Leto XXII., št. 44
Ljubljana, petek tL februarja I94I
Cena t Din
Upiavmstvu. ujubijana, k "HMjpva £ — Telefon žtev 3122, 3123, 3124, 3125. 312«.
Inserauu oaueieit: Ljubljana, Seien-burgova uL — lei 3492 in 3382
Podružnica Maribor: Grajata trg M- ? — reiefoo 2454.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub-I lana St 17 749.
Tlhomorske napetosti
Napetost na Tihem oceanu se je v zadnjih dneh silno stopnjevala. Posebno jo je povečala nedavna izjava avstralskega ministrskega predsednika, ki je govoril o nevarnosti, da bo avstralski dominion že v kratkem napaden in zapleten v pacifiško vojno. Države, od katere bi pretila vojna nevarnost, ni imenoval, a vsakomur je bilo jasno, da je meril s svojo izjavo na Japonsko. Odtlej se je alarmantno razpoloženje še nadalje stopnjevalo. Posebno pozornost so vzbudile vesti, da zbira Velika Britanija oborožene sile ob siamski meii ter okrog Singapura. Vrsta novih dejstev je nato stopnjevala vznemirjenje, tako na primer položitev britanskih min min okrog Singapura ter prihod več tisoč avstralskih vojakov v to luko. ki jo zaradi njene strateške važnosti označujejo za »Gibraltar Daljnega vzhoda«.
Dvoje naziranj si stoji diametralno nasproti, kar se tiče prognoz za Tihi ocean. Predstavniki prve kategorije naziranj glede bodočega političnega in vojnega razvoja na Pacifiku menijo takole: Japonska je po trojnem paktu vezana, da se pridruži državama osi ter jima priskoči če že ne na pomoč, o kateri se nemara danes še ne more govoriti, pa vsaj ob bok, ju podpre s svojo vojno silo. podpre ali vsekakor olajša njune napore v borbi z britanskim imperijem. Svoje dolžnosti, izvirajoče iz trojnega pakta, hoče baje Japonska izpolniti prav sedaj, ker se pač bliža pomlad. ki naj po vseh napovedih prinese odločilno borbo, oni veliki spopad, v katerem naj se odloči usoda sveta za daljšo dobo.
Potemtakem se ni čuditi, da pričakujejo pripadniki tega naziranja neposredne vojne nevarnosti za tihomorsko področje, češ da bo Japonska prav seda; želela ojačiti vojno akcijo svojih zaveznikov ter bo naskočila Veliko Britanijo in sploh vsakogar, ki ji bo skušal pomagati. V teh krogih se tedaj računa z možnostjo, da Japonska napade britanske pozicije na Daljnem vzhodu, pa da pri tem vzame v zakup tudi možnost ali verjetnost, da se v svojih vojnih podjetjih sreča z vojnimi silami Amerike.
Drugo naziranj e poimuje stvar znatno drugače. Zagovorniki tega naziranja so mnogo bolj skeptični glede notranje povezanosti velesil trojnega pakta. Smatrajo, da je Japonska pristala nanj le v toliko, v kolikor si od njega obeta koristi zase. sicer pa da je po svoji notranji strukturi, po duhovnih težnjah in političnih činiteljih od obeh partnerjev bistveno različna. Zlasti je treba opozoriti na mnenje poznavalcev Daljnega vzhoda glede neposrednih ciljev japonske politike. Zastopniki skeptičnega presojanja japonske mednarodne aktivnosti so mnenja, da se Japonska nikakor še ne misli vmešati v sedanjo vojno in da sploh ne namerava podvze-ti ničesar tvegajočega razen v kolikor bi ji tega ne narekovali lastni interesi, V sedanji konflikt bi se torej vmešala Ie ko bi se ji obetali nedvomni uspehi in ako bi ji udeležba v vojni zagotavljala, da služi z njo lastnim interesom, medtem ko bi ji bila pri tem solidarnost v okviru trojnega pakta le zunanji okvir. Ako je to naziranje pravilno in se v njem zrcali resnična slika dejanskega stanja, bi sedanjih alarmantnih vesti z Daljnega vzhoda še ne smeli jemati preveč resno, dasi so gotovo odraz dejanske napetosti na tem področju.
Toda na razpolago so še tolmačenja, ki predstavljajo nekako srednjo pot med ob^ma naziranjima. Mnogi namreč menijo. da je Japonska sposobna združiti v eno obe stališči, to se pravi, pomagati silama osi. ne da bi se sama zapletla v vojno Tako politiko more izvajati s tem. da veže čim večjo množino britanskih. pa nemara tudi ameriških sil. Tak čili doseže, ako zbira svoje vojne sile v srednjem Pacifiku ter ograža bodisi Singapur ali britansko Birmo in Indo-kino, pa Nizozemsko Indijo in Filipine ter Avstralijo in Novo Zelandijo z vsemi drugimi pacifiškimi pozicijami trojnemu paktu nenaklonjenih držav. S tem sili nasprotnike, da pošljejo tjakaj znatnejše sile. ki bj jim sicer na afriških in evropskih tleh zelo prav prišle. Japonska lahko s tem zelo pomaga svojim zaveznikom, ne da bi se sama ri-skantno angažirala.
Kakor je razvideti, se to tretje naziranje nagibi je k tolmačenju onih, ki ne pričakujejo, da bi se Japonska že sedaj zapletla v pravo vojno. Nemara bo že bližnji potek dogodkov pokazal, kako je s stvarjo, kaj je v ozadju, sedanjih akcij in kakšni so pravi cilji tokijske politike. Vsekakor se zdi, da jemljejo na obeh straneh položaj zelo resno. Prav gotovo smatrajo v Tokiu, da se jim v sedanjem položaju obetajo največji uspehi na jugu. Zato bi radi likvidirali vojno na Kitajskem ter napravili spodoben sporazum s Sovjetsko zvezo, o čemer pričajo vedno znova vesti o nenapadalnem paktu z Moskvo in o ponudbah Čangkajšku. Konflikt med Siamom in francosko Indokino. ki so ga najbrž sami inscenirali, so Japonci spretno izrabili za povečanje lastnega vpliva v obeh ozemljih. Utrjevanje na
Uhaja vsak dan rasen ponedeljka Naročnina znate mesečno 30 din Za tooaemstvo 60 din
U tedaiitfe: Ljubljana, Knafijeva ulica a, telet on 3122, 3123. 3124. 3125. 3128: Maribor, Grajski trg it i, telefon št 2455, Celje, Stro8smayerjeva ulica fttev L telefon tt 65
Rokopisi se of rraftajo
Ugibanja o usodi Grčije
Podpis bolgarsko-turške pogodbe o nenapadanju je sprožil zanimanje zlasti za vpra< sanje, ali bo Grčija še nadaljevala vojno, ali pa bo prisiljena k sklenitvi miru
Nevv York, 20. febr. j. (AR) Po informa- i možnosti, ker Je položaj za Grčijo izredno
cijah, ki prihajajo semkaj iz raznih bal- kočljiv.
kanskih prestolnic, je mogoče sklepati, da položaj na Balkann nagi dozoreva in da je treba že v najkrajšem času pričakovati dokončnega razčisčenja. Informacije posameznih ameriških agencij se ujemajo v tem, da Nemčija pritiska na Grčijo za likvidacijo grško-italijanskega spora, čeprav iz diplomatskih virov o tem pritisku ni mogoče dobiti nikakega potrdila, vendar govore poročila raznih nevtralnih informatorjev o ponovnih poletih nemških letal nad grškim ozemljem. Tako poročajo dopisniki agencije Ass. Press iz raznih mest v južnem delu Balkana, da so se nad grškim ozemljem ponovno pojavila nemška letala, ki so nekajkrat preletela tudi same Atene. Letala so priletela v smeri od Bolgarije. Po mnenju teh informatorjev so ti poleti svarilnega značaja in naj podkrepe nemške korake v Atenah za likvidacijo vojne. Isti informatorji vedo poročati tudi o velikih železniških transportih iz Nemčije proti jugu in sklepajo po tem, da so železniški vagoni plombirani, da najbrže prevažajo orožje in vojni material za pričetek morebitne nemške akcije. Tudi te transporte tolmačijo nevtralni informatorji zgolj kot moralni pritisk Nemčije na Grčijo.
Agencija United Press poroča snoči iz Londona, da si Anglija z vso naglico prizadeva spraviti z Bližnjega vzhoda kar največ svojih kopnih sil in letalstva v razne dele Grčije, ker si hoče zasiguratl na južnem delu Balkana strategično važna oporišča še prej, predno bi se Nemčiji morda posrečilo konsolidirati njeno balkansko politiko ter Grčiji morda vsiliti sklenitev miru z Italijo. Zaradi angleških vojaških transoortov na Grško se je te dni mudil v Atenah baje sam angleški general is i m Wavell.
Danes poroča agencija Ass. Press., da so nemška letala zmerom češče pojavljajo nad Grčijo in da so bila opažena celo že daleč na jugu od Aten. Po mnenju vojaških opazovalcev si tako Nemčija kakor tudi Anglija mrzlično prizadevata, zasi-gurati si prvenstvo na strategično izredno važnem področju južnega Balkana. Pritisk obeh taborov na Grčijo, da naj se odloči, ali hoče vojno nadaljevati, ali pa se pogajati za mir, narašča od ure do ure. Ako bo Grčija ostala neodločna — tako sodi agencija Ass. Press, — potlej se bo pričela morda že te dni med Nemčijo in Veliko Britanijo velika tekma za Solun, ki je imela svojo predhodnico že v svoje-časni borbi za posest zapadne norveške obale.
Berlin, 20. febr. p. Razne tuje agencije so razširile vesti, da išče Nemčija osnovo za kompromisno ureditev italijansko-gr-škega konflikta in da naj bi bili že v tem smislu storjeni koraki v Atenah. Krožijo celo vesti, da je treba pričakovati neposredna pogajanja med Berlinom in Rimom na eni ter Berlinom in Atenami na drugi strani. Nemški uradni krogi so zavzeli danes stališče do teh vesti. Odgovorni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je na današnji konferenci izjavil novinarjem, da vse te vesti ne odgovarjajo stvarnosti. Nemčija ni pokrenila prav nobene akcije glede italijansko-srrškega konflikta niti ni storila kakršnih koli korakov v Atenah. Kar se tiče odnošajev Nemčije do Grčije, so ostali nespremenjeno korektni in tudi ni nobenesra razloga, da bi se kakor koli spremenili.
_ Carigrad, 20. febr. s. (Ass. Press) Turški listi danes v svojih komentarjih k bol-garsko-turški nenapadalni izjavi zagotavljajo, da Bolgarija ne bo pristopila k osi in da tvori bolsrarsko-turška izjava oviro za prehod nemške vojske skozi Bolgarijo proti Grčiji. List »Ismia« naglasa, da je Turčija ohranila svoje obveznosti iz pogodb t Anglijo in Grčijo.
Za povečanje
pomoči Grčiji
Stoekholm, 20. febr. j. (TOP) Kakor javlja londonski poročevalec lista »Stockh-holms Tidningen«, se ves angleški tisk energično zavzema za to, da mora Anglija v svoji pomoči Grčiji iti zdaj do skrajnih
otoku Hainanu naj služi kot izhodišče za nadaljnje akcije proti jugu. Povečanje zahtev gospodarske narave nasproti Nizozemski Indiji je nemara sondiranje, ki naj pokaže, koliko more Holandska računati z zaščito Amerike. Zadržanje Siama je prav tako prikladno, da se ob njem pokaže, s kakšnimi silami razpolagajo japonski nasprotniki in koliko so jih pripravljeni angažirati; na drugi strani pa, do kod bi se raje zadovoljili s popuščanjem in žrtvovanjem.
Uganke Tihega oceana, ki se te dni spet zapletajo, bo nemara razrešila pomlad, ista pomlad, ki od nje tudi na Evropskem področju pričakujejo odločilnih dogodkov. Toda za splošno opreznost Japonske je nadvse značilno, da je te dni poslala angleški vladi formalno noto, v kateri ponuja svoje posredovanje za mir z Nemčijo. Ona lahko pomeni japonsko slabost, lahko pa je tudi priprava za nadaljnje akcije, češ, storili smo za mir vse, kar je v naših močeh, odgovornost za nadaljnji razvoj pa prepuščamo drugim.
»Times« poudarja, da se Anglija zdaj ne sme ustrašiti nobenih naporov, pomagati Grčiji pred novimi grožnjami.
»Manchester Guardian« piše v tej zvezi, da pač m več nikaka -ajnost, da se je zadnje dni mudil v At*:nah general Wavell zaradi povečanja angleške pomoči Grčiji. Pomoč je treba stopnjevati do največje mogoče meje. ki mora biti navzgor omejena edino le z željami, ki jih bo Grčija sama izrazila. Turške-bolgarski pakt se je zaradi vmešanja nemške diplomacije izrodil v nekaj drugega, kar je Anglija spočetka z njim nameravala. Seveda pa je na drugi strani tudi napačno, ako v Berlinu mislijo, da je zdaj pot na Solun odprta Slično tolmačijo t".rško-bolgarski pakt tudi drugi angleški listi, ki hkrati opozarjajo na to, da Turčija s tem paktom ni izgubila svobodnega razpolaganja s svojo voljo, da pomaga Grčiji odnosno Angliji. Listi podčrtavajo. da je edino kočljiva točka, ki lahko i/premeni položaj na Balkanu, tista klavzula v turško-angleški pogodbi, ki pravi, da Turčija ne bi mogla nuditi take pomoči, ki bi ,io dovedlt v spor s Sovjetsko unijo. To klavzulo angleški listi mnogo navajajo ter pravijo, da ori temelj za vlogo, ki jo Sovjetska unija vob-če lahko igra v diplomatski igri držav csi na Balkanu- Na sploš io pa se angleški listi o možnosti vplivov Sovjetske Rusije na Balkan zelo previdno izražajo in sodijo, da si celo Ankara ni na jasnem glede resničnih načrtov, ki jih ima Sovjetska Rusija s svojimi posredovalnimi akcijami med balkanskimi državami.
Tudi z Jugoslavijo nenapadalni pakt?
London, 20. febr. j. (Un Press) V Angliji so se razširile govorice, ki jih je deloma zabeležilo tudi londonsko časopisje, češ da se trenutno vodijo med Bolgarijo in Jugoslavijo pogajanja za sklenitev nenapa-dalne pogodbe, ki bi bila enaka nenapadalni pogodbi med Turčijo in Bolgarijo. »Daily Sketch« je danes zabeležil tudi iz Sofije izvirajočo informacijo, češ da bo najkasneje v 10 dneh v Bolgariji sestavljena vlada pod predsedstvom bolgarske nacistične stranke Cankova, ki naj bi bila zastopnica in izvrševalka nemške politike v Bolgariji.
Glede na vse te in slične informacije iziavljajc v angleških službenih krogih, da zanje doslej nimajo z nobene merodajne strani nikakega potrdila.
London, 20. febr. s. (Reuter) V angleških uradnih krogih nimajo nobenega potrdila za vesti, da bo med Jugoslavijo in Bolgarijo podpisana slična nenapadalna izjava kakor med Bolgarijo in Turčijo.
Mobilizacija civilnih
delovnih sil v Bolgariji
Sofija, 20. febr. s. (Columbia BS). V Bolgariji je bila danes odrejena menda po vsej državi mobilizacija civilnih delovnih sil, ki obsega vse ženske in moške od 16. do 61. leta starosti, ki niso vojaški obvezniki. Iz več bolgarskih mest poročalo. da so lokalne oblasti odredile tako mobilizacijo. Smatrajo, da je to ukrep v prmravo prihoda nemške vojske. _ Sofija, 20. febr. s. »UnHed Press« javlja, da je bolgarska vlada prevzela pod •=voio kontrolo vse pekovske obrate v državi.
Turška politika
Carigrad, 20. febr. j. (Reuter) Član zunanjepolitičnega odbora v turškem parlamentu Baddak, ki ga tu na splošno smatrajo kot uradnega tolmača turške vlade, piše v listu »Akšam« med drugim:
Politika Turčije je s politiko Velike Britanije tesno spojena z neizpremenljivo in neizpremenjeno zvezo. Skupna turško-bol-garska izjava, podpisana v Ankari, je rezultat pogumnih in neumornih prizadevanj Turčije za mir. Ta izjava je v skladu z duhom angleško-turške zveze. Trditev zainteresirane propagande, da pomeni turško-bolgarski pakt zmago držav osi. je smešna. Turčija je sklenila najprej turško-grško zvezo, ki je še zmerom v veljavi, nato je izposlovala ustvaritev balkanske antante, ki je potem razpadla ter je slednjič sklenila zvezo z Veliko Britanijo. To zaporedje ne pomeni nikakih političnih slučajnosti, marveč odgovarja življenjskim interesom Turčije. S sklenitvijo nenapa-dalnega pakta z Bolgarijo v Ankari ni sprejela Bolgarija obveznosti samo naoram Turčiji, marveč prav tako tudi proti Grčiji. Ako Bolgarija teh obveznosti ne bo respektirala, potem si bo Turčija spet prilastila pravico prostih rok.
tujini razširjene vesti, da bi prišlo do napetosti med Londonom in Sofijo. Te vesti širi sovražna propaganda.
Papen o ankarskem paktu
Carigrad, 20. februarja. AA. (DNB) Nemški veleposlanik v. Papen je priredil večerjo na čast bolgarskemu poslaniku Ki-rovu in gotovemu številu turških osebnosti. V zdravici, ki jo je pri tej priliki izrekel, je najprisrčnejše čestital Kirovu in
navzočnemu zastopniku glavnega tajnika turškega zunanjega ministra k bolgarsko-turški izjavi, ki je bila pred kratkim objavljena. Nemška vlada z velikimi simpatijami pozdravlja ponovno poudarjanje dobrih sosedstvenih odnošajev med Turčijo in Bolgarsko, ter daje priznanje namenom, ki jih kažeta ti dve prijateljski vladi, nri čemer prispevata h pomirjenju na jugovzhoda Kakor pri vsaki takšni priliki — je dejal v. Papen, je Nemčija tudi zdaj zadovoljna, ko vidi, da se prijateljski od-nošaji med narodi jugovzhodne Evrope razvijajo v duhu miru.
Afriška bojišča
V Somaliji so Angleži prekoračili reko Džubo, drugod
pa je položaj nespremenjen
in Bolgarija
Sofija, 20. febr. p. Angleški poslanik v Sofiji sir Reginald Rendel je dal v zvezi z bolgarsko-turško deklaracijo novinarjem izjavo, v kateri poudarja, da si je Anglija vedno prizadevala, da bi Bolgarija ohranila svojo neodvisnost in nevtralnost in da bi se preprečilo razširjenje vojne na bolgarsko ozemlje. Angleška vlada bi toplo pozdravila vzpostavitev prijateljskih odnošajev med Bolgarijo in vsemi njenimi sosedi Anglija nikakor nima namena storiti karkoli, kar bi kršilo nevtralnost Bolgarije in jo zapletlo v vojno. Prav tako je poslanik Rendel odločno demantkai vse v
^eč hangarjev in upravnih poslopij. Južnoafriška lovska letala so s strojnicami napadla neko sovražno letališče pri Asma-ri ter so uničila 7 sovražnih letal na tleh. 3 južnoafriški bombniki so uspešno bombardirali vojašnice v Niavellu..
V Libiji so sovražna letala včeraj zgodaj zjutraj napadla Bengazi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo en nemški bombnik tipa Heinkel 111. Popoldne so napad ponovile nove formacije bombnikov v spremstvu lovskih letal. Več sovražnih bombnikov je bilo v borbi z angleškimi lovci poškodovanih. Skupina 3 angleških lovcev »Hurricane«, ki je ščitila angleške oddelke, se je spopadla s skupino sovražnih lovcev tipa Messerschmitt. Dva Hurricana sta bila v tem boju izgubljena. Naknadno ie ugotovljeno, da so avs+ral?ka lovska letala v borbi z nemškimi bombniki, o kateri je poročalo včerajšnje poročilo, sestrelila še dve letali, tako da so bili ob tej priliik skupno uničeni 3 sovražni bombniki.
Razen omenjenih dveh lovcev so se z vseh teh operacij vrnila vsa angleška letala.
Z albanskih bojišč
Nekje v Italiji, 20. februarja. AA. Poročilo glavnega stana italijanske vojske pravi:
Grško bojišče: Nobene posebno važne akcije.
Atene, 20. februarja. AA. At. ag.) Uradno poročilo vrhovnega poveljstva grške oborožene sile št. 116 pravi:
Krajevni nastopi se omejujejo na čiščenje ozemlja. Ujetih je bilo bilo več desetin sovražnih vojakov.
Atene, 20. februarja, s. (Columbia BS). Po grških informacijah so Grki včeraj odbili tri večje italijanske protinapade v sektorju pri Tepeleniju. Položaj na bojišču se sicer na tem delu ni bistveno spremenil v zadnjem času. Po poluradnih poročilih je bilo ujetih 300 italijanskih vojakov in zaplenjenega mnogo vojnega materijala. Italijani so imeli v bojih težke žrtve.
Nekje v Italiji, 20. febr. AA. (Štefani) Poročilo glavnega stana italijanske vojske pravi o dogodkih v Afriki:
Severna Afrika: Sovražnikov motorizirani oddelek, ki se je poskušal približati našim postojankam v oazi Kufri. je bil odbit s protinapadom, in prisiljen umakniti se z občutnimi izgubami. Naša letala so bombardirala sovražnikova letalska oporišča. Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala in obstreljevala s strojnicami z velikim uspehom številna sovražnikova mehanizirana sredstva in postojanke sovražnikovih baterij. Sestreljenih je bilo pet sovražnikovih lovskih letal. Druga nemška letala so v strmoglavih poletih napadla sovražnikova letališča na Sredozemskem morju. Dva 8.000-tonska parnika in nekateri drugi manjši so bili zadeti z bombami velikega in srednjega kalibra.
Vzhodna Afrika: Na področju spodnje Džube je sovražnik spet ponovil srdite napade zaradi prehoda čez reko. Na drugih odsekih imajo boji krajevni značaj. Naša letala so napadla sovražnikove čete na severnem področju Nitineje. Sovražnikovi letalci so izvedli napad na neko naše oporišče v Eritreji. Naša obramba je sestrelila eno britansko letalo, naši bombniki pa so napadli neki drugi sovražnikov aparat, ki se je vžgal in padel na tla v Sudanu.
Eden in John Dill prispela v Kairo
London, 20. febr. s. (Reuter). Nocoj je bilo uradno objavljeno, da sta zunanji minister Eden in šef generalnega štaba angleške vojske general sir John Dill dospela v Kairo.
Angleška poročila
Kairo, 20. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Italijanska Somalija: Naše čete so uspešno prekoračile reko Džubo, potem ko so odbile sovražne protinapade. Operacije v tem ozemlju se razvijajo ugodno.
Na drugih frontah ni nobene spremembe v položaju.
