, Milnchen, Stuttgart, Frankfurt, Mainz, Koln, Diisseldorf, Berlin, Leipzig in Nftrn-berg. Potovanje stane od 3485 din naprej. Prijave sprejema Putnik do 14. avg. Izlet v Temišvar in Bukarešto od 12.—17. avgusta stane v hotelski oskrbi G90 din, vožnja sama do Temišvara in nazaj 145 din, do Bukarešte in nazaj pa 540 din. V Ilidži pri Sarajevu so sedaj prenovljeni vsi 4 veliki hoteli, tako da nudijo gostom popolno moderno udobje. Kopališče Iličlža s svojim romantičnim vrelom Bosne je prekrasno moderno letovišče, njena žveplena voda pa je dala zdravje že tisočem bolnikov. Banska uprava drinske banovine investira velike vsote za podvig tega zdravilišča. Kmalu bo asfaltiran 4 km dolgi »zeleni tunele od kopališča do vrela Bosne, vrelec sam s svojimi 77 izvirki pa bo prišel pod upravo ko- 1 pališča. 1 1 V Ljubljani umrli od 5. do 10. avgusta t. I. Lavrič Marija, 4 dni, hčerka zdravnika, Tavčarjeva ulica 11; Strumbelj Leon, 4 tedne, sin žel. zvaničnika, Za vasjo 31; Mak9 Brajer, 20 let, monter, Predovičeva ulica 20; dr. Medzigradski Nikola, 56 let, okrajni načelnik, Velika Kikinda; Lotrič Jožef, 73 let, upokojeni kurjač drž. žel., Vidovdanska cesta 9; Globevnik Jožefa. 78 let, šivilja, Streliška ulica 12; VVeingartner Kristina roj. Zagradišnik, vdova posestnika in orožnika, Vidovdanska c. 9; Stiksa Aleksander, 74 let, delavec, Japljeva ul. 2; Bolte Gašper, 80 let, soda-vičar, Igriška ul. 11; Knavs Josip, obč revež, Vidovdanska c. 9; Sedeu Terezija roj. Wester, 64 let, vdova (»prevodnika dri žel.. Knezova ul. 18-11.; Gorjanec Frančiška roj. Kepa, 67 let, žena čevljarja, Bohoričeva ul. 27, priti.; Turk Ana roj. Tušar, 78 let, vdova trgovca. Prisojna ul. 3. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Zaje Silvester, 8 mesecev, sin stroj, ključavn.. Livada 9; Glasič Marija roj. Germek, 43 let, žena dninarja, Črna vas 105; Reš Frančiška roj. Znidaršič, 53 let, po-strežnica, Reber 17; Schrimpf Edvard, 24 let, gradb. tehnik, Cankarjeva ul. 3; Okanovič llusein, 26 let, delavec, nestaino bivališče; Dečman Anica, 3 mesece, hči delavca, Teharje pri Celju; Kusterle Marija, 63 let, žena rudar, paznika, Boh. Bistrica 19 Radovljici; Logar Marija, 69 let, poljska dninarica, Šenčur, okr. Kranj; Zibret Avgust, 33 let, rudniški zidar, Loke 271 pri Trbov- ljah; Podobnik Anton, 25 let, delavec, Trzin 126 pri Kamniku; Jakša Franc, 27 let, poljski dninar, Kot pri Črnomlju; Prezelj Milan, 13 let, sin poljskega dninarja, Kranjska gora 86; Kremžar Martin, 55 let, strojevodja drž. tel,, Moškerčeva ul. 1; Kovačič Stanko, 2 in pol leti, sin dninarja, Breže 25 pri Ribnici; Jevec Julka. 21 let. Log pri Horjulu; Sajovic Ana, 57 let, pletilja s samost. ob rtom, Nunska ul. 3; Olivani Ivana, 61 let, dninarica, Trata nad Škof jo Loko; Tušek Anton, 83 let, poljski dninar, Novi kot 39, obč. Draga, okr. Cabar. 1 Za mestne reveže je ga. Poldi Domlcelj darovala 100 dinarjev v počastitev pok. ge. Josipine Kraigherjeve, ga, Ana in g. Ivo Sunara s Cankarjevega nabrežja 5 sta na darovala 100 din v počaščenje pok. g. Ivana Akarice v Šiheniku. — Mestno jtoglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Popis konj. Ljubljanski posestniki takih konj, ki jih vojaška komisija še ni pregledala, se pozivajo, da te konje najkasneje do petka 18. t. m. prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. soba št. 3. Kdor bi prijavo opustil, bo najstrožje kaznovan. 1 Tatovi ko se spravili na umetniške slike. Pred nedavnim so neznani tatovi obiskali slikarski atelje Riharda Jakopiča na Mirju št. 2. Tat ali tatovi so odnesli šest umetniških slik, ki vse kažejo razne motive potoka Mali graben, Grada-ščice in pokrajinska nastrojenja iz Mestnega loga. Pet slik je slikanih na platno, ena pa na lepenko. Vse slike so bile brez okvirjev in mojster Jakopič ceni slike na 9000 dinarjev. Velik dekliški dan pri Sv. Krilu nad Dravogradom ▼ nedeljo, 13. avg. V soboto zveter večernice in nato kresovanje. V nedeljo ob S obhajilna sv. maia, ki jo bo daroval prevzv. g. škof dr. Ivan Tomažič, s pridigo in zbornim petjem. Ob 10 zborovanje: 1. Govor domačinke; 2. »Dekle in versko-nravni preporode, govori zastopnica Katoliške akcije; 3. »Naše narodno čustvovanje«, govori zastopnica ZDK; 4. Govor č. g. D. Oberžana, škofijskega voditelja dekliškega gibanja. Ob 14 igerski prizori, simbolične vaje, zborna deklamarija »Vseh mater Mati«, sklepni govor, nato procesija z Najsvetejšim in večernice. Verna slovenska dekleta Dravske, Mislinjske. Mežiške in Šaleške doline, pa tudi iz daljne okolice, pridite, da skupno poglobimo svoje življenj« in ga močne in vesele postavimo v službo Cerkv in svojemu narodu. Celje c Veliko Dozornost je vzbudil gasilski kongrt tudi v Celju. Glede na to, da bo ognjemet n; Stadionu v Ljubljani aranžirala tovarna »Pyrota« iz Celja, je prav ta točka za Celjane najbolj privlačna. Dosedaj je prijavljenih okoli 50 udeležencev, upamo, da se bo to število še podvojilo. c Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena bo v nedeljo, 13. avgusta na Vranskem slovesna blagoslovitev novega Slomškovega doma, združena s proslavo 35 letnice Katoliškega prosvetnega društva in s telovadnim nastopom Sodeluje salezijanska godba iz Radne. Vabljeni! c Službene novine z 31. julija so prinesle razpis dveh zdravniških mest v Novem Celju. c Vlom v vinsko klet. V noči od 10. na 11 avgust so neznani lopovi vlomili v vinski hrani g. kapetana Toša v Brengovi pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Iz zaklenjene kleti so ukradli okrog 700 l vina, katerega so najbrž« odpeljali z vozom. Kljub neposredni bližini hiš ni tatov nihče videl in nihče slišal. Orožništvo je takoj uvedlo vsestransko preiskavo ter je upati, da bodo tatovi kmalu v rokah pravice. c Fantovski odsek in Dekliški krožek v Celjn sporočata vsem, ki se bodo udeležili nedeljskega izleta na Sv. Kunigundo, da bo sv. maša, pri kateri j>oje Celjski zvooi, na Sv. Kunigundi ob 10. Odhod za pešce ob 6 zjutraj izpred Doma, avtobus pa bo v slučaju zadostnih prijav vozil izpred kolodvora ob 8 in ne ob 7, kakor je bilo prvotno javljeno. Prijave za avtobus 6prejeina podružnica .»Slovenca«, Celje. c Celjski zvon vabi vse pevce in pevke, da se udeležijo nedeljskega izleta na Sv. Kunigundo! c Nabavna zadruga državnih nameščencev v Celju je poklonila Dijaški kuhinj v Celju 100 din namesto cvetja na krsto jx>kojnega upravnika ccljske pošte g. Josipa Sav-jlija. c Po evidenci Javne borze dela v Celju je bilo 10. avgusta 300 brezposelnih', dočim jih je bilo 31. julija 245. Delo dobi: 6 dekel, 10 kuharic, 12 služkinj, 9 delavcev, 2 hlapca, sobarica in gospodinja. c Huda avtomobilska nesreča se je dogodila v četrtek zvečer ob 8 v Gosposki ulici. Neki avto-mobilist je podrl in povozil 40 letno Kovačič Marijo iz Celja, tako, da je dobila hude poškodbe po glavi, hrbtu in rokah. Avtomobilist je tako; vozilo ustavil, skočil k nesrečnici in jo odpeljai v celjsko bolnišnico, nato pa se sam prijavil na policiji. c -f- Fabjančič Frane. V Laškem je umrl 51- letni pehotni narednik, vojaški referent na okr. načelstvu v Laškem g. Franc Fabjatičič. Pogreb dragega pokojnika, ki si je v času svojega službovanja dobil v Laškem število prijateljev, bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Laškem. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožalje! c Vodovod gradi tovarnar Westen na Miklavžev hrib. Občina je gradnjo dovolila le pod pogojem, da bo zgradil tudi javno pipo ob cerkvi sv. Miklaža. c Sadna sušilnica v Celju. Občinski svet v Celju je sklenil, da postavi sadno sušilnico v Celju na lastnem zemljišču in na občinske stroške, kar je prebivalstvo širše in bližnje okolice vzelo z veseljem na znanje in z občutkom, da ima občinska uprava smisel in skrb za eno najvažnejših panog našega domačega gospodarstva. Sadna letina je letos v naših krajih izredno bogata, zlasti tudi na češpljah in hruškah ter se je bati, da bo ta dar božji uporabljen v škodljive namene za alkohol, ki je itak že preveč upoštevan med narodom; zato bi sušilnica kolikor toliko odvrnila uporabo sadja za alkoholno pijačo in pripomogla k potrebnejšemu in uspešnejšemu preživljanju našega prebivalstva. Ker pa sušilnica še ni končana in se je bati,da ne bo postavljena v do-glednem času, je verjetno, da bo šlo naše prirodno bogastvo v velikansko izgubo. Imamo še nekoliko upanja, da bo občinski svet storil vse korake, da se Sušilnica postavi v najhitrejšem tempu. Vsi prebivalci imamo pred očmi tudi najnovejšo zakonito naredbo o rezervni hrani vsake občine, v kateri vidimo tudi sušeno sadje, ki zna v hudih časih olajšati marsikomu, tudi sedaj boljše situ-iranim slojem, življenjski obstoj. Kamnik Blizu 600 udeležencev za gasilski kongres ima prijavljenih kamniški okraj. Posebna skupina be prispela v Ljubljano v narodnih nošah. Prostovoljna gasilska četa Vir trenira prav pridno za nastop pri tekmah na Stadionu v Ljubljani. Kamniški okraj bo tudi tokrat s častno udeležbo dokazal svojo vdanost in zvestob gasilski ideji. Tunjiee pri Kamniku Tukajšnje »Prosvetno društvo« priredi v ne deljo, dne 13. avgusta, tombolo z lepimi dobitki. Sodeluje godba iz Stranj. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo novega prosvetnega doma. ste vsi od blizu in daleč vljudno vabljeni! Izletniki, prihitite ta dan tudi vi v Tunjiee, da se poleg drugega naužijete tudi lepega razgleda, ki se nudi s hriba sv. Ane. Kranj Kino fimartinski dom. Edino naše kinopod jetje slavi obletnico obstoja v dneh od 12.—15. avgusta z bogatim sporedom. 12. avgusta ob pol 9 se predvaja film »Tarantela«, 13. avgusta ob 4 popoldne in ob pol 9 zvečer film »Poročnik indijske brigade«. Filmi se predvajajo po znižanih cenah. Ob tem prvem jubileju bo podjetje izžrebalo 15 kinoobiskovalcev s 15 nagradami, in sicer-10 knjig -»Poročnik indijske brigade« In 5 hrez plačnih mesečnih vstopnic. Film »Poročnik indijske brigade« se predvaja še ponovno 14. avgusta ob pol 9 zvečer, 15. avgusta ob pol 11 dopoldne in ob 6 zvečer, »Tarantela« pa 13. avg. ob pol 11 dopoldne in ob 6 zvečer ter 15. avg. ob 4 pop. in ob pol 9 zvečer. Priporočamo obisk zanimivih predstav. MARIBOR na cesti Maribor-Fram Nastopile so velike težave z »Jadransko cesto« Pred nekaj dnevi smo poročali, da se bodo še letos začela dela za modernizacijo državne češite Maribor-Fram. Cesta bo dobila asfaltno površino ter bo urejena tako, da bo zadostovala zahtevam modernega avtomobilskega prometa. Veliko pa je zanimanje med prizadetimi interesenti, predvsem med posestniki, ki bodo morali odstopiti zemljo za preložitev in razširjenje ceste, pa tudi med avtomobilisti, kako bo izpeljana trasa in kje bodo največje preložitve. Pogled na načrte nam to nazorno prikaže. Sprva, ko se je sprožil načrt za modernizacijo te državne ceste, so bili predlogi, naj bi se cesta v skoraj vsej dolžini premestila na ugodnejše terene. Takšna ureditev bi bila pač najidealnejša in tudi lahko izvedljiva, naletela pa je na našo običajno oviro — pomanjkanje denarja. Zaradi tega so se morali projektanti že iz začelka odločiti za najcenejšo varianto ter so se morali v glavnem držati sedanje trase. Modernizacija ceste se bo pričela pred mestnim vodovodom na Tez-nem, tam, kjer ee bo v prihodnosti priključila na njo nova Jadranska cesta. Prva — dasi neznatna preložitev se bo izvršila še pred Betnavskim ribnikom; 6edanji ovinek 6e i>o nekoliko izravnal. Druga manjša korektura sledi za Betnavskiin ribnikom, potem pa se drži sedanje trase v lavni črti skozi Bohovo. Med Bohovo in Hočami so predvidene le manjše korekture na obeh straneh ceste, tik pred Hočami se izravna sedanji ovinek, nato pa je izpeljana cesta kakor sedanja ©kozi vas. Večje preložitve so predvidene med Hočami in Slivnico. Ves sedanji velik ovinek, ki ga dela cesta v obliki velikega »Sc pred 6livniškim ribnikom, bo odpadel, ker se bo cesta kmalu za Hočami preložila na novo smer ter bo potekala od Hoč popolnoma ravno na Slivnico čez njive in m Služba božja na planinah. Jutri v nedeljo bo sv. maša na sledečih planinskih postojankah: Mariborska koča ob 9, Sv. Areh ob 10, Smolnik ob 9, Uršlja gora ob 9. Na praznik Marijinega vnebovzetja v torek bo služba božja na istih postojankah kakor v nedeljo, razen tega pa pri Koči pod Kopo na Pungartu ob 11. Na Krem-žarjevem vrhu bo sv. maša na Rokovo nedeljo, 20. t. m. Opozarjajo se planinci in izletniki, da je vsako nedeljo in praznik pred odhodom jutranjih vlakav sv. maša v mariborski frančiškanski baziliki ob četrt na 5. — Aljažev klub. m Nepričakovano živahno zanimanje za gasilski kongres v Ljubljani se je pokazalo zlasti v zadnjih dneh. Z velikim navdušenjem se pripravljajo gasilci predvsem za tekme. Močna skupina panonskih narodnih noš iz Maribora bo nastopila v sprevodu v Ljubljani. Iz Maribora in bližnje okolice pride v Ljubljano okoli 400 udeležencev. m Kaj je danes na Mariborskem tednu. Ob osmih zvečer začetek tenis turnirja za prvenstvo Slovenije na igriščih ISSK Maribora. Turnir tra-je ves dan do večera. Od 16.30 do 18 in od 20.30 do 22 promenadni koncert na razstavišču. m Mariborsk; teden se jutri zaključi. Širijo se vesti, da je Mariborski teden podaljšan do torka, kar pa ne odgovorja resnici. Mariborski teden se jutri v nedeljo zaključi. Jutrišnji sj>o-red prireditev je zelo pester ter ga bomo objavili v jutrišnjem »Slovencu«. m Mariborski muzej kupi največjo zbirko metuljev. Na Mariborskem tednu je razstavil upokojeni kapetan g. Novak svojo krasno zbirko metuljev, ki je največja v Sloveniji. Gosp. Novak že veliko let zbira metulje ter se je včasih, ko je služboval v Dalmaciji, pečal s trgovino metuljev in žuželk, katere je razpošiljal po vsem svetu. Njegova zbirka vzbuja na MT upravičeno občudovanje gledalcev. Kakor smo zvedeli, jo bo kupil mariborski muzej, ki bo dobil s tem lepo atrakcijo. m Učiteljstvo se opozarja, da je Pedagoška centrala v Mariboru naprosila bansko upravo v Ljubljani za podaljšanje počitnic do vključno dne 27. avgusta onim učiteljem(icam), ki se udeleže V. počitniškega pedagoškega tečaja v Mariboru od 21. do 26. avgusta in se izkažejo pri svoji nadrejeni oblasti s potrdilom, ki ga prejmejo ob zaključku tečaja. Predavanje se prične 21. t. m. ob 8. uri v slavnostni dvorani drž. učit. šole. Tečaj obsega 15 aktualnih predavanj. — Prijave se še sprejemajo. m Zene umirajo. V bolnišnici je umrla v starosti 60 let vdova po polkovniku Olga Blacha; v Kneza Koclja ulici 20 je ugrabila smrt 89 letno vdovo po poštnem uradniku Terezijo Poseb; v bolnišnici je umrla zasebnica Terezija Kotnik, stara 74 let. Naj počivajo v miru! m Uspel nastop pevskih tbnrnv v mestnem parku. V okviru Mariborskega tedna je priredila Ipavčeva pevska župa v četrtek zvečer v mestnem parku koncert pevskih zborov, ki je izhorno uspel. Nastopili so: Pevsko društvo Bistrica ob Dravi, Kobanci ls Kamnice, Poštni rog iz Ma travnike. V tem sektorju bodo potrebni tudi največji odkupi zemljišč. V Slivnici sami so predvidene tudi večje korekture. Tako se preloži cesta tam, kjer gre v ovinku čez mostiček; ovinek se izravna ter se zgradi nov most. V sami vasi sledi še nekaj malih izravnav, večja korektura pa je predvidena spet nad Hotinjo vasjo, kjer se preloži cesta deloma na vzhodno stran hiš. Od tu naprej pa bo trasa izpeljana večinoma po sedanji cesti do Frama, kjer se bodo dela zaenkrat zaključila. Odkup zemljišč bo izvršila posebna komisija ban&ke uprave, ki bo skušala v glavnem doseči sporazum z lastniki, če pa do sporazuma ne bo prišlo, pa ee bo uvedlo razlastitveno postopanje. Od Tezna do Maribora se sedanja Tržaška cesta, ki je tudi že močno razdrapana, ne bo prenovila. Predvidena je nova cestna zveza z dravskim mostom, ki se bo imenovala Jadranska cesta. Ta bo šia za Pokojninskim zavodom v podvozu pod koroško progo ter mimo Magdalenskega parka proti jugu1. Cesta bo državna ter bi jo morala graditi država, ta pa je načrte sicer odobrila, obenem pa je izdala odlok, da se cesta gradi iz sredstev občinskega kaldrniinskega fonda. Stroški za ceeto so preračunani na 7 milijonov, dasi bo dolga jedva nad 1 km. Predvidena pa so velika zemeljska dela, predvsem pa naprava podvoza pod železniško progo, kar bo gradnjo zelo podražilo. Mestna občina pa je kakirminski fond anga žirala z vsemi njegovimi dohodki že za več let naprej z gradnjo nove carinarnice ter dovoznih carinskih cest, pa ga zaradi tega ne more sedaj obremeniti še s posojilom za Jadransko cesto. Mestna občina se je proti odloku pritožila ter zahteva sklicanje nove ankete, na kateri naj 6e določi financiranje gradbe Jadranske ceste. ribora, Zarja s Pobrežja, Trgovski pevski zbor iz Maribora, Drava iz Maribora, Nanos iz Maribora, Jadran iz Maribora, ob zaključku pa so nastopili združeni pevski zbor pod vodstvom pe-vovodje Albina Horvata. Spored, s katerim so r>oeamezni zbori nastopili, je bil zelo pester in zelo zanimiv. Obisk koncerta je bil izboren. m Tragična smrt mlade učiteljice. V bolnišnici v Sisku je umrla za legarjem mlada učiteljica gospa Nija Cesar roj. Firm iz ugledne Fir-mOve rodbine v Radvanju pri Mariboru, kjer je njen oče šolski vodja, njena mati pa učiteljica. Šele pred tremi meseci se je poročila, ko pa je bivala sedaj pri svojem možu na počitnicah v Capragu pri Sisku, se je okužila z jegarjeni ter umrla. Naj počiva v miru! Hudo prizadeti Fir-movi rodbini naše globoke sožalje. m Zadnje kocke na novi tlakovani cesti Maribor—Košaki so bile položene včeraj. Cesta je sedaj v glavnem gotova, uredili se bodo še stranski hodniki ter propusti. Ni pa res, da je podlaga tako slaba, da se na cesti že delajo kotanje, kakor so to poročali nekateri časopisi. Valovito površino ceste je povzročil naliv, ki je spral pesek, s katerim je bil tlak pokrit, na posamezne kupe. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka 37, vam nudi sedaj ceneje kožuhovino in krznarske izdelke. m Sleparski prodajalec preprog aretiran. Časopisje je poročalo o velikih sleparijah, ki so jih izvršili brezvestni prodajalci bosanskih preprog v Celju. Malo vredne preproge so prodajali za težke tisočake. Mariborska policija je sedaj pretresla prodajalce preprog na Mariborskem tednu ter je enega od tistih, ki so sleparili po Celju, že aretirala, dva njegova tovariša pa še išče. m S kamenjem so naskočili hišo. V Košakih se je odigral pri hiši posestnika Novačana Franca razburljiv prizor, ki je ličil na obleganje kakšne trdnjave. K Novačanu je prišel sosed Tomaž Zem-ljič ter zahteval od njega pol litra jabolčnika, katerega pa mu Novačan ni hotel dati. Zemljič se je razjezil, pa je priklical še svojega sina, ženo in tri druge moške, pa so s kamenjem navalili na Novačana, ki je jedva ubežal v hišo. Pri tem ga je en kamen občutno zadel. Ko je Novačan potem šel zapirat še glavna vrata na hiši, sta ga zadela še dva kamna. Napadalci so začeli hišo oblegati ter so jo bombardirali g kamenjem, s katerim so pobili vse šipe ter veliko opeke na strehi. Slednjič je Novačan pregnal napadalce s streli iz samokresa, s katerimi je zadel Franca Zemljiča v zapestje, Tomažu ZemljiČu pa je prestrelil suknjo. Orožniki so zaradi tega napada prijavili sodišču 6 oseb. Slivnica pri Mariboru V nedeljo 13. avgusta ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer igrajo na slivniškem šolskem odrti igralci Prosvetnega društva Slivnica pri Mariboru veliko narodno igro v 4 dejanjih »Grunt in srce«, narodno prosvetnega pisatelja Franceta Kli-narja. Na sporedu so tudi narodne in umetne pesmi. Ker je čioti dobiček namenjen izplačilu dolga za oder, vabimo k udeležbi. KULTURNI OBZORNIK F. Petre: Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849) Izdala Slovenska malica v Ljubljani 1939. Splošno kulturno življenje slovenskega izobra-ženstva je vse od prvih zametkov narodne zavesti, ki se je javila pri njem v začetku druge polovice 18. stoletja, pa prav do naših dni nihalo med dvema skrajnostima: med romantičnim zanosom o veličini vseh južnih Slovanov kot naslednikov nekdanjih Ilirov in o veličini vseslovanske skupnosti pa med realnim pogledom na slovensko kulturno življenje in na njegove ]>otrebe. Prvi del naših izobražencev je videl rešitev našega naroda samo v veliki številčni skupnosti in s tem tudi politični, jezikovni in splošno kulturni skupnosti Slovencev z drugimi slovanskimi narodi, drugi del pa je spoznal kulturno poslanstvo tudi malega naroda, kakor je naš slovenski, pa je zaradi tega vse svoje delo posvetil zgraditvi in čim višjemu podvigu naše kulturne rasti in samobitnosti. K prvemu tipu naših izobražencev so spadali tudi slovenski Ilirci, saj so se pod vplivom Kollar-jevih idej začeli razgovarjati predvsem o veliki jezikovni skupnosti vsaj južnih Slovanov, pa tudi o politični in kulturni skupnosti vseh Slovanov pod okriljem carske Rusije. In prav to generacijo slovenskih izobražencev med leti 1835 in 1849 je obdelal Fran Petre v pričujoči razpravi, ki jo je že prej predložil kot inavguralno disertacijo na naši univerzi za dosego doktorske časti. Ta njegova razprava ima svoj pomen in vrednost predvsem v tem, da je to prvo naše opisno in sintetično delo o slovenskem iliriz-mu. Doslej smo namreč o njem imeli le posamezne odlomke in drobce, raztresene po vseh mogočih časopisih in listih. Vendar pa njegovo delo ni zgolj sinteza različnih posameznih člankov o ilirizmu, ampak nam prinaša tudi mnogotere novosti, zlasti zanimiva dognanja, ki jih je pisec črpal predvsem iz prepisov aktov dunajskega notranjega ministrstva, ki mu jih je nudil pokojni dr. Ivan Prijatelj, deloma pa tudi iz dokumentov, ki še niso bili objavljeni ali pa popolnoma izčrpani in so shranjeni v univerzitetnih knjižnicah v Ljubljani in Zagrebu. Kot rdeča nit se skozi vso Petrčtovo razpravo vleče poglavje o pesniškem delu Stanka Vraza, pri čemer pa je Petrč zajel ne samo vse življenjsko delo Vrazovo, ampak tudi opisal štajersko mlado generacijo Ilircev po letu 1830, stike med Zagrebom in Ljubljano, razvoj ilirizma v začetku 40 tih let na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, kako je postala v sredi istega desetletja Ljubljana središče slovenskega ilirstva (semeniščniki iz škofjeloškega okraja, ker so študirali v Karlov-cu), stanje slovenskega ilirstva ob letu 1848 in na kratko omenil tudi posledice marčne revolucije ter ilirsko jezikovno nihanje po letu 1848. S to Petretovo razpravo smo dobili tudi Slovenci strnjen celoten opis vplivov ilirskega vala, ki je takrat zanihal s Hrvatske na slovensko ozemlje. Podobnih sintetičnih razprav imajo Hrvatje o ilirskem gibanju že več, vendar se pričujoča Petrčtova razprava od njih loči zlasti v tem, da hrvatske mnogo več govore o politični strani zaslug ilirskega vala — in to po pravici —, medtem ko Petrčtova razprava ne zahaja mnogo na politična tla. ampak obstoja predvsem v literaturi in v splošni kulturni pomembnosti ilirizma za Slovence. V uvodnih besedah je Petrč docela pravilno ocenil pomen ilirstva za Slovence s temile besedami: »Kolikor jo (dobo ilirstva) tehtamo, se nc more izpremeniti sodba, da je pomenil ilirizem za nas krizo. Vendar krizo rasti, preizkušnjo, iz katere je izšel slovenski duh tvornejši. dclavnejši, samozavestnejši. morda bolj kot prej izbrušen za bodoče boje in bolj vdan v neizbežnosti svoje usode malega naroda.c Iz teh besed, še mnogo bolj pa iz razprave same sledi, da je ilirizem, v kolikor je izpovedoval neke romantične in celo utopistične želje in misli, Prešeren s svojim kro- gom povsem opravičeno odklonil, da pa je vendarle ilirizem koristil naši literaturi in splošnemu kulturnemu življenju zlasti s tem, da nam je poživil in zelo poglobil zanimanje in delo za slovensko narodno pesem in drugo narodno blago, da nam je izoblikoval iz prejšnjega »kranjskega jezika* splošno slovenski knjižni jezik in da je poživil pravo umetno pesem kot nasprotje prejšnji učeni in izumetničeni racionalistični pesmi. Čeprav je Petretova razprava predvsem le sintetičen opis slovenskega ilirizma, čeprav na mnogih mestih posamezne definicije niso popolne in zato tudi ne docela pravilne (n. pr. tista o romantiki), vendar je razprava odkrila toliko novih stvari in jih tudi popisala v okviru dela za slovenski narodni prerod, da moramo biti s tem delom ne samo zadovoljni, ampak tudi hvaležni založnici Slovenski matici, da je omogočila, da smo tudi Slovenci dobili celoten sintetični opis te zanimive dobe iz zgodovine slovenskega literarnega in splošno kulturnega življenja. Glede na jezikovno čistoto bi pa delu, kakor je takale važna in znamenita razprava, vendarle mogel marsikaj očitati, predvsem to, da se niti ne ravna povsem po sedaj veljavnem Pravopisu in slovničnih pravilih, ampak: ne postavlja pravilno ločil, zlasti vejice, da piše bog z malo začetnico, da rabi glagol obstojati namesto obstajati, da sklanja z ničemer namesto z ničimer, da piše vzpodhujati namesto spodbujati ali izpodbijati in podobno. F. J. Revije in časopisi »G a s i I e cc. Izšla je kongresna številka, ki je za to okolnost tudi primerno opremljena. Pozdravne besede so prispevali predsednik senata dr. Anton Korošec, ban dr. Marko Natlačen in gostitelj kongresa, ljubljanski župan dr. Adlešič. Sledi cela vrsta strokovnih in preglednih Člankov, ki podajajo popolno sliko jugoslovanskega gasilstva. Pomemben je članek ministra Franca Snoja, ki je starešina jugoslovanskega gasilstva, o razvoju gasilstva pri Slovencih. Drugi članki, ki so jih napisali strokovnjaki iz vseh krajev Jugoslavije, imajo stalno dokumentarično vrednost. »Planinski vestnikc, številka za avgust in september. — Dvojna številka objavlja članek Marjana Čadeža o »Vzrokih postanka in razvoju neviht«:, Josipa Vandota o »Kresovanju v gorenjskih planinah«, dr. Josipa šašla o poti čez Ljubelj, dr. Frana Tominška o vprašanju, kako je »SPD postajalo in postaja gospodar na lastni žemljic (ta članek je trebh iz narodno-obrambnih vidikov še posebej podčrtati), Marjana Lipovška o potovanju čez kočevsko in gorsko-kotarsko hribovje na Jadran, dr. A. B. je objavil članek o alpinizmu v nekdanji carski in sedanji sovjetski Rusiji. Sledi bogata vsebina »Obzora«:, društvenih vesti SPD in drugo. Številka objavlja tudi nekaj krasnih fotografičnih posnetkov, ki se nanašajo na tvarino objavljenih člankov. »Bilten.