Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NAROČNINA: Posamezna št. 35 lir.—
tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo : tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale 1^ gr.
ŠT. 326
TRST, ČETRTEK 10. NOVEMBRA 1960, GORIČA
LET. IX
PO IZIDU OBČINSKIH VOLITEV V DEVINU-NABREŽINI
NAŠE LJUDSTVO DOKAZALO SVOJO POLITIČNO ZRELOST
Odločna zmaga skupne »Občinske liste" - Koristen nauk, kako se lahko uspešno branijo narodne, socialne in gospodarske koristi
Pokrajinske volitve in upravne volitve v štirih podeželskih občinah Tržaškega ozemlja so za nami. Res je sicer, da je sleherno ljudsko glasovanje važno, a prav tako je tudi res, da je bila pozornost naše javnosti te dni obrnjena zlasti na občino Devin-Nabrežina in na izid tamkajšnjih upravnih volitev. Vzrok tolikšnega zanimanja je bilo dejstvo, da v tej občini ni šlo za to, ali bo dobila upravo občine ta ali ona slovenska lista, ta ali ona naša stranka, temveč za to, ali bo občina ostala še nadaljnja štiri leta v slovenskih rokah, ali pa da preide v roke prišlekov in tujcev.
Zavedni Slovenci ne bomo namreč nikdar nehali na ves glas poudarjati, da se že več kot eno desetletje vodi vzdolž devinsko-nabrežinske obale načrtna akcija, katere cilj je, čimprej naseliti toliko italijanskega življa, da bo občina zgubila tisočletni slovenski značaj in končno postala ena izmed tolikih italijanskih občin.
OBSEŽNA IN NAČRTNA RAZNARODOVALNA AKCIJA
Za dosego tega cilja sta bili sezidani pri Stivanu in Sesljanu dve veliki naselji ter se v zadnjih časih izvaja tudi drugačen pritisk. Najhuje pa je, da so to raznarodovalno akcijo zamislili in jo sedaj tudi izvajajo vladni krogi, se pravi ljudje, ki izhajajo iz sedanje najmočnejše italijanske stranke, to je Kršč. demokracije. Ti ljudje so pred pravkar zaključenimi volitvami celo mislili, da so v devinsko-nabrežinsko občino uvozili že tolikšno število italijanskega življa, da je napočil čas, ko lahko svojemu delu postavijo krono, to je, da prevzamejo v svoje roke tudi upravo občine.
Da bi svoj načrt laže izpeljala, se stranka Kršč. demokracije ni zadovoljila s tem, da bi sestavila listo, na kateri bi kandidi-lale samo osebe, katerih vpliv ne seže preko meja občine, temveč je postavila na če-
lo	liste dr. De Rinaldinija, dosedanjega odbornika tržaške mestne občine, ravnatelja Pokrajinske ustanove za tujski promet ter enega najvidnejših ter najvplivnejših osebnosti v vrstah tržaške Kršč. demokracije.
Naši ljudje v devinsko-nabrežinski občini pa so ob pravem času spoznali, kaj se pripravlja, ter segli po edinem sredstvu, ki je moglo učinkovito preprečiti uresničenje sna vseh tukajšnjih laških nacionalistov in šovinistov. Sestavili so enotno Občinsko listo, na kateri so našli svoje mesto domačini in Slovenci vseh političnih prepričanj in ideologij. Volivcem so se
predstavili s skupnim programom, v katerem so bili natančno pojasnjeni vzroki, zaradi katerih je lista nastala, ter obenem obrazloženi cilji, h katerim bo težilo vse njihovo delovanje v občinskem svetu ter na ostalih področjih javne uprave.
NEČASTNO SPLETKARJENJE
Ko so pa nasprotniki videli, po kakšnih izrednih ukrepih so v stiski segli naši ljudje v Nabrežini, se jih je polastila velika, nepopisna jeza. Zato so pričeli nekatere kandidate osebno napadati v tisku in ustno ter jim očitati, da so izdali načela demokracije; drugim kandidatom pa so pričeli očitati, da so pozabili na načela »proletarskega internacionalizma« itd.
Tik pred zaključkom volilne agitacije pa so začeli širiti lažnive vesti ter zlasti skušali s provokatorskimi gesli vsejati raz-
dor in zmedo med slovenske volivce. Lažniva je bila na primer vest, da je neki go-riški tednik vernim Slovencem v devinsko-nabrežinski občini odsvetoval, da glasujejo za Občinsko listo. Provokatorsko in lažnivo je bilo tudi pisanje nekega italijanskega dnevnika, ki je en dan pred volitvami pod velikim naslovom vrgel med volivce vest, da je vodstvo komunistične stranke v Trstu ukazalo svojim pristašem, naj oddajo glas le članom svoje stranke. Navedli bi lahko še mnogo drugih primerov ogabne propagande tržaške demo-kristjanske stranke, vendar že to, kar smo napisali, dovolj zgovorno dokazuje, kakšno važnost je ta stranka pripisovala volitvam v Devinu-Nabrežini, s čimer je hotela tudi to občino, ki ni bila nikdar njena, čimprej spraviti pod svoj plašč, se pravi, jo čimprej potujčiti.
Zmaga narodne zavesti
Izid nedeljskih volitev v Devinu-Nabrežini pa je pppolnoma odobril ukrepe, ki so jih predstavniki tamkajšnjega slovenskega ljudstva sprejeli s tem, da so sestavili 'enotno kandidatno listo. Občinska lista je namreč prejela okrog dva tisoč glasov ter pustila daleč za seboj listo Kršč. demokracije, ki je dobila skoraj polovico glasov manj.
S tem je uprava devinsko-nabrežinske občine, ki je največja slovenska občina na Tržaškem, čvrsto ostala v slovenskih rokah. Poleg tega pa je treba zabeležiti še tole razveseljivo dejstvo. Izid volitev najzgovorneje dokazuje, da so Slovenci devinsko-nabrežinske občine ne samo odbili napad narodnih nasprotnikov na občino, tem-
Izidi uprav, volitev v slovanskih občinah
Liste	Devin Nabrežina	Zgonik	Dolina
Občinska lista	198?				
Občinska dam. lista	—	447	1742
Slovanska lista	—	210	«19
Kričanska dam.	1074	70	49?
Italijanski socialisti	199	—	250
Socialdemokrati	83	—	—
več so tudi odločno zavrgli vse poskuse, ki so težili za tem, da se čimbolj zmanjša učinek skupnega nastopa. Če namreč natančneje pregledamo izide volitev po posameznih voliščih, lahko ugotovimo predvsem tole: vsi Slovenci, ne glede na politično prepričanje ali svetovni nazor, so oddali svoj glas Občinski listi. Kot dokaz navajamo izide tistih volišč, ki obsegajo izrazi-
lo	slovenske predele občine. Tako je bilo na volišču v Šempolaju oddanih za Občinsko listo 317 glasov, za listo Kršč. demokracije 13, za ostali dve italijanski listi pa
8	oziroma en glas. Za italijanske liste je torej skupno glasovalo 25 oseb, ki so povečini karabinjeri in finančni stražniki iz bližnjih vojašnic. Navedli bi lahko tudi primer Mavhinj ali pa volišča štev. 1 (Nabrežina — industrijska šola), ki tudi jasno dokazujeta, da med Slovenci ni bilo človeka, ki bi ne razumel važnosti volitev in ki bi ne podprl Občinske liste. S tem je slovensko ljudstvo devinsko-nabrežinske občine vsem jasno dokazalo, da je še vedno globoko narodno zavedno ter si obenem izstavilo najboljše spričevalo svoje politične zrelosti.
Zadnje volitve v Devinu-Nabrežini pa lahko upravičeno služijo za zgled ne samo ostalim občinam v zamejstvu, temveč iz njih izhaja tudi koristen nauk, kako se zamejski Slovenci sploh morajo ravnati in nastopati, če hočejo uspešno braniti svoje narodne, socialne in gospodarske koristi.
RADIO TRST A
NEDELJA, 13. novembra, ob: 9.00 Kmetijska od daja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Riževo drevo«, pravljica (Franjo Kumer), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Poje zbor iz Števerjana; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Ponovitev); 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 lz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Pojmo gledat, če še čepek drži«; 22. Nedelja v športu.
PONEDELJEK, 14. novembra, ob: 18.00 Znani sodobniki : »Frank Mc Farlane in Peter Bryan Meda-war, letošnja Nobelova nagrajenca za medicino«; 18.30 Nastopajo mladi solisti: pianistka Tatjana Uršič — Beethoven: Sonata v e-molu op. 13, Brahms: Intermezzo, op. 118, št. 1, Debussy: Doctor Gradus ad Parnassum in »The GoIlivvogVs caike\valk« iz suite »Children’s corner«; 19.00 Znanost in tehnika
—	Slavko Andree: »Teravizija, svetovna televizijska mreža«; 20.00 športna tribuna; 20.30 Wagner: »Somrak bogov«, opera v 3 dej. s prologom. Prolog, prvo in drugo dejanje.
TOREK, 15. novembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: »čudovitosti rastlinstva: Ogljik, vladar sveta«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Wagnor: »Somrak bogov, opera v 3 dej. s prologom. Tretje dej.; 22.00 Tvor-nica sanj: Obzornik filmskega sveta.
SREDA, 16. novembra, ob: 18.00 Mineralna bogastva morja — Mario Kalin: »Obisk na solinah«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 20.30 Avtor tromesečja: Anton Pavlovič Čehov: »Češnjev vrt«, igra v 4 dej. Prevedel Josip Vidmar, igrajo člani RO.
ČETRTEK, 17. novembra, ob: 18.00 Radijska univerza — Rafko Dolhar: Nekaj o kemoterapiji: »Antibiotiki — Flemingov penicilin«; 18.30 Slovenski samospevi: »Neoromanticizem« — Dev, Adamič, Pavčič in Premrl. Oddajo pripravil Dušan Pcrtot; 19.00 Sirimo obzorja — Umetnost naših cerkva: »Devin« (Jože Peterlin). Približno ob 21.30 Književnost — »Druga knjiga Finžgarjevih Izbranih spisov« (Martin Jevnikar). Približno ob 22.20 Umetnost — Vinko Beličič: »Nobelov nagrajenec St. John Perše, življenje in pesmi«.
PETEK, 18. novembra, ob: 18.00 Etnografski zapiski — Vili Hajdnik: »Mambakushi v puščavi Ka-lahari«; 19.00 Sola in vzgoja — Iv. Teuerschuh: »O družinski in zavodski vzgtfji«; 21.00 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu; 21.20 Koncert oporne glasbe, ki ga vodi Arturo Basile s sodelovanjem tenorista Giuseppa Gismonda in sopranistlke Roset-te Noli. Spremlja orkester beneškega gledališča La Fenice.
SOBOTA, 19. novembra, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Libanonska cedra«, radijska igra (Alfonso Lelo - Saša Martelanc), igrajo člani RO; 18.00 Radijska univerza — Ivan Artač: Razvoj Evrope — Drugi del: Novi vek: »Protestantizem«; 18.30 Borodin: Poloveški plesi iz opere »Knez Igor« ; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor Emil Adamič; 21.00 Za smeh in dobro, voljo.
TEDENSKI KOLEDARČEK
13. novembra, nedelja: Stanislav
14. novembra, ponedeljek: Borislava
15. novembra, torek: Leopold, Jerica
16. novembra, sreda: Albert
17. novembra, četrtek: Gregor, Ljuba
18. novembra, petek: Milko, Hilda
19. novembra, sobota: Liza
RAZGLAS GORIŠKEGA ŽUPANSTVA
Županstvo v Gorici obvešča davkoplačevalce, da je na občinskem protokolnem u-radu za dobo 20 dni na vpogled seznam sprememb družinskega davka za leto 1960 in prejšnje leto, ki si ga lahko ogledajo med uradnimi urami.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
John Kennedy novi
Včeraj zjutraj ob šesti uri in pol je dnevnik iz San Francisca prvi prinesel novico, da je za novega ameriškega predsednika izvoljen demokratski senator John Ken-nedy.