Najrobi, 20. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja v svojem današnjem poročilu, da so južnoafriške čete zasedle naselbino Mega v Abesiniji, 50 km od kenijske meje. Vsa italijanska posadka, ki je štela nad 600 mož, med njimi večinoma Evropcev, se je predala. Med plenom je tudi mnogo vojnega materiala, med drugim več topov in strojnic.
Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja, da so v torek izvedla južnoafriška letala uspešne izvidniške polete nad Mego. Drugi izvidniški poleti ao bili izvedeni nad Mojalo, kjer so bile sovražne postojanke tudi bombardirane. Južnoafriški bombniki so nadalje napadli 18. t. m- Nia-vello v Abesiniji ter so vrgli v strmoglav-nem poletu mnogo eksplozivnih ln zažigalnih bomb na utrdbe, vojaška taborišča, vojašnice in upravna poslopja. Ugotovljenih je bilo več direktnih zadetkov. Napad Je bil izveden kljub močnemu ognju protiletalskega topništva in strojnic. V severni Abesiniji ao v podporo abesinskih patriotov južnoafriška letala bombardirala in obstreljevala sovražne oddelke, metala pa so tudi letake, v katerih so abesinsko prebivalstvo pozivala k uporu. V Italijanski Somaliji so južnoafriška letala na/padla Gerib, vzhodno od reke Džube.
Kairo, 20. febr. a. (Columbia BS.) Po informacijah iz Khartuma zasledujejo sedaj abesinski patrioti Italijansko vojsko, ki se umika iz Endžebaie. Pri naselbini Burie na cesti proti Debramarku so Abe-sinci iz zasede uspešno napadli Italijane. V napadih so sodelovala tudi angleška lovska letala.
Po angleških informacijah se nahaja v bližini Adis Abebe trenutno že 15.000 abesinskih upornikov. Italijani ao v veliki nevarnosti zaradi neprestanih napadov in se bodo najbrž kmalu umaknili popolnoma na visoko planoto pri Adis Abebi, da tam organizirajo obrambo.
Kairo, 20. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V Eritreji in Abesiniji so izvedla angleška letala več operacij v podporo angle- glavnem članice raznih materinskih dru-ške kopne vojske Kljub slabemu vre- ! ^ev ki so na trgu pred Kapitalom kteča-menu so bili napadeni motorizirani trans- le in prosfle Boga za mir. Demonstrantinjo porti in delavnice v Desieu. Ugotovljenih ao potem Sle na trg pred poslopje senate, je bilo več dir ktnih zadetkov. Letala so kjtr je bila razprava o novem zakonu, vozila obstreljevala tudi s strojnicami ] Voticija j« večkrat posredovala in končno Na letaliSču v Asmari ao bombe posodile
Admiral Darlan se je vrnil v Vichy
V!chy, 20. febr. s. (Ass. Press) Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan se je danes z avtomobilom vrnil iz Pariza in je odšel takoj poročat maršalu Petainu. Izvedelo se je, da se je Darlan v Parizu sestal samo s francoskim poslanikom de E* ;i (nom in nemškim poslanikom Abe-tzom, ne pa tudi z Lavalom. Pač pa je Darlan sprejel zastopstvo pariških strokovnih delavskih organizacij in šefa pariške policije.
Kakor poročajo, prispe jutri iz Pariza v Vichy francoski poslanik de Brinon. da nadaljuje razgovore, ki jih je vodil v Farizu admiral Darlan.
Rooseveltov zakon pred senatom
Washington, 20. febr. & (Columbia BS). Opozicijski senator Nye je izjavil danes, da bodo po njegovem prepričanju Zedinjene države v 30 dneh v vojni, če senat sprejme zakon o posojanju vojnega materiala Angliji Enakega mnenja je Se 30 drugih senatorjev.
Opozicija v senatu se sedaj pripravlja, da nastopi z vsemi sredstvi proti Roose-vdtovemu zakonskemu osnutku za posojanje vojnega materiala. V debati bodo govorili prav vsi opozicijski senatorji Eden izmed njih je napovedal, da bo njegov govor danes trajal 4 ure. Nasprotno so pristaši zakonskega osnutka sklenili, da se ne bodo več prijavljali k besedi, da tako omogočijo čimprejšnji zaključek razprave*. Opozicija se pripravlja tudi na propagando proti zakonu po radiu ter bo priredila javna zborovanja v New Yodcu in Chi-cagu.
VPashington, 20. februarja. AA. (DNB). Včeraj so bili na tr^j pred Kapitolom prirejene demonstracije proti zakonu o podpiranju Anglije Priredile so jih ženske.
Podmorniška oojna ali udor?
Po mnenju nevtralnega mornariškega strokovnjaka bo Nemčija poizkušala najprej s podmornicami uničiti angleško brodovje in transporte iz Amerike, predno bo tvegala vdor v Anglijo
New Yorb, 20. febr. j. (Ass. Press) Mornariški strokovnjak neke nevtralne države izjavlja na podlagi informacij, s katerimi baje razpolaga, da se mora na spomlad računati s pričetkom velike nemške podmorniške ofenzive, za katero ima Nemčija pripravljenih 600 podmornic. Podmor-niška ofenziva bi pomenila ali pripravo za splošen vdor na angleško otočje, ali pa bi jo Nemčija sprožila kot začasno nadomestilo za napovedano splošno ofenzivo, ako bi smatrala, da prilike zanjo niso ugodne. Mornariški strokovnjak sodi, da bo odločitev v vojni po vsej verjetnosti padla na angleški severnozapadni pomorski dovodni poti, ne pa na samih angleških obalah. Gotovo je, da bo Nemčija, ako v kratkem ne Izvrši vdora, poizkušala uničiti vsaj večino vojaških transportov iz Zedinjenih držav, kakor tudi transportov iz angleškega imperija. Razen tega je v nemškem načrtu tudi uničenje angleškega vojnega brodov-ja s podmorniško vojno. Isti mornariški strokovnjak trdi, da ima Nemčija za prvi napad na severnozapadno angleško morsko dovozno pot pripravljenih 300 podmornic, ki bodo hkrati poslane v napad.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 20. februarja. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neki hitri bojni čoln je potopil kljub gosti megli v južnem delu Severnega morja dve oboroženi britanski trgovinski ladji s skupno 10.000 tonami. V okviru izsiljenih ogledniških poletov so nemška letala včeraj napadla konvoje severno od Hebridov, kakor tudi ob vzhodni in jugovzhodni obali Angiije, kjer so tako težko poškodovala štiri velike trgovske ladje, da jih lahko smatramo za izgubljene. Pii Harwicku je bil z bombami zažgan en rušilec. Skupine bojnih letal so uspešno napadle letališče v Midlandu, pristaniške naprave na otoku Vightu ter pristaniške naprave na škotskem. Skupine bojnih letal so bombardirale preteklo noč doke v Londonu. Svvansei, Plymouthu, in Chatamu.
Na področju Sredozemskega morja so nemška bojna letala uspešno napadla ladje v pristanišču Benghaziju, kjer so z bombami poškodovala dve veliki trgovski ladji.
V noči od 19. na 20. februar so manjše skupine sovražnikovih letal letele nad zasedenim ozemljem.
Na področju Sredozemskega morja je bilo sestreljenih pet sovražnikovih lovskih letal. Dva nemška aparata pogrešamo.
Berlin, 20. februarja. AA. (DNB) Nemška bojna letala, ki so včeraj izvedla ogled-niške poiete nad britanskim otočjem, so napadla letališča, tovarne in železniške naprave. Na nekem letališču so poškodovani hangarji in druge naprave. Neka tovarna na vzhodnem škotskem je bila težko zadeta. Uničenih je bilo tudi več manjših hangarjev. V bližini Yorka so bombe padle na tovorni vlak. Zadete so bile tračnice in vagoni. Na mnogih vagonih je izbruhnil požar. Na neki železniški postaji v srednji Angliji je bilo zadeto glavno poslopje ln delavnica, kjer popravljajo stroje.
tvori tako malenkostna zadeva, kakor je de iure priznanje sovjetske priključitve baltiških držav, oviro za zboljšanje odno-šajev med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, je Butler odvrnil: »V tem problemu ne gre samo za malenkostne, marveč tudi za gotove velike stvari in vprašanja, o katerih pa trenotno ne morem dati nikakih podrobnih pojasnil.«
Kakor je izvedel londonski dopisnik agencije Associated Press, vsebuje poslanica, ki jo je omenil Butler v parlamentu, predlog Japonske, da bi bila v danem primeru pripravljena posredovati med Anglijo in kako drugo državo, Vendar je poslanica sestavljena v takem slogu, da se zaenkrat tiče le Velike Britanije in Japonske ter nikakor ne vsebuje japonske ponudbe za splošno mirovno posredovanje med državami, ki so že zapletene v vojno odnosno katerim grozi nevarnost, da se vojni spor razširi tudi nanje. V angleških službenih krogih so danes naglasili, da bo po proučitvi japonske poslanice angleška vlada poslala v primernem času v Tokio odgovor, ki bo to »posredovalno afero«, ki dviga zadnje dni toliko prahu, dokončno razčistil.
VVashington, 20. febr. s. (Columbia B. S.) V ameriških diplomatskih krogih smatrajo, da je japonska vlada samo zato izjavila, da je pripravljena posredovati med Anglijo in Nemčijo, ker povzročajo angleške in ameriške vojaške priprave v Pacifiku pri Japoncih vedno več skrbi. 7. objavo izjave, da je pripravljena posredovati za mir, je hotela japonska vlada prikazati japonskemu prebivalstvu, da je za mir in da sama ne želi forsirati vojne.
Brest—Calais
London, 20. febr. j. (Reuter.) Skupine bombnikov angleškega obalnega poveljstva so v noči od srede na četrtek spet v večjem obsegu napadle sovražno pomorsko oporišče v Brestu ob Rokavskem prelivu ter pristaniške naprave in doke v Calaisu. Komunike letalskega ministrstva ugotavlja, da so se vsa angleška letala vrnila na svo-za izhodišča.
Rekviriranje železniških vozov v zasedeni Franciji
Vichy, 20. febr. s. (Columbia BS.) Po tukajšnjih informacijah so Nemci doslej rekvirirali za 320 milijonov dolarjev vrednosti francoskega železniškega materiala, in sacer predvsem dve tretjini železniških vagonov. Od preostale tretjine je samo 25% vagonov v nezasedeni Franciji, ostali pa so v zasedenem delu. Ob sklenitvi premirja z Nemčijo je imela Francija
450.000 železniških vagonov. Kmalu po premirju so Nemci rekvirirali najprej vse velike 20-tonske vagone. Do novembra je bil rekviriranih še 85.000 vagonov, do januarja pa nadaljnjih 65.000. Nedavno je Nemčija vrnila nezasedeni Franciji 10.000 tovornih vagonov, da olajša blagovni promet, vendar s tem pomanjkanje prevoznih sredstev še daleč ni bilo odstranjeno.
»Evropa v malem" v Londonu
London, 20. febr- s. (Reuter.) Spodnja zbornica je danes v drugem čitanju razpravljala o zakonskem osnutku, ki naj da članom zavezniških vlad v Londonu in njihovim višjim uradnikom diplomatske pravice. Zakonski osnutek je bil že odobren v prvem čitanju v obeh zbornicah. V predlogu za zakonski osnutek je izjavil podtajnik za zunanje zadeve Butler, da tvorijo zavezniške vlade v Londonu »Evropo v malem«. Važno je, da dobe te vlade diplomatske pravice, da se ne bodo čutile kot tujci v Londonu. Vlada predlaga, da naj bi diplomatske pravice dobile poljska, norveška, holandska, belgijska, luksem-burška začasna češkoslovaška vlada ter francoski narodni odbor generala d<? Gaul-lea.
Predsednik avstralske vlade prispel v London
London, 20. febr. s. (Reuter) Avstralski ministrski predsednik Menzies je dospel danes popoldne z letalom v London. Ob svojem prihodu je podal izjavo, v kateri je dejal, da je ponosen, da lahko angleškemu narodu izroči osebne izraze simpatij avstralskega naroda. Menzies je ponovno izrazil svoje prepričanje, da bo Anglija zmagala v vojni.
Ogražanje konvojev
Tanger, 20. febr. AA- (Štefani.) Anglija se neprestano hvali, kako je gospodarica vseh morij, dejansko se pa vsak dan dogo-ae slučaji, ki dokazujejo, v kakšni nevarnosti je njen pomorski promet, in to ne samo na Sredozemskem morju, ampak tudi na Atlantiku. Angleška admiraliteta je v zadnjih dneh doživela nekaj hudih izkušenj s svojim dosedanjim načinom konvojev in je zato sklenila, da bo organizirala manjše konvoje, v katerih bodo samo po 2—4 parniki majhne tonaže, spremljale pa jih bodo vojne ladje. Taks se bodo sprevodi lažje izogibali nevarnostim.
Predlog za gospodarsko bojkotiranje Japonske
Angtettd predlog ameriški vladi za uvedbo skupnih gospodarskih ukrepov proti Japonski
iMndon, 20. febr. & (Columbia BS). Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je angleška vlada ponudila ameriški vladi uvedbo skupnih gospodarskih ukrepov proti Japonski. Te ukrepe naj bi izvajali nc samo Anglija in Zedinjcne države, temveč še ves angleški imperij in tudi Filipini. Angleški predlogi obsegajo naslednje 4 točke-
1.	Omejen naj bi bil uvoz na Japonsko in v ozemlja pod njeno kontrolo na minimum.
2.	Zcdinjene države naj bi obenem omejile na najmunjšo stopnjo svoj uvoz iz Japonske ter naj b1 odtegnile svoje ladje za prevoz blaga na Japonsko in iz Japonske.
3.	Zedinjene države naj bi vplivale na južnoameriške države, d« bi tudi one do skrajnosti omejile svoje trgovske stike z Japonsko.
4 Zedinjene države naj bi v Karibij-skem morju uvedle kontrolno postajo za prevoz japonskega blaga skozi Panamski kanal
Angleška vlada je sporočila ameriški vladi, da je angleški imperij že sedaj skrčili na najnižjo stopnjo sivo je gospodarske stike z Japonsko
IFas/iingfon, 20 februarja. AA. (DNB). Pri včerajšnji razpravi v poslanski zbornici je v zvez' z razširjenjem pomorskih oporišč in okrepitvijo ameriških pomorskih
oporišč na Atlantskem in Tihem oceanu prišlo do izraza močno protijaponsko razpoloženje. Številni pc&lanci so kritizirali
\vashingtonsko vlado, ker je dovolila, da so zadnji dve leti pošiljali velike količine vojnega materiala na Japonsko. Poslanec Andcrson je zahteval, da se uvede popoln cmbflrgo za ves vojni material, ki je namenjen na Japonsko. Poslanec Fadis je zahteval na koncu, da je treba Japonski sporočiti, da bo ameriško brodovje uničilo japonska mesta m industrijska središča ter pretrgalo japonske zveze za oskrbo v primeru, če bodo Japonci poskušali izvesti napad na Singapur.
Ameriški vojaški opazovalci
Washington. 20. februarja. AA. (DNB). Ameriško vojno ministrstvo je poslalo vojaške opazovalce na tri razna področja Daljnega vzhoda Major Clarance Jackson bo odpotoval v Siam major Francis Brink je imenovan za ameriškega vojaškega opazovalca v Singapuru. podno-lkovnik Aleksander Campbell pa je poslan v Batavijo. »Asisociatcd Press« pripominja da je lani ameriška vlada pod sličrinv okoliščinami poslala v Evropo vojaške opazovalce, da bi zasledovali sovjetsko-finsko vojno in nemško ofenzivo na zahodnem bojišču.
Noši hokejisti v Ga-Pa
Drugi nastop
Včeraj je naša hokejska reprezentanca porazila izbrano
moštvo Amsterdama s 4 : 2
Vojna psihoza v območju Tihega morja
Japonski veleposlanik v Washingtonu, admiral Nomura o položaju na Daljnem vzhodu
Zopet hudi napadi na angleška mesta
London, 20. febr. j. (Ass. Press) Nemška letala so preteklo noč Izvršila več hudih napadov na London, na neko mesto v južnem Walesu, katerega imena pa cenzura še ne dovoli objaviti, na okolico Glas-gowa na škotskem ter na več mest v vzhodni in južnovzhodni Angliji.
Na London so izvedla nemška letala na-p?d že v zgodnjih večernih urah. Močnejša skupina nemških bombnikov je vrgla precejšnje število zažigalnih in rušilnih bomb na mestno središče tn na zunanje mestne okraje. V središču mesta ni bila povzročena večja škoda, niti ni bilo mnogo človeških žrtev. V nekem zunanjem predmestju je več rušilnih bomb zadelo neko bolnišnico, pri čemer je bilo 19 ljudi ubitih, 52 pa ranjenih. Več paviljonov bolnišnice je popolnoma porušenih. Hudo je bila poškodovana tudi neka cerkvena zgradba velike historične vrednosti.
V neimenovanem mestu v južnem Wale-su so bombe zanetile številne požare ter porušile mnogo trgovinskih in stanovanjskih zgradb. Požari so bili dopoldne že vsi pogašeni, pregled povzročene škode pa še ni v polni meri mogoč, niti še ni ugotovljeno dokončno število človeških žrtev, ki pa utegne biti pa dosedanjih informacijah precejšnje.
Napad na okolico Glasgowa je bil le manjšega obsega ter so bili zadeti samo nekateri privatni objekti. Tudi ostali napadi na cilje v vzhodni in jugovzhodni Angliji niso bili težje narave in je škoda razmeroma majhna ter število človeških žrtev ne sega nad povprečno mero.
Bsstlerjevf odgovori v spodnji zbornici
London, 20. febr. j. (Ass. Press) Namestnik zunanjega ministra Butler je včeraj v spodnji zbornici odgovarjal na razna vprašanja o odnosih med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo ter o položaju na Balkanu po sklenitvi turško-bolgarske ne-napadalne pogodbe.
Kar se tiče odnosov med Veliko Britanijo in Japonsko, je Butler izjavil: »Kakor je spodnji zbornici gotovo dobro znano, zadnji čas zaradi gotovih dogodkov napetost na Daljnem vzhodu narašča- Zunanji minister Eden je v ponedeljek prejel od japonskega zunanjega ministra v vljudnem tonu sestavljeno posebno poslanico, ki je zdaj predmet tiste pozornosti angleške vlade, ki jo po svoji važnosti zasluži.«
Glede položaja na Balkanu se je Butler vzdržal vsakršnih podrobnih pojasnil ter je izjavil le, da trenutno nima ničesar pripomniti k izjavi, ki jo je o Balkanu dal že angleški ministrski predsednik.
Na vprašanje • laburističnega poslanca Cocksa, ali si Anglija more dovoliti, da
IVashington, 20 febr. j. (Ase. Press). Novi jajpenski poslanik v VVashington u, admiral Nomura, je včeraj povabil na razgovor predstavnike ameriškega in tujega tiska, ki jim je dal nekaj pojasnil glede svoje misije pri ameriški vladi. Nomura je naglasi!, da si bo prizadeval razpršiti vsa nesoglasja, ki so nastala deloma tudi brez stvarnih razlogov med Japonsko in Zedi-njenimi državami Oni. ki širijo vojno psihozo, delajo' proti interesu obeh držav, ker med Ameriko in Japonsko ni vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na bazi miroljubnih pogajanj. Japonska ne zasleduje na Daljnem vzhodu nikakršnih ciljev, ki bi ležali izven tistih meja, ki so že po naravi določene kot mejniki japonskega življenjskega prostora.
Na vprašanje, kakšni so njegovi prvi vtisi v Zedinjenih državah, je Nomura odgovoril, da sprva res ni našel, da bi bili odnošaji med obema državama tako do* bri, kakor si je to predstavljal pri odhodu iz Tokia, vendar bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se bodo spet z bol j šali. Na vprašanja, tičoča se berlinskega trojnega pakta, je Nomura odgovoril, da se bo Japonska zvesto držala sivojih obveznosti, naloženih ji po določbah tega pakta. Z vsem poudarkom pa je naglasi!, da ne more verjeti, da bi se mogla kot posledica berlinskega pakta izcimiti kaka vojno med Japonsko in Zedinjenimi državami.
Obrambne priprave v Avstraliji
Sidney, 20. febr s. (Ass. Press). Astral-ski finančni minister Spender je danes sporočil, da bo avstralska Vlada še ta teden izdala izredne ukrepe za ojačenje avstralske obrambe v primeru nevarnosti. Vežba-nje miličnikov bo podaljšano na 90 dni. Odslej bo pol celokupne avstralske vojske stalno pod orožjem.
Zunanji minister Hughes je izjavil, da avstralska vlada zdaj proučuje vprašanja imenovanja svojih posebnih odposlancev na Kitajskem, v Holandski Indiji ter_ v Singapuru. Na vprašanja predstavnikov časopisja je naglasil, da v položaju na Dal jnem vzhodu niso nastopili nobeni novi odločilni momenti.
Avstralski poslanik pri japonski vjadi je imel danes enourni razgovor s podtajnikom za zunanje zadeve Ohašijem.
Japonski Francoski Indokini
Šanghaj, 20. febr. j. (Un. Press). V mednarodnih krogih v Šamghaiu ie povzročil izredno pozornost napad japonske službene poročevalske agencije Domej na lokalna oblastva Francoske Indokine. ki jih dolži rovarjenia oroti Japonski in sodelovanja z Veliko Britanijo ter celo z generalom Cangkaiškom V dokaz nava'a nekaj konkretneah primerov, med drugim primer nekega oficirja francoskega generalnega štaba v Francoski Indokini. ki je
v Singapuru posredoval, da je Angliia prepustila Cangkajšku 200 svojih letal. Isti francoski oficir ie angleška oblastva tudi informiral o nekih načruh. ki naj bi jih Jaiponska pripravljala proti Singapuru. Japonska službena agencija trdi nadalje. da se je sodelovanje med Francosko Indokino na eni in Anglijo in Zedinjenimi državami na drugi strani pokazala v posebno iasni luči tedaj, leo sta Anglija in Amerika izredno nopovo-ljno reagirali na japonski predlog za posredovanje v obmejnem sporu med Siamom in Francosko Indokino. Prihajanje angleških vojaških oiačeni na siamsko rmio. sestavljenih iz indijskih in avstralskih č^t. p av tako dokazuje sodelovanje med Anslijo in Francosko Indokino. ker so oblastva Francoske Indokine pomaga'a. da so ti transporti ostali tako dolgo tajni.
V nevtralnih krogih v Sanghaiu smatrajo ostri napad japonske službene agencije na oblastva Francoske Ind kine kot predigro, za katero megoče Japonska pripravlja kako odločilno akcijo proti Francoski Indokini. odnosno vsai preko njenega ozemlja v smeri proti jugu.
Sanghaj, 20 febr. s. (Ass. Press.) Po informacijah tukajšnjih kitajskih krogov so Japrmci v teku siam^ko-indokitaiskih mirovnih pogajanj v Tokiu stavili taka S -amcem. kakor tudi Franco"~m dalekosež-ne zahteve za koncesije vojaškega in gospod a^kega značaja.