« Izšla je 15,—16. številka tega priznanega protikomunlstlčnega glasila, ki izhaja v Belgradu. Članke, ki obravnavajo predvojno in povojno dobo Rusije, so prispevali bivši poslanik dr. Spalajkovič. zastopnik carske Rusije v Belgradu poslanik Strandman, dr. Milica Bogdanovič, Milan Popovič, Milan Pavlovič, Markov, Suvorin. Ta list je treba priporočati vsakomur. »A v e Marij a«, avgust 1939, Lemont Illinois, Amerika, XXXI. letnik. Objavlja pregleden članek o katoliškem socialnem kongresu v Cle-velandu ter par lepih verskih spisov od P. Huga. Urednik tega lepega družinskega lista, p. Bernard Ambrožič, je odšel v Slovenijo, kjer se ho navžil domačih virov, da bo lažje nadaljeval kulturno delo, ki ga tako vestno opravlja med ameriškimi Slovenci njegova »Ave Marija«. Neurje nad srednjo Evropo V sredo in četrtek so spet nad srednjo Evropo prišla velika neurja, ki so po nekaterih krajih napravila veliko Škode. Tako se je na Slovaškem okrog Rajeca utrgal oblak, nastala je silna nevihta z vrtinci in v nekaj minutah je bila vsa žetev uničena. Vihar je podiral sadna drevesa in razredčil gozdove, naliv pa je oklestil še tisto sadje, ki je še ostalo na kakem redkem drevesu. V dolini Arva jc bila žetev še na polju, toča jo je zbila v tla, da ni kaj pobrati. V Visoki Tatri so bili tudi veliki snerni meteži. V gorovju Ciper-Bela je zašla neka čreda ovac in se prekotalila čez pečine, 40 ovac se je ubilo. Nad Ostrowo na Poljskem ee je razlila nevihta, med katero je v neko hišo, v kateri je stanovala samo priletna ženska, treščilo in se je hiša vnela. Pet mož je hitelo na pomoč, ko so pa bili v hiši, se je goreče tramovje podrlo nanje, eden je ušel živ iz nevarnosti, štirje in ženska pa so obležali mrtvi pod gorečimi razvalinami. Silne nevihte so sc razdivjale tudi nad gornjim tokom Donave, v okolici Linza. V dolinah Aurach in Wesenaurach so narastle vode podrle 14 mostov in z mnogih njiv, kjer je dozoreval krompir, odnesle vso prst s krompirjem vred. Vode so pridrle po obeh dolinah s tako naglico, da na kako zavarovanje ni bilo mogoče misliti. V nekaj minutah sta bili obe dolini en sam divji hudournik. Vode so nosile s seboj zemljo, kamenje, drevje, da so vse te mase razrahljale celo dva betonska mostova, ki jih bo treba temeljito popraviti. Njive po dolini so vse uničene. Vode so na ta način odnesle na tisoče kubičnih metrov lesa. Tudi les za kurjavo, ki so ga prebivalci imeli pri-pravljenga ob cesti, je šel po vodi. V neko hišo, kjer je v postelji spala 80 letna ženica, je vdrla voda, nihče ni mogel priti na pomoč, ženica je v svoji hiši utonila. Na cesto so sc na več krajih vsuli plazovi, oblast je morala premet ustaviti. Po hlevih se je v vodi zadušilo več glav živine. Danes je vse prebivalstvo zaposleno samo s čiščenjem svojih hiš, ki so polne peska in blata, kar vse so nanesle vode. Podobna poročila prihajajo tudi iz Švice in južne Bavarske. Tudi tam ie deževje sprožilo več plazov, ki so se vdrli na ceste in prekinili promet. Reka Reuss v Švici ie na več mestih predrla nasipe in se razlila po rodovitnem po'ju. V Franciji se je zaradi pogostnih nalivov vdrl cel breg in zgrmel v morje. Zgodilo se je to v bližini svetilnika La Heve pri St. Adresse nedaleč od Le Hav-rea. V noči od torka na sredo se ie premaknila 99 nj visoka strma stena v širini kakih 200 m, ki ji je deževje razmehčalo podlago, in s silnim truščem zdrčala v morje. S seboj je potegnila tudi kočo nekega ribiča in Vegove žene, ki je stala prav na obrežju. Od-Jelsk aotnarise iz Le Havre* « ie vso »redo trudiL da bi ju našel, pa so morali po brezuspešnem delu vse nadaljnje poskuse opustiti, ker je še vedno nevarno, da se odkrušijo nove plasti kamenja. Strokovnjaki so izračunali, da je v nekaj sekundah zdrčalo v morje 100.000 kubičnih metrov žive skale. V severnem delu okraja Schwerin (Nemčija) je toča pobila vse, kar je bilo še na polju. Med nevihto so se spustili čez deželo močni vrtinci, ki so lomili in ruvali drevje Po polju je bila žetev še v snopju, kjer se je sušila. Vrtinci so grabili snopje, ga dvigali v zrak in nosili na kilometre daleč. Z vseh električnih in brzojavnih žic vise žitni snopi. Vsa pokrajina je bila več ur brez električnega toka. Oljska gora v nevarnosti Angleško kolonijalno ministrstvo je te dni objavilo svoje poročilo o stanju v Jeruzalemu, v katerem tudi opozarja, da je svetopisemska Oljska gora v nevarnosti, da popolnoma izgine v novem Jeruzalemu. Gora je večinoma v zasebni lasti in ker se Jeruzalem od leta do leta bolj širi v okolico, bi se moglo zgoditi, da bi lepega dne tudi po Oljski gori zrasle nove stavbe, ki bi jo popolnoma prekrile, ograjeni vrtovi pa bi kristjanom onemogočili obisk tega svetega mesta. Jeruzalemska mestna uprava pa sama nima zakonite moči, da hi preprečila širjenje mesta v to smer. V zvezi s tem poročilom ce nekateri bavijo z mislijo, ali ne bi kazalo s kakimi zbirkami odkupiti vso Oljsko goro in še druga sveta mesta, ki so v nevarnosti, da bi pod pritiskom modernega življenja izginila. Ustanova, ki bi to izvedla, bi potem taka mesta proglasila za svoja in »zaščitena« in nihče bi jih potem ne mogel uporabljati za stavbni svet. Berlin ima 4,332.000 prebivalcev Pri zadnjem ljudskem štetju v Nemčiji dne 17. maja 1939 so v glavnem mesM našteli 4.332.000 prebivšlcev, in sicer 1,982.000 moških in 2,349.000 žensk. Številke kažejo, da glavno mesto Nemčije po prebivalstvu narašča. Še leta 1925 je Berlin imel 4,024.000 prebivalcev, 16. junija 1933 so jih našteli 4,242.000. V naslednjih letih je bilo priseljevanje močnejše kot izseljevanje. Nemška poročila pa tudi omenjajo, da je v letih od 1925—1933 v Berlinu letno 50 000—60.000 ljudi več umrlo kot pa je bilo rojenih. Po teh poročilih se je to stanje v zadnjih letih sicer nekoliko izboljšalo, vendar pa stanje še ni zadovoljivo. V neki vasi v Mandžukuo je časnikarski fotograf našel to žrelo, ki ga je Izkopala bomba z letala. .Vaščani začudeno opazujejo veliko jamo, ki je bila izkopana v enem samem hipu. S O R T Nekaj domačih in tujih športnih novic Svetovnoznani italijanski centerhalf Monti, dolgoletni igralec večkratnega italijanskega nogometnega prvaka Juventusa iz Turina, je prenehal aktivno igrati nogomet ter je postal trener Triestine; v Trstu bo srečal vrsto italijanskih internacionalcev kakor Colanssija, Trevisa-na, Geigerleja in drugih. Novosti v nemškem nogometnem športu. V Nemčiji bo že v prihodnji sezoni začela veljati važna novotarija. Klubi, ki bodo imeli enako število točk (važno bo to predvsem za vrh tabele in za »poslavljajoče« se kandidate), ne bodo svojih mest zavzemali po dosedanjem, povsod po svetu veljavnem razmerju golov, ampak po efektivni razliki v golih. Po tem takem je razmerje 4X:20 (razlika 28 golov) boljše kakor 36:12 (razlika 24 golov), medtem ko bi bilo izračunavanje koeficienta dalo vsekakor boljši rezultat razmerju 36:12. Deseterobojnik B. TVatson je tajnik Joeja Louisa. Pri olimpijskih tekmah leta 1940 bo po vsem videzu zmagal v deseteroboju. B. Watson. Ta črnec, ki lahko premaga najboljše Evropejce tudi v njihovih specialnih disciplinah, je privatni tajnik »črnega boniharderja« Joeja Louisa. — B. VVatson opravlja vso korespondenco Joeja Louisa. »Šef« mu je dal dopust, da je lahko nastopil v Londonu pri zadnjih lahkoatletskih tekmah. — V ameriškem moštvu, ki je nastopilo v Londonu, pa je še druga zanimiva prikazen, res in-teresanten tip. Po postavi ima celo več sličnosti z Louisom kakor orjak \Vatson. Vitki Joe Batiste je star šele 18 let. Do 4. julija je bil celo v Ameriki skoraj neznan. Tedaj pa ga je njegov šolski trener privedel s »Tuscom High Schoola« v Arizoni k tekmovanju za ameriško prvenstvo, in fant je takoj zmagal v teku čez zapreke. Zdaj že potuje okrog po Evropi. Trener na Batistovi srednji šoli je dejal vodjema ameriške ekspedicije v Evropo, Guyju Stollenwercku ter Coachu Weiru, da ima fant eno samo strast, kateri pa je treba na vsak način pustiti uzde, sicer bi lahko izgubil formo — neverjetno mnogo namreč epi in na vso moč trdno. In dejansko Batiste prespi ves svoj prosti čas. Tudi kadar se moštvo pelje skozi kako tuje mesto, da bi si na hitro roko ogledalo zanimivosti, Joe krepko spi, in njegovi tovariši pravijo, da Joe spi sploh neprestano, razen kadar teče čez zapreke ali skače v višino. Joe Batiste pa teče res naravnost izredno. Vsi gledajo v njem enega najnevarnejših kandidatov za prvo mesto v teku čez zapreke in za skok v višino. Joe je mojster. Na 100 metrov čez zapreke vedno teče 14.4 sekunde, v višino pa je tudi že skočil 2 metra in 4 centimetre. Sicer je z malim zadovoljen, le spanja mora imeti dovolj. Avstralska teniška zveza je zavrnila prošnjo Jugoslovanske teniške zveze, naj bi bila tekma v med-zonsiicim finalu za Davisov pokal odigrana v Kaliforniji. Medzonski finale bo zda| odigran v dneh od 24. do 26. avgusta v Bostonu na travnatih igriščih. Naši mušketirji, Punčec, Pallada, Kukuljevič in Mitič so se včeraj popoldne ob petih odpeljali s parnikom »Evropo« iz Hamburga. V Newyork pa bodo prišli dne 17. avgusta. Kakor vidimo, bodo naši igralci na travnatih igriščih lahko trenirali le nekaj dni, avstralski igralci pa so v Ameriki zdaj že skoraj 4 mesece. Ne glede na to, kako bo končala tekma v Bostonu, bodo naši igralci sodelovali pri tekmovanju za mednarodno prvenstvo Amerike v igri v dveje, tekma bo v Bostonu. Sodelovali pa bodo tudi pri tekmah za mednarodno prvenstvo Amerike v igri posameznikov. Ta tekma bo v torek v Forest Hills. Nato bosta Punčec in Mitič odšla v Kalifornijo, kamor bosta bržkone odšla tudi Kukuljevič in Pallada. Mitič in Punčec bosta nadaljevala svojo turnejo na Havajske otoke, čez Honkong in Singapur v Indijo ter v Avstralijo. V boju z Avstralci se v glavnem po vsem videzu ne moremo nadejati uspeha, vendar je gotovo, da tako krepko kakor so izgubili Nemci — ne samo, da so izgubili vse igre, 0:5: — osvojili niso povrhu niti enega samega seta, ko so lani igrali medzonski finale z Avstralijo, se naši prav gotovo ne bodo odrezali v beju z Avstralijo. Seveda bi vaako tako presenečenje kakor so ga nam prijetno pripravili letošnji Kukuljcvičevi «furorji« na mednarodnih tekmah na travnatih igriščih, utegnilo situacijo odločilno obrniti nam v prid. Dne 15. avgusta, na