Skoro do zadnjega ni bilo docela jasno, ali se ne bo tehtnica prevesila na stran njegovega tekmeca, republikanskega senatorja in sedanjega podpredsednika Nixona. Za Kennedyja, ki bo prišel v Belo hišo kot prvi katoličan v zgodovini Združenih držav, je zadnji teden postala zelo nevarna gonja vseh protestantskih cerkva. Pastorji so ga z vseh prižnic napadali, češ da bo kot katoličan dovolil, da se bo Vatikan vmešaval v ameriško notranjo politiko. Metali so na milijone lepakov s sliko črnega polipa, ki iz Rima steguje roke proti Ameriki.
Poleg te nevarne borbe je republikanska stranka plašila volivce, da je Kcnnedy še neizkušen mladič, 43 let star, ki ne bo znal krmariti svetovne politike. Pri tem so pozabljali, da je njihov kandidat Nixon le štiri leta starejši. Kljub ostri volilni borbi, ki je prešla že v osebnost in na ideološko polje, kar se je zgodilo prvikrat v ameriški volilni politiki, je Kennedy imel trdna tla v severnih industrijskih državah, kjer živi tudi dosti katoličanov. Proti pričakovanju dobro pa se je zasidral tudi v protestantskih južnih državah Karolini in Virginiji.
Zadevo svojega verskega prepričanja je Kennedv jasno predočil volivcem z izjavo: »če bi morda nekega dne zahteval moj položaj, ali da zatajim glas svoje vesti, ali da zanemarim narodni blagor, bom raje odstopil.« Te besede označujejo novega ameriškega predsednika kot moža, ki ima globoko samozavest, katera temelji na moralnih načelih. Od tod njegova mirnost in samozavest self-considence, ki vpliva tudi na vso njegovo okolico.
— 0 —
Družina Kennedy se je priselila pred enim stoletjem iz Irske v Boston. Takrat se je zaradi slabe krompirjeve letine, poglavitne hrane revnih Ircev, preselila večina prebivalstva v Ameriko.
Rodbina Kennedyjev si je z marljivostjo pridobila veliko blagostanje, da so lahko mladega Johna šolali na harvardski univerzi. Svoj značaj si je utrdil tudi v družini
Pristan v ledu
Ameriški tehnični izvedenci so se lotili velikega načrta v Antarktiki. Na južnem tečaju namreč manjkajo ugodna pristanišča za ladje, ki dovažajo tovore za stalne znanstvene odprave ob tečaju. Tehniki bodo iz-žagaii petnajst kilometrov široko ledeno ploščo, da bodo ustvarili umetni zaliv. Velikansko ledeno grmado bodo pripeli s kavlji na ladje, da jo odpeljejo v toplo morje, kjer se bo led sam po sebi raztopil. V novem zalivu pri Mc Mourdo Soundu bo nastalo pred vetrovi zavarovano pristanišče in oporišče za znanstveno raziskovanje južnih obtečajnih pokrajin, ki obsegajo več ploščine kot vsa Evropa.
ameriški predsednik
devetih otrok in pri strogem ter prav tako samozavestnem očetu, ki je bil aktiven član demokratske stranke.
Odlikoval, se je tudi v drugi svetovni vojni. Ko se je vrnil domov, je prijel, tudi za pero. Za svojo knjigo o ameriški politiki je dosegel celo Pullitzerjevo nagrado.
Kandidirati za predsednika se je Kenne-dy odločil leta 1954, ko je prestal težko operacijo na hrbtenici. Takrat se je tudi poročil s krasotico Jaccjuelino Bouvier,, .ki mu je s svojo privlačnostjo pridobila precej simpatij. Z njo živi v srečnem zakonu ter pričakuje prav te teclne drugega otroka.
Ko je bil drugič izvoljen v senat, je kandidiral za podpredsednika, a je propadel proti Nixonu, katerega je pa porazil pri včerajšnjih predsedniških volitvah.
  • —■
Borba z valovi
Neprestano letošnje deževje je tako napolnilo Pad in njegove pritoke, da jo vo dovje poplavilo že prejšnji torek nad 7000 ha plodne zemlje v Padski delti. Reka je v taki naglici narastla, da so se v mnogih naseljih ljudje zavedli, ko so bili okopi žt predrti in so kalni valovi že vdrli v hleve in kleti. Doslej še ni človeških žrtev, pač pa je utonilo dosti živine. Bližajočo nevar nost so že prej napovedali; zato so prebivalci ponekod rešili premičnine. Zanašali so se tudi na odtoke in okope, ki jih je vlada zgradila že pred tremi leti ob zadnji veliki poplavi v Polesineju. Izkazali so se pa za prešibke. Revnih prebivalcev s'e je pola stilo ogorčenje nad oblastmi, katerih niso izučile vedne'poplave, ki jih je-bilo v zadnjih desetih letih kar petnajst, po vrsti.
Najbolj prizadet je letos okraj »Isola d’Ariano«, 30 kilometrov dolg in deset kilometrov širok pas zemlje med dvema Padskima rokavoma ob izlivu. Ko se niso obnesli poskusi, da bi vodo zajezili, je minister Rumor ukazal, naj se predro jezovi na nekaterih mestih, da bi voda laže odte kla v morje. Na ta način so rešili pred poplavo tri velika selišča (Ariano, Taglio di Po in Corbolo), prepustiti so pa morali valovom 3000 ha zemlje okoli kraja Ca Vendramin. Tu je prišlo do ostrih spopadov med prizadetimi posestniki in oboroženo silo. Več oseb so morali aretirati. Ljudstvo grozi, da se bo iz nevarnih krajev za vedno izselilo, ker mu vlada ne pomaga dovolj v boju z valovi.
Zaklad v smeteh
V	južnoafriškem mestu Johannesburgu je revni delavec Thompson našel bogastvo v smeteh. Brskat je za odpadki, kar se mu zablešči nekaj srebrnega v oči. Izgrebe velik diamant na 184 karatov. Brž je rudar spoznal, da se mu svetlika v rokah diamant, ker je kup odpadkov ležal blizu diamantnih polj. Ko ga je odnesel na u-pravo rudnika, so mu kar brž izplačali kot najdenjno en milijon in 300 tisoč lir; šestletno rudarjevo plačo. Prav gotovo je najdeni diamant, eden največjih na svetu, vreden na destine milijonov.
Volitve na Tirolskem
Po velikem odmevu, ki ga je v svetu zbudilo južnotirolsko vprašanje, je zanimiv volilni izid v deželi Trident in Južno Tirolsko.
Zelo močna je bila propaganda italijanskih skrajnih strank; seveda ni zaostajala tudi Krščanska demokracija. Kljub močnemu pritisku od vseh strani je Južnotirol-ska ljudska stranka ohranila trdno svoje postojanke. Pri zadnjih pokrajinskih volitvah je dobila 124.165 glasov, pri letošnjih pa je bilo oddanih za nemško listo 132.346 glasov. Kakor v prejšnji, bo imela tudi v sedanji zbornici 15 svetovalcev. Razhka v porasti (nad 8000 glasov) ne pride v poštev ker je letošnji odstotek volivcev za en odstotek višji in zatorej tudi količnik. Največ prednostnih glasov, okoli 40.000, je prejel strankin predsednik dr. Magnago.
Krščanska demokracija je dobila v bo-censki pokrajini 30.272 glasov in tri svetovalce. Italijanskim socialnim demokratom (Saragatovcem) je pripadlo 7549 glasov in
1	svetovalec. Enega svetovalca so pridobili tudi novofašisti, ki so proti pričakovanju porastli na 14.684 glasov. Komunistična stranka, ki je tudi pomnožila število svojih volivcev na 6514, je prodrla z enim svetovalcem.
V	pokrajini Trident je pa razmerje sledeče: Krščanska demokracija 17 deželnih poslancev, socialni demokrati 2. italijanski liberalci 1, novofašisti 1, komunisti 1, socialisti 1, tridentinska ljudska stranka enega-
Končni uspeh je ta, da v bocenski pokrajini prevladuje nemška ljudska stranka, v tridentinski Krščanska demokracija. V o-beh sta pa porastli socialnodemokratska in socialistična stranka.
SPOMENIK MIRU
Čudovit in obenem pretresljiv spomenik miru bo stal v avstrijskem romarskem svetišču Mariazell. Pravzaprav ne bo spomenik, ampak opomin vseh vojnih žrtev, naj potomci mislijo in delajo za mir. Načrt se je porodil, ko je župan iz bombardiranega japonskega mesta Hiroshime poslal v ma-rijaceljsko svetišče žaro, napolnjeno z zemljo, ki so jo vzeli z grobov atomskih žrtev. Sledile so žare s prstjo iz taborišč, iz množičnih grobov iz plinskih peči, od vsepovsod. Zarc s prstjo, napojeno krvi in bolečin tolikih nedolžnih žrtev, so postavili v vdolbine zidu, okrog bazilike.
Na sredi pa je postavljena kapela sv. Mihaela, zavetnika vseh neznanih žrtev. Sredi kapele se dviga visok srednjeveški križ, pred njim pa počiva srebrna posoda, z zemljo prinešeno z Golgote, kjer je Kristus do-trpel svoje bolečine.
N O V J C E
»Hruščev strmoglavljen!«
V petek se je z Dunaja razširila z neverjetno naglico po vsem svetu novica, da so Hruščeva vrgli iz Kremlja v ječo. Razburljivo poročilo je prinesel dunajski večernik Abend-Presse na prvi strani z velikimi naslovi »Machtkampf in Moskaw« (Boj za o-blast v Moskvi), »Chruschtschovv gcstiirzt« (Hruščev strmoglavljen) in »Nachfolger: Malenkow« (Naslednik: Malenkov). Ta list je tudi objavil spremembo na čelu države, in sicer da je maršal žukov postal predsednik Sovjetske zveze.
V eni uri je bila posebna izdaja Abcnd-Presse razprodana. Telefoni so zvonili po vseh sovjetskih diplomatskih zastopstvih, ki so odgovarjala številnim izpraševalcem, da je novica popolnoma izmišljena.
V New Yorku so izjavili, da ne vedo ničesar, čeprav so iz uredništva dunajskega lista poudarili, da so novico prestregli, ko so jo iz Moskve šifrirano sporočili sovjetskemu poslaniku. Beograjski politični krogi so pa mnenja, da je položaj Nikite Hru ščeva za sedaj še prav tako trden, kot je bil.
Človeštvo narašča
Ne vojne ne lakote ne bolezni ali poplave ne ustavijo neprestanega naraščanja človeštva na zemlji. Svetovni letni prirastek znaša 48 milijonov na leto. Letos nas žfivi na našem malem planetu že 2,9 milijarde ljudi. Nad polovico človeštva se drenja v štirih velikih državah: na Kitajskem 669 milijonov, v Indiji 403 milijoni, v Sovjetski zvezi 209 in v ZDA 178 milijonov.
V	Evropi je najbolj gosto naseljena Holandska; na en kvadratni kilometer pride 345 ljudi. Za njo prideta Belgija in Velika Britanija.
£fs*ifrf itn cebti
Francosko javnost je močno razburilo poročilo prometnega ministrstva, da se je ob vseh svetih pripetilo 120 smrtnih nezgod na francoskih cestah. Ob tej priložnosti je francosko ministrstvo objavilo, da je v lanskem letu pri cestnih nezgodah našlo smrt kar 8409 oseb; torej po 20 na dan. Ranjenih je pa bilo 180.000 Krivdo pripisujejo veliki hitrosti vozačev in neurejenemu cestnemu prometu ter omrežju. Največ nesreč se pripeti pred prazniki in v poletnih počitnicah; več ponoči kot podnevi. Zanimivo je tudi, da predstavljajo prav pešci več kot eno četrtino žrtev. Krivi so pa največ prenagli in neprevidni vozači.
V ulici diamantov
Največ bogastva na svetu polzi skozi ro-1 pojavi na trgu preveč draguljev hkrati, ke treh stotin meščanov iz Antwerpena v I ker bi zaradi velikega števila in premale-
T> „ 1 : Tl	Ir	5	orv	I?	efol ni	/-ro	 _11-	  i	•
Belgiji. Ti ljudje, ki so v stalni bližini zakladov, stanujejo v ulici Pelikanov. Bajna je številka štirih in pol milijarde lir, ki se jih dotikajo njih roke vsak dan.
Brusilci
Antwerpen je namreč svetovna borza za izbrušene diamante. V Pelikanovi ulici pa stanuje 120 znamenitih brusačev, ki v skromnih, skoro neznatnih delavnicah na-rede iz surove kepe čistega ogljika lesketajoče dragulje.