Zbiranje japonskih čet na kitajskem jugu
šanghaj. 20. febr. s. (Columbia BS). Danes prihajajo nova poročila, da zbirajo Japonci velike letaVke sile v Francoski Indokini na otoku Hainanu in na kitajskem ozemlju nred Hongkcmgom. Smatrajo, da pripravljajo Japonci vojaško akcijo bodisi proti Holandski Vzhodni Indiji ali preti Hongkongu.
Bangkok. 20. febr. j. (Ass. Press). Iz siamskih službenih krogov potriuieio informacije. da ie angleško poslaništvo v Bangkoku nasvetovalo vsem britanskim državljanom, nai poskrbe vse potrebno, da bodo lahko njih žene in otroci čim preje zaoustili Siam. Siamski slu"b<?ni krogi tolmačijo to akcijo angleškega poslaništva kot varnostni ukreo. k; ga narekuje splošni mednarodni položaj, nikakor pa ne kot znak. da se priDravlia kaka zaostri tet odnošaiev med Siamom in Vebko Britanijo.
Priseljevanje Japoncev v Holandsko Indijo
New York, 20. februarja. A A. (Tass) Associated Press poroča, da so japonski zastopniki pri ponovnih gospodarskih pogajanjih med Japonsko in Holandsko Indijo zahtevali, da se mora v veliki meri povečati priseljevanje Japoncev v Holandsko Indijo. Japonci so prav tako tudi zahtevali, naj jim dajo področja, na katerih bodo laiko izkoriščali petrolejske vrelce. Oblasti Holandske Indije bodo verjetno dovolile Japoncem raziskovanje petrolej-skih vrelcev na teh področjih, to pa pod nadzorstvom holandskih zastopnikov.
(Izvirno telefonično poročilo.)
Ga-Pa, 20. februarja
Danes dopoldne se je mednarodni hokejski turnir nadaljeval s četrto tekmo, v kateri je reprezentanca Jugoslavije nastopila proti najboljšemu moštvu Amsterdama. Naši so v tej tekmi zmagali s 4:2 (2:0, 2:0, 0:2).
V tekmi, ki jo je spet obiskalo nekaj tisoč gledalcev, je bila igra popolnoma odprta in je potekala v stalni premoči našega moštva, šele v zadnji tretjini, ko 30 bili naši že s 4:0 v vodstvu, so začeli vidno popuščati, ker so imeli še včerajšnjo »Švico« v nogah in je potem nasprotniku uspelo, da je spravil dvakrat »puck« v naša vrata. Holandcl so imeli v svoji ekipi samo tri izvrstne igralce, kar pa je bilo mnogo premalo, da bi bili uspevali proti naši odlični obrambi.
Jugoslavijo je tudi danes zastopalo isto moštvo kakor v včerajšnji tekmi proti svi-ci, in sicer kompletna ekipa Ilirije s Sti-petičem iz Zagreba.
Dodatno k včerajšnjemu sporedu je treba navesti še, da je v vmesnih točkah v umetnem drsanju nastopila tudi naša državna prvakinja Silva Palmetova, ki je odlično izvedla ves svoj športni spored in žela mnogo odobravanja. Palmetova bo nocoj nastopila še enkrat sama s svojim kmečkim plesom, v soboto pa v paru.
Glede nadaljnjih nastopov našega hokejskega moštva, ki je že absolviralo v konkurenci odrejene nastope, še ni odločitve. Gotovo je toliko, da bo ekipa v ponedeljek
zapustila Ga-Pa in se v torek vrnila domov.
Ker se naši igralci od tod ne morejo pismeno oglasiti svojcem, sporočajo po tej poti vsem svoje pozdrave.	V. V.
Huda poraza Slovaške
in Italije
br— Ga-Pa, 20. febr.
Popoldne ob 15 ita se srečali v turnirju reprezentanci Madžarske in Slovaške. Slovaki, ki so sinoči Nemcem nudili hudo odpor, so bili danes kakor spremenjeni. Moštvo je igralo ves čas zelo podrejeno vlogo in je nazadnje to igro izgubilo proti pričakovanju visoko. Madžari so zmagali •> 6:0.
Zvečer ob 20. so se v tretji tekmi današnjega dneva pomerili Italijani in Švedi. Slednji so že včeraj zabeležili izdatno zi go nad Rumuni, vendar so vsi pričakovali, da bodo imeli z Italijani mnogo težji posel. V prvi tretjim igre je les tudi tako kazalo, potem pa je italijansko moštvo močno popustilo in Švedi so jim natresli celo serijo golov. Končni rezultat je bil 10:3 za švedsko.
Jutri bodo pred finalnimi igrami še tri tekme, in sicer med Holansko in Švico dopoldne, med Italijo in Rumunijo popoldne ter slednjič med Nemčijo in Madžarsko zvečer. Kakor računajo, bosta v finale s sigurnostjo prišli Švica in švedska, medtem ko čaka Nemčijo še huda preizkušnja z Madžari, ki so pa mnogo na boljšem zaradi visoke zmage nad Slovaško.
Tragična usoda ruskega emigranta
Subotica, 20- febr. p. V ruskem sirotišču v Kikindi je umrl v visoki starosti ruski begunec Arister Rezikov, ki je bil nekoč eden najbogatejših ljudi v carski Rusiji. Njegovo ime je bilo znano po vsem ruskem carstvu ter je bil lastnik ogromnih industrijskih in rudarskih podjetij ter več sto hotelov. Vsi boljši hoteli v nekdanji carski Rusiji so bili njegova last Prav tako je bil lastnik cele vrste letovišč. Po bolj-ševiški revoluciji je pobegnil v Nemčijo, kjer je vodil v Berlinu veliko rusko restavracijo, ki pa ni povoljno uspevala. Z ostankom svojega premoženja se je preselil v Jugoslavijo, kjer pa je popolnoma obubožal.
Uredba o razširjenju kontrole cen
Beograd, 20. febr. p. Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo o razširjenju kontrole cen, ki stopi z današnjim dnem v veljavo. Besedilo uredbe smo objavili v gospodarskem delu lista.
Minister Andres povabljen na velese jem v Leipzigu
Beograd, 19. febr. AA Trgovinski minister dr. Andres je sprejel dopoldne odpravnika poslov slovaškega poslaništva Ciekerja in nemškega trgovinskega atašeja dr. Kernbacha. ki ga ie pri tei priliki povabil na veleseiem v Lipskem.
Madžarski prosvetni minister obišče Beograd
Beograd, 20. febr. p. Na povratku iz Sofije prispe jutri dopoldne v Beograd madžarski prosvetni minister Homan. V Beogradu bo ostal kot gost vlade do nedelje zvečer. Njemu na čast bo več prireditev.
Pogreb kanonika Barleta
Zagreb, 20. febr. o. Danes je bil na Mi-rogoju pogreb pokojnega kanonika Janka Barleta. Pogrebne obrede je opravil nadškof dr. Stepinac, ki je imel v katedrali tudi zadušnieo. Ob grobu so se poslovili od pokojnika msg. dr. Rittig ter zastopniki mnogih zagrebških društev.
Poplava Vardarja
Veles, 20. febr. p. Zaradi neprestanega deževja je Vardar prestopili bregove in preplavil vse Veležko polje. Voda je prodrla do samega mesta Velesa in je zalila tudi Oficirski dom. Vojaštvo in gasilci pomagajo prebivalstvu pri reševanju imovine. Nekaj hiš se jc porušilo.
7 žrtev okuženega mesa
Travnik, 20. febr. o. V vasi Porečju, srezu Bugojno se je pripetila strašna nesreča. Kmet Juko Glavaš, ki je imel mnogoštevilno družino, je zaklal živinče, ki pa je bilo okuženo. Z zavžitjem mesa so se zastrupili štirje odrasli člani družine in en otrok. Vsi so umrli. Del tega mesa so darovali tudi svojim sorodnikom v vasi ter sta tudi od njih izgubila dva življenje.
Komandantski tečaji za polkovnike
Beograd, 20. febr. p. »Službene novine«-objavljajo uredbo ministrskega sveta o posebnih komandantskin tečajih za polkovnike, da bi se čim bolj usposobili za generalski čin.
Iz državne službe
Beograd, 20. febr. p. Z odlokom finančnega ministra je premeščen carinski kontrolor Dušan Mitrovič z Jesenic h glavni carinarnici v Baru. — Upokojen je pro-govni nadzornik Ivan Avser v Ljubljani.
Willy Forst
pride v Ljubljano
Beograd, 20- febr. p. Znani nemški filmski igralec Willy Forst bo prihodnje dni v spremstvu komponista filmskih šlagerjev Schmit-Gentnerja obiskal Beograd, Zagreb in Ljubljano, kjer bo prisostvoval pre mijeri svojega najnovejšega filma »Kraij operete«. V Ljubljano bo prišel 27. t m. dopoldne in bo nastopil tudi v radiu.
Smrt starega sodelavca Adolfa Hitlerja
Mtinchen, 20. februarja. AA. (DNB) Na čast umrlemu veleposlaniku, polkovniku Hermanu Kribelu, staremu sodelavcu voditelja rajha, je bila danes v Munchenu spominska svečanost, ki so se je udeležili kan-celar Hitler, maršal Goring, namestnik kancelarja dr. Rudolf Hess, zunanji mini, ster v. Ribbentrop in mnogo drugih vodilnih osebnosti stranke, državne uprave in vojske. Minister Rudolf Hess je imel govor pred katafalkom, potem pa je voditelj rajha položil venec kot poslednji pozdrav svojemu tovarišu v boju. Razvil se je nato pogrebni sprevod. Posmrtne ostanke pokojnega Kribela bodo pripeljali na Bavarsko, in jih v njegovem rojstnem kraju položili v grobnico.
M*
Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno po vsej državi. V primorskih krajih utegne deževati. Temperatura se ne bo dosti spremenila.
Naši kraji in ljudje
Nas dobrovoljski starosta
Skupina jugoslov. dobrovoljcev iz Ljnbljane s predsednikom Josipom
Jerasom (X)
Čas, večni sovražnik vsega minljivega, posega neizprosno v vrste ljudi, ki so svoje življenje dobrovoljne posvetili borbi za srečo nagega naroda. Med enimi pa. ki jim zob časa kar ne more do živega, je pro<f Josip Jeras, predsednik streske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. S rod; tihega, neumornega in plodnega nacionalnega dela ga je dne 21. t. m. preseneti življenjski jubilej, polstoletnica Njegovo bogato življenje zasluži, da si ga p»-bliže ogleckmo
Sckolsko zavedno okolje številne ljubljanske Jerasove rodbine je vzgojilo lepo število marljivih nac;onalnih delavcev, med njimi dva vojna dobrovoiljca: dobrodušnega dobrnvol jca Srečka in jubilanta Josipa Tretji brat France se je v Italiji tudi prijavil v dobrovoljce. pa ga oblasti niso pustile na svobodo. V času. ko je bila Avstrija tako stara in močna, da si je propaganda r-i. osvobojen je in zedmienje z brati Srbi in Hrvat5 k s težavo krčila pot. vidimo srednješolca .Terasa pri delu v Sokol-Stvu v »Preporodu« in pri ustanovitvi »Fe-rija nega saveza« (Dijaška počitniška zveza), ki je bi! za dijake izvrstno sredstvo za tajno širjenje jugosllovenske misli med Slovenci in Hrvati. Tega delovanja navdušene mladine — najboljše, kar smo jih kdaj imeli, kakor je bil napisal dr. Ivan Lah — pa celo mogočna Avstrija ni mogla preprečiti.
Mladega .Terasa je gnalo hrepenenje že pred svetovno vojno v svobodni jugoslovenski Piemont — v Srbijo. Že v februarju 1914 je odšel v Valjevo kot nastavnik na tamkajšnjo gimnezijo, kjer je takoj pričel uvajati sokolsko vzgojo med mladino. Ob pričetku vojne je vstopil dobro-voljno v najnevarnejšo vojaško službo na strani Srbije — v slavno komitsko četo Vojina Pepoviča ali vojvode Vuka Četniki so že drug? dan vojne odšli na Drino, da bi branili avstrijski vojski prehod čez obmejno reko. medtem pa je redna srbsko vojska v redu mobilizirala in se razvrstila. V težkih borbah, v katerih so celo Jeraso-ve v sokolski telovadbi ojeklenele mišice komaj prenašale velike napore, se je umikal njegov četniški odred na Cer-planino. Najbolj krvave spopade pa je doživel pri Vidojevici. Pri Zavlaki so začeli Srbi pro-tiofenzivo. Po dveh dneh borbe so odbili Avstrijce čez obmejno Drino. Jerasova komitska četa se je skrčila od prvotnih 550
na 140 mož. Le tem so se pridružili ostanki razbite Tankosičeve čete, v kateri sta bila tudi »Preporodovca« Avgust Jenko (padel na Ceru) in Vladislav Fabjančič Je rosa je zasula topovska granata, pa so ga odpeljali v valjevsko bolnišnico Po okrevanju je služboval kot sta t isti čar v istem zavodu.
Po PotiOTekovi ofenzivi je odšel v Niš kot uradnik glavne vojne cenzure V Nišu je deloval s polkovp kom Vukasovičem bil pa je tudi član nišlcega Jugc^lovenske-ga odbora, ki je preneha' delovati z umikom celotne srbske vojske v Albanijo Strašni albansk' umik <n svoie lastne doživljaje v njem ie popisal prof Jeras izredno živo v svoji kni'21 »Planina smrti« ki je lani doživela celo drugo izdajo Telesno izčrpan je prišel v Francijo ln je deloval kot mobiliziran tolmač pri železniški družbi v BoTdeauxu Tu je študiral in položil izpite V vrli Francozinji gospe Sidoniji je naše' zvestega življenjskega tovariša in se je vrnil v avgustu 1910 čez Italijo v Ljubljano — v svobodno Jugoslavijo.
Po vojni je deloval dolga leta na raznih srednjih šolah, zatem na prosvetnem oddelku bansike uprave, danes pa je profesor na bežigrajski gimnaziji. Poleg poklicnega dela ie marljivo delal v mnogih nacionalnih organizacijah in pokretih predvsem kot podnačelnik centralnega Sokolsikega saveza, kot urednik »Sokcliča«. prevajalec Cankarjevih novel v francoščino (»Pages choisis«), kot sotrudnik sokolskega tiska itd. Najdragocenejše pa so nam njegove zasluge za ljubljansko dob rov oljsko organizacijo, ki si ga je z nedeljenim zaupanjem članstva letos že šestič postavila na čelo. Njegova osebnost je dvignila organizacijo na višino najdejavnejše dobrovolj-ske organizacije v državi, njegovo prizadevanje je priklicalo k delu mnogo tovarišev, ki so po razočaranju in zagrenjenosti znova poprijel i za delo. Tako so dobro-voljci zmogli v zadnjih letih kljub težkim razmeram razvitje svojega prapora, izdaje monumentalnih knjižnih del. popisov svojih potov in udejstvovanja na vseh področjih nacionalnega deia.
Vrlemu dobrovoljskemu starosti prof. Josipu Jerasu želimo tovariši vojni dobro-voljci in vsi številni prijatelji in znanci še mnogo let uspešnega dela. ki naj bo mladini, ki prihaja za nami, svetel vzor, kako je treba služiti domovini.	R. P.
LJu&avna žaMgra v Novem Sadu
Samonaer dveh uglednih meščanov
V sredo se je odigrala v Novem Sadu senzacionalna ljubezenskega žaloigra Trgovec Miljutin Čina, znani novosadski ele-gan. je na zapuščenem kraju v okolici » mesta ustrelil hčerko novesadskega advokata Maro Moč m nato izvršil samomor.
Po doslej znanih vesteh se je žalostno dejanje izvršile dopoldne, opaženo pa je bilo šele popoldne, ko je neki mestni tro-šarinski paznik bili na svojem obhodu. Nenadno se mu je nudii pretresljiv prizor. Videl je dvoje trupel, ki sta ležali drugo poleg drugega v mlaki krvi. Mrtveca sta bila oblečena v boljše obleke in je bilo pazniku takoj jasno, da sta iz premožnejših družin. Obvestil je policijo in kmalu je prišla na kraj žaloigre komisija z upravnikom policije na čelu Kc so ugotovili identiteto mrtvecev, je bilo presenečenje še večje.
Brez nadaljnega moramo priznati, da ie k madžarsko-j ugoslo. anskemu kulturnemu zbližan ju. ali boije: predvsem k spoznavanju slovenskega duha in kulture doprinesel na Madžarskem kar ogromen delež znanstvenik in pesnik dr. Avgust Pavel.
Usoda ie hotela, da se je dr. Pavel kot prekmurski roiak lahko prav dobro seznanil z jugoslovansko, oosebei s slovensko književno tvornostio. katere sadove je totem v tiskani besedi posredoval madžarski javnosti Ondotno znanstveno in leposlovno književnost pa ie obogatil razen tega tudi z mnogimi izvirnimi deli, ki se nanašajo ali oa so vsa i v zvezi z jugosl književnostjo, slovenskim jezikoslovjem itd. Čeprav živi danes dr Pavel — kot gimnazijski orofesor z doktoratom iz primerjalne slavistike in ket ravnatelj muzeja — v odmaknjenem starodavnem obmejnem madžarskem mestu Szomba-thelvu. čenrav ie preeei 7aposlen na obeh mestih oosveča kliub vsemu mnogo časa Drevaialskemu in — kot ed^n vrrrd najboljših učencev slavista dr Asbotha slavističnemu delu. Ob moiem obisku me ie tudi prijateljsko informiral o vsem. kar me ie zanimalo
—	Oprostite — sem ?a vprašal — slišal sem da ste v teh dneh m on" z~po-sleni pri urejevanju mze^k° kni:žnice Ali mi hočete oovedati z^kai in kako ste se r>osvetili delu nri muzeju?
Malce zamišVeno ie začel odgovarjati:
—	Pred 17 leti sem bil nekako na raz-
Po Novem Sadu se je že dolgo šušljalo o ljubezni, ki se je razvila med pokojnima Milutinom in Maro. Mara je pred letom dni diplomirala na pravni fakulteti beograjske univerze, potem pa je nekaj časa službovala pri novosadskem apelacijskem sodišču, nato v pravosodnem ministrstsvu, pred kratkim pa je prišla spet v Novi Sad kot sodna pripravnica pri tamošnjem sre-skem sodišču.
Pokojni Miljutin Čura je bil tudi še mlad in je štel je 36 let. Bil je oficir. Pred 10 leti pa je dal ostavko na vojaško službo in se je posvetil trgovini. Kmalu nato se je Čura poročil in se je v zakonu rodil otrok. Usoda je nanesla, da se je seznanil z Maro Močevo. Sprva so mislili, da je razmerje med Maro in Miljutinom navaden flirt. Toda zadeva je postajala vse res-
potju. S slavističnim delom takrat tu ni bilo nič. Nekje bi oa vseeno le rad delal. In ko so me že vabili k Muzejskemu društvu, sem se povabilu z veseljem odzval. Na slavistično delo pa nisem pozabil. ne. odložil sem ga le na poznejše, »boljše« čase. Poleg ravnateljskih poslov tukajšnjega muzeja urejam še narc do-slovni oddelek ter knjižnico, ki se ie zcaj preselila v nove prostore in ki razpolaga s 30.000 knjižnih zvezkov. V kni;žnici ie urejen tudi posebni oddelek za slovanske knjige (posebej so tu tiski, ki se tičejo Slovanov na Madžarskem).
Dr. Pavel me ie potem opo7oril na dejstvo. da ie — v skladu z vladino uredbo, po kateri se lahko do zavodih in drugje učijo jeziki manjšin — poskušal organizirati na gimnaziji slovanske ie ikovne tečaje (ruski, shr in slovenski) Zal se za sedai njegova želja ni uresničila u~a oa da se bo že v prihodnjem šolskem letu. Nato sva prešla na niegovo delo na oo-lju jugoslov. madžarskega kulturnega zbližanja
— V številnih madžarskih reviiah »Nyu-gatu«. »Vigiliji«. »Napkeletu«. »Mngvar eletu« itd., sem že dokai časa poročal o slovenskih in srbskih knjižnih delih pisal ocene, informativne članke ter razprave (dve razo^avi o Cankari" itd ' °o-lea tega sem orevedel n~kai srbskih in dokai slovenskih pesmi. Izmed teh "ai samo navedem Cankarievo »Sodbo« Zupančičevega »Kralja Matjaža« Slovenske balade o kralju Matjažu itd. Prav tako
nejša. Mnogo se je govoriHo o škandalu
med čuro in njegovo ženo, ko je zvedela za razmerje svojega moža. Zaradi tega je Čura vložil ločitveno tožbo. Ker pa je žena zahtevala zase -n za otroka primerno vzdrževalnino, ni prišlo do poravnave. Mimo tega je Čura imel zadnji čas denarne neprilike in to ga je najbrže še bolj sililo, da naredi račun čez življenje. Tudi Mara je siklenila, da gre z njim v smrt. Tajnost pa bo ostala, kdaj sta se o tem dogovorila Po dosedanji preiskavi lahko rečemo, da sta bila o tem že de!j časa dogovorjena in da sta čakala le na ugodno priliko
V sredo zjutrai je Mara kakor navadno prišla v pisarno Kmalu pa ie spet odšla Najbrže sta bili s Čuro dogovor jena za sestanek Odšla sta ob prekopu proti kraju žaloigre in se še prej ustavila v kavarni pri »Raji« Tam sta napisala poslovilno pismo in odšHa na samoto Čura je z enim strelom usmrtil Maro potem pa je še sebi pognal kroglr v usta in bil prav tako na mestu mrtev Trupli so prepeljali v prosekturo državne bolnišnice, cd koder je bil včeraj pogreb.
Smrt uglednega
Novomesčana
Novo mesto. 20 februarja
Davi je umrl nagle smrti ugledni novomeški trgovec in posestnik g. Rudolf Pau-ser V Novem mestu in daleč naokrog po Dolenjskem je bil visoko čislan Rodil se je v dolenjski metropoli pred 70 leti kot edini sin premožnega trgovca ki se ie preselil semkaj iz Dvora, kjer so takrat še bili v obratu znameniti plavži Ko je dovršil gimnazijo ie študirali še Mahrovo šolo po odsluženem vojaškem roku pa se je vrnil domov, v cvetoče trgovsko podjetje Ker mu je bilo veselje do trgovine prirojeno se je kmalu uveljavil z odličnim* sposobnostmi s katerimi si je pridobil med ljudstvom velik sloves. Kot dober gospodarstvenik in organizator je bil kmalu izvoljen v mestno upravo in v upravo Mestne hranilnice 30 let je bil prvi svetovalec in podžupan ter član upravnega odbora Mestne hranilnice in njegov predsednik. V mestni upravi je s svojimi sposobnostmi vodil najvažnejši oddelek, gospodarstvo. Za prospeh Novega mesta in okoliša si je tako pridobil nevenljive zasluge. Zadnjo pot bo nastopil v soboto ob 15. Časten mu bodi'' spomin žalujočim naše iskreno sožalje!