Veliki Šmaren, bodo na Lju-belju v organizaciji MK Ilirije spet prirejene velike mednarodne gorske motoristične dirke. Med mednarodnimi evropskimi termini je letos prvič postavljena tudi ljubeljska dirka. Za to dirko so sc prijavili najboljši evropski gorski dirkači ter je pričakovati, da bodo izboljšani dosedanji absolutni rekordi ljubeljske 6roge. Ti rekordi so naslednji: Kategorija 250 ccm Iroič Anton, Zagreb, DKW, 5,25 in 2 petinki. kategorija 350 ccm: Hubmann Hubert (Velocctte), 5,06 in eno petinko; kategorija 500 ccm: Denzel Wolfgang, BMW s 5,01(1); kategorija 1000 cm: Denzel Wolfgang, BMW, 5,03 in 4 petinke. Kategorija s prikolico: Abarth Kari JAP, 5,21. Za te dirke vlada pri nas, pa tudi v zamejstvu, ogromno zanimanje ter je pričakovati, da se bo tokrat na Ljubelju zbrala prav rekordna množica gledalcev. Gospodje v JNZ še ne kažejo volje, kljub temu, da so se hrvaški in slovenski klubi ostro obrnili proti njim ter obsodili njihovo samohotno vladanje in za-povedovanje. Seveda, težko se je odločiti za odstop, ko pa je vladanje združeno s koristmi in ugodnostmi vsake vrste. Zadnji čas je, da oblast to akutno sramotno krizo v našem športu odstrani mimo zaslep-Ijencev in trdovratnežev na edino pravični način. Škoda, da letos ne ho mogel pri tekmovanju za ameriško teniško prvenstvo nastopiti ameriški igralec št. 9, G. A. Hunt. Pomorski kadet je, pa je imel seveda vse premalo prilike za trening in za udeležbo pri turnirjih. Hunt je vsekakor naj-originalnejši teniški taktik vseh časov. Takole ravna pri matehu: ob udarcu ne dobi nasprotnik nobene žoge nazaj. Hunt pošlje slednjo žogo v mrežo ali pa v out. Prvi set se konča s 6:0 za nasprotnika. Nasprotnik Huntov ni dobil nobene žoge nazaj in je ves zbegan ob 6:0, ki jih je tako lahko dobil. V drugem setu pa Hunt »plane« na svojega zbeganega nasprotnika in dobi set povsem zanesljivo. Nasprotnik je že ves vesel, da se je zdaj vendarle že pričela normalna igra. Toda Hunt se je bil že spet povrnil k taktiki iz prvega seta. Brez izjeme izgubi slednjo žogo, jo pošlje v mrežo ali pa v out — in spet je poražen z 0:6. Od pričetka četrtega seta igra potem s polno paro, da bi dobil poslednja seta in s tem zmago, in nasprotnik, ki je izgubil v večini primerov ravnotežje, postane njegova žrtev. Hunt pa ni dogmatičen in se pogosto »splaši« v prvem setu ter dobi prvi, tretji in peti set. Ta taktika se mu je sijajno obnesla lansko leto pri tekmovanju za ameriško prvenstvo. — Zmagal je nad Riggsom, letošnjim wimbledonskim zmagovalcem. Hunt je premagal Riggsa s čudnim rezultatom 6:2, 0:6, 9:7, 0:6, 6:4. Medtem ko imajo normalni teniški igralci racket, ki je težak 13 in pol do 14 in pol unc, si je dal Hunt svoj racket obrobiti s svinčeno oblogo, tako da ima edinstveno težo 17 unc. Končno odločuje uspeh in Hunt je s svojimi nenavadnimi triki dosegel že v resnici prav pomembne uspehe. Letos bi bil skoraj gotovo prišel v poštev za postavo, ki bo v izzivalni rundi zastopala Ameriko v boju za Davisov pokal, vendar je njegova mornariška služba na prvem, tenis pa šele na drugem mestu. Obiščite VIII. Mariborski teden! i Maeki se nekoliko boji Kusocinskega Francoski dnevn;k »Pariš Soir« prinaša razgovor svojega športnega urednika z znamenitim finskim tekačem, svetovnim rekorderjem Taistem Maekijem. Pomenila sta se pri tej priliki tudi o znanem poljskem tekaču Kusocinskem (Poljaki ga pišejo Kusocinski, ne kakor listi po svetu, Kusocznskii) Tole je o Kusocinskem dejal znameniti rekorder: »Tekač, ki se ga najbolj bojim, je Kusocinski. Kuso je neverjetno ambiciozen in bojevit. Treba bo na olimpiadi biti v največji formi, če se bo hotelo zmagati nad Poljakom. Posebno na ovinkih je nevaren, ker zna tam prav na neverjeten način povečati tempo. To je tekač najvišjega poljskega razreda in se ga bojim bolj kakor svojih rojakov Fincev.« Izjava Taista Maekija je seveda po svetu vzbudila mnogo pozornosti. Mariborski teden in šport Nedelja, dne 13. avgusta bo v okvirju MT prinesla izredno bogat in pester športni spored. Poleg letalskega mitinga, finalnih iger za teniško prvenstvo Slovenije bo Mariborski plavalni klub dopoldne ob 10 izvede! tekmo na Dravi od Mariborskega otoka do kopališča Kristijan (3 km), za katero se je prijavila poleg cele vrste mariborskih plavačev tudi močna skupina iz Celja, Ljubljane, Zagreba, Ptuja itd. Popoldne pa se vrši na Mariborskem otoku med' mestni dvoboj reprezentanc Zagreba in Maribora. Zagrebčani nastopijo v najmočnejši postavi z znanimi rekorderji inž. Gazzari in Strmac na čelu. Domačini pa bodo ojačeni z nekaterimi odličnimi člani SK Ilirije iz Ljubljane (Pestevšek in Ziherl). Odigrala se bo tudi medmestna waterpolo-tekma. Senzacija prireditve pa bodo nedvomno ekshibicijski skoki, pri katerih bo poleg domače garde nastopil eden najboljših skakačev Evrope, dolgoletni državni prvak in olim-piooik, simpatični Branko Ziherl, ki bo tudi nekaj časa vodil trening mariborskih talentiranih skakačev. Občinstvu se bo s to prireditvijo nudila prilika, prisostvovati nad vse zanimivim plavalnim tekmam, ki naj pokažejo, da je mladi Mariborski plavalni klub v dosedanjem marljivem delovanju dosegel že lepe tehnične :n organizatornc uspehe. V nedeljo vse na Mariborski otok! Podprite mariborski plavalni športi Vesti športnih zvez, klubov in društev S K Grafika. V n«VlJo igramo v Oljo; isti is-ralei. ki so igrat! r T.itijl naj bodo ob 1 na kol* dvoru. — Opremo dviiruite daaivs od 6—7. II. JUGOSLOVANSKI GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939 Važno za vsa udeležence V ponedeljek, dne 14. avgoeta ob 9 zvečer bo velik ognjeftiet na Stadionu. Iz varnostnih razlogov mora biti polovica Stadiona popolnoma prazna. Vse udeležence prosimo, da •• točno držijo navodil in odredb rediteljev. Vhod v Stadion bo iz Tyrševe ceste pri stranskih vratih in Vodovodne ceste. Gle-dalci naj zavzamejo svoja mesta v zapadni polovici Stadiona, to je v smeri proti glavni tribuni. Občinstvo, ki bo gledalo umetni ogenj izven Stadiona, pa opozarjamo, da naj ne hodi v bližino Stadiona temveč naj se zadrži vsaj 10 m od stadionskega zi-doivja, ker bodo iz zraka padali utrinki, ogorki in palice raket. V torek, dne 15. t. m. na glavni dan gasilskega kongresa, pa opozarjamo vse občinstvo, da hodi izključno na pločnikih, da bodo ceste in križišča prosta. Kongresni trg, kjer bo sv. maša in zborovanje je določen za uniformirane gasilce, 6amarijanke, naraščaj. Vse ostalo občinstvo se lahko zbira v parku Zvezde, na Dvorskem trgu, v Gosposki in Vegovi ulici. Tudi Selemburgova ulica, prostor pred nunsko cerkvijo in Gradiščem morajo biti popolnoma prazni za dovoz in odvoz avtomobilov. Za popoldanski nastop na Stadionu bo vhod za udeležence pri vhodih s Tyrševe ceste in 6icer za sedeže pri stranskih vratih in za stojišča pri srednjih. Vhodi iz Vodovodne ccste bodo zaprti ter prosimo občinstvo, da ne hodi po Vodovodni cesti, ki je namenjena za pasiranje avtomobilov. Udeleženci kongresa iz Gorenijske in Kamnika, ki se pripeljejo z vlaki, izstopajo na šišenskem kolodvoru. Vsi ostali udeleženci pa izstopajo na glavnem kolodvoru. Isto velja za povratek. Za gorenjski in kamniški vlak se vstopa na Šišenskem kolodvoru, za vse ostale vlake vstopajte na glavnem kolodvoru. Proti Mariboru, Zagrebu, Novem mestu in Kočevju pa pri vhodu nasproti Resljeve ceste, to je pri carinski pisarni g. Rajko Turka. V vsakem slučaju se držite odredb rediteljev. Rediteljski odsek. Reditelji iz Gorenjske naij ee javijo v glavni rediteljski pisarni v nedeljo, dne 13. avgusta do 9 ure dopoldne. Vsi ostali reditelji pa točno tako, kakor so se prijavili kongresnemu odboru. Vsi reditelji v civilu. Čim se prijavi, bo vsak reditelj vpisan v seznam in prejme rediteljski trak, kongresno knjižico in kongresni znak ter vsa potrebna navodila. Tekme, ki bodo jutri v nedeljo, 13. t. m. na Stadionu so javne in se vrše ves dan, t. j. od 8 zjutraj do 6 zvečer. Tekmovali bodo dopoldne samo pn/samezniki, in sicer v tehle panogah: 1. tek na 400 m z zaprekami, 2. reševanje ponesrečenca po lestvi in 3. spuščanje po vrvi. Tekme so prirejene potrebam gasilske službe in temu primerno bodo tudi zapreke, ki so navadno na požariščih n. pr. plezanje čez plot itd. Zadnjih 100 m z zaprekami bo mejal tekmovalec premagati s plinsko masko na obrazu, kar je precej naporno. Reševanje se bo vršilo z lutko, ki bo predstavljala ponesrečenca. Tekmovalec bo moral lutko varno prenesti po lestvi na tla. Spuščanje po vrvi je tekmovalna vaja za samoreševanjc gasilca, če je sam v nevarnosti. Vse te tekme so torej vaje za gasilsko delo na požari-Uih. Popoldne tekmujejo roji. Roj je najmanjša gasilska edinica 10 mož, ki še lahko uspešno deluje ra požariščih. Nastopilo bo 30 rojev, t. j. 300 gasilcev v polni opremi. Začne se z znakom na po-plah (alarm), nato pa preide zbrano moštvo roja v trodelni napad na mesto, kjer bo naznačeno po-žarišče. Sledi pospravljanje orodja Tekmovanje roja se zaključi z metanjem cevnih kolobarjev. Roj lahko doseže največ 1000 točk pri skupni oceni. Vstop k tekmam je vsakomur pro6t, kdor ima kongresno knjižico in