180 meščanov od omenjenih tristo se pa bavi z mešetarijo in tudi črno borzo. Osemdeset odstotkov diamantpv nakupijo v surovem stanju na londonskem trgu, nekaj drugod in pod roko. Pošten brusač pa ne prevzame v delo tihotapskih draguljev. Za take obstajajo v Antvverpenu rna le, skrivne brusilnice.
Brusači obdelujejo povečini le majhne kose. Veliki obrušeni diamanti imajo tolikšno vrednost, da niti ne pridejo v promet. Prav tako ne pridejo v brusilnice vsi izkopani diamanti. Svetovni koncern Diamond Trading Company skrbno pazi, da se ne
ATANAS NEJKOV (BOLGARIJA): »VAS« z mednarodne grafične razstave v Ljubljani leta 1959
ga povpraševanja padle cene diamantov.
Včasih skušajo posredovalci vtihotapiti tudi »umazane kamne«. Te pa spretni brusilci brž spoznajo, ker ima diamant v sredini s plinom napolnjeno luknjico. Pri obdelovanju se »umazani« kamen razleti na tisoče drobcev. Brusilec ga mora pa odplačevati.
V	delavnicah zbrusijo diamante v briljante in v rozete z raznimi ploskvami, ki še čarobno svetlikajo, da ob njem »vidi večerjati sredi noči kot opoldne«; tako poje o diamantu ali o — alem —• kamnu tudi ljuska pesem.
Dragoletniki
Iz delavnic pridejo obrušeni kamni na eno izmed štirih diamantnih borz v Ant-vverpenu. To so preprosti prostori, skoro brez pohištva. Ob dolgih, ozkih mizah, pre-grnjenih z belim damastom sede prodajalci in kupci. Stara navada je, da se usedejo prodajalci z obrazom proti zapadu, kupovalci pa proti vzhodu. Diamante razložijo po prtu, nakar opaziš kaj čuden prizor: dolgo vrsto glav, ki se molče sklanja nad mizo in samo strmi in strmi. Po cele ure molčijo in opazujejo dragoceno blago. Sporazumevajo se s tajnimi znaki kot pri kartah in dragoletijo z diamanti, cene skačejo in padajo kot srebro v barometru. Tujec niti ne ve zakaj.
Ko so oči preizkusile diamante, se začne glasna kupčija. Traja pa manj časa kot opazovanje. Po domenku ni pri teh mili' jonskih kupčijah nič pisanja. Udarijo si v roke in izgovore hebrejske besede »mazal u’brakha«, kar pomeni »Srečo in božji blagoslov«. Zelja se morda izpolni trgovcu, ledkokdaj pa kupcu. V zgodbah beremo, da so veliki diamanti še vedno prinesli lastniku nesrečo.
\1	/e vij a ---------
Izid poKrajinsKih volitev
Med tržaško javnostjo je bilo precej zanimanja tudi za izid pokrajinskih volitev.
V	volilni boj je poseglo, kot znano, 12 strank, a le osem bo imelo svoje zastopnike v novem pokrajinskem svetu.
Krščanska demokracija je dosegla znaten uspeh, saj je prejela skoraj 71 tisoč glasov in v primeri z letom 1956 povečala število glasov za skoraj 4 odstotke. V novem pokrajinskem svetu bo pa zaradi novega volilnega zakona imela le 9 svetovalcev, to je dva manj kot doslej. Če natančneje pregledamo izide volitev po posameznih voliščih, ugotovimo, da je Kršč. demokracija tokrat prejela sorazmerno največ glasov zlasti v tistih predelih, kjer so naseljeni istrski begunci. Zelo zanimiv je v tem pogledu primer dveh volišč pri Padričah, kjer bivajo sami begunci, ki so se tako ic-koč plebiscitarno izrekli za listo Kršč. demokracije.
Najmočnejša italijanska stranka se mora	zato zahvaliti prebežnikom iz Istre,	če
na	Tržaškem	ni nazadovala, kot se	je	to
krat zgodilo v ostalih predelih države.
Druga najmočnejša stranka je še vedno ostala komunistična partija, ki je v glavnem ohranila število glasov, ki jih je bila prejela leta 1956. V pokrajinskem svetu bodo	komunisti	imeli šest svetovalcev,	in	sicer	dva manj	kot doslej, kar je tudi	treba
pripisati novemu volilnemu zakonu.
Tri svetovalce v novem svetu bodo imeli novi fašisti, ki na Tržaškem žal še vedno tvorijo tretjo najmočnejšo stranko. Tudi fašisti so ohranili število volivcev iz leta 1956, in sicer nekaj nad 28 tisoč.
Pri teh volitvah so znatno nazadovali republikanci in socialni demokrati. Prvi bo do le po naključju ohranili svojega predstavnika v pokrajinskem svetu, socialni demokrati pa so dobili dva svetovalca, ker je novi volilni zakon naklonjen manjšim stran kam. Nennijevi socialisti so prejeli nekaj nad 11 tisoč glasov in bodo imeli enega zastopnika v pokrajinskem svetu. Enega svetovalca pa so dobili tudi liberalci.
Neodvisna socialistična zveza je prejela 5.907 glasov in bo prvič imela svojega predstavnika v pokrajinskem svetu. Novi svetovalec je inženir Josip Pečenko, tajnilš Kmečke zveze, ki je bil izvoljen v devinsko-nabrežinskem volilnem okrožju. Slovenska
NOV PAR
Danes' sta si v Rimu obljubila večno zvestobo dr. Jože škerk, odvetnik v Trstu, in gdč. Zora Koren. Novemu paru želijo prijatelji in znanci mnogo sreče v novem življenju. Tem željam se pridružuje tudi Novi list.
lista, neodvisneži in monarhisti niso dobili nobenega svetovalca.
Slovenska lista je prejela 4.803 glasove, od katerih kar 1.477 v devinsko-nabrežin-skem volilnem okrožju.
Od novih pokrajinskih svetovalcev sta dva Slovenca, in sicer dosedanji tržaški občinski svetovalec Franc Gombač ter inž. Josip Pečenko. V prejšnjem svetu sta bila tudi dva Slovenca — Mario Grbec in dr. Karel šiškovič. Prvi letos ni kandidiral, dr. šiškovič pa se je predstavil v takšnem volilnem okrožju,, da ni mogel biti izvoljen. To z narodnega stališča predstavlja za nas prav gotovo znatno škodo.
OBČINSKE VOLITVE
Dolina:
Kot je bilo pričakovati, je pri občinskih volitvah največ glasov (1473) dobila tako imenovana Občinska demokratična lista, ki ji načeluje dosedanji župan Dušan Lovri-ha. Prav malo pa je manjkalo, da se ni uresničila bojazen, o kateri smo pred volitvami pisali v našem listu. Med listo Kršč. demokracije in Slovensko listo je namreč bilo le 20 glasov razlike; le za las je torej Kršč. demokracija zgubila štiri opozicijska mesta v občinskem svetu. Slovenska lista je prejela 519 glasov, Kršč. demokracija 499 in Nennijevi socialisti 250.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo o izidu volitev v dolinski občini obširneje pisa-si v eni prihodnjih številk.
Nabrežina:
Po prodorni zmagi skupne Občinske liste je bilo v novi občinski svet izvoljenih vseh njenih 16 kandidatov, in sicer: Colja Srečko, dr. Egon Floridan, Dušan Furlan, Rudolf Gergič, Josip Kravanja, Alfredo Lau-retta, Viktor Legiša, Drago Legiša, Alojz Markovič, Adriano Oliva, Ludvik Pipan, Albin škerk, dr. Josip Škerk, Josip Terčon, Just Terčon in Abdon Vižintin.
Na listi Kršč. demokracije pa so bili izvoljeni: dr. De Rinaldini, Sergio Bandini, Remigio Lenarduzzi in dr. Posarelli.
Zgonik:
V zgoniški občini je spet zmagala lista, katere nosilec je bil dosedanji župan Alojz Pirc. Tako si je ta lista zagotovila 12 mest
v	občinskem svetu, Slovenska lista pa je dobila tri mesta. Kršč. demokracija je prejela 70 glasov. Za to njeno listo so glasovali italijanski železničarji s proseške postaje in morda še kak naš odpadnik.
Milje:
V miljski občini so pri občinskih volitvah zmagali komunisti, čeprav so se tokrat prvič predstavili volivcem brez Nennijevih socialistov. Ti so sestavili svojo listo in povsem propadli. Komunisti so dobili absolutno večino svetovalcev (18); demokristjani imajo 9 svetovalcev, socialdemokrati 2 in fašisti enega. Socialisti in republikanci nimajo v novem občinskem svetu nobenega svetovalca.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	soboto, 12. nov., ob 21. url v Avditoriju v Trstu
KRSTNA PREDSTAVA Jože Javoršek »M A N E V R I«
Komedija v dvdh delih
Režiser: Jože Babič • Asistent režije: Adrijan Ru-stja • Scenograf: inž. arh. Niko Matul • Kostumograf: inž. arh. Milena Matul • Glasba: Aleksander Vodopivec • Besedilo songa: Tit Vidmar. Ponovitev iste predstave v nedeljo, 13. novembra, ob 17. uri v Avditoriju • Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20 (v soboto do 18. ure), ter v soboto od 19. do 21. in v nedeljo od 15. do 17. ure v Caffe Moscolin, Ul. Teatro Romano 2, tel. 31-342 (naspr. Avditorija).
ŠLENART
V	Kravarju, ki spada pod šentlenartsko občino, se je ob začetku šolskega leta dogodilo nekaj zares zelo čudnega. Ko so se namreč ljudskošolski otroci s svojimi učiteljicami vrnili od sv. maše in se zbrali pred novo šolo, da bi se razšli po razredih, so zvedeli, da podjetje, ki je poslopje zgradilo, noče izročiti ključev, ker občinrka u-prava še ni poravnala računov.
Gradnjo novega šolskega poslopja je o skrbela Občinska uprava s pomočjo poso^ jila pri pristojnem denarnem zavodu v Rimu in državnega prispevka. Občina je morda porabila denar za druga javna dela, o-stala pa je podjetju, ki je zgradilo novo šolo, dolžna še pol milijona lir.
še bolj čudno pa je to, da občina do danes še ni poravnala svojega dolga in da je nova šola še vedno zaprta, medtem ko se morajo šolarji v Kravarju učiti v neki zasebni hiši, ki so jo za silo spremenili v šolsko sobo.
Tudi občinski uslužbenci sa se v oktobru pritoževali, da niso prejeli za mesec september plače. A ta zadeva se je v zadnjih dneh uredila.
Obe dejstvi pričata, da v naši občini nekaj ni v redu.
Po vsej naši občini sc je pred nekaj dne-
vi	bliskovito razširila žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil 40-letni domačin Jožef Durjavič. Nesrečni mož se je odpeljal na motornem vozilu k zdravniku v Čedad, a v bližini Šenčurja je zgubil ravnovesje in treščil z glavo ob asfalt. Ljudje, ki so takoj prihiteli na pomoč, so poskrbeli za njegov prevoz v čedadsko bolnico, a Durjavič je izdihnil svojo dušo že na poti. Nenadno smrt objokujeta užaloščena vdova in trileten fantek, ki naj jima Bog pomaga, da prebolita prehudo izgubo moža in očeta.
Pokojniku pa naj sveti večna luč.
Prehuda nesreča se je zgrnila tudi na Rutarjevo družino pri Klobučarjih v občini Dreki pod Kolovratom. Električni tok je namreč ubil njihovega 29-letnega sina Romana, ko je hotel napeljati električno luč v svojo sobo. Ker ni vešč tega dela, ga je tok iznenada ubil, ko je hotel priklopiti žično nit. Njegovi domači so koj videli nesrečo, a pomagati mu niso mogli nč, ker je bil na mestu mrtev.
Naj užaloščeni družini pomaga dobri Stvarnik, da preboli težko izgubo sina. Rajni pa naj v miru počiva.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Žal moramo danes poročati, da je bilo prejšnji teden v naši domačiji več smrtnih
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 11. novembra, ob 20.30 v prostorih Baletne šole v ulici Ruggero Manna 29/11. Na sporedu je reportaža prof. Bojana Pavletiča:
RIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
V	SLIKI IN BESEDI Po reportaži kratek razgovor o nadaljnjem delovanju krožka.