Zadnje romanje gospe Julke Goriskove
Ko je gospa Julka Goriškova pretekli ponedeljek poromala na svojo zadnjo pot iz Beograda v svoj rodni lepi kraj Ruše, se je pokazalo, koliko obžalovanja je nje-
na smrt vzbudila v Beogradu, še zlasti med ožjimi rojaki. Ob navzočnosti velikega števila uglednega meščanstva so bile opravljene zadušne molitve v katoliški kapeli Splošne državne bolnišnice. V imenu Srbkinj in še zlasti Beograjčank, ki so z gospo Julko sodelovale v narodnih m dobrodelnih društvih, se je poslovila gospa prof. Anica Šauiličeva, ki je toplo naglaša-la požrtvovalno sodelovanje sestre Slovenke v teku 20 let v Beogradu. Lepo je poudarila, da je ga. Julka izhajala iz Ruš, z »malega Beograda«, in da jje zato bila vedno iskrena Jugoslovenka.
V imenu slovenskih žena. ki žive v Beogradu, in jih je ga. Julka vodila kot predsednica, je spregovorila ga. Medvedova-Skerljeva. S solzami v očeh in s toplimi besedami se je poslovila od predsednice ki je zapustila svoje ožje rojakinje prav zdaj, ko jim je bila najbolj potrebna Zbor slovenskih študentov je zapel žalo-
Prof. dr. Avgust Pavel
sem prevedel tudi neka i proznih del (zvečine Cankarjevih), od katerih sta Cankarjev »Hlopec Jernej« in »Poteovh Marko« izšli v p:sebni knjigi. Rizen književnega dela sem tu in tam tudi predaval. 16. decembra lani sem v Budimpešti predaval o Kralju Matjaža v jugoslovanskem narodnem izročilu in literaturi.
—	Ali ie bilo med povodi, ki so vas do-vedli do tako intenzivnega dela na tem področju, morda tudi spominjanje, oddol-ževanie — in navezanost na rodino9
—	Da. tudi tn ie bili Si^er ie pi b;la "dloč^ne^ znač.va or te^i slavis iSr»3 •>vncma« ki sem in ob": til že v niž i srednji šo'i Kot mlad iiak s^-m bil namreč že naročen na nekai slovenskih časnikov in kot tak sem se nauči' tudi i 1 cirilice. V teh leiih sem se poskusil tudi
stinko, nakar se je razvil žalni sprevod na kolodvar. Ze v Beogradu je bilo položenih na krsto nad 20 krasnih vencev in mnogo šopkovo svežega cvetja. O pogrebu v Rušah pa so nam sporočili Lz Maribora:
V sredo ob pol 16. uri so na ruškem pokopališču pospremili nepozabno gospo Julko Goriškovo številni pogrebci na njeni pouiednji poti. Za krsto, ki je bila vsa
Maribor, 20. februarja.
Tudi pri zasliševanju ostalih soobtozen-cev, ki &e je nadaljevalo sinoči do pozne uie, je moral ^tnami predsednik dr. Tu-rato uporabiti vso svojo preizkušeno spreinoai, oa je aouil Konkretne odgovore, nanašajoče se na razne oblike sodelovanja v zvezi s senzacionalno ponarejevalno aiero Nekateri so skušali celo zrahljati težo prvotnih priznanj z izgovorom, češ da nisc vedeli, kaj so tedaj pri preiskovalnem sodniku podpisali. Precej zanimivo je bilo zasliševanje Štefana Koširja iz Zagorja, ki je bil glavni »finansir« ponarejevalcev. Kr je bil vprašan, če je res pretil Majcnu ;n Grašiču. da ju bo ustrelil, če ne bosta hitreje izdelovala bankovcev t*. 500 din, je pretnje priznal, zagovarjal pa se ie, češ da je hotel priti le čm prejt do svojega denarja, ki jima ga je od izročil.
Za danes ob 12. uri je bila napovedana razglasitev si dbe. Med oDčinstvom je bilo ^a razglasitev veliko zanimanje, tako da je oila tudi danes razpravna dvorana nabito polna cbčiisiva. Nekateri so čakali že od devete ure naprej. Ob grobni tišini je razglasil predsednik senata dr. Turato naslednjo sodbo: 45 letni čevljar Frane Majcen s Pc brežja pri Mariboru je bil obsojen m 6 let robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in na globo 600 d:n; 43 letni gostilničar Anton Grašič iz Maribor^ na 3 leta robije, na 900 din globe ter na izgubo častnih pravic za 3 leta; 38 letni zasebni uradnik Mohor Va-bič iz Maribora na 3 leta in 6 mesecev robije. na C00 din globe ter na 4-letno izgubo častnih državljanskih pravic; 51-letni posestnik Josip Majhenc iz Vrhove pri Radečah na leto dni tn 6 mesecev robije. na 30C dio globe. 500 din povpreč-nine ter izgubo častnih pravic za dobo 2 :et; *21etnn služkinja Frančiška Zimšek iz Vrhrve na ?40Q din globe; 37-letni mesarski mojster Josip Kolarič s Pobrežja pri Mariboru nf 10 mesecev strogega zapora, na 200 din globe ter na 2-letno izgubo častnih pravic; 33-letni prevoznik Bogonii. Juri' vi Maribora na 1 leto in 2 meseca robije na 300 din globe ter na izgubo častrih državljanskih pravic za dobo 3 lec; 66-letni zasebnik Ivan Merlak iz Maribora na 3000 din globe: 55-letni zasebni uradnik Anton Zuraj iz Zagreba na 2 leti in 6 mesecev robije. na 600 din globe ter na 4-letno izgubo častnih pravic; 23-letni ključavničar Josip Belec iz Grlave na leto dni robije. 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 22-letni čevljarski pomočnik Ignacij Stajnko iz Grlave na 3 mesece zapora; 63-letni želar Jakob Tomanič iz Skorbe na let dni in 2 meseca strogega zapor, na 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 51-letni mesarski mojster Štefan Košir iz Zagorja na leto dni in 2 meseca strogega zapora, na 300 din globe in izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 37-letni gostilničar Josip Štempihar iz Zagorja na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 21 let; 27-letna gostilničar-ka Marija Štempihar na 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 51-letni trgovec Josip Kosi iz Križevcev na 3000 din globe ter plačilo povprečnine 500 din; 16-letni Alojz Majcen se izpusti na preizkušnjo za dobo 1 leta; 32-letni trgovski pomočnik Josip Habjan na 1 leto in 3 mesece strogega zapora. 300 din globe ter dvoletno izgubo častnih pravic; 19-letni delavec Josip Malunec iz Zdencev se oprosti vsake krivde in kazni po § 280; 49-letni Martin Vugrin na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter 2-letno izgubo častnih pravic; 22-letni mehanik Ivan Vrus iz Sv. Miklavža pri Mariboru na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter na 2-letno izgubo častnih državljanskih pravic; 44-letna prevoznikova žena Eliza Kostanjevec iz Rogoze na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter 2-letno izgubo častnih pravic; 21-letni kovaški pomočnik Ivan Kostanjevec iz Rogoze na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe; 51-letni prevoznik Ivan Kostanjevec iz Rogoze na 8 mesecev strogega
že s prevajanjem iz slovenščine...
—	Kako oa je potekala vaša mladostna življenjska pot? Kje ste se rodili in kje šolali?
—	Rodil sem se na Cankovi leta 1886. Tu sem obiskoval tudi osnovno šalo. nakar so me starši na prigovarjanie can-kovskega učitelja Borovnjaka dali na gimnazijo v Monošter (danes St. Gott-hard). kier sem se naučil madžarščine. Višjo gimnazijo Pa sem končal tu. v Szombathlvu. odkoder sem 1. 1905 prišel na budimpeštansko univerzo. Tu sem se v prvem semestru na filozofski fakulteti vpisal v vsa slavistična predavanja, kar iih ie bilo: poslušal oa sem slavista Asbotha in Marguliča. Diplomiral sem leta 1910. doktoriral oa 1. 1913 Ne vem morda vas bo zanimalo, če vam povem, da sem po končanih študijah zaprosil oblasti za službeno mesto v — Bosni. Moie prvo službeno mesto oa ie na veliko presenečenje postala Torda na ErdeHiskem. Odtod sem bil premeščen v Dcmbovar. nakar ie prekrižala moie učitelievanie svetovna vojna. Na ruski fronti sem bil ranjen. tako da sem se moral potem dvs leti potikati po bolnišnicah in toplicah, dokler me niso postavili za tolmača (za slovaški in ruski iezik) nri vojnem sodišču v Bratislavi. Po končani voini sem se znašel snet v Dombrovariu. kier pa nisem ostal dolgo, zakai prestavljen sem bil na zdaišnie službeno mesto, v Szom-bathelv.
—	Ali mi hočete kal povedati o svojem znanstvenem — slavističnem knjižnem delu?
Dr Pavel ie vstal in prinesel iz svoje omare kup kniižnih zvezkov ter
revij
—	Gleite — ie pokazal na knjižne zvezke — f i ie nrecei tega po č,vmer ste vprašali Se pred vojno sem izdal v založbi
posuta s krasnimi venci, so stopali zastopniki vseh stanov. Vsa žalna svečanost je pričalla, kako iskreno obžalujejo znani in domačini njeno prerano snirt. Ko je do>-mači gosp. župnik opravil pogrebne molitve, so na njivi mrtvih pod Pohorjem položili v poslednje domovališče zgledno narodno gospo in ženo, ki jo bomo ohranili v trajnem, svetlem spominu.
zapora, 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 44-letni delavec Tomaž Senekovič iz Pobrežja pri Mariboru na 9 mescev strogega zapora, 300 din globe ter dvoletno izgubo častnih pravic; 28-letni Janez Tomanič, ključavničar iz Skorbe na 7 mesecev strogega zapora. 300 din globe ter 2-letno izgubo častnih pravic; 21-letni delavec Stanko Meglič i~ Skorbe pa na 6 meseoev strogega zapora, 300 din globe ter dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic. Vsem obsojencem se vračuna preiskovalni zapor, denarna kazen pa se spremeni v primeru neplačila v zapor.
Šestnajst teroristov
polovljenih v Zagrebu
Zagreb. 20. februar ia Policiisko ravnateljstvo v Zagrebu objavlja: Po nedavni eksploziji v Zagrebu kjer je bila hudo prizadeta tudi neka nedolžna žena. je policiji uspelo, da je s preiskavo nedvomno dognala storilce, ki So izvršili ne samo ta atentat, marveč tudi tri eksplozije v lanskem letu in to pred »Dvercem«, pred Apolo-barom in pred kavarno »Splendid«. S tem v zvezi je bila aretirana teroristična skupina 16 oseb. ki je poleg že izvršenih pripravljala celo vrsto novih in hujših atentatov, vse to z namenom, da bi z ustvarj&niem nereda podkopala veljavnost hrvatskih banovin-skih oblastev in da bi v nadaljnjem razvoju dogodkov povečala propagando za nasilno izpremembo obstoječega zakonitega državnega reda. Preiskava se nadaljuje in ko bo zaključena, bodo krivci sojeni po zakonu.
Koncert dveh pianistk
Drevi ob 20. bosta izvajati v mati fil-harmonični dvorani naši pianistki gospa Marta Osterc-Valjalova in gdč. Silva Hra-šovčeva koncert na dveh klavirjih, kar je redkost, če ne novost v našem glasbenem življenju. Koncert bo imel naslednji spored: Mozart:Sonata d-dur, Brahms: Variacije na Haydnov tema, Chopin:Rondo c-dur, Rahmaninov: Druga suita. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. Gotovo bo naše glasbeno občinstvo pokazalo zanimanje za skupni nastop naših mladih pianistk, ki sta absolventinji visoke šole ljubljanskega konservatorija in sta izšli iz šole mojstra Janka Ravnika. n—m—i-r~ii---- " ——
madžarske znanstvene akademije »Glaso-slovje slovenskega cankovskega narečja« (A vashidegkuti szloven nyelvj&ras hang-tana). Objavil pa sem tudi tele razprave: Zbirka prekmurskih narodnih tekstov in zgodovina dosedanjega zbiranja. Jezik novejše prekmurske literature. Jugoslovanski viri (lepe zgodbice o kralju Beli...), Hunjadijci v jugoslovanskem narc dnem pesništvu itd. itd. V »Etnologu« je izšla poleg tega tudi moja razprava o odprtih ognjiščih v krajih arabskih Slovencev; med ostalim pa sem napisal tudi ruski žepni slovar.
—	In Vaše pesniško ustvarjanje?
—	Slovenske pesmi sem pisal že kot visokošolec. Objavljal sem jih deloma pod imenom, deloma pa ped psevdonimom (Sinek Martinek) v Kleklovih *N;vinah« in Koledarju — L. 1933. sem izdal prvo madžarsko pesniško zbirko »V naročju slepih dolin tako poiem psalme«, L 1936 pa pesmi pod naslovom »Zažgani gozd«. Tretie pesniško zbirko imam v pripravi.
Med pripovedovanjem mi ie razkazal svojo knjižnico in nasmejanega obraza pripomnil, da je to menda ena največjih zasebnih slovenskih knjižnic na Madžarskem.
—	Kaj na vaši načrti za bodočnost?
—	Veste — je odgovoril —rad bi nadaljeval z zbiranjem narodopisnega gradiva prekmurskih Slovencev in rad bi se še boli posvetil slavističnemu, znanstvenemu delu. Samo. da bi se rešil šole!
Odprl je nekaj predalov v pisalni mizi in mi srečen pokazal nekai svežnjev rokopisov. — še neobdelanega gradiva. Opozoril me ie predvsem na knjižico, ki si io ie v visokošolskih letih sam zvezal in v katero ie v počitnicah zapisoval besede iz zakladnice domačega narečja.
—	V bližnja bodočnosti — ie Se pripomnil — nameravam izdati predvsem Mooo-
K uit ar ni pregled
Razgovor z dr. A. Pavlom
Sodba ponarejevalcem petstotakov
26 obtožencev obsojenih, dva pa sta šla na svobodo
Domale vesti
* Opozorilo našim izseljencem. Naročim izseljenski odbor v Ljubljani opozarja naše delavce, ki iščejo zaposlitve v inozemstvu, da naj se pred odhodom brezpogojno oskrbe z vsemi potrebnimi listinami, da ne bodo izpostavljeni raznim neprijetnostim, ki so jim neizogibne, če nimajo s seboj potrebnih dokumentov. Vsi, ki odhajajo na delo v inozemstvo, morajo imeti v redu potni list, družinski izkaz, spričevala o strokovni usposobljenosti in potrdila o dosedanji zaposlitvi. S seboj naj vzamejo dovolj obleke in obutve ter druge najpotrebnejše reči, da bodo vsaj za prvo silo preskrbljeni. V tujini naj se po možnosti vsi takoj včlanijo v strokovne organizacije naših izseljencev, ki jim bodo nudile vso podporo in zaščito.
*	Letala Aeroputa so v preteklem letu prepeljala na progi od Beograda d. Zagreba 1.309 potnikov, obratno pa 1.113. V sezoni od iuniia 3o avgusta ie poletelo iz Zagreba v Solit č'3 potnikov, obratno oa 394. Na prosi iz Zagreba čez Saraievo v Solit ie letelo 508. obratno 532 p itnikov iz Zagreba v Ljubliano 291 i?. Ldubr.ane v Zagreb pa 213. Zračno or>zo med Mila-ncm. Benetkami. Zagrebom. Beogradom in Bukarešto ie vzdrževala italijanska družba »Lares«.
*	Za prehrano gostov na Jadranu De-jovni odbor za napredek tujskega prometa na Jadranu ie nedavno imel sejo v Dubrovniku. Sprejel ie resolucijo ki poleg drusea zahteva, da se zagotovi zadosti hrane za goste na Jadranu v letošnii sezoni. Ugostiteliem nai se v ta nrmm dovolijo rezerve živil za mesec dni na temelju povprečnega števila niihovih gostov — Jadranska plovidba je ukinila na .svoiih parnikih prehrano oitnikov po sistemu »table d'hote«. Pctn ki se lahko hranijo samo po naročilu, a la črte V zveri s oovišaniem gmotnih izdi+k^v ie Jadranska plovidba povišala za 10 odstotkov vozni no tour-retour.
*	Bivši prašKi primator dr. Peter Zenkl, ki uživa velike simpatije tudi med nami, je bil po vesteh praških listov upokojen kot ravnatelj Socialno-zavarovalnih zavodov v Pragi. Te funkcije pa že nekaj časa ni več mogel izvrševati. Vest o upokojitvi zaslužnega prijatelja Jugoslavije je na srečo potrdila, da dr. Zenkl še živi, saj se je pred mesci pri nas razširila novica o njegovi smrti nekje izven domovine. Kakor znano, je bil dr. Zenkl več let predsednik Zveze češkcslov.-jugoslov. lig, ustanovitelj vzglednih Masarykovih domov v Pragi m eden izmed vodilnih socialnih delavcev. Bil je tudi minister za socialno politiko v zadnji vladi republike. Za svoje velike zasluge je bil izvoljen za častnega občana Beograda. Mnogim so še v spominu njegova krasna predavanja, v Ljubljani, kjer uživa največji ugled. Zato beležimo zgornjo vest, ki je v razveseljivem nasprotju z raznimi govoricami. Kolikor nam je znano, bivši primator ne uživa svojega prezgodnjega pokoja v Pragi.
* v-*?'
immu
GRENCICA
OEC 5. 6H- 22365 od 18 - IX 19*0 t
*	86.000 Zagrebčanov se je prijavilo za krušne nakaznice. Pri urejevanju vsega tega materiala bo nekaj dni zaposlenih okrog 400 nameščencev zagrebškega magistrata.
*	Na unski pr0gi od Bihača do Knina
je delo po hudi zimi obnovljeno in ie spet zaposlenih nad 1-500 dalavcev. čim se bo vreme izboljšalo, se bo število delavcev povišalo na 6.000. Dnevno prihajajo novi delavci. Najnižja dnevnica je od
'62 oo 40 din za delavce, ki niso kva ifici-rani. Zdaj ie proga dovršena od Bihača do postaje Loskuna. od kninske stran oa do postaje Drenovca. Dela do po taje Martinbroda bodo dovršena do k n a tega leta. dela od Kn na do Radjcnoviča ra že do 10. septembra. Celotni stroški za unsko progo z vs>emi naknadn mi k editi bodo znašali 430 do 450 milijonov dinarjev. Bo pa to ena najzanimivejših in najvažnejših prog Jugoslavije. Treba je zgraditi celo vrsto predorov, viaduktov in mostov. Sam viadukt ori vasi Vrhpoliu je dolg 150 m in visok 24 m.
*	70.000 oralov pl°dne zemlje je pod vodo v Vojvodini in Sremu Najbolj kritično je stanje v Bački. kjer ni kanalov in potokov, ki bi odvajali vodo, priteklo z Madžarskega. Donava še venomer narašča.
*	Nova zakladna bolnica v Zagrebu bo svečano izročena svojemu namenu letos 1-julija, v njej bo okrog 200 novih nameščencev in sicer 36 zdravnikov, 90 usmi-ljenk ter znatno število profesionistov.
*	Lep komet na nebu. Z južne nebesne polute je pripotoval na naše severno nebo komet 1941 c ali Paraskevopoulos. Tam doli so ga s prostimi omčmi prav lepo videli, ker je ime] velikost 1%; toda za dobre oči je tudi na našem nebu viden, dasi se je zmanjšal na četrto velikost Prav odlično ga vidimo z navadnimi lovskimi in vojaškimi daljnogledi še boljše pa seveda z manjšimi astronomskimi daljnogledi. Sedaj se nahaja komet na jugozapadnem nebu zgodaj zvečer pod prelepo dvojico Jupitra in Saturna, ki se edinstveno krasno družita na tem delu neba Pod njima najdeš ozvezdje Kita, katerega gorenji del sestoji iz šestih manjših zvezd, ki tvorijo nepravilen šesterokotnik. V njegovi bližini, desno spodaj, če imaš mal zvezdni atlas, poleg zvezde Mire, ki pa je sedaj le slabo vidna, ga boš našel. V par dneh pa bo že v bližini zvezde alfa v Ribah, v marcu pa še bolj severno bliže prej omenjene lepe dvojice; vendar bo takrat viden samo z boljšimi daljnogledi. Komet ima lep rep in dokaj svetlo jedro. — P. Kunaver.
*	Beograjčane opozarjamo na izvedbo Verdijevega Requiema. ki bo v nedeljo 23. t. m v veliki dvorani Kolarčeve narodne univerze v Beogradu. Delo bodo izvajali solisti: Zlata Gjungjenac, Franja Golob, Jože Gostič, 2arko Cvejič, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in celotni orkester Beograjske fitaiharmonije. Dirigent ravnatelj Polič. Vstopnice za ta koncert se dobijo v veži Kolarčeve ustanove na stari koncertni blagajni. (—)
*	Naročnike »Ljubljanskega Zv°na« prosi uprava revije, da ji oproste zakasnitev, ker so pri tisku nastaile tehnične ovire, ki bodo skoro odstranjene. (—)
*	Zaloigra nemške 2idinje na Sušaku. Pretekli torek popoldne je na Sušaku skočila 44-letna vzgojiteljica Katarina Jerki-čeva s četrtega nadstropja na T rševo ulico. Po njeni smrti so našli v ročn. torbici poslovilno p.smo in listine Pimna so bila napisana v nemščini ter so bi.a naslovljena na policijo in na neko prijateljico z Reke. na družino Weilerjevih. pri katerih ie pckoinica služila in na sestro v Kolnu. Med listinami so našli v torbici njen poročni list ki ga ie izdal ž. pni urad v Prijedoru lani 26 februarja. Po njem je razvidno, da je bila Katarina Jer-kičeva do rodu Schachnerieva in da se je rodila v Solnogradu leta 1897 Zaradi preganjanja Zidov ie prispela v Jugoslavijo. kjer se ie lani poročila z 61-letnim delavcem Jurijem Jerkičem iz Prijed ra. Poleg poročnega lista je bila v torbici iz- j iava nieneea moža. da se odreka skupne- j ga gospodinjstva in zakonskega sožitia. i Katarina ie živčno mnogo trpela in na- ! zadnie obupala.
*	S krsto so se morali vrniti od groba. V vasi Drmnu pri Požarevcu je umrla nagle smrti Draginja Milenkovičeva, žena vaškega bogataša. Nihče ni dvomil, da je umrla prirodne smrti. Orožniki pa so dobili nekatere podatke po katerih so lahko upravičeno poklicali sodno komisijo. Ta je prispela, ko se je ravno vršil pogreb Orožniki so odločno nastopili, da so pogrebci
odnesli krsto v mrtvašnico. Komisija je ugotovila, da je postala Draginja žrtev hudih telesnih poškodb. Po obdukciji so po-kojnico pokopadi, moža pa zaprli. Draginja je bila stara 60 let, njen mož pa je še starejši. Kaj ga je pripravilo do brezumnega dejanja, ni znano.