znak. Prvi trije roji z največ točkami prejmejo nagrade in 6icer I. 100 m tlačnih cevi s spojkami in diplomo, II. 60 m cevi s spojkami in diplomo, III. 30 m cevi s spojkami in diplomo. Vsak tekmovalec v vseh rojih prejme diplomo. Prvi trije tekmovalci v tekmi posameznikov, ki bodo najboljše ocenjeni, prejmejo posebna darila in diploma Diplome prejmejo tudi vsi ostali tekmovalci. Kongresno zborovanje v unionski dvorani. V ponedeljek, 14. avgusta t. 1. ob 9 prične v veliki dvorani hotela Union gasilski kongres, katerega se bo.do udeležile V6e delegacije ter zastopstva oblasti. Ob tej priliki bodo tudi referati, ki so razvidni iz vabil. Zborovanja v unionski dvorani se morajo udeležiti od vsake čete vsaj po en zastopnik ter vsa župska uprava, katerih dolžnost bo potem pri raznih sestankih na poljuden način podajati in razglabljati tvarino, ki se bo na kongresu abravnavala. Izlete bomo v kongresnih dneh, to je 13., 14. in 16. avgusta organizirali na izrecno pobudo udeležencev, ki še niso videli naše lepe Gorenjske, zlasti Bled in Bohinj. — Izlet št. 1. Avtobus odhaja iz Ljubljane ob 8 zjutraj, vozi preko Kranja mimo dvorca Brdo in prispe na Bled ob 10 uri dopoldne. Izletniki si ogledajo Bled in Grad, se vozijo po jezeru i čolnom in bodo imeli tudi možnost kopanja. Odhod z Bleda ob 7 zvečer. Izlet št. 2 se vrši ob istem času in po isti poti in prispe na Bled pravtako, ob 10 dopoldne. Tu pa po triurnem postanku odhaja avtobus z Bleda ob 1 popoldne proti Bohinju, kjer bo tudi ogled Bohinja in slapa Savice in vožnja e čolnom po jezeru. Ob 6 zvečer odhaja avtobus iz Bohinja in priape v Ljubljano, istotako, kakor prvi avtobus ob 9 zvečer. Cena za izlet št. 1 je brez kosila 45 din, s kosilom 65 din; za izlet št. 2 pa brez kosila 65 din, s kosilom pa 85 din. Prijave pošljite kongresnemu odboru Gasilske zajednice v Ljubljani vsaj do 11. avgusta Zbirališče in odhod bo vsakokrat izpred kongresne pisarne, Ljubljana, Tyrševa cesta 29. Vaditelji naraščajnikov naj pridejo s svojimi naraščajniki v ponedeljek 14, t. m. ob pol 2 uri na Primorje, kjer se naraščajniki zbirajo. Gasilski reditelji sodelujejo v civilu in ne v uniformi. Glede znižane voznine na železnici izrečno povdarjamo, da je dovoljena samo četrtinska voznina za člane gasilskih čet, polovična voznina sploh ni dovoljena za nikogar! Zato naj vsak udeleženec gasilskega kongresa, če še ni član čete, poskrbi, da pravočasno pristopi kot podporni član h gasilski četi svojega okoliša, da dobi člansko (četno) legitimacijo. Brez te legitimacije in brez kongresne knjižice ne dobi četrtinske voznine. Torej vsak udeleženec mora imeti polg kongresne knjižice tudi člansko (četno) legitimacijo, da je res član gasilske čete! Tramvaj v Ljubljani bo vse dni gasilskega kongresa vozil pozno v noč. Vsi udeleženci kongresa imajo, če se izkažejo s kongresno knjižnico in znakom znižano vvznino na tramvaju in sicer plačajo do 9. ure zvečer samo 1 dinar v vse smeri in na vse daljave, po 9. uri zvečer pa 2 din v vse smeri in vse daljave, kjer je tu vračunana še nočna taksa. Vsi telovadci, ki nastopijo na Stadionu, to so člani, naraščaj in tiste samarijanke, ki so 6e priglasili za nastop v rajal, pohodu, morajo biti v po- nedeljek, 14. avgusta najkasneje ob pol 2 na zbirališču SK Ljubljana nasproti Stadionu, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. Vse godbe ki bodo sodelovale 15. t. m. pri gasilskem sprevodu, iaj se zberejo točno ob pol 8 zjutraj pred Narodnim domom v Tomanovi ulici. Nabavite si pravočasno, dokler niso i« razprodane, srečke gasilske loterije! Gasilska razstava bo letos na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici in bo prekašala znamenitosti in po obsegu vse dosedanje gasilske razstave. Vstop je prost za vse, ki se izkažejo s kongresno knjižico in znakom. Kongresna knjižica z znakom je za vsakega udeleženca gasilskega kongresa neobhodno potrebna. ker daje v zvezi s člansko (četno) legitimacijo pravico do četrtinske voznine na železnici in še nekatere ugodnosti ter prost vstop k vsem prireditvam gasilskega kongresa razen na prireditev ognjemeta na Stadionu. Za ognjemet je treba kupiti posebno vstopnico. Prostovoljna gasilska četa mesta Skoplja priredi v nedeljo, dne 13. avgusta, ob pol 9 zvečer, v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani igro »Posledice voiske«, ki se dogaja v letu 1916—1918 v neposrednji okolici Skoplja. Igralci nastopijo v svojih slikovitih narodnih nošah. Cene: seaeži din 10 in 5 din, stojišča 3 din. Shramba za vozila ln kolesa bo v torek tudi na dvorišču Gospodarske zveze. Vsi gasilski prapori, ki bodo v ponedeljek, 14. avgusta v Ljubljani, morajo biti najkasneje ob 4 popoldne na igriiču SK Ljubljana (nasproti Stadiona). Zadnja skušnja za vodnike rajalnega pohoda je v nedeljo, dne 13. avgusta, od 11 naprej. Zbirališče kar na Stadionu kakor dosedaj. Vabila bodo dostavljena vsem vodnikom. Glavna gasilska kongresna pisarna ima svoje prostore v Gospodarski zvezi, Tyrševa cesta 29/UI — telefon 43-41. V počastitev spomina ranjkih gasilcev ob priliki gasil, kongresa v Ljubljani se bo dne 13. t. m. ob 9 brala sv. maša v cerkvi sv. Florjana za umrle gasilce. Vsem župskim upravam odrejamo, da pošljejo k sv. maši zadušnici vsaj po enega zastopnika. Po sv. maši 6e bodo vsi zastopniki župskih uprav odpeljali 6kupaj s častno četo, osrednjim odborom ter zastopstvom Zveze na pokopališče k sv. Križu, kjer se bomo poklonili spominu našega organizatorja pokojnega tov. Franca Barleta ter našemu neumornemu delavcu pokojnemu tov. Josipu Turku. Kako se bodo gasilci IS. avg. vračali iz Ljubljane 1. Udeleženci proge Devica Marija v Polju— Litija odhod iz Ljubljane z rednim vlakom št. 637 ob 18. uri 05 minut. 2. Udeleženci proge Sava—Savski Marof se vračajo iz Ljubljane odhod iz skladišnih tirov ob 19. uri. 3. Udeleženci proge Pragersko—Čakovcc in Ormož—Murska Sobota, potujejo 6 posebnim vlakom odhod iz skladišnih tirov ob 19. uri 40 minut. Udeleženci proge Čakovec—Dolnja Lendava potujejo z rednim vlakom št. 625 odhod iz Ljubljane osebni kol. ob 18. uri 27 min. 4. Udeleženci proge Celje—Dravograd—Meža potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz skladišnih tirov ob 20. uri 10 min. 5. Udeleženci proge Zidani most—Maribor odpotujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane iz skladišnih tirov ob 20. uri 25 min. 6. Udeleženci proge Bubnjarci—Novo mesto in udeleženci proge Trebnje na Dol.—Št. Janž na Dol. potujejo z redim vlakom št. 9219 iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19. uri 10 min. Udeleženci proge Novo mesto—Grosuplje se vračajo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19. uri 25 min. 7. Udeleženci proge Grosuplje—Kočevje potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane osebni kolodvor ob 19. uri 50 min. 8. Udeleženci proge Kranj—Jesenice, Jesenice —Kranjska gora in Jesenice—Bistrica Boh. Jezero odpotujejo iz Ljubljane Šiška s posebnim vlakom ob 18. uri 50 min. 10. Udeleženci proge Ljubljana—Rakek se vračajo iz Ljubljane z rednim vlakom št. 624, ki odhaja ta dan iz Ljubljane ob 18. uri 45 min.. 1. Udeleženci proge Ljubljana—Vrhnika potujejo z rednim vlakom št. 8038 z odhodom iz Ljubljane ob il8. uri 37 min. 12. Udeleženci proge Ljubljana—Kamnik se vračajo iz Ljubljane Šiška z rednim vlakom Stev. 8422 ob 18. uri 43 min in s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane Šiška ob 19. uri 10 min. 9. Udeleženci proge Kranj—Tržič in Ljubljana —Kranj odpotujejo z rednim vlakom št. 918, ki odhaja iz Ljubljane—Šiška ob 19. uri 23 min. Nove slive dozorevajo Slive že dobivajo pravo, temnomodro barvo, meso 6e lušči od koščice — kmalu bodo vse dozorele, v veselje otrok in gospodinj. Dobre so sveže v tej vročini, dobre suhe pozimi, dobre tudi v marmeladi in komaj še vemo, da se imamo za ta izdaten sad zahvaliti — Kitajcem, ki so jedli slive že 3000 let pred Kristusom, torej nekako pred 5000 leti. Domovina sliv je srednja Kita;ska. Tam slive še danes rastejo divje, ki imajo majhne in ne ravno sočne sadove kot naše, ki so že vse precepljene in >k uiti vi rane«. Dolgo dolio je sliva ostala za kitajskim zidom, ostale dežele je niso poznale. V starih indijskih jezikih še ni nobenega izraza za ta sad — znamenje, da ga tudi poznali še niso. Okrog 1. 128 pred Kristusom pa je neki kitajski vojskovodja prodrl s svojimi vojskami prav do Kaspiškega morja. Razvile so se trgovske zveze med tedanjim rimskim cesarstvom in pokrajinami daljnje Azije. Med drugimi proizvodi Kitajcev je tudi sliva prišla bliže k Evropi. Naj- prej so jo začeli gojiti Perzijci. od njih so se tega iivaležnega posla naučili Rimljani. Rimljani so slivi tudi dali novo ime: perzijsko jabolko. Toda še v dobi rimskih cesarjev je bila sliva tako redka, da so jo poznali le najimenitnejši krogi. Naravoslovec in zgodovinar Plinij pripoveduje, da je v svojem živjjenju videl samo eno slivo in ta je stala — v našem denarju — okrog 700 din. Danes slive niso več tako drage in menda je vsem prav, da je tako. Teknejo pa nam nič manj kot so pred stoletji Rimljanom, Perzijcem Ln Kitajcem. Radovljica Za gasilski kongres v Ljubljani se pridno zbirajo gorenjske narodne noše. Povsod se suče razgovor o kongresu in ljudje komaj čakajo poročil iz časopisov, ker jih izredno zanima pomen in obseg tega kongresa, ki kaže gasilstvo v njegovem razmahu in moči. Prijavljenih imamo že 120 udeležencev kongresa. SLEPEC 50 Detektivska povest »Kaj 6te ukrenili?