Is {j(''tiblsv
 (_________________
IZ DOBERDOBA
Na zadnji seji je naš občinski svet med drugim določil, da za sprejem v občinsko službo morajo kandidati dokazati, da poleg italijanščine obvladajo tudi slovenščino, Ta sam po sebi umevni sklep je uprava morala poslati v odobritev prefekturi, ki ga je pa zavrnila, češ da znanje materinega jezika vseh občanov ni obvezno. To pa pomeni, da se na občini lahko namestijo tudi prosilci, ki znajo zgolj italijanski. Tudi ta ukrep goriške prefekture dokazuje, kako se ponižuje naš jezik in kako se poleg tega škoduje javni upravi. Vsakomur je
Manulbkn
nesreč, in sicer v torek pred polnočjo v za-padnem delu Beneške Slovenije, v Nemah, kjer se je pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenje 23-let-ni Franko Gervasutti iz Nem in 20-letni Mi-chelizza iz Tipane, ki je pa živel v Gorici.
Sedemindvajsetletni Walter Tornado se je pobil po vsem telesu, vendar je od vseh še najmanj prizadet, ker bo kmalu ozdravel. četrto osebo, 19-letnega Artura Blasut-ta so pridržali v videmski bolnici na opazovanju, a njegovo stanje je zelo resno.
Do te hude prometne nesreče je prišlo med mostom čez Ter in prvo hišo v Nemah, kjer sta med seboj trčili dve motorni vozili, čeprav je tu cesta široka in skoraj ravna. Prebivalci iz Nem so nenadoma poskrbeli za prevoz vseh štirih ponesrečencev v videmsko bolnico, a preden so avtomobili Ija dospeli, sta Gervasutti in Miche-lizza umrla.
Ponesrečencema naj sveti večna luč. Sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje; Wal-terju Tornadu in Arturju Blasuttu pa vsi sorojaki želimo, da bi čimprej popolnoma okrevala.
Tretja smrtna nesreča pa se je pripetila v vzhodnem delu naše domačije, in sicer v Prapotnem, v mali vasici v bližini Dolenj ob jugoslovanski meji. Mlado življenje je zgubil Peter Preparias. Fant je šel namreč
v	čuvajnico, v kateri imajo spravljene rakete, ki jih rabijo v obrambi proti toči. Odprl je čuvajnico in si ogledoval nevarno orožje. Po ogledu je raketo odprl in vžgal. Tedaj se je razpočila in nesrečnega mladeniča popolnoma razmesarila.
Ko so vaščani zaslišali močan pok, so prihiteli na kraj nesreče in se zgrozili pred grozno razmrcvarjenim mladeničevim truplom. Takoj so njegove posmrtne ostanke spravili v krsto, ki so jo odnesli v mrtvašnico na domačem pokopališču.
Pogreb telesnih ostankov preradovednega mladeniča je bil preteklo soboto, udeležila se ga je vsa vas in tudi mnogo okoličanov.
Naj sveti mladeniču večna luč. Užaloščeni družini pa izrekamo globoko sožalje
IZ UTANE
O tej vasi smo v Novem listu svoj čas že poročali, da je vaški vodovod prešibak in da ji zato poleti zmanjka vode. Njeno prebivalstvo se je zato močno razveselilo, ker je zvedelo, da so občinski možje sklenili okrepiti vodovod, da bo tako zadosti vode tudi v poletnih mesecih.
namreč jasno, da ne more zadovoljivo o-pravljati službe v slovenski občini tisti, ki ne razume in ne zna govoriti jezika Občinarjev.
Prepovršna razsodba nadzorstvenih ob-lastev, ki je za Slovence žaljiva, pa tudi dokazuje, kako neizmerno šibko je razvito pri naših oblastnikih zares pravo demokratsko mišljenje in čustvovanje.
Slovenci pa se bomo za uzakonitev te svoje pravice, ki je popo'noma v skladu z republikansko ustavo, nenehno borili in prej ali slej nam bo morala biti priznana.
IZ PEVME
Kakor v drugih letih tako smo se Pevm-čani, Oslavci in Štmavrci, tudi letos na dan vseh svetih in vernih duš oddolžili spominu na one, ki so v obeh vojnah žrtvova-
li	življenje za svoj narod.
Žrtvam iz omenjenih vasi se je poklonil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. žiga Vodušek, ki je položil na pai-tizanske grobove na našem pokopališču velik lavorov venec z jugoslovansko zastavo. Od nas se je odpeljal v Gonars, kjer je položil venec na grobove umrlih slovenskih internirancev v drugi svetovni vojni.
Predstavniki bivših partizanov iz Pevme, Oslavja in štmavra so isti dan položili venca na pevmskem pokopališču in pred spomenikom padlih na pevmskem trgu.
Dve spominski svečanosti so pred svojim spomenikom padlim opravili tudi šte-verjanci, ki so njim v spomin odpeli pretresljivo pesem »Kot žrtve ste padli v borbi za nas«. Pri prvi in drugi svečanosti so položili lep venec. Obeh svečanosti se je udeležilo precejšnje število vaščanov.
Podobne svečanosti so bile tudi v Podgo-ri, Sovodnjah, Doberdobu in na glavnem goriškem pokopališču, kamor je nepretrgoma vozil od jutra do večera oba dneva mestni avtobus. Tudi letos je goriška mestna uprava položila ob stebru v osrednjem drevoredu velik venec v spomin vseh umrlih meščanov.
Z VRHA
Naša vas nima do sedaj niti še javne telefonske govorilnice, čeprav bi njena namestitev bila zelo potrebna, zlasti v primeru nujne zdravniške pomoči. Sedaj se moramo Vrhovci v takih slučajih zatekati k orožnikom na Martinščini ali pa k finančnim stražnikom v Devetakih. Naša občinska uprava se že več let trudi, da bi bilo tudi tej veliki potrebi ustreženo, ker ve, kako neradi nadlegujejo naši ljudje v skrajni sili orožnike ali financarje. A žal vsi njeni koraki so bili doslej zaman.
Pred kakimi tremi tedni je pristojno ministrstvo vendarle vprašalo našo občino, če ima že izpeljan telefon po vseh svojih vaseh. Na vprašanje so ministrstvu odgovorili, da bi bila zelo potrebna telefonska napeljava na Vrhu, ki je precej oddaljen od večjih središč in ima 300 prebivalcev.
Kaže, da se bo naše upanje, da pridemo morda v kratkem do prepotrebnega telefona, tokrat uresničilo.
PISATELJ BEVK V GORICI
Predpreteklo nedeljo je Akademski klub »Simon Gregorčič« povabil v svojo sredo pisatelja Franceta Bevka, ki je pred kratkim obhajal 70-letnico. Občinstvu je slavljenca predstavil predsednik kluba Filibert Benedetič. Zanimivega sestanka se je v večjem številu udeležila zlasti mladina, ki pisatelja osebno še ni poznala. Mnogi njego-
vi	starejši prijatelji in znanci pa so za sestanek zvedeli prepozno.
Med mladino in pisateljem se je koj razvil živahen razgovor, ker jo je zelo zanimalo pripovedovanje o njegovih načrtih. Zelo rad je odgovarjal tudi na razna vprašanja, ki mu jih je stavila mladina. Nekateri starejši so pa pričeli obujati tudi spomine.
Zato ni bilo čudno, da se je prisrčni sestanek raztegnil skoro do 23. ure.
IZ DOLA
Nobena vas na Gcriškem ni imela zaradi napeljave elektrike toliko sitnosti in smole kot naša s svojimi naselki, katerih prebivalci si morajo še vedno kvariti oči pri petrolejkah. Naš župan sedaj pravi, da je občina vse storila, kar je v njeni moči, da bi se to prepotrebno javno de'o čimprej izvedlo in mi mu to vsi radi verjamemo. Zastoja naj bi bila kriva državna blagajna, ki je sicer že nakazala potrebni denar, ni pa Selveg doslej še poslala odloka, ki omogoča dokončno izvedbo celotnega načrta.
PLEŠIVO
Ko so pred nekaj leti v Krminu brez vsa ke potrebe in kljub protestom tamkajšnjih Slovencev ukinili slovensko šolo, so jo pregnali v precej oddaljeno Plešivo. Kljub temu je zahajalo v oddaljeno italijansko osnovno šolo v Krminu 15 otrok iz mešanih, a tudi iz čisto slovenskih zakonov iz Subida in drugih okoliških naselkov, ki bi imeli do naše šole v Plešivem le 15 minut hoda. Že lani pa tudi letos se trudijo, da bi te otroke prevažali v Krmin in nazaj z avtobusom, kar je krminski občinski upravni odbor že preučil.
V	naši vasi so nekateri vaščani izjavili, da gre za dobro premišljeni napad na slovensko šolo v Plešivem, kj ima letos le 9 učencev in učenk, medtem ko jih je bilo lani 12. Ti zatrjujejo, da bodo tudi nekateri starši, ki imajo danes otroke v slovenski šoli, začeli odpošiljati svoje otroke v Krmin, češ da se njihovi otroci premalo nauče v plešivski enorazrednici.
Izven vasi se je razširila vest, da so slovensko šolo pred kratkim obiskali tudi o-rožniki in pozvai učite'jico, naj otroke poučuje v italijanščini. To vest pa učiteljica Kocjančič por. Porcheddu zanika in pravi, da so orožniki prišli samo ugotovit, koliko otrok je vpisanih.
Iz vsega pa vidimo, da se ta slovenska šola nahaja v zelo slabem stanju in da se odgovorni činitelji premalo zanimajo, čeprav bi ji takoj lahko pomagali k uspešnemu pouku, če bi jo pretvorili vsaj v dvo-razrednico in nastavili sposobne učne moči.
IZ KULTURNEGA ŽIVUEINJA
Ihti inelttla salntici j*****0™ = Ud
Že nekaj let sem slišiš zdaj tu, zdaj tam od ljudi, ki jim domovina ni prazna beseda, zaskrbljeno vprašanje: Ali je res, da število Slovencev ne raste več in da smo tik pred tem, ko bomo začeli izumirati? Ob vsakem novem letu smo prebrali statistike, ki jih objavljajo časopisi, namenjeni za ljudstvo, toda v njih smo pač našli, kako je napredovala industrijska proizvodnja in kakšno je številčno stanje govedi in svinj, o gibanju prebivalstva pa nismo dobili zaželenih podatkov; strokovnjaki so jih hranili zase. Da, res je, število rojstev pri nas le še za malenkost in zgolj zato presega število smrti, če ga danes sploh še presega, ker se je občudovanja vredni višini zdravniške vede na Slovenskem posrečilo, da je izredno zvišala povprečno starost prebivalstva. Slovenci smo torej tik pred tem, da bomo začeli izginjati z zemlje, kajti krivulja, ki kaže število rojstev, je usmerjena strmo navzdol. To je surovo dejstvo.
Do tega dejstva je pa mogoče zavzeti različna stališča, kakršen je pač kdo človek. Mogoče si je reči, da je narodova smrt nekaj zgolj abstraktnega, zaradi česar posameznik ne bo prav nič trpel. Za voljo takega dejstva si ni treba kaliti veselja in kratiti uživanja. Kolikor bo pri nas premalo otrok, toliko jih bo dotekalo z juga, ki je bolj rodoviten, da nas bodo na starost oskrbeli po bolnišnicah in po domovih za onemogle. Tako filozofira sebičnež.
NE BODIMO FATALISTI
Mogoče je to dejstvo obžalovati, pa se resigni-rano vdati v usodo, češ, kaj hočemo, to je nezaželena pa nujna posledica napredka in civilizacije. Tako skomiga z rameni fatalist.