pi^-ci^
mM IMJIVD B"QOEfi ' JL*
TUDI I*1
rLJUBUAIU h Bi BOB
*	Afera teniškega prvaka Punčeca z barsko plesalko, plesalka Smilja Robniko-va v Zagrebu je vložila tožbo proti teniškemu prvaku Franu Punčecu. ki se je neko noč sredi septembra zabaval v Pik-ba-ru. Ko so se gostje že razšli, je z lepo Smi-ljo pil šampanjec, nato pa je hotel plesalko z avtotaksijem odvesti na svoje stanovanje. Pri vratih mu je plesalka izmuznila. nakar jo Je baje hudo nabunkal Plesalka je priložila tožbi zdravniško spričevalo. Razprava se bo vršila, ko se Punčec vrne lz Španije. Vsekakor ima Zagreb s tožbo svojo senzacijo.
*	Nezvesta žena je Henrijeta. glavna junakinja romana Mire Pucove »Obraz v zrcalu«. Kljub njenim napakam in slabostim pa sočustvujemo z njo zaradi razočaranj, ki jih doživlja na svoji življenjski poti- Roman izide v kratkem v založbi »Tiskovne zadruge«.
*	Nov ciganski zl"čin. Cigan Karlo (Jgarkovič iz vasi Malega Pašjana pri Bje-lovaru je zvabil k sebi ciganko iz družine šajnovičev. Zavoljo tega so ga zasledovali bratje Gjuro. Stevo in Josip šajnovič. Po nekaj dneh so ga zasledili na dvorišču kmeta Alojza Mikuličiča. Takoj so ga napadli z noži, da je na mestu izkrvavel. Maščevalne brate so polovili orožniki.
*	Ljubavni roman iz Petri nje. v vas Goro pri Petrinji je prišla četa vojakov, v kateri je bil tudi zal rezervist iz Kostajnice. Zagledal se je v Barico, edinko premožnega gospodarja. Barica je bila sicer zaročena z mizarskim podtjetnikom iz Siska. toda krepki rezervist ji je bil bolj všeč. Mati je vedela vse to, tem hujše pa je bil presenečen oče, ki je v jezi odločil, da se mora hčerka takoj poročiti z mojstrom iz Slska. Mlaidi rezervist,*ki je medtem do-služil vežbo, pa je ponoči kar prišel s spremstvom po nevesto in je z njo vred odpeljal tudi bodočo taščo. Naslednje jutro je bilo bridko razočaranje, ko je prišel ženin iz Siska s svati, pa se je moral razjokati, namesto da bi ukal. šel je prosit mladega rezervista, naj mu vrne Barico; seveda zaman. Ker je že polnoletna, se Je dala Barica oklica ti in bo v kratkem poroka. Mati je še vedno pri hčerki, o očetu pa pravijo, da se bo sprijaznil z dejanskim stanjem; če ne prej, pa ob krstu svojega vnuka.
fg [>fM99«te
n— Dr. Milan RakOčevič prom°viran.
Včeraj ob 12. je bila v zbornični dvorani univerze kraJja Aleksandra promocija našega novinarskega kolege, dopisnika »Pravde« dr- Milana Rakočeviča. Svečani akt promocije so izvršili rektor univerze dr. Slavič, dekan filozofske fakultete dr. Melik in pa promotor cr. Nlko Zupanič, ki je kot nedavno imenovani vseučilišlu profesor imel tokrat prvo priliko, promovi-rati mladega znanstvenika. Promociji je poleg predstavnikov univerze prisostvovalo tudi veliko število prijateljev in sodelavcev mladega doktorja. Dr. Milanu Rakoče-viču vnovič naše iskrene čestitke!
u— Nagla smrt policijskega uradnika. Včeraj v opoldanskih urah je umrl nagle smrti g. Anton Jurca, uradnik policijske uprave Vsa Ljubljana ga je poznala, še prav posebno pa tisti, ki so kdajkoli imeli opravka s potnimi listi v oddelku, ki ga
Akademska skupina SPD
Planinski ples
Kazina 22. II. 1941. O d e o n Jazz.
S
I
grafijo o kralju Matjažu v slovenski literaturi in izročilu. Poleg tega oa — kakor vam ie že znano — tudi prevajam iz slovenščine.
—	Bral sem. da bo budimpeštanska univerzitetna tiskarna izdala dela dvanaist^n jugoslovanskih piscev. Ali mi veste povedati kaj o tem in oa o Vašem sodelo zanju?
—	V seriji jugoslovanskih pisateljev bo izšlo šest srbskih, četvero hrvaških in dvoje slovenskih del. Prevod in izbira slovenskih del sta bila poverjena meni .. Izmed slovenskih knjižnic leposL>vn:h umetnin sem izbral Cankarjevo '.— Cankar mi ie posebno ljub!) povest »Na klancu«. ki je že stavljena ter bo izšla spomladi 1. 1941.: Poleg tesa dela sem se odločil za prevod Finžgarjeve »Prerokovane«. ki jo ravnokar prevajam in ki do izšla predvidoma jeseni 1. 1941. Oskrbel bom oa tudi prevode in literarni pregled za »Antologijo«
Mimogrede sva se ob tem dotaknila tudi zadnie iugoslovansko-madžarske politične pogodbe. Dr. Pavel je pres ečen dejal samo tole:
—	Vesel sem da sem za *ta politični akt doprinesel tudi iaz nekaj s svoiim delom na kulturnem področju...
V tišini zimske noči sem se potem poslovil od dr. Pavla in njegove delovne sobe, ki ji dajejo posebni videz šte-ilni ljudski ročni izdelki in vrsta nai-mih otroških ilustracii njegovih verzov. Poslovil sem se z želio da niegovo delo ra polju iusoslov. - madžarskega zbHžania ne bi zastalo, on sam oa da bi že čimprej imel nastopno predavanie na južno slovanski stolici segedske univerze
F. ?eb*aniC
ZAPISKI
popravi! V članku »UMteljstvo ta nag jezik« (Jutro. 20. t m.) je treba zaradi jasnosti popraviti napako tiskarskega Škrata: Albin Podjavoršek razglablja v tem
okviru vraščanje (ne vprašanje) kmečkega otroka v kulturni svet besede in knjige.
Doslej neznani slovanski jezik? y prvi številki novega letnika »Zeats^hrift fiir slawische Philologie«, ki izhaja v Lip-skem. ie objavil mladi nemški lingvist Reichenkron, učenec znamenitega rorna-nista Gamillschega. podrobno analizo slovanskih jezikovnih prvin, ki jih je na el v prvem delu novega romunkega lingvističnega atlanta. Ta romunski atlas bo obsegal deset delov in bo podrobno obdelal z lingvistične strani 300 raznih krajev s celotnega področja romunskega jezika. Reichenkron je na podiasi prvega dela, torei na dokaj omejeni tvari ii. določil razne časovne in narodno jezikovne plasti v slovanskih besedah, ki iih ie sprejela rumunščina in je dognal, kako daleč so segali vplivi posameznih slovanskh jezikov. Tako razločuie stare i šo in m aišo vplivno plast ukrajinskega jezika da je plast srbskega, bolgarskega in d.ugih jezikov. Najzanimivejša v izvajanih nemškega lingvista je njegova nekoliko smela podmena, da kažejo nekatere besede slovanskega izvora v rumunskem jezikovnem zakladu obsfcoi d slei neznanega in zgodovinski neohranj enega dakoslovan-skega jezika. Njegove sledove vid: v nekaterih slovanskih besednih prvinah v sedmograški romunščini. torei v pokrajini ki ie bila jedro stare zgodovinske Da-cije. Teh prvin po njegovem mnenju ni mogoče istovetiti v ostalimi slavizmi v ru-munščini Daciia je bila. čeprav morda samo prehodno, naseljena s Slovani in ss je z njimi strnil ostanek starega prebivalstva. tako da ie tudi jezikovno nastala zmes dakoslovanske govorice. Nad-djnia raziskavania bodo pokala'a koliko 7nan-stveno utemeljene p~dla~e ima oodme-a omenjenega nemškega lingvista
Zvonlmir ROgor ln niegOv »Hamlet«. Marsikateremu čitateliu so Še v s-«ominu polemike, ki so nastale lani v Ljubljani v
zvezi z Rogozovim gosto\anjem v «H .m-letu«. Zvonimir Rcgoz. ki je medt m obstal čian splitskega gledališča. zrežir 1 »Hamleta« v Spitu in je tudi sam ig al naslovno vlogo. Njegov splitski »Hamlet je imel kar izreden uspeh, sai so ga v trinajstih dneh uprizorili de_etkrat v razprodani hiši. Vsekako ie to še večji uspeh kakor je bil ljubljanski, sai ie S,.lit ^a polovico manjše mesto z mnoio večjim gledališčem. Praški list »Venkcv« ie objavil 16. t. m. razgovor z Zvonimirom Ro?o-zom. ki se ie začasno zapet vrnil v Prag >. Razgovor se tiče sama »Hamle.a« in k že. koliko priznanja in pozornosti je Ro^oz deležen v češkem kulturnem središču Ro-goz se tu spominja, da ga ie leta 1927 angažiral za Narodno divadlo si veči režiser Hillar prav na podia^i njegovega gostovanja v »Hamletu«, ki ga ie takrat igral v Pragi v slovenskem jeziku Medtem se ie Rogoz mnogo bavil s »Hamletom«. preštudiral ie — kakor pr?v v t m razgovoru — vso literaturo o Hm etu« in skrbno proučil vs3ga Shakespe a »Prišel sem do sklepa, da Hamlet ni r.e patološki tip. ne blaznež, ne d:ka lent ne perverzneš ali kar fo že o njem go ' rili Spoznal sem. da ie to krasen človek. inteligenten. razumen, ki ve. kai hoče. človek, ki je bil prevarien in k' so mu vzel: to kar mu ie bilo naidr žie Zalo se hoče maščevati in se res maš'u:e Mnogi rež-serji in igralci so iskali v »Hamletu« senzacijo. Zato so ga ljudem ;dtuiil k?r so igrali samo za višje sloje Jav sem vel »Hamletu« vso odve'no navlako in m i dal tako človeško podobo, da ga lahko vidi vsak človek Samo s tem si raz'a-am uspeh, ki sem ga doseg?' v »Ham'etom« Moi »Hamlet« ima pop lnoma liudsko do-dobo. pri tem na tndi intlektualc ne m^-ti. sai so ea rrnngi šli pojedo t d ak-a' ali še večkrat« Ob koncu ra7«ovora irra*-> Ro<?rz želio da bi tudi v Pra<T' zr žiro' ljud9ke~a »Hamleta«, ki bi ga hodTa gledat vsa Praga.
JUTRI ob 20. ari
NA TABORU
MAŠKARADA SOKOLA I
Godba in ples v vseh prostorih.
je vodil večno uslužni, prijazni ki spretno uradujoči g. Jurca. Tako nagle smrti se pač ni nihče nadejal pri možu, ki je bil na pogled zdrav kakor roža in Je bil kljub svojim šestim križem še vedno mladeni-ško prožen Včeraj dopoldne pa mu je v uradu nenadno postalo slabo, šel je domov, poklicali so zdravnika, toda zaman je bila vsa pomoč. G* Jurca je podlegel za kapjo Na policijski upravi je vzbudila žalostna novica iskreno obžalovanje, prav tako med številnimi prijatelji Pokojnik je bil po rodu iz Postojne ln zato vedno odločen narornjak. Obranili ga bomo v častnem spominu Pogreb bo v soboto ob 16. Iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu.
V torek — 25. II. 1941 na
PUSTNO RAJANJE
v Sokolski dom v Šiško
u— NOv g-ob. Umrl je višji policijski agent g Jože Kosmi na Pogret oo iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv Križu Pokojnemu blag spomin preostalim svojcem oa naše iskreno sožalje!
u— Zaloge moke, ki so si jih oskrbeli nekateri zasebniki, dajejo mestnemu prehranjevalnemu uradu mnogo opravka. Pogosti so sicer primeri, da Ljubljančani, ki so se že poprej založili z moko. prinašajo krušne nakaznice nazaj, mnogo pa je brez dvoma še takšnih, ki upajo, da bodo zbrane zaloge lahko na skrivnem prihranili za najhujše dni. Uradniki mestnega prehranjevalnega urada sistematično zbirajo material in vsak dan iznova zapisujejo prijave, ki prihajajo od raznih strani, na podlagi dobljenih informacij pa bo policija v kratkem času izvršila podrobne preiskave. Mestno poglavarstvo ponovno ojx>zaria vse meščane ki imajo neprijavljene zaloge, da brez odlašanja vrnejo krušne karte, ki so jih prejeli, sicer jih bo zadela stroga kazen.
»V POMLADANSKEM CVETJU«
velika MAŠKERADA
v Sok. doma v Litiji na pustno soboto 22. t. m ob 20. uri. Sodeluje »Ne\v Boy Jazz«.
u— Jutri bo otvoritev nove umetniške razstave v prostorih Obcrsnelove galerije na Gosposvetski cesti, v kateri je v kratkem času od njene ustanovitve pa do danes razstavljalo z velikim uspehom že lepo število naših likovnih umetnikov. To pot se bodo predstavili javnosti trije: Prvi France Kralj, ki razstavlja po uspelih razstavah v inozemstvu in pri nas po nekaj letnem presledku nekaj male plastike v kamnu, lesu in glini ter nekaj fresk. Drugi, slikar France Godec, si je z lanskima razstavama v Ljubljani in Kranju ustvaril nesporen glas s svojimi deli. ki so vzbudila upravičeno pozornost in nedeljeno priznanje pri kritikih in v široki javnosti. Pokazal nam bo preko trideset gvašev in temper, delo zadnjih mescev. Z risbami in grafiko pa se bo prvikrat predstavil Vlado Lakovič, mlad talent, ki si šele utira pot do priznanja. Vsekakor bo tako pestra in brez dvoma visoko kvalitetna razstava zbudila veliko zanimanje v naši javnosti, ter nanjo že danes opozarjamo. Oficielna otvoritev bo jutri ob polšestih v Obersne-lovi galeriji.
nej bo hlapčič nu deklina. Le tem deklinam se nej nuja martrati s tim spletamem oli v tim krišpanu tih las v tim obešanu tiga zlata Inu flinderlinov okoli sebe, ker bo lahku pamet prenorila samu s tem, da se le te žnable z žavbo namaže. Leti sta-; ri inu brumni planinci pa naj zamirkajo, , de se bodo dobile take stvari, kire so go'.-• tancu planincev taku žmahtne, de mu bodo ta nar vekšo žejo napravlale, kedar se bo on spomnu na letu planinsku žegna-ne. še ietu moramo nakratku izložitl ke-daj Inu skozi koga se bodo le te vstopnice vunkaj dajale. V soboto predpou ne inu popoudne se bodo pršparavale mize inu . vunkaj dajale karte v kanclijl le tega Slo-I venskega Planinskega Društva, palača
Viktorija, telef. 40-56. (—) ! u— Zborovanje nacionalnega delavstva. Preteklo nedeljo je bila redna letna skupščina ljubljanske podružnice Narodne strokovne zveze. Ob lepem številu nacionalnega zavednega delavstva so poročali funkcionarji o čelu v preteklem letu Iz poročil je bilo razvidno, da se je podružn!ca poleg stalnih mezdnih borb posebno agil-no udejstvovala na prosvetnem in kulturnem polju- Ne samo doma, ampak tudi pri raznih podružnicah so se vršile po tov. Milanu Vozlju sijajno organizirane delavske I akademije, kjer so poleg dramatskega , uspešno nastopali tudi pevski ln tambura-ški odsek" po vodstvom neumornega ta nadarjenega komponista tov. Alojza Kamelja. Novo izvoljeni odbor, kateremu ponovno predseduje tov. Albin Jančar, se je izpopolnil z novimi močmi iz vrst nacionalnih borcev za delavske pravice, ki daje upanje, ca bo v tekočem letu organizacija še bolj uspešno zastopala interese nacionalnega delavstva v Ljubljani.
■■■■■■erefflHB^^esssT^
SOKOL POLJE
Predpustna zabava g
v sofeuto 22. tc m. oh 3.
Jazz: Sokol Polje — Vstopnina nizka Ples prost.
Eszssaac?. r- s3BSSSS3B553
POZOR
prireditelji nrertpnstnfh zabav!
Novo došlo nao 300 najnovejših vzorcev mask — Konfetl serpentine oomblce, Dalončkl, Koriljonl lampljončki Klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikan ln velikostih, v veliki Izbiri: tudi v Komisijo! Uhogrelci dospeli! — Se priporoča:
BAZAIS FOTO TOLRIST, Lojze Šmuc,
Ljubljana. Prešernova ul. 9,
poleg glavne poŠte.
u— K°ndorjeva razstava karikatur v Batevi palači vzbuja dosti zanimanja in mnogo dobre volje. Tudi v nedeljo bo odprta in siccr od 10. do 12. in cd 16. do 18.
ure.
u— Na pustno Soboto in nedeljo 22. in 23. t. m. se boste najbolje zabavali pri šentjakobčanih ki bodo uprizorili obakrat ob 20 15 duhovito Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica« Skrbno pripravljena igra je imela tak uspeh, da so bde vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Pri sobotni predstavi bo proslavil svoj stoti nastop g. Lom bar Marjan, eden najmarlji-vejših mlajših članov odra. To sta poslednji uprizoritvi te izvrstne veseloigre. V nedeljo popoldne ob 15.15 pa bo prva popoldanska predstava like Vaštetove »Visoke pesmi«. 8 slik iz Prešernovega življenja. Predstava je namenjena pre:vsem dijakom in okoliškemu občinstvu, ki rezervira lahko vstopnice tudi pismeno. Kupite vstopnice že v naprej od danes dalje.
u— Mnškarada S'»ko|a Tab°r bo jutri v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Konkurenca mask Cene nizke. Rezervirajte nrze v društveni p;sarni od 17. do 20. ure. Rezerviranje velja do 20.30 ure, po tem času 90 tudi nezasedene rezervirane mize proste ostalim gostom. Priče-tek ob 20. uri. (—)
u— Y°m, vsem bnimnim planin kam inu planinccm, starim inu mladim en velik lušt na znanje dajemo. Onu je gvišnu Inu resničnu tlmu taku, koker ti pravi vučeniki inu dohtarji pišejo inu govore, de ner ta vekši navuk. ner ta vekši kunšt ner ta nucneši modrust je. da se per sedašnim času v ludi en prav lušt noter vtlači. Kuker je vsem ludem vejdeče, leti planinci inu planlnke vsaku lejtu enu vellku žegnane napravijo. Iz letega uržaha volo, de bi tudi leti planinci, hribovci inu gorniki en J vel«k lušt Imeli, bodo leti mladi šuleri na j pustno soboto enu taku žegnane gori čer-žali v letej po hrlbovsku naštlmanl Kazini. Letu bo en velik paradiž tiga lušta de se bo videlo kaku oni piščejo, plešejo, pijan-čujo Inu vmej sebo'odpuske dile. Z velikim luštom se bo vrtelu staru inu mladu
u— izifdrJ c-bčnl zb°r Ot pornega društva na Viču bo i
I pol 16. v Sokolskem domu na 1 nih obvestil ne bo Odbor. (—)
a— Akn^.msko društvo Dob»d®b šča svoje člane, da bo drevi ob -članski sestanek v loko1'! Ji'AD Ju vije v Tomanovi ulici. O - or.
u— Sta rešin« ka orsr^ni- : ia Prc. obvešča članstvo, da bo občni z!x>r zvečer cb 20- uri v društvenem loka Bleiweisovi cesti (Arena Nar o neg ma). Odbor.
u— Večje rn^jf p»«st'-p°treb ; tukajšnji urad. Ponudbe z navedbo --sob in najemnine na ogl'
rtrio rv>'.-
ma.ca ob ču. P seb-
u 1
:-sla-
;r°da
ian^s
O:.
ped
-)
u— Javna stran šča v I.j-ibljani po večini niti od daleč ne ustrez jo de an km potrebam. Ed no sodobno str nišče se nihaja pod tromostovj m. Os ala co na K e-kovem trgu, na Hrv.- skem t ■ gu in na Aleksandrovi cesti pr; železniškem p ela-zu. Vsa tri so v obupnem st nju in skrajno neh:<jirnska. Nadalje ie še ne>aj manjših stran šč na raznih tc kah mesta, a vsa so grajena nepr vitao, večinoma iz predvojnih časov, in zastrupi !ajo svojo okolico s smradom. Lansko leto j'h je dala mestna občina za ilno popraviti, ker jih je čae tako razjedel. da so kar razpadala. Nujno potrebno je urr-d ti tudi to vprašanje, vsaj dovršitev stranišč v novi tramvajski čakalnici p ed glavnim kolodvorom bi se mo: alo na kakšen način pospešiti.
u— KrOnika nesreč. 42 let stari delavec pri Mestni elektrarni Janez Založnik, doma z Brezovice pri Ljubljani, je zima j mesta napeljeval električni vod. Splezal je na drog, ki se mu je pa nenadoma prelomil, in Založnik je z orogom vred strmoglavil na cesto ter si prebil lobanjo in se tudi drugače poškodoval po vsem telesu. Nezavestnega so ga reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer ga skušajo zdaj ohraniti pri življenju. 21etna hčerka pečarskega mojstra Ivanka Hauptmanova z Zaloške ceste je doma padla s stola in si zlomila levo ključnico. Delavčeva žena Ivana Ponikvar-jeva iz Perovega pri Kamniku se je doma pri cepljenju drv močno vsekala v levico. Presekala si je tudi kite in se je morala zateči v bolnišnico. Ija so včeraj prepeljali 151etnega učiteljiščnika Matevža Bezlaja, stanujočega pri D. M. v Polju, ki je v šolski telovadnici padel s krogov in se hudo poškodoval na hrbtu. V bolnišnici so ugotovili, da si je najbrž nalomil hrbtenico. V bolnišnico so pripeljali iz Ribnice tudi 42 letnega laboranta Franca K-, ki je v samomorilnem namenu izpil večjo količino li-zola. V bolnišnici so ga rešili, toda vprav zadnji čas- Vzrok njegovega obupnega dejanja ni pojasnjen.
u— Nameslo venca na gr°b pokojnega g. Konrada Batističa je daroval g. Zoran škerl 500 din za zimsko pomoč dijakom, ki jo je organizirala ljubljanska sekcija JNU. Plemenitemu darovalcu iskrena zahvala!
n— Obsojeni cigani, ki so na debelo kradli zlatnino. Pred malim kazenskim senatom so se morali zagovarjati ciganka Gi-zela Vuhinger, njen prijatelj ciganski mu-zikant Jožef Ritter in njegov brat Ivan-Vsi trije so bili že ot sojeni, in sicer Gizela zaradi večjih tatvin zlatnine na 2 leti strogega zapora, ki ga prestaja v kaznilnici v Begunjah, Jožef in Ivan pa zaradi razpe-čavanja ukradenega blaga vsak na 6 mescev' strogega zapora in na 300 din denarne kazni, že tedaj so se vsi trije na tipičen ciganski način branili pred obtožbo in trdili, da so si zlatnino pošteno pridobili in jo hranili za boljše čase, toda senat jim ni dal vere. Na policiji je ostalo Se precejšnje število dragocenosti, katerim niso mcigll ugotoviti lastnika. Ko so jih zdaj naknadno mogli Izslediti, so vso trojloo še enkrat poklicali na odgovor. Tudi zdaj so se obtoženci delali nedolžne, a "sodniki so bili mnenja, da kot storilci ne morejo priti drugI v poštev ln so obsodili Gizelo Vuhinger na skupno kazen 2 let ln 3 mesce strogega zapora, Jos pu 1n Ivanu, ki sta prvo kazen medtem že prestala, pa so naložili vsakemu še po 1 mesec strogega zapora.