« »Obvestil sem vse postaje.« Jaz sem ee začudil. »Reči hočete, da boste pregledali vse slepce jr Londonu?« »Ne, samo tiste, ki imajo stalno postojanko, pa še med temi samo tiste, ki eo se pojavili šele zadnji mesec.« McNab je tako krepko potegnil iz cigarete, da 6em videl, kako je rdeči kolobarček zdrsnil okoli papirja. »Tri sem že videl. A nobeden od njih ni tisti, ki ga iščemo. Toda še več nam jih preostaja.« To me je na nekaj spomnilo ter mi dalo priložnost za vprašanje. »Gospod McNab, kako pa ste zvedeli za Kinlocha? Pomnite, vse doslej še nisem ničesar slišal o tem.« Oi. je molče in skoraj očitajoč gledal name. »Ali veste, gospod Chance, kako vas Matheson imenu ie?« je vprašal. »Ne.« »Matheson vam pravi, ,moj šakal .< »Grda nesramnost!« »Pa je le tako. sinko moj, kajti klavrna skala ste kakor šakal.« Kakor kladivo po zvonu me je oplazil ta nepričakovani udarec, da eem ostal kakor nem. Ko sem z hrnečimi slušnimi živci sedel na mestu, je McNab potegnil iz žepa svoj zapisnik in vzel iz njega izstrižek iz nekega časopisa. »Ali vam nisem naročil, naj mi prinesete vse oglase izza 15. januarja, ki se nanašajo na pogrešane ljudi?« me je vprašal. »Kako da ste prezrli tole?« Medtem ko je govoril, je pozvonil telefon, pa je položil tisti izstrižek na moje koleno, skoči! pokoncu in stopil na drugo stran •obe. Ko sem površno prebral listek, sem bil sprva za trdno prepričan, da sem ga bil izročil njemu. Listek je imel napis Aleksander David Kinloch, kar mi je pojasnjevalo, zakaj ee mi je to ime, ko je MoNab prejšnji dan osupnil z njim zdravnika, zdelo nekam znano. A ko sem ga bral dalie, mi je spet upadlo srce, kajti na njem so bile besede: »Ki so ga zadnjikrat videli v Ealingu na ponedeljkovo noč dne 15. januarja«. In to so bile besede, ki bi jih nikakor ne mogel pozabiti. Pa sem se le dobro spominjal, da sem bil izročil McNabu neki izstrižek s Kinlochovim imenom. Zdaj sem se šele domislil, kaj je bilo vzrok, da eem prezrl ta oglas glede Kinlocha Tega oglasa namreč nisem bral dalje od Kinlochovega imena, ker sem se pri tem spomnil, da eem bi! avoj čas nekaj takega že dal naprej, pa sem domneval, da je vsebina oglasa ostala nespremenjena. Ko sem se nehal željno opravičevati, je McNab nejevoljno nekaj zamrmral. »Na srečo se nisem popolnoma zanesel na vas, pa eem tudi sam gledal v časopise. In zdaj vara bo morda umljivo nekaj, kar sem izvlekel včeraj iz Dunna. Ko sem videl oglas, ki ste ga bili vi prezrli, 6em seveda stalno pazil na pisarno tiste tvrdke. In kmalu smo mogli ugotoviti, kdo je tisti poklicni človek, ki se je oglašal ondi češče od vseh drugih. Odkritje, da je bil ta eanligški zdravnik, je bilo slučajno naključje. A moglo bi biti tudi samo naključje in nič več, prav tako, kakor bi bilo moglo biti zgolj naključje, da eo tega Kinlocha zadnjikrat videli v Ealingu v noči ealingškega umora. Kajti človek, ki je sklenil na neki določeni dan izginiti, navsezadnje bržkone ne bi odložil svojega namena samo zato, ker je bil na dan, katerega si je bil izbral za odhod, slučajno izvršen neki umor. In jaz seveda nisem imel sredstev, da bi bil tisto tvrdko, Selwyn Smith, mogel prisiliti, naj bi mi odkrila, kakšne posle je imela bodisi s Kinlo-rhom ali pa z doktorjem Dunnom. Zatorej sem imel 6amo ugotoviti, prvič, ali so bili Dunnovi pogostni obiski v tisti pisarni v kakšni zvezi s Kinlochoin, in drugič, ali je bil ta Kinloch v kakšni zvezi z umorom. In namerilo ee je, da je bila najprej urejena druga točka, vsaj v mojem duhu.« McNab je vzel iz svojega žepnega zapisnika dva oglasa glede Kinlocha, tistega, ki sem ga bil videl, pa tistega, ki sem ga bil prezrl. Dal ju je meni in rekel: »Poglejte ju in opazili boste razliko. Če ju berete hkratu, kažeta neko značilnost.« Aleksander David Kinloch bo zvedel nekaj v svoj prid, če se obrne do... Aleksander David Kinloch, ki so ga zadnjikrat videli v Ealingu na ponedeljkovo noč dne 15. januarja. Če je komu mogoče podati kakšno pojasnilo... Razlika je bila očitna: drugi oglas je bil mnogo polnejši. Toda McNab je bil videti nestrpen, ko sem mu pokazal na to. »Značilna razlika je v tem, da jc prvi naslovljen neposredno na Kinlocha, drugi pa ne,« je rekel. »Drugi tudi obeta nagrado!« »No, ni verjetno, da bi mu obetali nagrado za poročanje o samem sebi, pri čemer bi mogel tudi zvedeti nekaj v 6voj prid,« sem ugovarjal. McNab je proseče uprl pogled v strop. »V prvem se oglaševalci obračajo na Kinlocha samega. Upajo, da bo videl in bral oglas. V drugem pa nič več ne pričakujejo, da ga bo bral. Ali ni popolnoma jasno, da je po objavi prvega oglasa prišlo do njih neko pojasnilo glede Kinlocha? Besede, da so ga zadnjikrat videli v Ealingu, to dokazujejo. In kaj je Se prišlo do njih? Ali niso medtem zvedeli, da se Kinloch bodisi ni naučil brali, ali pa, da iz katerega drugega vzroka ne niore brati?« »Zato, ker je bil slep!« sem vzkliknil. »Oh, ta možnost je bržkone dovedla Kinlocha v tesnejši stik z umorom. Če je tako, tedaj je vse govorilo za to. da sem dobil ime slepca, katerega smo iskali. Nato sem se lotil druge točke, ki naj Pristanek brezmotornega letala Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 10. avg. Včeraj okrog 3. ure popoldne je v Cvetkovcih pristalo brezmotorno letalo, katerega je vodil vi-sokošolec g. hkofič, član »Aeroklubu« v Mariboru. V sredo dopoldne so imeli v Mariboru v okviru mariborskega tedna tekme z brezmotor-nimi letali. Med drugimi je tekmoval tudi g. ftko-tič. Okrog 9. ure dopoldne se je vzdignil v Mariboru ter je letel nad Dravskim poljem proti Boču. Nad Bočem je izgubil orientacijo ter se je obrnil proti Ptuju in še dalje proti Ormožu. Ko jo priletel v Cvetkovce, je uvidel, da dalje ne bo mogel. Poiskal je primeren prostor ter je srečno brez vsake poškodbe pristal. Tam sn je takoj zbralo dosti ljudi, ki so si ogledovali tega čudnega ptiča. Mariborski »Aeroklub*, ki je bil o tem telefonično obveščen, je zvečer poslal po letalo tovorni avtomobil. Z avtomobilom so se pripeljali bratje ter oče od g. Škofiča. Letalo so zložili na avto, ter ga odpeljali v Maribor. Smrtni padec s slive V četrtek popoldne se je okrog 3 zgodila v Mariji Gorici pri Dobovi huda nesreča, ki je zahtevala življenje 59-letnega Nika Klakočerja, samskega posestnika in vojnega invalida. Posestnik je na svojem vrtu doma v Mariji Gorici obiral zgodnje slive. Zlezel je na drevo in šel nekoliko predaleč po krhki veji, ki se je pod njegovo težo zlomila. Omahnil je z drevesa in čeprav ni padel globoko, je vendar nesrečno naključje hotelo, da je priletel s trebuhom na ročaj lesenega škafa, ki je stal pod drevesom. Mož je priletel s tako silo na ročaj, da se je ta odlomil. Pri tem si je poškodoval črevesje tako hudo, da mu tudi zdravniki v bolnišnici v Brežicah, kamor so ga prepeljali, niso mogli ohraniti življenja. V hudih bolečinah je v petek zjutraj izdihnil. Jesenice Poroči se v Zagorju ob Savi g. Hudrič Gregor, tehnični uradnik pri KID, z gdč. Jožico Hudomal. Vrlemu in značajnemu prosvetarju želimo obilo sreče na novi življenjski poti. Katoliška akcija deklet in Zveza dekliških krožkov priredita v nedeljo, dne 13. avgusta pri sv. Križu nad Dravogradom dekliški dan. Prireditev je namenjena dekanijam: Stari trg, Škale, Dravo-rad, Mežiška dolina, Vuzenica, Marenberg in ne-aterim župnijam obeh mariborskih dekanij. Prav posebno velja ta prireditev skupinam KA in dekliškim krožkom. Požar. V noči od srede na četrtek je pričela goreti veranda gostilne g. Čop Pavla, trgovca in gostilničarja v Lešah pri Prevaljah. Zelo velika nevarnost je bila tudi za gostilno, katere so se že oprijemali plameni. Škoda je precejšnja in ne bo krita z zavarovalnino. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja dva prvovrstna filma: v soboto, 12. avg. ob 9 zveč. »Vesela srca«; v nedeljo ob 3 pop. ob vsakem vremenu »Veseli Bandit« in zvečer ob pol 9 »Vesela srca«. Nesreča pt>d vozom. Po Cankarjevi cesti je peljal voznik voz, naložen z žaganjem. Hotel je zaviti pri kinu »Radio« na stransko cesto, pa se mu je nenadoma prevrnil voz in žaganje je podsulo staro ženico Likovič. V bližini sc nahajajoči ljudje so hiteli, da so še živo rešili izpod voza. Bila je hudo poškodovana, naložili so jo na nosilnice in odnesli v bolnico Bratovske sklad niče. Ptuj Karambol dveh motocikiistov. Dne 9. avgusta ob 7 zvečer se je peljal z motornim kolesom zobotehnik Reich Rudolf iz Ptuja na lov v Haloze. Ko jc privozil do Nove cerkve pri Podlehniku, je pred cerkvijo, ki stoji ob cesti, pazil na to, če morda ne vozi kdo po stranski poti za cerkvijo. Toda na nesrečo je ravno v tistem trenutku privozil po stranski poti trgovec Maučič Ludvik iz Nove cerkve. Oba motociklista sta v precejšni brzini trčila skupaj. Oba sta dobila pri trčenju precejšnje poškodbe. Nesreča pri delu. 19 letni delavec Fišinger Jože uslužben pri Ornigu je imel neko opravilo pri dogah v sodarski delavnici. Pri delu pa mu je naenkrat postalo slabo, tako, da je padel na doge in 6i razbil nos in potolkel po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. Marijin spomenik na minoritskem trgu so že za proslavo 700 letnice minoritskega samostana do konca prenovili. Na zadnje 6o namreč popravljali podstavek spomenika. Sedaj so nadomestili staro nemško ploščo z novo — slovensko. Spomenik je sedaj izredno lep in vreden vsega občudovanja. Mislimo, da bi bilo še dobro, če bi tudi spomenik sv. Florjana na Florjanskem trgu ravno tako re-novirali, saj je že v zelo slabem stanju. Ptujčani pridno popravljajo zunanjost svojih hiš, zato je neobhodno potrebno, da se popravijo tudi tiste stvari, ki jih tujci hodijo gledat. hi ugotovila, ali so bili Dunnovi obiski pri tvrdki Selwyn & Smith v kakšni zvezi s Kinlochom. To pa ni bilo tako lahko, ker nisem imel prav ničesar za nadaljevanje. Zato eem sprožil strel v temo: mislil sem si, kar velja za devet desetin slepcev na Angleškem, bo v tem trenutku bržkone veljalo tudi glede Kinlocha. da si je namreč nakopal slepoto v svoji vojni službi. Z njegovim polnim imenom sem se napotil k Vojnozapisnemu uradu. 2e v pol ure smo izsledili Kinlocha v sedmem bataljonu nekega škotskega polka, v Čigar vrstah je bil trikrat ranjen. Tudi sem dobil opombo iz Dunnovega vojnega zapisnika, iz katere je bilo razvidno, da je bil tedaj v Splošni bolnišnici v Boulogni. Tu je bila možna stikalna točka med dvema prijateljema — trikrat ranjenim vojakom in bolniškim zdravnikom. Čeprav je bilo to kaj šibko oporišče, sem le delal dalje na njem ter si nazadnje priskrbel skupinsko fotografijo, ki je bila posneta v Hamiltonu pred odhodom bataljona na fronto. In včeraj ste videli, kaj je bilo z Dunnom, ko mu je pogled padel na Kinlochov obraz —« Ostro cingljanje telefona je pretrgalo McNabu besedo in v hipu je imel slušalko na ušesu. »Da, jaz sem, gospod naredniK... Prav. Da. najbolje bi bilo, da hi Howley sam govoril z menoj... Enderby Garden, pravite? Kje je to? Kensington? Malo stran od Campden Hill Roada? Da... ob neki vrtni ograji na severni strani pod vejami nekega drevesa — je prav? Dobro! Pa kdaj ste ga najprej opazili?... Komaj pred tremi tedni — veste za trdno?... Pravi In kako se razlikuje od navadnega slepca?... Oh!... samo od enajstih do ene in od treh do petih sedi ondi... Da, to je čudno. Kaj ne?... Ne, hvala, gospod stražnik. Proeim, ne izprašuite ga nič, dokler ne pridem tja « McNab je odklopil telefon in se vrnil, mane? si roke. »Zdi se mi,« je rekel mehko, »da bova že iez trideset minul giedaia tega Kiniocha.c Kolarskega pomočnika Iščem. Nastop takoj. — Josip Kordeš, SuSak. Dobra šivilja za krznarsko stroko se sprejme. \Vnnek, krznar-stvo, Sv. Petra c. 9. (b Vpeljanega potnika za perilo za Dalmacijo sprejmem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Potnik« 13.282. (b Strojne delavce za čevljarsko stroko potrebujemo. »Sebra« industrija čevljev, Subotlca, p. p. 46. (b) Avtomehanika Izurjenega varilca in fce-lezo-strugarja sprejme takoj večje avtopodjetje. — Ponudbe r. referencami na upravo »Slovenca« pod »Avto« St. 13.127. (h) hmelj, takoj sprejme v službo župnlšče v VoJ-nlku. (b) Prirezovalca verzlranega v čevljarski stroki, sprejmem takoj. V postev pridejo samo iz-ve/.bane moči. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pomočnik modellr« 61. 13.150. (b) 40 letna kuharica poštena, ISče službo pri mirnem gospodu ali duhovniku v Mariboru ali v LJubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod zn. »Kuharica« St. 1154. (a Kurjača ISčemo od 1. oktobra dalje za našo centralno kurjavo. Prednost Imajo lzučenl ključavničarji s šoferskim Izpitom. Služba stalna. Pojasnila daje Grajski kino, Maribor, b Otroški kotiček. Pravljica iz gozda (88) Vsa radostna je nadaljevala stara ženica pot v spremstvu mladih novih znancev. >Čigava sta?< je radovedno izpraševala ženica. >Inž. Črnoperčkova sva,< je ponosno odgovoril Zlatokljunček. Srečno iznenadeno je viknila ženica in jima je začela pripovedovati: (89) »Ze od mladih nog sem bila revnih staršev. Nisem imela svojega prostorčka, kamor bi položila trudno glavo. Kako naj bi še vzgojila hčerkico, ko še svojega doma nisem imela. Vedela pa sem za inž. Crnoper-čka, da je boga! in premožen in da bi lahko še poleg svojih treh mladičev vzgojil in pre-hranil mojo hčerkico. Nekoč, ko ni bilo nikogar doma, sem se prikradla do njihovega gnezda in položila še tebe, draga Kukica v gnezdo. Najugodnejši nakup m o S k I b oblek nudi Presker, 8v. Petra c. 14, LJubljana. (I) Stara okna in vrata različnih velikosti, popolnoma ohranjena, in nekaj traverz prodani. Poizve se pri stavbeniku L. Briceljnu, Ilirska ul. Sveža jajca zajamčena, zaboji po 720 kosov 425 din, fco. podvoz razpošilja G. Dreehs-ler, Tuzla. (1) Denar Hranilne knjižice 3®/* obveznice In drug« vrednostna papirje kupuje tn pla£a najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Razno GumbnUe, gumbe, plise, monograme, entel. ažui fino io hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, Franilikanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Hišo z vrtom ln dobro vpeljano gostilno, v sredini mesta prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12235. Stavbne parcele v bližini kolodvora Sent Vld-Vlžmarje. z vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji tn v poljubni velikosti po 20 din tn več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 69. Enonadstropna vila z gospodarskim poslopjem. hlevom za par konj ter čez 20.000 m' stavbnih parcel (okoli vile) naprodaj. - Informacije: Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. Posestvo oddaljeno ure od Ljubljane, Se v dobrem stanju. hISa z velikim skladiščem, hlev za 6 glav živine, z lepim vrtom ln njivami naprodaj. Vzame se tudi hranilna knjižica Kmečke posojilnice za 50.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 12.939. (p MM1J1.H 2 prostora za stavbno pisarno vzamem v najem takoj ali kasneje. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12.964. .dokler ni videla poleg nje Radion bele Beline so raznotere, vendar Radion belina je samo V ena! Ce perete z Radionom se ne more pripetiti, da bi nesnaga zaostala v tkanini, zaradi česar se zdi perilo sivkasto in zanemarjeno. Pri kuhanju v raztopini Ra-diona se razvija kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo, odpravi vso nesnago in perilo postane skoz in skoz čisto. Bleščeča, neprekosljiva Radion belina je dokaz popolne čistote perila. Schichf ov Ni čistejše beline od Radion beline Kupiittoj Sode ali kadi od tisoč do osem tisoč litrov kupim. Naslov v upravi »Slov.« št. 13.170. Glasba Harmonij lep, močan, za koncertno dvorano ali kapelo; dalje klavirske vaje ln 7 let. prll. Ilustriranega »Slovenca« ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12.919. (g) \umm Lovski pes leto star, naprodaj. Vprašati kapelnlka kavarne »Leon«, Kolodvorska 29. Pozor I Dolgoletna in poznana tvrdka Trlglav-Slo-venac v Beogradu ima na razpolago: Palaie in bife za rento, vile za najem in stavbišča v vseh krajih Beograda Zato je v interesu vsakeca kupca, da se ored nakupom obrne na tvrdko Triglav-Slovenac v Beogradu, ki da vsakemu kupcu na razpolago avto za ouled stavb biez obveze nakupa G g., kupci ne pozabite pred nakupom obiskati tvrdko TRIGLAV-SLOVENAC. Hartvigova 3/1. Tel. 26728 v Beogradu Korespondenta ali korespondentko veščo nemškega in hrvatskega jezika, obeh ste-nografij in strojepisja, išče industrijsko podjetje pri Zagrebu. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in referencami pošljite na upravo »Slovenca< pod št. 13143. Za „Mariborski teden'* velika razprodaja celotnega letnega blagg, kopalnih kostumov, poletnih oblek, triko bluz, svilenih bluz itd po posebno usodnih cenah pri Konlekciji ..GRETA", Grajski trg JL1. Maribor Umrl je po kratki in težki bolezni moj dragi soprog, gospod Franjo Fabjančič peš. nared.-vodnik I. razreda, voj. referent okraj, načelstva v Laškem Pogreb pokojnega bo v soboto, 12. avg. ob 17 iz hiše žalosti Aškerčeva ul. 94. Laško, dne 11. avgusta 1939. Žalujoča soproga Ruža Fabjančič. V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po i din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. mu i i vajenega poljskega dela, ki * o nizkih cenah in solidni izdelavi. ■ Dobite pa tudi vse na obroket tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica IO. okt. 5 PRVOVRSTNO TELETIN0 od samo domačih telet, kakor tudi vse druije prvovrstne vrste mesa in razne mesne izdelke — po najnifji dnevni ceni vedno sveže hrenovke, komad samo Din 1.—, safalade Din 1'50. prvovrstne domače ogerske kg Din 40'—, šunkarice kg Din 18'—, tirolske kg Din 16'-, hrenovke in eks'ra kg Din 14-V svoji lastni hladilnici je vse vrste blaeo vedro sveže na rapolago. — Za točno postrežbo jamčim in se priporočam za obilen obisk Ew — _m |aMMJJ!# mesar. Šolski drevored —■ podruž-rrallC Jagodic mca Komnova ul. 5 — telefon 34-1« MALI OGLASI