Mogoče je pa tudi zakričati, kakor vedno zakričimo, kadar zagledamo smrtno nevarnost, mogoče se je dejstvu upreti, mogoče je iskati rešitve, mogoče se je boriti. Naš narod doslej v zgodovini tudi v najtežjih stiskah ni obupal. Ali se naj prav naše pokolenje izneveri žilavim rodovom, ki so nam s tolikimi žrtvami omogočili in posredovali življenje? Ali smo se res že tako spridili, da bomo zgolj zaradi svoje malomarnosti pustili usahniti tok življenja, ki je doslej kljuboval vsem oviram? Ali so se res zato naši predniki vztrajno več kakor tisočletje ustavljali strahotnemu nemškemu pritisku, da bomo sedaj mi brezbrižno pristali na narodni samomor? Ali smo se zato pred nedavnim uprli Hitlerju in Mussoliniju, ali je zato izkrvavelo toliko naših ponosnih mož in žena, da se bomo mi sedaj mehkužno zapili, zajedli in zaveseljačili? Ali bi se to ne reklo, pljuniti na žrtve tistih, ki so nam priborili svobodo? Ali bi se to ne reklo, najgrje oskruniti spomin onih, ki so se do zadnje srage borili v zavesti, da pripravljajo lepše življenje še poznim rodovom, ako pa teh rodov nikoli ne bo, ker jim mi zaradi osebnega udobja ne maramo posredovati življenja? Ne, to se ne sme zgoditi! Ne smemo umreti! Nočemo umreti! Tudi tej nevarnosti je treba pogledati smelo v oči, kakor smo pogledali vsem drugim v teku zgodovine in uporabiti sredstva, ki bodo potrebna, da ji bomo kos, pa čeprav bi utegnila biti boleča. Bolj boleča ne bodo, kakor je bila borba za svobodo.
Predvsem ne bodimo fatalisti! Padanje rodnosti z naraščanjem civilizacije je sicer splošen po-
(Fofiiifta in fnilfma
V Vidmu je začela izhajati politično-kulturna revija pod zgornjim naslovom (Politica e cultura). Izdaja jo kulturni krožek »Piero Calamandrei«, urejuje pa Loris Fortuna. Obzornik posveča vsebino predvsem furlanskim vprašanjem. Risba na platnici predstavlja furlansko kuhinjo z ognjiščem. Vendar pa hoče revija obseči širšo tematiko. Za nas je važno in razveseljivo dejstvo, da skuša postaviti most med italijansko in regionalno furlansko kulturo ter med slovensko. Že na zunaj potrdi »Politica e cultura« ta namen, ker ima stalnega dopisnega urednika tudi v Ljubljani, in sicer književnika Cirila Zlobca. Kot stalno rubriko bo mesečnik objavljal »Pisma iz Jugoslavije«.
V drugi, oktobrski številki že beremo prevode treh Zlobčevih pesmi. Urednik za likovni del Mo-rucchio pa predstavlja našega umetnika Janeza Bernika s tremi reprodukcijami.
Reviji želimo uspešno delovanje za medsebojno kulturno spoznavanje in sporazumevanje.
jav, toda to nikakor ni tako neizbežna zakonitost, Kakor je recimo zemeljska privlačnost. Pri rojstvu otroka ima svojo besedo tudi človekova svobodna odločitev. Na človeško voljo je pa mogoče, vplivati, človeka je mogoče vzgajati, voditi, mu dajati plemenitih nagibov, ga navdušiti za vzore. Ce se že primerjamo z drugimi civiliziranimi narodi, ki so že davno pred nami zabredli v podobne težave, nikar ne prezrimo njihovega velikanskega napora, da bi se ohranili pri življenju. Kako so znali razgibati javno mnenje v prid družinam z več otroki in skušali z zakonodajo zavreti usodno padanje! Tudi pri nas smo že marsikaj storili, čeprav rodnosti doslej še nihče ni naravnost propagiral. Otroške doklade in zaščita nezakonskega otroka niso brez vpliva na število rojstev. Toda mogoče je storiti mnogo več in dejstva nas opozarjajo, da je to postalo potrebno. Prav na tem področju ima socialistična država velikansko prednost pred kapitalistično, ker je vzela porazdelitev gospodarskih dobrin v svoje roke. Ce se je kapitalističnim državam kljub liberalizmu njihovega gospodarstva posrečilo, da so zlo vsaj zavrle, more in mora dati socialistična država zgled, kako se zlo premaga.
GOSPODARSKI VIDIK
Socialistična država se. bo lotila vprašanja seveda najrajši z gospodarske plati. To ni edini vidik in morda niti ne najvažnejši, toda začnimo z njim, ker nam je skupen ne glede na svetovni nazor. Kako je torej s številom otrok, če ga gledajo starši skozi gospodarska očala?
Dokler je bila Slovenija predvsem kmečka dežela, so bili otroci zaželeni kot delovna sila in kot edino starostno zavarovanje za starše. Otroci so bi-
li	na kmetiji tako pomembni za gospodarja, da je prezrl, da si otrok ne vzgaja za sebe, ampak obenem za vso družbo, in mu zato niti na misel ni prišlo, da bi zahteval, naj družba še kako drugače prispeva za njihovo vzdrževanje, kakor s tem, da jim odpira šole. Kmet je otroke potreboval. Otroci so bili temelj njegove gospodarske moči.
Danes pa smo postali v glavnem že industrijska dežela in to v socialistični državi, ki je tudi razmere na kmetih temeljito spremenila. Kakšno gospodarsko korist pa ima delavec ali nameščenec od svojih otrok? Ne koristi, ampak stroške. Če ima otroke, jih ima iz golega idealizma. Idealizem je lepa reč, toda ljudem, kakršni smo, ga rado zmanjka. Ali bi ne bilo lepše, če. bi vsakdo na svojem mestu čimveč ustvarjal iz golega idealizma, zgolj zato, da more nuditi sočloveku čimveč dobrin? A izkazalo se je, da je dobro podpreti ta idealizem še z nagrajevanjem po delovnem učinku. Enako bo treba podpreti idealizem staršev. Sebični, kakor po naravi smo, radi takole razmišljamo: Cernu bi se ubijal z otroki? Ali ni lepše, če si svoboden? Kaj vse si lahko privošči, kdor je sam!
Pri tem se prav nič ne zavedamo, da na tak način v današnjih razmerah grešimo z izrazitim izkoriščanjem sočloveka. Zakaj? Zato, ker tudi mi, ki nimamo otrok, potrebujemo otroke: Potrebujemo nekoga, da nam pridela hrano, nekoga, da nam sezida, opremi in vzdržuje stanovanje, nekoga, ki nam stke in sešije obleko, izdela obutev, pripravi kurivo; potrebujemo vojake, ki nam že samo s svojim številom in svojo izvežbanostjo vzdržujejo mir na zunaj in na znotraj; potrebujemo zdravnika in bolniško sestro itd. Vse te ljudi je morala v bolečinah rodili neka mati in jih je moral z velikimi stroški in budno skrbjo nekdo vzgojiti, jaz sem pa medtem svoj čas in svoje dohodke uporabljal tako, kakor je godilo meni. Toda, bo dejal kdo, saj vse te ljudi in njihove usluge tudi plačam. Da, plačujemo jih, pa nič več in nič manj, kakor tisti, ki so z velikimi osebnimi žrtvami najprej vse te ljudi rodili, vzgojili, nato pa jih poklonili vsej družbi. Mi nosimo samo stroške za vzdrževanje, stroškov za vzgojo pa smo se premetno in strahopetno otresli ter jih zvalili na rame staršev. Pri tem pa se jim morda celo posmehujemo, češ kako da se j;m v dvajsetem stoletju še ljubi imeti otroke. Kdor nima otrok in ni pripravljen deliti stroškov s tistimi, ki jih imajo, v resnici podlo izrablja očete in matere.
NI VSEENO ALI SLOVENCI SMO ALI NAS NI
Doslej nam še ni prišla do zavesti najbolj nesporna resnica, da je človek največja dragocenost
na svetu. Kdor da družbi otroka, ji podari več, kakor če bi ji poklonil najimenitnejši stroj. Pravzaprav je žalitev človeške osebnosti, če kdo to dvoje sploh primerja. Traktor brez traktorista je ničvreden kup železa. Tega samo zato nismo upoštevali, ker so doslej dajale družine traktoriste zastonj, da jih je bilo treba samo še. vzdrževati, traktor pa je bilo treba najprej drago plačati in potem pa jirav tako vzdrževati. To se nam je zdelo do danes ne kaj samo po sebi umevnega. Sedaj pa je od d n; do dne več suhih računarjev. Družine ne marajo več dajati uživačem otrok zastonj, ampak se raje same uvrščajo med uživače. Družba pa ne more obstajati iz samih uživačev. Nekdo se mora žrtvo vati. Naloga sooialistične države je, da žrtve pravično porazdeli.
Toda rešitev vprašanja le ni tako preprosta. Jugoslavija kot celota pravzaprav še ne trpi zaradi prenizke rodnosti, ampak samo nekatere njene pokrajine in posebej ravno naša slovenska republika. Gospodarske ukrepe je pa težko omejiti na kako pokrajino, ne da bi nastal nered in nezaželeno pre-seljavanje delovne sile. Čeprav bodo potrebni tudi ekonomski ukrepi, vendar ne bodo mogli biti takšni, da bi odpravili vse zlo pri nas. Vprašanje rodnosti v Sloveniji bomo morali v glavnem rešiti Slovenci sami.
Slovenci imamo vendar tudi svoj narodni ponos. Saj se nimamo za izvoljeni narod, saj ne trdimo, da smo več kakor kdor koli drugi, toda manj pa tudi ne. Ali se bomo torej dali posekati v tekmi za življenje od drugih jugoslovanskih narodov, ali bomo vedno bolj zaostajali za njimi, vsako leto manj pomenili v skupni državi in naposled klavrno uto nili v morju tistih, ki so si znali ohraniti mladostni zagon, idealizem, veselje do življenja? Za živalske vrste, ki jim grozi pogin, ustvarjamo rezervat", profeserju Serku se je, zdelo škoda, da b; iztrebil gade, nam bi pa bilo vseeno, ali Slovenci smo, ali nas ni?
(Konec prihodnjič)
”Nova pot” in slovenski problemi
Celo velika večina izobražencev pri nas med zamejskimi Slovenci najbrž ne ve, da izhaja v Ljubljani poleg »Naše sodobnosti« in šs nekaterih drugih kulturnih revij tudi izredno zanimiva duhov niška revija »Nova pot«. Izdaja jo Ciril-metod js o društvo katoliških duhovnikov LRS, njen glav i urednik pa je dr. Stanko Cajnkar. V roke smo do bili te dni prve tri dvojne številke letošnjega leta, ki obsegajo vse nad 100 strani, vsebinsko pa so izredno zanimive. Z ozirom na to, da sodelujejo v njih skoraj samo duhovniki, je kvaliteta prispevkov sicer zelo različna, vendar pa je splošna raven presenetljivo visoka, naravnost evropska. Ta zahtevni pridevnik prav gotovo zasluži stalna rubrika »Iz krščanskega sveta«, ki zavzema velik del vsake številke, pa tudi razne razprave o krščanski filozofiji, poročila kot n. pr. o anketi, ki so jo izvedli v Nem čiji »Kaj mislite o krščanstvu?«, o Sartrovi novi knjigi »Kritika dialektičnega razuma« in še marsikaj drugega.
»Nova pot« dosledno in — mislimo — uspešno brani upravičenost krščanskega svetovnega nazora in njegovo resničnost. Velikega pomena so n. pr. članki, kot je n. pr. »Religija Alberta Einsteina« (v št. 3-4) in morda še večjega preprosta, pa stvarna notica pod naslovom »Darvvin bi ugovarjal« o tem, kako je slovenska prevajalka potvorila zaključno Darvvinovo misel njegove znamenite knjige »Nastanek vrst«, ko je izpustila iz teksta besede, da je »Stvarnik vdihnil klico vsega življenja ... le ma-
lo	ali morda eni sami obliki«. Ne moremo si kaj, da bi reviji ne čestitali k takemu pogumnemu nastopanju za resnico, ker je res že zadnji čas, da slovenske založbe prenehajo s takm početjem, saj drugače bralec ne more biti več gotov, da bo v prevodu res lahko bral izvirno avtorjevo misel.
Kako občutljiva pa je »Nova pot« tudi za slovenske probleme, ki so na prvi pogled daleč od religiozne sfere, vendar pa so v resnici tesno povezani z moralno in religiozno problematiko, pa dokazuje med drugim J. Janžekoviča »Naj nekdo zakriči!« v katerem obravnava življenjsko važen pro blem upadanja rojstev v slovenskem narodu — problem, ki je prav tako žgoč tudi pri nas kot v Sloveniji (pomislimo samo na upadanje števila otrok v slovenskih šolah na Tržaškem!). Zakadi tega p"-natiskujemo v tej številki bistvene dele Janžekovičevega članka (ki je znan slovenski katoliški filozof), kar sc nam zdi naravnost dolžnost.