Iz Cefia
e— Privatni nameščenci v borbi za svoje pravice. Privatni nameščenci v Slovenij' že dalje časa vodijo akcijo za u vel javi j e-nje uredbe o draginjskih dokladah za privatne nameščence. Potrebno je, da zberejo v Sloveniji vsaj 51% podpisov vseh privatnih nameščencev, nakar bo banska uprava izdala omenjeno uredbo. V ta namen sic b:li v raznih krajih osnovni akcijski odbori, v katerih so zastopane vse na-nie^čensike organizacije. Sode'ovanje vseh name"čen<ikih organizacij že rodi uspehe in kmalu bo zbrano potrebno število podpisov. Akcijiki odbor v Celju je sklica! za sredo zvečer v vrtno dvorano hotela »Evrope« širšo sejo zastopnikov vseh name-ščenskih organ-zacij. Lepa udeležba je pričala o stanovski zavednosti privatnih na-nip"čenceo V Ce'ju so zbrali doslej že nad 300 podpisov Na širši seji. ki jo je vodil no nar g. Skiberne tn na kateri je poroča;' o name"-čenski akciji inž. Košir, so številni nameščenci prevzeli na'ogo, da zberejo dim več podpisov in zainteresirajo ;vse privatne nameščence za to važno akcijo.
c— Ljubljanska drama uprizori drevi ob 20. v celjskem gledališču Pragovo dramo »Zaprta vrata« v reži ii g. M''ana Skrbin-ška in o'1'lični zasedbi. Predstava je za
ab-erna.
P" —--T _ f-Spn -v.	_ s.-, nri^n
V	r J- T J « K I K A K N E V A L
V	NA RODNEM DOMU V CKLJU.
Vstopnina Din 10.—.	Pridite vsi!
c— Snkr'-kn društvo Celie-matica prirej v nedeM' 23 t m ob 15. v veliki dvorani Narodnega domf pustno rajanje za deco Društvo že več let prireja za svoje nairrTai"e pripadnike v pustnem času zabavo1. ki jo starši s>oko<'s;ke dece radi po-sečajo. Tudi letos vabimo starše in ostalo članstvo, da si v čim večjem številu ogledam mičnr. in Mubko prireditev.
C_ darila Z.4 v celjski karneval. ki bo jutri v Narodnem domu, so razstavljena v izložbi tvrdke Petek. (—)
e— Na ljudskem vseučilišču bo' predava! v ponedeljek 24. t. m. ob 20. umetnosir-ni zgodovinar prof. dr. Fran Š;ian?c iz Celja r tem' »S'ovenje"tajerako baročno sli-kn^- i'« Z*n°m;vo predavanje bodo spremlja'e '"ftev^ne skioptične s-Hke.
e— Tečaj za mojstrske izpite. Celjska pr 'ovalnica Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI obvošča vse prijav-Ijence za mojstrski izpitni tečai, da se tečai r^ -ne v	26. t m. ob 19. v Obrtnem nu v Ce'iu.
e— Sumarijanski tečaj za gasilce se bo pričo! v p-vek 2s t. m. ob 19. v Gas'Inkom domu v Ce'm Predajala bosta dr Pod-pečan in dr. Ko>zin
e— Roparski napad pri Teharju. Ko se je vračala de^^ka Frančiška Kcžuhova z Vrh pri Teharju zvečer domov, jo je na poti na Vrheh napadel neznan morki, ji iztrgal iz rok torb'Co s 600 din m izgrnil v temi. Koži-hova je takoj pri' a vila zadevo arožn;ko>m. ki st na podlagi točnega osebnega popisa izsledili zločinca. Storilec je 31-!etni Franc Pcgelšak, delavec brez stalnega bivališča. Po zaslišanju so ga izrodili sodišču.
Gospodarstvo
Izgube naše trgovinske mornarice
Od pričetka vojne smo prodali 6 ladij z nosilnostjo 45.240 ton, po nesreči smo izgubili 2 ladji z nosilnostjo 14.525 ton, potopljenih pa je bUo 11 ladij
z nosilnostjo 80.380 ton
Znane so težkoče, s katerimi se mora zaradi vojne boriti naša trgovinska mornarica. Vojna na morju je v zvezi z blokad-nimi ukrepi, povzročila ogromno podraži tev zavarovalnih premij za ladje in tovore, težkoče pri dobavi pogonskega materiala, znatno povišanje izdatkov za plače in stroškov zaradi izgube časa pri vkrca-vanju in izkrcavanju in pri raznih kontrolah. Naša trgovinska mornarica je bila zaradi tega hudo prizadeta, saj je bilo od nekdaj navezana na plovbo izven naših teritorialnih voda, ker gre promet z našimi lukaml skozi vojne cone ln kontrolne postaje obeh vojskujočih se strani, kar je imelo za posledico, da se je po vstopu Italije v vojno in po razširjenju vojnega področja na Sredozemsko morje skoro ustavil ves naš promet s prekooceanskimi državami.
Pred izbruhom sedanje vojne je imela naša trgovinska mornarica 93 ladij za dolgo plovbo in 14 ladij za plovbo po Sredozemskem morju s skupno tonažo 885.692 tri Te lad'" so bi^e po večini zaposlene na vseh morjih ln so nekatere od niih prihajale le od časa do časa v naše luke.
Od srede leta 1939 se je stanje naše mornarice bistveno spremenilo. Naše pa-roplovne družbe so prodale 6 ladij s skupno nosilnostjo 45.240 ton. Prodane so bile naslednje ladje: »Kraljica Marija« 10 3R bruto registrskih ton z nosilnostjo 7810 ton. »Princesa Olga« 8480 br. r. t. z nosilnostjo 6000 ton, »Boka« 5399 br. r. t. z nosilnostjo 8150 ton. »Milena« 6348 br. r. t. z nosiinostjo 9650 ton, »Kotor« 3564 br r. t. z nosilnostjo 6050 ton ln »Balkan« 6120 br. r. t. z nosilnostjo 7580 ton. Do prodaje teh ladij je prišlo deloma zaradi tega. ker je prenehala možnost voženj, kar velja zlasti za obe največji ladji »Kraljico Marijo« in »Princeso Olgo«, ostale pa so bile prodane, ker je bil to edini izhod, da se reši imovina.
Poleg tega smo iz?nib?li zaradi nesreč na mnrui 2 ladji, potopljenih pa je bilo 11 ladij, tako da smo izgubili vsega 13 ladij z nosilnostjo 94.905 ton.
Zaradi nesreč smo izgubili naslednji dve ladji: »Vidovdan« (5581 brt, 8725 ton nosilnosti), in »Srebreno« (3304 brt s 5800 ton nosilnosti) s skupno nosilnostjo 14.525 ton.
Potopljenih pa je naslednjih 11 ladij s
skupno nosilnostjo 80.380 ton: »Slava« (4449 brt nosilnost 7500 t.), »Labud« (5384 brt, nosilnost 8700 t), »Carica Milica« (6390 brt, nosilnost 9950 ton), »Rad« (4210 brt, nosilnost 7600 ton), »Vido« (1909 brt, nosilnost 3700 ton), »Orao« (5135 brt, nosilnost 8250 ton), »Ivo Račič« (3718 brt. nosilnost 6560 ton), »Izgled« (4303 brt, nosilnost 7770 ton) »Preradovič« (5340 brt. nosilnost 8750 ton) »Korana« (5423 brt, nosilnost 8600 ton) in »Cetvrti« (1217 brt, nosilnost 3200 ton).
Zaradi odprodaje, nesreč in potopitve
smo doslej izgubili 19 ladij z nosilnostjo 140.145 ton- Ce se k temu prišteje še par-nik »Durmitor« (5623 brt, nosilnost 9400 ton), za čegar usodo od lanskega septembra ne moremo dobiti točnejših podatkov, tedaj vidimo, da smo po nosilnosti doslej izgubili V« naše trgovinske mornarice.
Poleg te izgube je treba upoštevati Se drugo škodo, ki jo trpi naša trgovinska mornarica zaradi nezaposlenosti ladij. Od začetka vojne je povprečno po 10 ladij v raz-premi, v enakem številu so ladje prisiljene na mirovanje iz drugih razlogov (prisilno zadržanje v kaki tuji luki, komplikacije s tovorom zaradi prisilnih sprememb namembne luke, zadržanje v tujih lukah zaradi nevarnosti ali težkoč s posadkami itd.) Skupaj je sedaj v razpremi 12 ladij z 32.286 tonami nosilnosti. Poleg tega so trenotno štiri ladje ustavljene m nezaposlene v tujih lukah, to so »Lina Matkovič« (2325 brt), »Jurko Topič« (5160 brt), »Olga Topič« (4375 brt) in »Njegoš« (4376 brt). če upoštevamo še te ladje, ki so v razpremi ali ustavljene v tujih lukah m imajo skupaj 59.000 ton nosilnosti, tedaj vidimo, da se je skupna tonaža razpoložljivih ladij naše trgovinske mornarice zmanjšala za 200.000 ton nosilnosti ali za 1/3.
Rnmnnijl od 3.5 na 8.3 milijona din. Prvikrat je v seznamu zabeležen naš klirinški račus s Finsko, na katerem dolgujemo 1 milijon din.
Med aktivnimi kliringl zaznamuje klirinški račun s Francijo zmanjšanje salda od 3-9 na 3.8 milijona frankov, medtem ko so naše terjatve v francoskih kolonijah ostale na nespremenjeni višini 5 milijonov frankov. Naše terjatve v Nizozemski so narasle od 5.70 na 5.78 milijona goldinarjev, Bolgariji pa dolgujemo 0.87 milijona din.
Indeks življenskih stroškov
je od avgusta 1939 narasel za 4&%
ai

a— Podpore. Mariborska mestna občina bo letos, kakor je razbrati iz novega proračuna, podelila med drugim sledeče podpore: Društvu za podporo revnih učencev 60 000 din, za prehrano dijakov 20.000 din, zadrugi »Vajenski dom« (kot četrti obrok subvencije 200.000 din) 20.000 din, za Je-gličev akademski kolegij v Ljubljani 20.000 din (kot 10. obrok subvencije 200.000 din), Podpornim društvom treh gimnazij po 1500 din, Podpornemu društvu državne učiteljske šole 1000 din, Udruženju vojnih invalidov v Mariboru 3000 din, Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru 10.000 din, Rdečemu križu v Mariboru 5000 din, Ju-g oslov. uniji za zaščito otrok v Mariboru 3000 din, podpore revnim dijakom 10.000 din. Narodnemu gledališču 100.000, Muzej sivemu in Zgodovinskemu društvu din 32^000, Glasbeni Matici v Mariboru 30.000 din, Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani 20.000 din, Narodnemu odboru v Ljubljani 30.000 din, Narodni galeriji v Ljubljani 2500 din, raznim kulturnim društvom, ki niso konkretno navedena 50.000 din, Slomškova literarna nagrada za leto 1941 5000 din, nakup umetniških slik din 15.000.
a— Mariborčani ter nemariborski nepremičninski trg. Lani je bilo v Mariboru
prodanih hiš in zemljišč za več ko 40 milijonov dinarjev. Po informacijah pa so Mariborčani nakupili v preteklem letu in deloma tudi letos v Beogradu, Banja Luki, Sarajevu in drugih krajih, ki ne gravitirajo k mariborskemu nepremičninskemu trgu, hiše in zemljišča, ki skoraj presegajo vrednost nepremičnin, ki so lani menjale svojega lastnika na mariborskem področju- Le eno izmed podjetij, pri katerem je znatno soudeležen tudi maribor-sfc. kapital, je nedavno kupilo v Beogradu poslopji, ki presegata vrednost 10 milijonov dinarjev.
a— Zvišani osebni izdatki pri mestni občini. V osnutku novega mestnega proračuna za 1941 so predvideni osebni izdatki v skupnem iznosu 7,696.640 dinarjev. Celokupni osebni izdatki z aktivnimi prejemki, pokojninami, vdovninami in miloščinami izkazuje 13.63 odstotkov vsega proračuna. V novem proračunskem osnutku je podan mestnemu svetu možnost, da v primeru nadaljnjega naraščanja draginje zviša mestnim uslužbencev izredni draginj ski prispevek.
a— Preureditve v poslopju »Astorije«.
Prvo nadstropje poslopja, v katerem je kavarna »Astorija«, je bilo doslej neizkoriščeno. Sedaj pa so pričeli s prenavljal-nimi deli in bodo gornji prostori preurejeni za stanovanjske svrhe.
a — Himen. V mariborski pravoslavni kapeli sta se poročila artilerijski poročnik v Mariboru g. Mane Vrga in gdč. Marija Zorko, hčerka uglednega pekrskega trgovca in gostilničarja g. Petra Zorka. Novoporočencem želimo obilo sreče!
a— Gledališke novice. Veliko zanimanje za jutrišnjo premiero Parmove operete »Caričine Amaconke«. V nedeljo popoldan »Habakuk«, zvečer pa »Sumljiva oseba« ob znižanih cenah.
a — 7dr*vn'ški znanstveni sestanek bo da"es ob 18. uri v fiz;kalni sobi internega oddelka splošne boln'šnlce. Sef primarij dr. Mirko Cern;č bo predaval o smotrnem in nesmotrnem zatiranju raka Na dnevnem redu je tudi razgovor o kazuistiki.
Pred dobrim tednom smo objavili indeksne številke o cenah v trgovini na debelo, iz katerih je bilo razvidno, da se je indeks cen v trgovini na debelo v teku januarja dvignil za 4.7% in je znašal 150.7 točke (1926 enako 100), kar pomeni nasproti januarju lanskega leta povečanja za 61.5%, nasproti januarju 1939 pa za 94.5%.
Sedaj nam je na razpolago tudi indeks življenjskih stroškov za isti mesec. Kakor je znano, je študijski oddelek Narodna banke pričel ob koncu lanskega leta pričel objavljati ta indeks cen življenjskih stroškov, ki je računan na podlagi merjenja (tehtanja) ter so vse spremembe cen upoštevane v enakem razmerju, kakor vplivajo povprečno na gospodarski račun delavske odnosno nameščenske rodbine.
Indeks življenjskih stroškov, ki je zgrajen na osnovi povprečnih življenjskih stroškov v letu 1937 (enako 100), se je od decembra do januarja dvignil od 152.1 na 157.0 točke, torej za 4.9 točke ali za 3.2%. Posamezne delne indeksna številke kažejo, da so se najbolj povečali izdatki za obleko
in obutev ter prehrano. Indeks stroškov za obleko in obutev se je v januarju dvignil za 6.4 na 187.1, indeks stroškov za prehrano pa za 6.3 na 174.1, indeks stroškov za kurjavo in razsvetljavo za 1.6 na 155.3, indeks raznih stroškov za 8.1 na 122.5, indeks stroškov za stanovanje pa je ostal nespremenjen na višini 105.
Gibanje indeksa življenjskih stroškov je bilo od Izbruha vojne 1939 naslednje:
indeks živi j. stroškov
avgust 1939	107.7
december 1939	114.8
marc 1940	121.9
junij 1940	133.5
september 1940	135.0
oktober 1940	140.4
november 1940	147.5
december 1940	152.1
januar 1941	157.0
Iz gornje primerjave je	razvidno, da se Je indeks življenjskih stroškov od avgusta 1939 t. j. od izbruha vojne povečal za 49.3 točke ali za 45.7%.
Nazadovanje zaposlenosti v decembru
V	zadnjih dveh mescih preteklega leta je zaposlenost v Sloveniji po podatkih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani precej nazadovala. V novembru srno zabeležili še prav ugodno stanje, saj je bilo število zavarovancev v tem mescu za 12.497 večje nego pred enim letom; skupno število zavarovancev v decembru pa je presegalo število v ustrezajočem mescu prejšnjega leta le še za 1448.
V	lanskem decembru je znašalo .skupno število zavarovancev 100.525 nasproti 99.077, 97.459 in 93.690 v decembru v prej-njih treh letih. Od novembra do decembra je število zavarovancev padlo od 108.378 na 100.525, torej za 7853, med tem ko je znašal padec v decembru prejšnjega leta le 1663, v decembru 1938. pa 4365. Nazadovanje zaposlenosti v decembru je pripisati zlasti hudemu mrazu, ki je pritisnil v drugi polovici mesca in je imel za posledico, da se je ustavilo delo predvsem na stavbah. Navzlic padcu zavarovancev se je število bolnikov povečalo. Odstotek bolnikov je narasel na 3.06% nasproti 2.46% v novembru.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se
je povečala od 34.35 din v novembru na 34.55 din v decembru. Kakor smo že prejšnji mesec omenili se je v novembru povprečna dnevna zavarovana mezda dvignila za 3.60 din, kar pa je v glavnem posledica uvedbe nove lestvice mezdnih razredov. Povečanje povprečne dnevne zavarovane mezde od 25.17 din v decembru prejšnjega leta na 34.55 din v decembru pret. leta je torej le deloma posledica dejanskega naraščanja mezd, ker je del te razlike posledica uvedbe novih mezdnih razredov. Isto velja tudi glede skupne dnevne zavarovane mezde, ki je znašala v decembru 3.47 milijona din, in je bila skoro za 1 milijon
din večja nego v decembru prejšnjega leta.
Podrobni podatki o gibanju zaposlenosti v posameznih strokah nam potrjujejo, da je občutno nazadovanje zaposlenosti v decembru za 7853 delavcev predvsem posledica sezonskih vplivov odnosno hudega mraza, ki je ustavil dela na prostem. Tako se je število zaposlenih delavcev pri gradnjah nad zemljo zmanjšalo v tem mescu za 3534, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb za 3407 in v industriji gradbenega materiala za 275. Zmanjšanje je zabeleženo v tekstilni industriji za 234 delavcev, v javnem prometu za 249 in v gozdno-žagarski industriji za 257. 2ivilska industrija pa je v tem mescu zabeležila povečanje števila zavarovancev za 97.
Kakor omenjeno, smo imeli lani v decembru še za 1448 zavarovancev več nego pred enim letom. Navzlic občutnemu zmanjšanju zaposlenosti v gradbeni stroki v teku decembra je bilo število zavarovancev v tej stroki še vedno večje nego pred enim letom. Pri gradnjah nad zemljo je bilo zaposlenih 4998 delavcev (za 786 več) pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb pa 6372 (za 1470 več). Precej pa je nazadovalo od zadnjega decembra število zavarovancev v tekstilni industriji, in sicer za 1110 na 15.743, v gozdno-ža-garski industriji za 650 na 7090, v industriji za predelovanje lesa za 105 na 4146, v industriji gradbenega materiala za 193 na 4653, v živilski industriji za 295 na 3396. v gostinski stroki za 136 na 3098, v oblačilni stroki za 40 na 5466, v usnjarski stroki pa za 92 na 1956. Povečanje nasproti prejšnjemu decembru pa zaznamujejo kovinska industrija za 130 na 8435, kemična industrija za 135 na 2549 in papirna industrija za 131 na 2244.
Novo povečanje našega klirinškega dolga v Nemčiji
Glede na določbe zadnjega plačilnega sporazuma med našo državo in Nemčijo, po katerem mora biti blago, ki je bilo v Nemčiji naročeno pred 25. septembrom lanskega leta, dobavljeno in plačano do konca marca t. L, sicer se računa novi višji tečaj marke, je verjetno, da bodo vplačila na nemški kliring od naše strani do konca prihodnjega mesca še prav znatna, kar bo povzročilo nadaljnje naraščanje salda našega klirinškega dolga; potem pa je od aprila naprej pričakovati, da bo ta saldo naglo nazadoval. Po najnovejših podatkih Narodne banke od 15. t. m. se je v drugi četrtini februarja saldo našega klirinškega dolga v Nemčiji nadalje dvignil za 18.53 milijona mark, tako da je znašal 15. t. m.
76.72 milijona mark, kar predstavlja po starem klirinškem tečaju 14.80 protivrednost v višini 1135 milijonov din. Tudi naš klirinški dolg nasproti češkomoravskemu protektoratu se je vtem tednu dvignil za 3.6 na 71.8 milijona Kč, t. j. po starem tečaju 108 milijonov din. Celotni naš klirinški dolg nasproti Nemčiji in protektoratu je znašal torej 15. t. m. 1243 milijonov din.
Tudi naš klirinški dolg nasproti Italiji se je v minulem tednu povišal od 27.3 na 33.0 milijona din, nasproti Madžarski od 87.0 na 87.8 milijona din to nasproti Slovaški od 25.6 na 25.7 milijona din. Nadalje je narasel naš klirinški dolg nasproti Belgiji od 4.0 na 4.3 milijona din, medtem ko dolgujemo Danski na obeh računih nespremenjeno 5.3 milijona din. Ponovno se je zmanjšal naš klirinški dolg nasproti Turčiji od 5.9 na 4.1 milijona din in nasproti
Stanje Narodne banke
i Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje le nebistveno povečanje obtoka bankovcev za 7 na 13.659 milijonov din (lani 9922, predi. 6437). Obveznosti na pokaz so se zmanjšale za 107 na 3896 milijonov (lani 2150); med obveznostmi na pokaz so se zmanjšale žirovne naložbe za 63 na 1561 milijonov (lam 877). 2e v prejšnjem izkazu je bila prvikrat zopet I zabeležena postavka obveznosti z rokom, ; kjer se knjižijo izdani blagajniški zapisi Narodne banke. Ta postavka se je v drugi četrtini februarja povišala od 200 na 300 milijonov din. Izdaja teh zapisov ima namen zmanjšati obtok bankovcev.
Zlata podlaga se je le nebistveno povečala in znaša 2789.2 milijona stabilizacijskih din (lani 2019.6* v stvarni vrednosti 4462.8 milijona din Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se zmanjšale za 43.9 na 785.2 milijona din (lani 797.2). Menična in lombardna posojila so nazadovala za 16.0 na 1696.5 milijona din (lani 1901.8). eskont bonov za narodno obrambo pa se je dvignil le za 5.0 na 7096 miliionov (lani 1523).
Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 16. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.42%.
Gosnntf^rdce vesti
= Nova pošiljka turškega bombaža.
Pred dnevi smo poročali, da sta na potu prvi dve pošiljki ruskega bombaža, od katerih je poslana ena preko Gdanska. druga pa preko Przsemysla. Prva partija turškega bombaža je. kakor znano že prispela in se predeluje v naših tvornicah. Sedaj poročajo iz Braile. da je na potu druga pošilika turškega bombaža. Odposlanih je 54 vagonov, v prihodnjih dneh pa bo odposlanih še 40 vagonov.
= Najnovejši izkaz Državne hipotekar-
ne banke za konec ianuaria zaznamuje povečanje hranilnih vlo? od 1128 mi^ji-nov ob kcncu leta na 1158 miliionov ^b koncu ianuaria flani 1216). T d? fendi in kapitali iavnih ustanov so narasli od 31*7 na 3199 milijonov flani 2751) teWi računi na so se dvignili od 9618 na 9876 milijonov flani 3492). Hipotekama pokrila so ostala na ne« Trem jeni višini 1726 m;-lijonov flani 1790) ponovno na so n^as'a komunalna preoina. in sicer od 2263 na 2431 milijonov flani 1848).
= Insolvence. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini M^ksa Petovarja mli-naria in posestnika, ter Elizabete Peto-varjeve. posestniee v Ormožu (poravn. upravnik dr Milan Šiianec odv v Ormožu; poravnalni narok pri okr sod v Ormožu 22. mar^a ob 9. prijavni rok do 13. marca). — Konkurz ie razglašen o imovini Antona Vaidiča. prse~+"ika v Ptuju (moravnik mace dr. Ivan Farm«»vc, odv. v Pt'iiu: p-vi zb^r upnko- februarja ob 9.. prijavni r'k do 20 marca, ugotovitveni narok 3. aprila).
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 24. febr. ponudbi za dobavo jute, jermenov za šivanje, kravjega usnja ter zobatih koles, do 3 marca za dobavo kovinskih žagic. zoba ih kol s, mizarskega orodja, osi. krožničastih leža-jev. vodnega razdelilca. konopljenih cevi ter vijakov in ploščic. Stab mornarice kr Jugoslavije v Zemunu sore ema do 24. februarja ponudbe za dobavo plctna za šotore. Direkcija pomorskega prometa v Splitu sprejema do 28 februarja ron ' "be za dobavo zimskih plaščev M rn r ka komanda v Sibeniku sprejema do 28 februarja ponudbe za dobavo plcšate^a železa, žebliev hrastovih pragov ter kompletnega transportnega dvigala Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. februarja ponudbe za dobavo železnih škafov, emajlirane pohode, lesenih ckelj, sukanca, gumijastih cevi. aparata za p-o-izvodnio acetilena. potrebščin za varjenje, škroba in plavila ter tiskovin do. do 3 marca za dobavo kondenzatorjev tehničnih potrebščin, olutovine v ploščah ter lanenega platna, do 4 marca za dobnvo manila-vrvi, do 10. marca pa za dobavo elektrotehničnega materiala Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 4. marca ponudbe za dobavo večje mn žine medi. do 11. marca oa za dobavo jeklene vrvi.
Borze
20. februarja
Na ljubljanski in beog-ajski borzi ie bilo danes povpraševanje za erš'-e bone oo 38. na zagrebški borza pa po 37 50 T^čaii na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem triršou je bilo ori čvrsti tendenri oovoraševanie za Vojno škodo oo 479 (v Beogradu je bil zabeležen tečai 480 — 481). Do p-ometa ie prišlo le v delnicah Trboveljske oo 390 — 395.
DFVTZE
Liubljana. Of;c»elnl tečaji; London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028 64 — 103^.64. Tečaji na svobodnem trsru: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 55"0. C 'rih 127M0 — 1281 10. Privatni kl'ring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 38 den.
Curih. Be-grad 10 Pariz 7 45. London 16.46. New York 431. Bruselj 69. M'lan 2170. Madrid 40. Amsterdam 299. B°rlin 172.50. Stockholm 102 5750 Oslo 98.5" Ko-benhavn 83.50. Sofija 4.25 T is*'bona 17 25. Budimoešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.1250.
•	EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 479 den.. 4% severne agrarne 56.50 den., 4% agrarne 55 den.. 6%» beg uške 86.50 den.. 6°/« dalm. agrarne 82.50 bL. 6°/o šumske 81.50 bL. 7°/o stabiliz. 98 den., 7°/t invest. 100 den.. 7% Seligman 102 den.. 7°/e Blair 102 den., 8% Blair 108 den : delnice: Narodna banka 7.000 den.. PAB 206 . den.. Trboveljska 390 — 400 (390 — 395), Sečerana Vel. Bečkerek 700 den.
Beograd. Vojra škoda 480 — 481 4*/. severne agrarne 55 50 — 56.50. 6*/« be ^luške 85.75 —- 86.50, 6Vo dalm. agrarne 81.50 i
— 82 (81 JO). 6»/» šumske 81 den, Vh
biliz. 98.50 dem. 7*/. invest. 101 — 102, 7% Seligman 102.50 den.. 7*/o Blair 103.50 den. 8'/o Blair 106 den.. Narodna banka 7050 bL. PAB 214 den.
Blagovna
SITO
+ Chlcago, 20. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 80. za julij 75.375. za sept. 75.75; koruza: za maj 61.25 za julij 60.75.
+ VVinnipeg. 20. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 7750, za julij 79.25.
-f NOvosadska blagovna borza (19. t, m.) Tendenca ne^r>'emenjena Oves: baški, sremski in slavonski 415 — 420. Ječmen: baški in sremski 580 — 590. Koruza: času primerno suha z 22% vlage franko vagon ali šlep 216 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din), umetno sušena koruza s 14°'» vlaae 250 din Moka (franko vacon ali Slep v dunavski banovini) pšenična »Ogg« in »Og« 723 70% preseiana pšenična moka 358 859/# enotna pšenična meka 382 25 nepreseiana pšenična moka 351 Dreseiana Koruzna moka ah koruzni zdrob z največ '4*/* vlage 321 oreseiana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250. nepresejana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina) pšenični 200 Koruzni e kalmi 150 brez kali 70 Fižol; baški m sremski 640 — 650.
Iz življenja na deželi
BERICEVO. Društvo kmetskih fantov in
deklet v Beričevem priredi v nedeljo 23. t. m. kmetsko večerjo v dvorani Kmetskega doma. Začetek ob 16. url. Spored je zelo pester tn v popolni skladnosti pred pustnega razpoloženja. Za dobro voljo boste lahko plesali po mili volji ob zvokih beričevskega tria. Pečnikarjev avtobus vozi izpred Mestnega doma ob pol 16., vrača pa se ob 21.
Iz Brežic
br— Sreski prehranjevalni odbor je te dni razdelil med vse banovinske zdravnike v srezu rdeče barvane nakaznice za belo moko. Te nakaznice bodo izdajali le banovinski zdravniki onim, pri katerih bodo ugotovili, da bolehajo na želodcu ali drugih prebavilih. S to nakaznico si bodo lahko nabavili pri trgovcu 1 kg bele moke za en teden na osebo.
br— Brežice je zapustil in odšel v pokoj v Celje k družini g. Ivan Matjaž, komandir orožniške postaje. Dolgo vrsto let je bival med nami ter vestno, v zadovoljstvo vseh, izvrševal odgovorno varnostno službo. čas v zasluženem pokoju naj bi čim lepše prebil!
br— Stekla mačka Ko je neka kmetica iz Cerine hotela dvigniti z ognjišča poln lonec, je izza ognjišča skočila mačka in jo ugriznila v desno roko, čim pa je lonec postavila nazaj na ognjišče, jo je mačka spet popadla in ugriznila še v prste. Isti večer je prišla domov gospodinja in segla pod prag, da bi vzela ključ sobnih vrat; tedaj jo je mačka ugriznila v nogo, nato pa še v desno roko. Mačke pozneje niso videli več. Obe ranjenki sta se na poziv uradnega živinozdravnika napotili v Pa-steurjev zavod, vse mačke in pse v okolici pa so pokončali.
Iz Kranja
r— Občni zbor Udružetija vojnih Invalidov v Kranju bo v nedeljo 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani na »Stari pošti« v Kranju.
Naše ^lerl^^šče
DRAMA
Petek. 21.: zaprto. (Gostovanje v Celju:
Zaprta vrata). Sobota, 22.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Delo modernega francoskega dramatika Gehrija z naslovom »šesto nadstropje« bodo uprizorili jutri izven abonmaja po znižanih cenah. To igro, katere dejanje se godi v šestem nadstropju pariškega meščanskega hotela, so uprizarjali najrazličnejši evropski odri s pozornost vzbujajočim uspehom, kar priča o zanimivi vsebini igre. Komad vzbuja zaradi svoje svojevrstnosti io pestrosti tudi pri nas veliko zanimanje.
OPERA Nedelja, 23. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava- Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek 21.: zaprto- (Generalka). Sobota. 22.: Tri stare škatle. Premiera.
Opereta. Izven. Nedelja, 23. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 22. ob 20.15: Gospa ministrica.
Stoti nastop g. Lombarja Marjana. Nedelja, 23. ob 15.15: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 20.15: Gospa ministrica. Poslednjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 21.: zaprto.
Sobota, 22.: Caričine Amazonke. Premiera. Red A.
Nedelja, 23. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Sumljiva oseba. Znižane cene.
Petek, 21. februarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, peročila. — 7.15: Pisan ven ček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Pred poštnim okencem (g. Mirko Demšar). — 12: Naše narodne (plošče). — 12.30: Poročila. objave. — 13: Napovedi — 13.02: V bratskem zagrljaju (radijski orkester).
—	14: Poročila, objave. — 14.10: Tujsko-prometna poročila. — 17.30: Z našega juga (plošče). — 18.10: Ženska ura. — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Otok Kreta (g. dr. Roman Savnik).
—	19-50: Poročilo o izseljencih. — 20: Rezervirane za prenos. — 21.30: Mandoline in balalajke (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19.40: Muslimanske pesmi — 20.25: Simfonični koncert. — 22.50: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20: Zborovsko petje. — 21: Koncert orkesitra in solistov. — 22 15: Ples>-na muzika. — Praga 19.15: Simfonična pesi-nitev. — 20.10: Koncert orkestra. — 22.30: Češka glasba. — Sofija 19: Maili orkester.
—	19.50: Operni večer. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Drobne melodije. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 20.50: Zborovsko petje. — 22.45: Lahka godba in pLea
Rajsko Niča u mwM \n fe^dl
Letošnji januar v nezasedeni Franciji — Notranja fronta se konso-
lidira — Zabavišča in bari z lipovim čajem
ženske so se privadile stoje v vrstah m se ne čudijo
nobenemu pomanjkanju več.
Francozi kažejo, da znajo ne samo dobro jesti, temveč tudi dobro stradati, če je treba, kakor je bilo to 1. 1870. Toda meri današnjim dnem in prihodnjo žetvijo je na kocki usoda milijonov ljudi ...
Pariz se je seznanil s pomanjkanjem sicer prej nego Sinja obala, lahko si pa privošči vsakovrstna razvedrila, ki jih Sinja obala še pogreša. V Parizu je
odprtih mnogo gledališč,
Yvonne Printemps ima vsak večer 16.000 frankov dohodka, Harry Baur. ki so mu okupacijske oblasti po dolgih genealoških študijah odpustile milostno eno ali dve židovski babici, igra v »Jazzu«. V Parizu pa zato ni mesta za Jožefino Bakerjevo in druge »barvaste Francoze«. Bakerjeva triumfira zato na Sinji obali s »Kreolo« Jacquesa Offenbacha, ki mu v Parizu niso odpustili, kar so odpustili Bauru. Na Sinji obali se pcčasi odpirajo
luksuzni bari z lipovim čajem
in razredčenimi aperitivi, v Parizu pa zbira ljudi spet kavarna brez kave •..
Nemške žepne podmornice
Pred veliko blokadno akcijo proti Angliji
Francozinje, Id niso bile tega prej nikoli vajene, stoje v dolgi vrsti pred trgovino z živili . ..
Letošnp januar je bil v zadnjih štiridesetih letih za Francijo najhladnejši, za Sinjo obalo pa najbolj žalosten, še sedaj je tam mrzlo, in sicer vlažno mrzlo. Pari-žani, ki so se zaradi pomanjkanja premoga preselili na jug,
prezebajo po hišah
B tankimi zidovi brez dvojnih oken huje nego doma. Vse je postalo slabše, celo podnebje. Sonce sije z omejitvami, zemlja, ki so jo v vojni slabo obdelovali, do-naša malo zelenjave, ribe plavajo skozi strgane mreže, čevljarji nimajo usnja za i;evlje. Ljudje so občutljivejši, ker so slabo hranjeni, epidemija hripe bi utegnila postati katastrofalna.
Ljudje ne jedo več, da bi živeli,
temveč živijo, da bi se postavljali v vrste. Damam ne prinašajo cvetlic, temveč testenine. frizerji ponujajo med delom maslo v nakup, draguljarji hranijo v oklopnih blagajnah koštrunova stegna, podeželske šolarke izročajo učiteljicam v odmorih jajca. Ce si v delikatesnicah lastnik in gost nekaj še pečeta, postanejo ljudje nemirni, ker slutijo kakšne skrite dobrote.
Kako veliko je
splošno pomanjkanje,
vidiš, če hočeš kaj kupiti. Ni zobnih ščetik in šivank, britvic in čevljev, trakov za pisalne stroje in toplih srajc, zdravil in podvez ... skratka: ničesar ni. Ljudstvo pa ne postaja nemirnejše, nasprotno v sili se hitreje konsolidira. Petain je silno pridobil, ko je odstranil »moža z belo kravato«. V Parizu se pojavljajo še vedno levičarski letaki, na Sinji obali so desničarski huj-jskajoči listi izginili. V ljudeh se je
zbudila zavest o položaju domače dežele.
še pred nekoliko meseci so se v vrstah, M so čakale pred trgovinami, pojavljali :snaki upornosti, ljudje so viharno protestirali, če se je hotel kdo vriniti v vrsto, Listi so širili sovraštvo proti tujcem, tuja beseda je povzročala grde poglede, izložbene šipe so treskale. Vse to je prenehalo.
Kakor doznava United Press iz nebrit-skega vira, je Nemčija ta čas zaposlena z množestveno proizvodnjo »žepnih« podmornic, s katerimi namerava v prvih pomladnih tednih za početi veliko blokadno akcijo proti Veliki Britaniji. Namen te blokade bi bil ta, da se Anglijo z gladom prisili do vdaje.
Nove podmornice predstavljajo tip, ki izriva manj nego 100 ton, po neki drugi verziji jih izriva celo le 40 do 50. Nemčija jih izdeluje sedaj na tekočem traku. Dva do trije tedni zadostujejo, da se ena podmornica izdela. Izgotovljeni brod se da z lahkoto odpeljati z železnico do morja. Izum pa ni nemški, temveč italijanski, Nemci so le prvotne načrte izboljšali.
Akcijski radij teh malih podmornic je baje zelo majhen, kar sili strokovnjake v domnevo, da jih bo Nemčija uporabila v celih krdelih okrog britskih otokov. Operirale naj bi tudi v Irskem morju in v raznih vhodih v Atlantski ocean. Njih naloga bi bila potapljati ladje, ki bi v Veliki Brita-
niji dovažale ameriški ali drug vojni material. Možno pa je tudi to, da bo Nemčija mnogo teh malih ladij poslala z železnico v Italijo, da bi se Sredozemsko morje spremenilo v pravo osje gnezdo podmornic ...
Radio v službi
modeme policije
Kolporter v cilindra
SaSBŠšSKi
George Malaiko, najuspešnejši kolporter v Torontu, USA, prodaja liste s cilindrom na glavi
Po torpediranju
BftHJamha podmornica sprejema posadko sovražne municijske ladje, potopljene nekje
v Sredozemskem morju
Pri nas nismo še tako daleč, v Ameriki pa so stražniki na važnih postojankah opremljeni tudi z radijskimi aparati. Na sliki vidimo policijskega ravnatelja iz Plttsburga oa službenem obhodu pri kontroli radijskega aparata
ANEKDOTA
Stari pruski general Wrangel je sedel v družbi poleg mlade dame, ki se mu njena obleka ni zdela čisto v redu.
»Draga gospodična,« je dejal, ?>vaša obleka je sicer lepa, zdi se mi pa malo prekratka.«
»Kako to?« je dejala mlada stvar in zardela. »Saj imam celo vlečko!«
»Da, spodaj že,« je menil stari vojak, »a zgoraj je ni.«
VSAK DAN ENA
Potnik na orjaškem prekamorniku: »Prosim vas, povejte mi, kako piidem tukaj po najkrajši poti k morju?«
(»Sondagsnisse Strix«)
z Akropolo in drugimi spomeniki stare stavbarske umetnosti
Smrt z napačno Injekcijo
Perkain namesto plenokaina
Pred okrožnim sodiščem na Dunaju sta se morala zagovarjati neki zdravnik asistent in diplomirana bolniška strežnica zaradi prestopka zoper varnost življenja. V neki dunajski bolnišnici je ležal bolnik za težkim Lš Lasom. Obtoženi zdravnik mu je hotel olajšati bolečine z injekcijo plenokaina. Soobtožena strežnica pa mu je po pomoti izročila cevko s perkainom. Zaradi injekcije s tem lekom je bolnik umrl.
Zdravnik se je zagovarjal, da zaradi kratkovidnosti ni točno videl rdeče etikete na napačni cevki z napisom »zunanje Strežnica je spet dejala, da ni mogla prebrati lekarnarjeve pisave in je brala ple-nokain namesto perkain. Po daljši razpravi sta bila obtoženca obsojena na tri mesece zapora, in sicer pogojno za dve leti, pri čemer se je upoštevalo kot olajševalna okoliščina dejstvo, da sta se obtoženca dotlej v službi dobro izkazala.
Invazijske luke gorijo
Najhujši napad na pristaniška mesta ob Kanalu
Posebni poročevalec agencije »United Press« poroča dne 15. februarja iz Folke-stonea:
»Royal Air Force je minulo noč pod vzela doslej najhujši napad na invazijske luke ob francoskem Rokavskem prelivu. Skupaj s tisoč prebivalci južnoangleških mest sem pri jasnem zvezdnatem nebu opazoval francosko obalo na nasprotni strani in sem videl, kako so divjali požari ogromne razsežnosti. Zdelo se je, kakor da je vse nabrežje v plamenih...
Napad se je začel takoj v večernem mraku. Bombniki so se v valovih zapodili
Če še ne veš, vfl** izvr
da je v Florenci umrl 851etni maršal, grof Pecori Giraldi, eden najbolj znanih italijanskih vojskovodij v svetovni vojni;
da je madžarska vlada odredila popis zalog usnja in čevljev;
da je v zadnjem času odšlo iz Pariza okoli 500 ameriških državljanov;
da se je Nemčija odločila za nakup večjega števila konj na švedskem;
da je prosvetno ministrstvo v Oslu odpustilo štiri univerzitetne profesorje, ki so zapustili svoje sto lice in se še niso vrnili v domovino;
da se trenutno vrše obsežni manevri ruske mornarice v Črnem morju;
da so v Oslu izpraznili tri jetnišnice, katere nameravajo preurediti za politične jetnike, v okolici O šla in Bergena pa urejujejo koncentracijska taborišča;
da je avstralska vlada v Sydneyu odredila, da je treba takoj zgraditi 30 večjih zaklonišč proti napadom iz zraka;
da se ie na Albertovem prekopu v Belgiji primerila huda nesreča. Splav s katerim se je vozilo 30 šolskih otrok, se je prekucnil in razen petih otrok, ki so jih potegnili žive iz vode. so vsi utonili;
da je bil eden elavnih voditeljev uporniške akciie rumunskih lecionariev v januarskem prevratu sin bivšega zunanjega ministra Sturdze. ki so ga prijeli v Jaši-ju;
da bodo pri Moskvi na 400 ha zemljišča uredili muzejski park Sovjetske zveze z arhitekturo vseh narodov, ki so v sklepu te veledržave;
da je irska vlada izdelala načrt o evakuaciji otrok iz Dublina;
da je bil italijanski vojaški poveljnik v Džarabubu, major Castagna, zaradi izredne hrabrosti povišan v polkovnika.
čez naše glave, preleteli Kanal ter si izbrali določene cilje na drugi strani preliva. Eksplozije so bile tako silovite, da so žvenketale šipe na oknih v Foikestoneu, od časa do časa pa so se stresale tudi hiše. V najkrajšem času so izbruhnili požari, ki so osvetlili ves del francoske obale. Z naših opazovališč smo lahko ugotovili, da so na drugi strani proti letalom otvorili hud obrambni ogenj, vendar so bombniki kljub temu izvršili svojo nalogo. Podoba je, da je bil Boulogne v središču napaca. akcij c britskih bombnikov pa so segale tja do Calaisa. Trideset kilometrov dolgo nabrežje je napravljalo vtis gorečega traku
Naposled je silovitost napada ponehala. Krdela napadajočih letal so postala redkejša in le manjše formacije so letele še preko Kanala. Nad pogorišči se je razvil tako gost dim, da niso mogli skozenj prodreti niti stožci svetlobe žarometov.
Iskanje rude v Pamiru
Mlad ruski raziskovalec rnde na delo v Parni rskem gorovju
H. Adamss	5
in Jfinsemartj
Roman
Eno igro sta bila zamudila, nato pa je porinila zeleno igralno znamko na 29 — in res, tudi ta številka je zadela. Spet je Bili pobral dobitek in spet se je uprlo vanju mnogo radovednih oči.
»Zdaj poizkusim 21,« je rekla Daisy.
Toda prišla je številka 13, in njena zelena znamka je šla po zlu.
»Ali staviš samo tisočake?« je vprašal Bili.
»Kako misliš?«
»Zelena znamka je vredna tisoč frankov. Večina jih navadno ne stavi toliko na posamezno številko — a ti imaš očitno srečo.«
»Tisoč frankov?« je osuplo zajecljala.
»Da. Nu, le poizkusi še enkrat.«
A zdaj ni marala več. Odrasla je bila v tako varčnih razmerah, da jo je navdajalo breskrbno obračanje tolikšnih vsot bolj s strahom kakor z vesel i em.
»Zdaj mi moraš pa razložiti,« je dejala in ga potegnila od mize, »kakšna je vrednost ostal h 2nj»mk.«
»Najprej sem zmenja! zate petnajst sto frankov. Dvakrat si stavila po tisočaku in s' tak- dobila sedemdeset tisoč frankov,« ji je pojasnil Bili.
»Jaz da sem — dobila — sedemdeset tisoč frankov?« je nejeverno ponovila.
»Natanko. Okroglo devet sto funtov vaše angleške veljave. Zate to menda ne pomeni kdo ve koliko, zame pa bi bila takšna igra skoraj previsoka.«
»A denar je vendarle tvoj,« se ji je iztrgalo. »Saj ni moj.«
Nikar ne klati neumnosti, Rosie. To je tvoj denar.«
»Kaj si tako strašno bogat?«
»Jaz? Oh, kje neki!« se je zasmejal Bili. »Mimo sprotnine, ki mi jo daje stric Doran. imam natanko dva penija pa počen groš! A ropar vendarle nisem.«
»Toda denar je tvoj,« je vztrajala.