GOSPODARSTVO
Zapoznela žetev pšenice
Zaradi slabega vremena letos ni bilo mogoče pripraviti zemlje in pravočasno sejati ozimno pšenico. Zato kmetovalci sedaj hitijo in skušajo nadomestiti zamujeno. Traktorji brnijo noč in dan, to pa ne samo pri nas, marveč po vsej južni in srednji Evropi, v Franciji, Italiji in v Jugoslaviji ter najbrž še v drugih državah, če pa je setev prepozna, se mlade rastlinice do nastopa zime premalo okrepijo, zaradi česar le z muko dočakajo pomlad. Od take setve ni mogoče pričakovati obilne žetve.
Pač! Tudi zapoznela setev lahko nudi zadovoljivo žetev, če ji že pri samem začetku poleg rednega gnojenja nudimo obilo hrane. Zato bomo raztrosili po komaj izkalje-ni setvi nekaj solitra (nitrati) ali še bolje seči (urea). Na vsak ar ali 100 m2 posejane površine takoj raztrosimo po 1/2 kg ali apnenega solitra (nitrato di calcio') ali čilskega (nitrato di soda) ali amonijevega (nitrato d’ammonio). Še hitreje kot solitri pa deluje seč, katere raztrosimo na isto površino nekaj več kot 1/4 kg.
Ne pozabite tega!
GNOJENJE LIMONOM IN ORANŽAM
Mnogi naši ljudje gojijo agrume — južno sadje, predvsem limone, nekateri tudi oranže. Nekaterim agrumi tudi dobro rodijo, drugi pa nimajo sreče in se sprašujejo: zakaj? Vzrok, da ni plodov, tiči največkrat v dejstvu, da nimajo agrumi dovolj hrane, da so torej rastline lačne.
Če gojimo agrume v škafastih posodah, jim moramo zemljo zamenjati vsako drugo leto, kar najbolje naredimo pozimi, ko ni prehudega mraza. Takrat jim med zemljo primešamo nekaj dobro dozorelega hlevskega gnoja, in sicer po pameti, kot je pač rastlina velika. Istočasno gnojimo s fosforno-kalijevim umetnim gnojilom, ka-
Dolge so vrste in labirinti teh zadnjih habsburških pribežališč. Baročno napihnjeni okraski; posrebreni svinec na rakvah. V njih lesen zaboj; poldrugi meter na dolgo, pol na široko, prav toliko kot za meno, tebe, vse smrtnike, ki so in bodo legli na božjo njivo. Enako prostora je odmerjenega za vse — v zemlji.
Habsburžani od cesarja Matije, ki so ga prinesli v kapucinsko grobnico pred 400 leti, pa do cesarja Franca Jožefa, leže tu na mrzlem tlaku. Stopetdeset so jih prinesli sem, vse z istim mrtvaškim obredom.
Pogrebci v uniformah se razvrstijo v polkrogu pred cerkvijo okrog pozlačene krste. Mrtvi vladar čaka na tlaku, da obrednik po trka na vrata grobnice.- »Kdo je?« vprašuje neznan glas onkraj železnih vrat.
»Cesar habsburški, po dolgem romanju na zemlji si želi spočiti v grobnici svojih dedov,« odgovarja dvorni obrednik po stoletnem španskem ceremonialu.
»Naj pride,« in vrata se odpro. Dolga vrsta redovnikov s prižganimi svečami poje »Miserere« in dvigne krsto. Za njimi se za-pro vrata groba za vedno. Zopet en Hab-
terega primešamo polovico med zemljo, drugo polovico pa raztrosimo po vrhu oko-
li	drevesca in prav malo pokrijemo z zemljo. V naslednji pomladi gnojimo navrhno z dušičnatim gnojilom, kar pomeni, da raztrosimo nekoliko solitra (apnenega, čilskega ali amonijevega) okoli drevesca. V nadaljnjih dveh letih dodamo fosforno-kalije-vih umetnih gnojil že v jeseni, dušičnatih pa zopet spomladi.
Zatiranje slinavke v Franciji
Proti slinavki in parkljevki so do sedaj vodili boj v Franciji tako kot v Italiji, to je s cepljenjem. Kaže pa, da bodo sedaj v Franciji ubrali drugo pot, in sicer popolno izločitev vseh obolelih živali, ki jih bodo pobili. Vsaj tako je odločilo ministrstvo za 18 okrajev vzhodne Francije, predvsem one, ki mejijo na Nemčijo. Francija bi namreč rada izvažala svojo živino v Nemčijo, a zaradi strogih nemških zdravstvenih predpisov glede slinavke in parkljevke že 4 leta tega ne more storiti. Z novim ukrepom bo nemškim zdravstvenim predpisom ugodeno in Francozi bodo lahko izvažali v Nemčijo svojo živino in goveje ter prašičje meso.
V	Franciji je namreč živinoreja zelo razvita in še vedno napreduje. O tem pričajo tudi številke izvoza, ki stalno raste, čeprav ima Francija dovolj tujih plačilnih sredstev. V prvem polletju 1960 je znašal izvoz (o oklepaju lanske številke): 62.161 živih goved (12.881); 5.384 stotov govejega mesa brez kosti (3.264); 241.104 stote govedine s kostmi (55.972). Nekoliko se je zmanjšal izvoz konserviranega mesa, in sicer od 68.000 stotov na 47.000. Najboljši klijenti za goveda so Italija, Posarje, Švica in Alžir, za meso pa Posarje, Italija in Nizozemska. V trgovini s konjskim mesom oziroma s konji za zakol pa je Francija
sburžan v senci svojih prednikov; iz bleska sonca v hladni, mrliški somrak.
Poslednjih svojega rodu ni. Manjka Franc Ferdinand, ne počiva tu Karel.
Vsaj temu je usoda prizanesla, da ga ne razjeda Diabolus metallorum, hudič kovin.
Od cesarja Matije do Franca Jožefa leže nagrmadene krste v podzemlju kapucinske grobnice na Dunaju. Stopetdeset mrtvakov habsburške hiše je našlo svoje zadnje pribežališče v obokanih dvoranah in rovih pod cerkvijo in samostanom.
Ogromne krste, prepolne napihnjenih baročnih okraskov skrivajo v sebi balzamirana trupla, ki še po smrti kažejo svojo oholost in cesarsko mogočnost.
Ne z deli, ki spomin pravičnikov spremljajo še preko groba, marveč z bahatim o-krasjem na svinčenih in pozlačenih rakvah
pasivna, kar pomeni, da uvaža več kot izvaža. Razlika znaša letno okoli 35 milijonov N. F., to je novih ali trdih frankov (1 ■ N. F. — 100 prejšnjih frankov).
Raziskavanje puščav
V	okviru Združenih narodov je posebna komisija, ki že od 1. 1952 proučuje, kako bi lahko človek najhitreje in n afuš peš h e j ^ izrabil sedanje puščave v kmetijske namene in tako preskrbel milijonom oseb po^ trebni kruh. Saj je ugotovljeno, da vsaj! polovica človeštva nima zadostne prehra* ne; če bi pa hoteli nasititi vse ljudi na svetu, bi morali dvigniti sedanje žitne pridelke za 43% in za 70% proizvodnjo živi*’ noreje. Tako je danes, a kako bo 1, 2000,f to je za 40 let, ko bo na svetu 6 milijard ljudi ali še enkrat toliko kot jdanes? : ;
Strokovnjaki raziskujejo predvsem pu-l ščavo Saharo, ki je bila še y 5. stoletji* pred Kristusom cvetoča pokrajina. V Saha-j ri so odkrili velike reke in jezera, a. šele v globini 1500 do 1800 m in sedaj proučujejo, kako bi na najcenejši način žvigali to vodo in z njo namakali rodovitno plast zemlje, ki se nahaja kakšen decimeter, globoko pod vrhnim peskom in kamenjem., Istočasno delajo tudi dodatne načrte, kako bi uporabili vodo Sredozemskega ! morja predvsem za uveljavljanje ogromne kotline Katara v puščavi zapadnega Egipta, Ta kotlina sega do 137 m pod morsko gladino.
Pridelek tobaka na svetu
Letna proizvodnja tobaka niha med 35 in 40 milijoni stotov, 1. 1959 je znašala 38.450.000 stotov, in sicer: Zapadne evropske države so pridelale 2.5 milijona stotov, vzhodne evropske države pa 4.85 milijona stotov, od katerih 2.1 milijona sama Sov. zveza. Severna Amerika je pridelala 10 milijonov stotov, Južna pa 2.2 milijona. Pridelek tobaka v Aziji je znašal 17 milijonov stotov, od katerih 7.7 na Kitajskem; Afrika je pridelala lansko leto 1.86 milijona stotov tobaka, Oceanija z Avstralijo vred pa 85.800 stotov.
naj bi se ohranili v zgodovini?
Čas in skrivnostna bolezen sta začela raz jedati tudi to mrko podzemsko sonce nekdanjih habsburških vladarjev. Sonce, ki ni nikoli zašlo v njih cesarstvu, tako razsež-no je bilo pod Karlom V. od Amerik do Bospora, zahaja danes celo nad njih zadnjim domekom.
Neznana sila razjeda že leto za letom svinčene krste; okraski na njih se sesipajo v svinčen prah, sivkast in droben, da še o rakvah ne bo več sledu. »Diabolus metallo-rum«, so zapisali srednjeveški alkimisti, to je svinec, se sam > po sebi razkraja nad trohnobo človeških kosti. Niso še dognali vzi oka, cemu razpada vse v nič. Menjavanje temperature ali elektrolitične spremembe, kdo ve?
(Prihodnjič konec)
j |S51	RADO	BEDNARIK
v § © im c un ii\ se n eri
(Usoda Habsburžanov)	j
Kdo
bo nabral IiajveC lOCk
42.	KRIŽANKA
(5 točk)
1	2	3	4	5	6	
7						8 jg
9				m	"	
11			■	„		
13		■				
15		16				
Hm	17					
						
45.	ŠTEVILČNICA
(2 točki)
Vodoravno: 1. ozek hodnik; 7. atenski državnik, znan po svoji pravičnosti; 9. mohamedansko romarsko mesto; 10. kratica ameriške zvezne države Virginije; 11. žensko ime; 12. sive barve; 13. osebni zaimek; 14. ljubkovalno moško ime; 15. reka v ZDA, ki pada z znamenitimi slapovi; 17. črn ptič.
Navpično: 1. tovorni avtomobil; 2. redaktor časopisa; 3. pokrajina na Hrvaškem; 4. nadležna žuželka; 5. arabski žrebec; 6. ime za francosko in italijansko letoviško obalo ob Sredozemskem morju; 8. izterjevalec davkov; 12. sestrin mož; 14. ime primorskega pesnika Grudna; 16. ploskovna mera.
■ h
43.	ZMEŠANI PREGOVOR
(1 točka)
ŽIVLJENJE LJUDI DRUGI DVE ŽIVIJO GA STA NA ZVRSTI SVOJE ENI SVETU DOŽIVLJAJO.
44.	TEŽAK RAČUN
(1 točka)
Ce pravilno izbereš za črke odgovarjajoče številke, sc bo račun dobro rešil.
B	A	8	5	x
2	1	B	=
A	C	5	B	0
B A 8 5
8 C C 0_______________________
9 A	8	A	9	0
1.	2	9	1	16	14	13
2.	9	1	15	14	1	17
3.	5	10	11	4	14	5
4.	10	4	12	19	20	16
5.	12	5	9	20	3	5
6.	4	21	13	11	13	7
7.	18	13	7	5	11	5
8.	22	5	7	18	6	5
9.	4	18	4	8	5	
10.	10	13	9	4	8	5
Besede pomenijo: 1. vrsta blaga; 2. vrtna rastlina; 3. grško-rimski stari vek; 4. vrsta oblakov; 5. žensko ime; 6. naziv za kemično prvino, ki ima razne atomske teže; 7. vrtno orodje; 8. vodna ptica ; 9. znana ulica v Zagrebu; 10. neumna ženska.
Prva in četrta vrsta navpično navzdol dasta ime in priimek slovenskega humorističnega pisatelja in njegovo delo.
46.	BESEDNA UGANKA
(1 točka)
Beseda sedem črk ima in dedič vsak jo rad prizna.
Ko prvo črko ji odrežeš za vedno se z nekom povežeš; če boš še črki dve odvzel dobiš krepak telesni del.
47. SKRITI SLOVENSKI KRAJI
(1 točka)
V	naslednjih stavkih lahko najdete kar 11 slovenskih krajev:
TROP TUJCEV JE ZASEDEL VSE KOCE V JELOVICI; NA DOM ZAL ENI BRZ POZABIJO. KMET LIKALNIKA NIMA, KO PERE REDKOKDAJ. K OBARI DAJ KROMPIR, A NE MRZLEGA. VAMA RIBO RAD DAM, LEPO REČNO IMAM. MORJE SE NI CELO NOC UMIRILO IN SO STEŽKA NALOVILI NEKAJ RIB.
48.	POROČILA STA SE
;• (1 točka)	j.
DANA PUTORAC — NIŠ DAVID A. PISKAR — NOVO CELJE
Kakšna sta njuna poklica?
49.	PRODAJALKA RIB
(1 točka)
Neki kupec ustavi prodajalko rib in želi kupiti od nje polovico rib, ki jih ona nosi v košu, ter še pol ribe. Drugi kupec reče: »Kupil bom polovico rib, ki jih ostane, in še pol ribe.« Končno tretji izjavi : »Ker sta vidva skoraj vse odvzela, bom jaz kupil polovico ostalih rib in za dodatek hočem še pol ribe.«
»Dobro,« je odgodvorila prodajalka in vsem trem ustregla, ne da bi kakšno ribo odrezala. Koliko rib pa je imela?
50.	ZLOGOVNICA
(3 točke)
1	3
1.
2	. 3 . 4.
5	.
6	.
7	.
8	.
9	.
10. _
11	. —
12	. _
A BO CI DA DO DVI E GA HO JE KA KA KA KLA LE LO	LO	MA	MA	ME	MEV	MI	NAR	NI
O	O O OD	PRI	RA	RDE	RI	RI	SAV	SER	SMA
SVO TI VEN ZA
Sestavi iz zgornjih zlogov 12 besed naslednjega pomena: 1. življenjska pot; 2. transportna naprava v višjih stavbah; 3. Turki; 4. vrsta tinte; 5. pokrajina ob Savi; 6. kontinent; 7. prostost; 8. bolničarka, ki z drgnjenjem telesa zdravi; 9. odjek, resonanca; 10. ime znamenitega it. renesančnega slikarja; 11. država v ZDA; 12. preprost, zaostal.
Prve in tretje črke, brane od zgoraj navzdol, ti bodo povedale pregovor.
51.	ENAČBA
(2 točki)
(a — b) + (c — d) + (e — f) + (g — h) + + (i — j) + (k — 1) + (m —n) = X
a) literarno delo; b) otok med Irsko in Anglijo; c) država v Sev. Ameriki; d) upanje; e) cvetlica (pomanj.); f) kovinski izdelek; g) del noge; h) nedelavno, nemarljivo; i) import;' j) prevozno sredstvo; k) ideja; 1) kurir; m) trden, zanesljiv; n) nemška reka; X =' pregovor.
52. REBUS (9, 5)
1 (1 točka)
L L L L L +
5 =
Drugo novo težavo so povzročili bolni ljudje iz transportov. Bilo jih je preveč, da bi jih mogli spraviti v Revier. Tako so jih pustili v barakah, če so se le mogli držati na nogah. Zaviti v odeje in v dolgih, razcapanih spodnjih hlačah so hodili okrog po dvorišču bloka, ker ni bilo več oblek za vse. Zato so jih dajali le še tistim prišlekom, ki smo bili sposobni za delo. Drugi, bolniki, so morali shajati brez njih. Kot že rečeno, so bolehali ti ljudje največ na hudi driski. Nesreča je bila v tem, da so jim skoro vedno odkazali najslabše prostore na ležiščih v baraki, to je v zgornjih nadstropjih. Ker so bile slamnjače skoraj prazne, se je mnogokrat zgodilo, da je tisto, česar niso mogli zadržali v drobovju, premočilo slamnjačo in kapljalo na tiste, ki so spali pod njimi. Nič kaj prijetno ni bilo dobiti tiste izločene stvari na obraz. Včasih se je kdo tudi hudo ujezil zaradi tega, toda saj krivci v resnici niso bili sami krivi. Nič niso mogli za to in zdravil ni bilo, razen kostnega oglja, ki so ga nekateri radi požirali, v upanju, da jim bo pomagalo, da so bili čisto črni okrog ust.
Tudi v tistih dneh se je vedno spet pokazalo, da so tisti, ki so si ohranili upanje, hkrati pa ostali realisti, laže vzdržali celo lakoto in bolezni kot tisti, ki so obupavali ali pa neprestano nihali med praznimi, lahkovernimi upi in nujnimi razočaranji. Vsi smo prejemali enako majhne obroke hrane, in nikomur niso zadostovali, da bi mu življenjska sila počasi ne usihala, toda neka-
'Tvltma	frhin'tt({t »«•
i
teri so pri tem naravnost umirali od lakote, drugi pa so si vendar ohranili kljub hujšanju še mnogo vedrine in vitalnosti. Odločilni so bili psihični vzroki. Ne vem, če je postal kak zdravnik med interniranci pozoren na ta pojav, ki bi nedvomno zaslužil, da bi ga zdravstvena in psihološka veda natančneje preučili; sodobna medicina namreč vse preveč jemlje človeka samo kot fizično telo in mnogo premalo upošteva psihično plat njegove osebnosti, v kateri pa imajo svoje korenine tudi mnogi fiziološki pojavi.
Kot že omenjeno, so mi zelo zatekale noge, kar je bilo morda v zvezi z mojo splošno oslabelostjo in stradanjem. Zato me je prijatelj Janez Keržar, ki je bil »štubak« v Revierju, pregovoril, da sem se vpisal za zdravniški pregled. Sam pa je vse tako organiziral, da sem bil pri pregledu spoznan za bolnega in sem prišel v Revier. »Vsaj delati ti ne bo treba,« je rekel. »Tako boš porabil manj sile.«
(Dalje)
Ob rekordni udeležbi tekmovalcev in gledalcev
Velik uspeli III. slovenskeoa športnega dneva
Z velikim zadovoljstvom smo ugotovili, da je tudi III. slovenski športni dan potekal ob splošnem zanimanju slovenske športne rpladine. Ta se ni še nikdar prej odzvala v tako velikem številu vabilu prizadevnih prirediteljev. Kakih 220 tekmovalcev (35 več kot lani) vseh starosti — od najstarejšega Stanka Babiča do najmlajšega 11-letnega Borisa Stoke in iz vseh krajev — se je vneto borilo na nastopih posameznikov in moštev za dosego čim boljšega uspeha. Že saino rekordno število prijavljencev jasno pove, da se je šport pri naših fantih in dekletih globoko ukoreninil. Ta s trudom pridobljeni položaj je treba za vsako ceno obdržati. Zato je treba priskočiti prirediteljem in športnikom na pomoč z vsemi možnimi sredstvi.
Letošnja prireditev je privabila na stadion nepričakovano veliko število gledalcev, ki so z izrednim zanimanjem in hkrati z velikim navdušenjem sledili ostrim bojem ter navijali za svoje favorite. Izredno velika udeležba dokazuje, da je športni dan zares največja vsakoletna športna manifestacija tukajšnje slovenske mladine.
Spored tekmovanja je bil zelo pester. Med dru giin je vseboval tudi avtomotociklistični slalom. Prireditelji so ravnali pametno, ker so ločili nastope članov in mladincev. S tem so omogočili, da so poslednji pokazali svoje sposobnosti v skladu z merili, s katerimi se jih običajno ocenjuje. Zelo uspešno je bilo tudi tekmovanje naših najmlajših v igri med dvema ognjema. Organizacija je bila vseskozi dobra. Prizadevnim prirediteljem bi samo priporočali, naj prihodnji športni dan zaključijo v privlačnejši in slovesnejši obliki. Sodimo, da se je slovenski športni dan v letu 1958 zaključil mnogo bolj svečano s telovadno akademijo, kakor pa letošnji z nastopom v streljanju. Pa tudi celotni spored bi bilo potrebno bolj smotrno urediti. Na primer v enem samem dopoldnevu smo imeli na sporedu namiznoteniška srečanja, šahovski turnir in avtomotocikli-stično gimkano; popoldne pa ni bilo nobenega tekmovanja. V enem samem večeru smo imeli številna odbojkarska srečanja, ki so se zaključila zelo pozno. Zjutraj in popoldne so pa bila igrišča prazna. Poskusiti bi morali uvesti še daljnja tekmovanja. V spored bi morali vključiti orientacijski tek, ki bi se na takem tekmovanju verjetno dobro obnesel,
ODBOJKA — Moški — Sodelovali so: Taborniki »Rod modrega vala«, PD Škamperle. A in B moštvi, PD Skedenj A in B moštvo, PD Cankar in Športni odsek Gorica.
Finale za 1. in 2. mesto: PD Škamperle A - PD Skedenj A 2:0 (16:14 in 15:9); finale za 3. in 4. mesto: ŠO Gorica - Taborniki RMV 2:1 (7:15, 15:2 in 15:13). Končna uvrstitev: 1. PD Škamperle A (Jurkič, Pavlica, Grbec, Šušteršič, Rupel, Posega in Cesar), 2. PD Skedenj A (Patrizio, Dovgan, Jelenič, Sošič, Germani, Pečarič, Sancin in Zocchi) in 3. ŠO Gorica (Kramer, Gergolet, 'Devetak V., Devetak P., Lavrenčič, Devetak, Košuta, Cej in Košič). Zenske: finalno srečanje: PD Skamperie - Tabornice RMV 2:0 (15:7, 15:9). Končna uvrstitev: 1. PD Škamperle (A. Hmeljak, P. Hmeljak, Mijot, Zavadlal, Batista in Svab) in 2. Tabornice RMV (I. Širca, Orel, Bandi, D. Širca, Markežič in Ravber).
ATLETIKA — Moški — Tek na 80 m: 1. Jurkič (PD Škamperle) 9”6, 2. Udovič in Spacal 9”7. Tek čez dm in strn: 1. Fischer (PD Skedenj) r33”0, 2. Ukmar 1'35''8 in 3. Spacal. Skok v daljino: 1. Pavlica (PD Škamperle) 5,77 m, 2. Jurkič 5,69 m in 3. Cesar 5,20 m. Skok v višino: 1. Pavlica (PD Škamperle) 1,75 m, 2. Jurkič 1,70 m, 3. Cesar in Spacal 1,50 m. Met krogle: 1. Sedmak (PD Sirk-Križ ) 14,11 m, 2. Jurkič 12,16 m in 3. Spacal 11,96 m. Ženske — Tek na 60 m: Pavletič (PD Cankar) 8"9, 2. Sirca 9”0 in 3. Kuret 9”7. Skok v višino: 1. Pavletič (PD Cankar) 1,30 m, 2. Sirca 1,20 m in 3. Orel 1,20 m. Met krogle: 1. Pavletič (PD Cankar) 7,67 m,
2.	Orel 7,63 m in 3. Širca 7,21 m. Mladinci — Troboj (Končna lestvica): 1. Neubauer (PD Cankar) 1.438 točk, 2. S. Veljak 1.341 in 3. W. Veljak 1.247 točk. Posamezni izidi: Tek na 60 m: I. Veljak S. in Neubauer 7”9 ( 475 točk), skok v višino: I. W. Veljak 1,50 ( 462 točk) in met krogle: 1. Neubauer '1,20 ( 549 točk).
ŠAII — Končna lestvica: 1. Kovačič (PD Škamperle) 3 točke, 2. Rudež 2 točki in 3. Sošič 1 točko.
štafetni tek po sosednih ulicah, tekmovanje žensk v igri med dvema ognjema; kratko kolesarsko dirko ter streljanje s pištolo. Atletsko tekmovanje bi morali izpopolniti še s troskokom, z metom kopja ter s tekom z zaprekami, namizno-teniško tekmovanje pa z nastopi dvojic.
Slovenski športniki so se. letos spoprijeli v sedmih zvrsteh. Zmagovalcc so odlikovali z lepimi diplomami, najboljše društvo (ki je bilo PD Škamperle) je prejelo prehodni pokal SKGZ, najštevilnejša ekipa (PD Prosek - Kontovel) pa je dobila prehodni pokal SPZ.
Pri podrobnem opisu posameznih nastopov se moramo najprej zaustaviti pri igrah med dvema ognjema, v katerih so naši najmlajši dosegli nepričakovano lepe uspehe. V teh igrah je tekmovalo kar 10 moštev. Tekme so bile vseskozi zanimive, in so se odvijale v znamenju premoči znane kriške postave društva »A. Sirk« in predstavnikov »Roda modrega vala«. Čeprav so bili Križani veliki favoriti, so si končno zmago priborili Taborniki.
Neverjetno zanimanje je vladalo tudi za novost
—	avtomotociklistično gimkano. Skoraj dva ducata tekmovalcev se je borilo s sekundami in z dobro postavljenimi ovirami. Številno radovedno občinstvo je z odobravanjem pozdravilo zmago Edija Kapuna s Proseka - Kontovela v tekmi z motocikli ter Glav-ka Turka v nastopu z avtomobili, številni tekmovalci so se. prijavili šele tik prod začetkom tekmovanja. Tak tekmovalec je bil Ivo Magajna, ki je dosegel boljši čas kot zmagovalcc. Ker ni izpolnil pogojev tekmovanja, mu uspeha niso uradno priznali.
Rekordna udeležba strelcev nam je pokazala, da je med nami veliko zanimanje, za ta šport. Mladi in stari so vneto segali po zračnih puškah in skušali 10 metrov oddaljeno tarčo zadeti v sredino. Zmagal je proti predvidevanju večine Černivec, ki je z desetimi streli nabral 77 točk, kar pa ni mnogo, če upoštevamo sposobnost naših strelcev. Dobro se je pa izkazala zmagovalka v ženski skupini Novak, ki je dosegla 67 krogov.
Čeprav imamo v Trstu številne in odlične šahi-ste, jih je na letošnjem športnem dnevu nastopilo le malo. Morda bi bilo pametneje — seveda je. to odvisno tudi od števila udeležencev — tako razpo-
IZIDI
NAMIZNI TENIS — Moški — Finalna srečanja: Tomšič - Grbec 2:1 (21:10, 20:22 in 21:19), Merlak-Grbec 2:1 (17:21, 21:17 in 21:17), Merlak - Tomšič 2:0 (21:15 in 21:15). Končna uvrstitev: 1. Merlak (PD Skedenj), 2. Tomšič in 3. Grbec. Ženske — Finalno srečanje: A. Hmeljak - P. Hmeljak 2:0 (21:12 in 21:18). Končna uvrstitev: 1. A. Hmeljak (PD Škamperle), 2. P. Hmeljak in 3. Novak. Mladinci — Finalna srečanja: Milič - Antonini 2:0 (21:17 in 21:17), Milič - Širca 2:0 (21:16 in 21:5), Antonini-Sirca 2:1 (17:21, 21:7 in 21:9), Končna uvrstitev: 1. Milič (PD Prosek-KontoveJ), 2. Antonini in 3. Širca.
rediti tekme, da bi te trajale več dni in da ne bi tekmovalci odigrali v nekaj urah številna srečanja. Morda bi se tako prijavili tudi uglednejši šahovski predstavniki. Letošnji zmagovalec šahovskega turnirja je član PD »Škamperle« Just Kovačič, ki je zmagovito zaključil vse partije.	./
Pač pa so bili izredno številni letošnji atleti. Čeprav sta bila »steza«, če jo smemo tako imenovati, zelo razmočena in valovita ter odskočišče blatno, so se tekmovalci spoprijeli z velikim zanosom in dosegli zadovoljive izide. Uveljavili so se športniki, ki imajo izredne telesne sposobnosti, kot so na primer: Pavlica (1. v skokih v višino in daljino, ter 4. v teku na 80 m in v metu krogle), Jurkič (1. v teku na 80 m in 2. v skokih v višino, daljino ter v metu krogle), Spacal (3. v teku na 80 m, v krosu, v skokih v višino in v metu krogle ter 5. v skoku v daljino) ter Cesar (3. y skokih v višino in daljino ter v teku na 80 m). Prav tako so se med ženskami odlikovale Pavletičeva, ki je zmagala v vseh disciplinah, ter Širčeva in Orlova, ki sta zasedli vsa boljša mesta. Med mladinci se je najbolj izkazal Neubauer, ki je osvojil prvo mesto v disciplini troboja. Atletika je pri nas zelo zanemarjen šport in ji je zato potrebno posvetiti vso pozornost.
Namizni tenis je pri nas elitni šport. Saj nas Borovi igralci uspešno zastopajo pred italijansko javnostjo. Kot smo predvidevali, so se uvrstili v finale naši sodrugi najboljši igralci: Skedenjc Merlak, ki je na prejšnjih dveh tekmovanjih obakrat zasedel drugo mesto, mladi in nadarjeni Grbec in izkušeni Tomšič. Merlak se zdaj nahaja v polni moči in mu zato ni bilo težko osvojiti najvišje mesto, ko je Grbec izgubil formo (sicer pa Grbec ni imel nikdar sreče na teh turnirjih) in je Tomšič preveč vztrajal pri obrambni igri. Med mladinci pa ni bi! nihče kos sicer majhnemu, toda prvovrstnemu igralcu Prosečanu Borisu Miliču, ki bi lahko uspešno tekmoval z elitnimi igralci. V ženskih nastopih je zmagala Anica Hmeljakova.
Najbolj privlačna igra pa je vsekakor odbojka. In to kljub temu, da so skoraj vedno zmagovalci člani PD »Škamperle«. Pavlica in Jurkič, ki sta bila člana tržaške reprezentance, katera je predkratkim nastopila proti Tunisu, sta bila tudi tokrat stebra svetoivanskega moštva. Tudi tokrat je ta postava prepričljivo osvojila prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstilo moštvo PD »Skamperie«, ki ima sicer dobre igralce, a niso vigrani in trenirani. Na tretje mesto je prišel goriški športni odsek, ki predstavlja zaradi svoje mlade toda tehnično precej dovršene postave presenečenje letošnjega odbojkarskega turnirja.	D.	T.
MED DVEMA OGNJEMA — Mladinci — Sodelovali so: PD Cankar, PD Škamperle, Taborniki RMV, I. Gruden - Nabrežina, Dijaški dom A in B ekipi, A. Sirk - Križ, PD Prosek-Kontovel A in B ekipi. Finalno srečanje: Taborniki RMV - A. Sirk-Križ 2:0. Končna uvrstitev: 1. Taborniki RMV (Debeljuh, Morelj, Hreščak, Starc, Uršič in Šorc) in 2. A. Sirk-Križ (Bogateč, Tence R„ Svab, Tence D., Košuta in Sulčič).
STRELJANJE — Moški: 1. Černivec (PD Škamperle) 77 krogov, 2. Sosič in Babič 76. ženske: 1. Novak (PD Škamperle) 67 krogov, 2. Strožzi 58 in
3.	Lugnani 56.
GIMKANA — Motoslalom: 1. Kapun (PD Prosek-KontoveJ) 53”6, 2. Repinc 54”6 in 3. Smith 55”6. Av-toslalom: 1. Švab (NSZ) na Ardea 1’45”3 in 2. Germani Fiat 1100 1’57”3.
KONČNA LESTVICA DRUŠTEV
1. PD Skamperie. 162,33 točk, 2. Taborniki RMV 85,50 točk, 3. PD Cankar 67,50 točk, 4. PD Prosek-Kontovel 36,33 točk, S. PD Skedenj 29 točk, 6. PD Sirk-Sv. Križ 18 točk, 7. Dijaški dom in Društvo slov. srednješolcev 10 točk, 9. Športni odsek Gorica 8 točk, 10. NSZ in PD Gruden-Nabrežina 7 točk, 12. Opčine 5 točk, 13. PD Vodnik-Dolina 3 točke in 14. Bazovica nič točk.
Pokal SKGZ (najboljše društvo) je dobilo PD Škamperle; pokal SPZ (najštevilnejše društvo) pa je. prejelo PD Prosek - Kontovel.
Prizor s III. športnega dneva: namiznoteniško srečanje članic
25
sLu
• /i \ J
iiri.it>
n a
i
I
»I
I
a
O
t
V
rt
e
rt
• c i .
>v.n-r\
a
rt
211.	Naslednje julro je po zajtrku profesor Grey dejal: »Včeraj sem si malo ogledal okolico. Zdi se mi, da utegnejo tukaj živeti gr-movke. Iskat jih pojdem. Vi pa lahko danes počivate. Peggy je vzkliknila: »Z vami pojdem, profesor!« Kmalu sta stopala po gozdu. Peggy je zastal korak: »Poglejte, profesor, čisto sveži sledovi pume! Vrniva se!«
214.	Profesor Grey se je medtem z golimi ro-'kapri boril z zverjo za ž.ivljenje. Njegov suknjič je bil debel, zato mu puma ni razpraskala ram. Bliskovito je profesor pograbil ti er za grlo in jo rinil od sebe, da ga ne bi mogla napasti še z zadnjimi nogami. Njegova desnica je tako trdno stiskala vrat zveri, da je pumi pošla sapa in je zazijal.
■ 7 ■
Samuel j Scowilll
MII Muster
217.	Obema so pohajale moči, toda človek je bil vztrajnejši. Pod pritiskom učenjakovih kolen je, pumi pokalo rebro za rebrom. Zver se je hotela krčevito osvoboditi bremena in sc prevaliti na stran, toda mehki pesek ji za to ni nudil opore. Njeno zvijanje je postaja-
lo	slabotnejše, pa tudi profesorjeve moči je 'bit'6 konec. Rdeča megla mu je zastrla pogled.
212.	»Povedal sem ti, da puma ne napada ljudi,« jo je učil profesor. Toda komaj je končal stavek, se je iz goščave pognal puma in mu Skočil na pleča. Velika mačka, ki se v drugih krajih res rajši izogne ljudem, kot pa da jih napada, je z močnimi čeljustmi popadla profesorja za levo nadlaket in grebla s prednjima šapama po njegovih ramah.
U'
a
215.	Profesor je izrabil ta trenutek in izmaknil nadlaket iz njegovega žrela. Kljub suknjiču in srajci je bila roka močno razmesarjena. Toda še je čutil v njej dovolj moči, zato je zgrabil pumo za jezik, da žival ni več mogla zapreti čeljusti. Puma je napenjal vse moči, da bi se rešil železnega prijema, profesor pa ni popustil.
re&S;L 31
Mft«
218.	Ko so profesorjevi sopotniki vsi upehani pritekli vsak s svojim orožjem na kraj borbe, so prestrašeni obstali. Suho profesorjevo telo je. negibno ležalo na prav tako negibnem telesu pume. Z desnico je še držal zver za vrat, levica pa mu je skoraj do komolca tičala v njenem žrelu: »Mrtev je! Puma ga je ubil!« je zaihtela Peggy.
213.	Peggy je zakričala od groze. Tak strah jo je obšel, da niti pomislila ni, kako bi sama pomagala profesorju. Obrnila sc je proti bregu jezera, tekla, kar so ji dale noge, in na ves glas vpila na pomoč. Od brega so se ji kmalu odzvali glasovi strica Toma, Hena, Jima in Petra, toda bili so še daleč in Peg-gv je tekla vedno hitreje.
216.	Končno se je zver prevrnila na hrbet v mehki pesek in potegnila profesorja za seboj. Spet je bil profesor za trenutek hitrejši od nje. Preden je mogel skleniti svoje šape okrog njega, ji je s koleni pokleknil na rebra in ji zapičil komolce med obe pazduhi, da so se šape razklenile. Divje sta se zver in učenjak premetavala po tleh.
219.	Hen je planil k profesorju, ntu odtrgal roke od zveri in ga položil na travo. Vsi so se sklonili nadenj. Tedaj je učenjak odprl oči. »Motil sem se, puma včasih vendarle napade, človeka. V prihodnji izdaji svojega prirodopisa bom moral spremeniti poglavje o pumah,« so bile njegove prve besede. Popotniki so ranjenega vodnika spravili v taborišče.