»Pravim, da nisem ropar. Ta igra je bila povsem tvoja stvar. Če že hočeš, vzamem svojih petnajst sto frankov nazaj. Vse ostalo je tvoje in meni nič mar.«
Nato ji je razložil igralna pravila in razno možnosti, kako lahko staviš na barvo, na liho ali sodo ter na večje ali n^niše skupine številk.
Spet sta se vrnila k igralni mizi. To pot se je Daisy zadovoljevala s skromnejšimi stavami. Sreča ji je ostala zvesta in njen dobitek je rasel, čeprav ne tako silno kakor pri prvih dveh igrah. Daisy ni bila igralska natura. Kri varčne francoske matere je bila v nji močnejša od sr>ortn;ške krvi irskega očeta. Kar odahnila s® je. ko ii je Bili predložil, da bi sto^lsi š» enkrat v plesno ^TroT-ano. Pot°m sto se vrnila v hotel.
Prvi dan. ki ga ie Preživela kot Ros^marv. ie bil s tem končan. Priigrala jo bila ve? denarja, nego bi se bila kdaj upala sanjati — toda pomola
z leti jo je resno opominjala, da mora biti previdna!
Kmalu je bila Daisy z gospodom Carterjem najboljša prijateljica. Ker je opazila, da je nekoliko naglušen, si je posebno prizadevala, da bi govorila z njim jasno in razločno. Pomenek z mladim dekletom mu je bil največje veselje. Tožil ji je, da mnogo ljudi med razgovorom zanemarja poudarek glasu in gleda na vse strani. Po njegovem mnenju, ki ga je izrekel docela zaupno, se je bila navada mrmranja kar vznemirljivo razpasla in razločni glasovi so postajali vsak dan redkejši.
Gospod Carter je bil preprost, dobrosrčen mož čigar velikodušnost je spravljala njegove bližnje časih kar v zadrego. Daisvji se prej ni zdelo k^o ve kakšna krivica, preživeti nekaj tednov veseMh in brezskrbnih počitnic, ko pa jo je začel gospod Carter obcir^ti z lišnom skorai ni več vedela, kako naj uredi svoje ravnanje. Zavedala se je, da dela s sprejemanjem tpkšnih daril, ki jih dobiva na osnovi krivih podatkov, vso stvar mnogo resnejšo. Tzkušala se je braniti, a zaman.
»Rosemary,« ji je odgovarjal, »ti si edina nečakinja, ki jo imam. Saj vidiš, kolikanj me veseli, da ti morem kupiti kako čedno malenkost «
In tako so prišle v niene roko br^ja^tm za-nes+nica. lepe ogrlice in razne dru^e dr^go^in0. TTjen očitni od^or proti temu je menda go-p^a Carterja čedalje bolj iznodbujal in njegova darež-Ijivost se je večala od dne do dne. »Menda sem prišel prepozno do denarja,« ji je
pripovedoval, »da bi se še mogel naučiti prav lne-ga uživanja. Ne zdi se mi niti, da bi bila tvoja teta in jaz danes srečnejša kakor prej. Podaril sem ji več briljantov, nego jih ima marsikatera zelo bogata žena, toda ona jih le nosi malokdaj, češ da ji je nekam tesno, kadar jih ima na sebi. Ti si pa kakor ustvarjena za lene reči.«
V veliko zabavo mu je bilo opisovati dekletu svoj življenjski boj. Tako nagla, kakor je b la namignila Rosemarv Stewartova, niegova pot n; bila, in mnogo let se je moral otepati z neuspehi in razočaranji.
»V mesnih konservah je bila moja moč,« je pripovedoval. »Najboljše konservirano meso ki si ga moreš misliti, a kaj. ko občinstvo ne mara najboljšega, ampak le tisto, za kar d'laš največ reklame. Liudie se ne zavedajo, da morajo m'mo blaga plačevati tudi velike reklamne stroške «
»Kako pa je zaslovela »Pikanta«?« je vpraiala Daisv.
»Skoraj obupoval sem že. kar pride k me^i neki človek ter mi novo da in ^okusil »Pik°nt.o<* in da bi se rad pridružil z milijon deterji. Lotil se ie reklame in kmalu smo morali tovarno razširiti. Vendar nikar ne misli, da so vsi izdelki, ki jih reklama hvali, za nič — narobe, dobri morajo biti. kajti občinstvo se ne da traino voditi za ros. »Carterjova P;kanta« — to bero? povsod »OVus dvakrat bo1^. cena za polovico nižis* j° bil-> na-feslo »Vsaka je<* bo mM v čast. če s PiVanto daš ii slast!« — tudi to ni bilo slabo, a najbolj so užpali trije veliki P-ji.« »Kaj pa spet to pomeni?«
Seja banskega sveta
Proračun tehničnega oddelka — Slabi izgledi za javna dela v letošnjem letu — Elektrifikacija
Ljubljana. 20 feb-uarja
Današnja seja bamkeea sveta ie bila posvečena zadevam tehničnega odde ka. katerega proračun ie prišel v razoravo Načelnik inž. Rueh ie v svoiem uvodnem poročilu naiorei ugotovil, da ie zaradi nastalih razmer ostalo mnogo del nedovr-šenih. druga pa se sploh niso pričela. Z lanskim aprilom ie država prevzela od banovine 266 km cest tako da zna"a skupna dolžina državnih csst v banovini sedai 822 km. Na državnih cestah so se končala modernbaciiska dela na ces*i od Kranja Dreti Naklu. T:č~la Dreu •edi+ve-ra dela na cestnih odsekih od Jezice proti Domžalam in od Maribora proM Fra-mu Enako je v delu odsek skozi Slovensko Bistrico.
Polea državnih ie biln lani v banovini 3 393 banov;nsk;h in 18.513 km občinskih cest Ba^ovinskih cestariev ie bilo 6~0 T .ani ie bil izročen prometu most čez Muro v Pe+anicih ki ie z vmesnimi rasipi ii manjšimi obiekti dol? 1250 metrov Velial ie 6.5 milijona din Dovršena ie 14 km dolga carska cesta Rrka — Sv Ar°h
iv	dovršenih ie še 7 drugih cestnih del
Banovma ie ime1 a lani kar 7a 16.s milijona din mani k-pd'tov za hHr^hHč-ra de^n kakor predlanskim. Pr~sram hi-c>ctehničnih del bo tud; v b-doče moral biti nrerei skromen Na rekah ce bo omejil v fb"Tiem na zavarovalna dela seda-r;:v> gradb.
Banovina oskrbuje rrsl-pii. k' so njena la^t ali i;h m^r^ no ^ak^mi vzdrževati kar io velia 1 9 mil';ona din Dovršenih t>a ie bilo lani 7 novih banovinah, 7 državnih in 10 dni^h zer^db = kakr?-rt^k^i pomočio banovine, mpd njimi anatom«-]^ institut univerze v Lnibliam
Ranovinski prispevek za e'ek+rifikaci io SI o"/eni ie ie znaša1 lani 1 miHion in bo tolik tudi letos Rač"nati na ie treba s tem da se i» električni material oo^r^ži1 ya 70 do S0°'o. Vendar na ie zavladala na rodr^ein nekaka k^niunktnra ker ie ■prodrla notreba tv> električnem toku ora"
v	vse slo^e naroda Leta 193Q (za lani š? ■p; =tatis,tičn:h podatkov) ie bilo v banovini 850 električnih central 96 izmed ni;b je rnroj^vaiaTo tok vsai deloma tudi za oddajo drugim odjemalcem. Kranjske de-
želne elktrarne so lani postavila za 62 km novih daljnovodov in 20 novih transformatorskih postai. krajevna omrežja pa so se povečala za 224 km. Na novo ie bilo lani elektrificiranih 146 krajev z 2"'.000 prebivalci, tako da oskrbujejo sedaj KDE z elektriko 884 kraiev s 320 000 p eb val-ci.
Okrog 10 dopoldne se je pričela razprava. h kateri se ie priiavTo kar 32 govornikov Ban iih ie zato Dozval. nai bo-do v svoiih izvaianjih čim ka;š: Re<- se jih je že na dopoldanski s?ji zvi-tila sk~-ro polovica Nove cest° in DOO"avlian:e obstoječih, mostovi, melioracije, javna dela za omiljenie bede reeulaciie vda elektrifikaciie pokrajin in predelov ter razširienie električnega omrežja in slednjič žalostna usoda cestarjev to so bile klavne točke s katerimi so se vsi »opornik? bavili in nred^craH želje in zsh'eve svoiih okra ;ev v tem oo°"ladu S poreb-nim poudarkom so G^renici zahtevali čim prejšnjo gradnio iavomigVega mostu in pooravo ceste poH Možak1 i^ ki veže ves promet med Goriami in Bledom na eni ter Javornikom in Jesenicami na dr^oi strani
Ob 13 ie bila seja prekinjena in se ie nadaljevala ob 17. ko se ie v dv~h urah na?lo izčrpal še preostali dai g~vo~rikov ^korai vsi tovorniki so se omejevali na povsem lnkalna vprašanja. N^ n^in^mbe dr. Lesk^varia v zveri z elektrifikacijo kraiev v Slovenskih °or:cah in ra ppson-dars+vo KnF pa ie na banov poziv načelnik inž. Rneh oodai nosebno izjavo v kateri ie zagovarjal nač;n odpisov v podiet iu. ki ea je dr T,eckovar kritiziral š° seb»i na ugotovil težav° .-.a katero naletela v zvezi z Vr°d?ti ki bi bil-3 n^tre^ovala za elektrifikacijo nekaterih štaiersikih pr<*d->lov. nrav Pri mariborskih donamib zavodih.
Dr Leskovar se z izjavo ni ^a^ov^iii1 in ie menil da bi bila marala bano'i~a najeti posojilo za e^k+r-' "ikariio omenie-nih kraiev Prizadete občine b; " takem orimeru vs^koknr ^^delo^^lo Tudi s pojavi1! o podpisih n; zado"oilii1
S°ia ie bila končana ob 19 Prihodnia bo jutri dopoldne.
BELEŽKE
Pomen imenovanja Srba za hrvatskega podbana
Včeraj je novi hrvatski podban dr. Svetozar Ivkovič obiskal bana dr. Subašiča, ki ga je ob tej priliki zaprisegel, naWar je dr. Ivkovič prevzel posle od dosedanjega podbana dr. Krbeka.
Z imenovanjem dr. Ivkoviča za podbana so Srbi na Hrvatskem dobili poleg 2 predstojnikov odd. banske oblasti tudi mesto podbana. Glavni tajnik SDS senator Sava Kosanovič je o tem dal zagrebškim novinarjem izjavo, v kateri je dejal med drugim:
.Imenovanje dr. Svetozarja Ivkoviča za podbana Hrvatske se je izvršilo v duhu hrvatskih tradicij, po katerih je bil Srb nosilec visoke časti podbana. To imeno-vanie je v interesu skladnega sodelovanja Srbov in Hrvatov v banovini Hrvatski. Vsi oni, ki so delali proti sporazumu, so bo+eli izkoriščati Srbe v Hrvatski, kar nas je drago veljalo. Izkazalo se je, da je politična linija KDK osnova, na kateri mora temeljiti banovina Hrvatska. V tem duhu je logično in razumljivo, da je bilo pod-bansko mesto zasedeno z zastopnikom KDK.«:
Demokrati in sporazum
Zabeležili smo vest novosadskega dnevnika -Dan«, da ni izključeno, da bo sko-raj vstopila v vlado narodnega sporazuma tudi srbska demokratska stranka, ki jo vodi bivši minister Milan Grol. Te vesti komentira zagrebški »Obzor«, ki pravi, da bi bilo sedaj najbolj potrebno, da povedo srbski demokrati, kako stališče zavzemajo do sporazuma od 26. avgusta 1939. Med drugim piše »Obzor«:
»Doslej so se zadovoljevali demokrati samo z izjavami, da morajo sporazum odobriti svobodno izvoljeni predstavniki večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pa je samo splošno stališče, ki je povrh zaradi zunanjepolitičnih prilik dokaj neaktualno. Po našem mnenju bi morali demokrati sprejeti akt od 26. avgusta 1939 kot temelj za sodelovanje s političnimi predstavniki Hrvatov in Slovencev. V tem primeru bi ne bilo več ovir za njihovo sodelovanje v široki koncentraciji predstavnikov Hrvatov. Srbov in Slovencev.«
Ali smo res bogati?
Službeno glasilo Jugoslovanske radikalne zajednicc »Samouprava« razpravlja o težavah pri preskrbi našega prebivalstva s hrano in piše med drugim:
»Pri nas mnogi govore v bogastvu naše države. Stvarno pa smo mi kaj siromašna zemlja, katere velike površine so povsem nerodovitne. Jugoslavija nima bogatega meščanskega stanu. Prav tlako nimamo dobro situiranega srednjega stanu, ki bi razpolagal v svojih družinah z milijoni m milijoni narodnega premoženja Xafa država sploh ne razpolaga z narodnem premoženjem, ki bi ga lahko primerjali z drugim5 državami. Bili smo vedno pošteni siromaki, ki so bili zadovoljni, če so pridelali toliko, da smo si lahko nekaj cd ust pritrgali in vnovčili za najbolj nujne potrebe S presežkom naših letin, ki smo pa prodali v inozemstvo, smo ravno toliko sitržili. da smo nakupili na inozemskih tržiščih naše najbolj važne potrebe. Nikdar pa ni bil ta presežek tako velik, da bi lahko na njegov račun zbirali kake rezerve V našem tisku še vedno čitamo trditve, da smo bo^jata država, kjer je vsega v izobilju. Te trditve moramo povsod zavračati ker nam le prerade škodujejo. Mi smo poljedelska država, ki se pojavi enkrai ab dvakrat letno na svetovnem tržišču kakor povprečni naš kmet na sejmu.«
Disciplina v HSS
Sresk- odbor Hrvatske seljaške stranke za mesto Split ft izdal na članstvo poziv,
naj bo pri letnem občnem zboru sreske
organizacije disciplinirano in složno. Poziv nadaljuje:
»Samo tako bomo izjalovili intrige in sa-6otažo nasprotnikov stranke, ki poskušajo zanašati med nas zmedo in neslogo, da bi razbili to, kar smo zgradili za ccno' tolikih žrtev. Pripominjamo, da sta disciplina in pokorščina vsem odredbam vodstva HSS predpogoj vsakega napredka in da bomo samo tako lahko v celoti izvedli svoj program. Mi smo sedaj pri izgradnji hrvatske svobode, humanitarne politike in socialne pravice v novi Radičcvi Hrvatski, ki bo izšla iz sedanjih težkih vojnih prilik kot plod naporov hrvatskega naroda.«
Nemci v Beogradu
Te dni je izšel v Beogradu »Koledarček za Nemce, živeče v Beogradu«. Izdal ga je neik Kristijan Briicker. Iz koledarja izvemo, da živi v Beogradu okoli 12.000 Nemcev in da je Beograd po številu Nemcev največje mesto v Jugoslaviji. Dalje vsebuje koledarček naslove več sto nemških obrtnikov, industrij cev, trgovcev in zasebnih uradnikov nemške narodnosti, ki so zaposleni v jugoslovenski prestolnici. V beograjskih družinah je zaposlenih nad 1000 Nemk kot služkinje, sobarice in kuharice.
Rumunski list
v Jugoslaviji
V Petrovgradu v Vojvodini je te dni izšla prva števillka edinega rumunskega lista v Jugoslaviji »Graiu-1 stramosesc« (Glas prednikov). List se bo bavil s prosvetnimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Izdaja ga vodstvo rumunske nacionalne mladine v Jugoslaviji.
Neutemeljen očitek
masonstva je kazniv
Pred zagrebškim okrožnim sodiščem je bila v sredo zanimiva razprava o tožbi
upokojenega polkovnika Slavka Kvaterni-ka proti urarju Dragu Matku. ki jc v posebnem letaku očital Kvaterniku, da je bil član masonske lože »Libertas«. Obtoženi Matko, se je zagovarjal, da je izdal letak
v dobri veri, ker so mu dejal! nekateri prijatelji, da je bil Kvaternik mason.
Iz zasliševanja prič je bilo razvidno, da ni bil Kvaternik nikdar član masonske organizacije. Zaradi tega je okrožno sodišče obsodilo obtoženega Matka na mesec dn! zapora in plačilo 1200 din globe, pf^gojno na tri leta. ter na pačilo vseh stroškov.
Zopet strelski jarki
»II Lavoro Fascista« piše:
»Dnevi težkih borb in velikih preizkušenj, v katerih živimo danes, so v poročila dopisnikov z albanske fronte prinesli znano besedo: strelsk' jarek. Vojna, ki je v svoji zgodovini doživela razne spremembe ter se je oprijemala zdaj rovovske zdaj pregib-Ijive strategije, nam je dala priliko, da smo se vrnili k nekdanjemu načinu bojevanja. V teh dnevih nam uhaja spomin čc-sto na ene reve k' w. i;h nekr.č naši vojaki kopali na krševitih obronkih Krasa. Rov je živ simbol italijanskega načina borbe. Taka borba je težka, ker uničuje vsako posamezno akcijo in ne dovoljuje osebnega junaštva druži pa borce v trpljenju in v silavi. Tudi danes kakor nekoč se bojuje Italija na svoj tradicionalni način. Borba v rovu je brez zvoka trobente, brez naskokov brez eoilp sablje in brez kratke svet'' besnosti. Bojevanje v rovih je dolgotrajno zahteva neprestano žrtvovanje. neskončno odločnost in neizčrpne žilavost vsega naroda
Okop, rov in strelski jarek so kraji, kjer Je treba stisnit1 zobe ter čvrsto vztrajati na svojem mestu Rov predstavlja potrebni predvečer vedrih dni. Italijani vedo. da je danes vsa Italija v takem rovu V zraku. na morju na kopnem, v puščavi in v mestih, ki jih napada sovražnik, povsod je potrebna žilava vztrainost, povsod pa je treba tudi čvrsto verovati v bodočnost Celokupni italijanski parod bo skočil iz rova prečiščen in ojačen ko pride njegov dan. Skočil bo iz rova. d« doseže zmago v krvavem besu in z obnovtljeno vero.«
»Nemčija gleda proti jugu"
Pod tem naslovom razpravlja dr Rudolf Kircher. direktor znanega nemškega lista »Frankfurter Zeitung«. na uvodnem mestu o položaju v Sredozemlju. Pisec pravi med drugim:
»Noveiši vojaški razvoj ie našemu zavezniku (Italiji) prinesel mnogo razočaranj in bolestnih izgub, ki pa ne morejo spremeniti osnovnih elementov naše skupne borbe. Za italijanski narod so dogodki zadnjih mescev gotovo huda preizkušnja. Prvič je ta država zaslutila vso resnost vojne, o kateri bodo nekoč pisali da ie zatemnila vse dosedanje In prvič po vstopu Italije v vojno ie Italijan sp-znal. da je boj proti močnemu sovražniku veriga uspehov in neuspehov, dokler se pač končno ne uveljavi močnejši. Ital:ianski narod ie novejšim dogodkom sledil z bolestjo. toda njegovo samozaupanje ni zaradi tega trpelo in vsak Italijan se dobro zaveda, da je treba k skupni sili Ita'iie šteti tudi celokupno silo Nemčije Demonstrativni nastop nemškega letalskega zbora v Italiji ie zlasti v bitki proti angleškemu konvoiu pri S;c;liji dokazal Ita'iji in vsemu svetu, da bojna skupnost osi ni nikaka prazna beseda in da so nam življenjski interesi prijateljev prav tako važni kakor njim samim.«
SOKOL
Letošnjih saveznih Smučarskih tekem se
je udeležilo skupno 565 tekmovalcev in tekmovalk, članov in moškega naraščaja je tekmovalo v tročlanskih izvidnicah skupno 169; nastopilo je 25 članskih in 28 na-raščajskih trojic, na cilj jih je prišlo 49. Članice in ženski naraščaj so izvedle tekme v predajnih tekih in sicer v 9 trojicah članice, ostalo naraščajnice. Pri smuških velelikih je bilo 108 članov, dočim je naraščaja pristopilo k tekmi 130. Pri članicah je ista tekmovalna panoga obsegala 30 tekmovalk. V smuku je končno tekmovalo 16 članic in 22 naraščajnic. Tekme v skokih so pokazale, da ima sokolstvo množico skakačev, saj jih nastopilo 52 in sicer 30 članov in 22 naraščajnikov.
Sokol Polje priredi tudi letos predpust-no zabavo na pustno soboto 22. t. m. V domu se že vrše velike priprave. Vse je na delu, da olepša notranjost dvorane. Marljive sestre in neumorni bratje se kosajo v izdelavi učinkovitih presenečenj. Preskrbljeno pa bo tudi za dobro zabavo in naplesal se bo lahko vsak. saj bo naš priznani sokolski jazz igral take komade, da bodo vsi zadovoljni. Za okrepč;la je najbolje preskrbljeno in vino iz Gradove kleti se hvali samo. Zatorej pridite vsi, da se razvedrite v pirjetni domači družbi. (—)
Netočne sodbe o stališču JNS
Nekateri beograjski in zagrebški listi so napisali o ljubljanskih govorih gg. Puclja in dir Andjelinoviča ter o resoluciji banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani komentarje, ki nikakor ne odgovarjajo dejstvom. Poskušajo prikazati javnosti, da zavzema ljubljanski banovinski odbor JNS nekako posebno stališče v JNS. Glasilo bivšega ministra dr. Lazarja Markoviča se je o tem obširno razpisalo. »Delo« je mnenja, da pomeni seja banovinskega odbora. JNS v Ljubljani, ki da je izrazila stališče »slovenskega krila JNS«, pravcat »preokret v zadržanju te politične stranke«. Treba je seveda »počakati, kakšni bodo sklepi strankinega vrhovnega vodstva.« Toda »Delu« se zdi verjetno, da bo tudi vodstvo odobrilo novo politiko svoje stranke, kakor sta jo zastopala dr. Andjelinovič in Pucelj. člankar si domišlja, da že nekaj časa opaža »previranje u redovima Jugoslovenske nacionalne stranke i to u pravcu na bolje.«
V tej zvezi navaja »Delo« dalje, da so se zastopniki JNS uprli predlogom drugih opozicijskih skupin, ko so hotele formirati posebno srbsko fronto, ki bi naj bila naperjena proti sporazumu s Hrvati. Zato je ta ideja srbske fronte, kakor vse kaže, definitivno propadla. Ljubljanski govori, pravi »Delo«, dajo možnost, da se pričnejo drugačni razgovori o našem notranjem položaju in da je nastopil trenutek, ko je potrebno ponovno vzeti V obzir tudi formalno stališče JNS.
Glasilu dr. Markoviča se zdi priiodne in
razumljivo, da bo dogodek, kakršen je
ljubljanski, imel za posledice tudi druge spremembe.
Beograjsko »Delo«, katerega glavno misel smo med drugim čitali tudi v »Hrvatskem dnevniku«, se sicer ne moti v ugotovitvi, da je JNS protivna vsaki enostranski fronti in da je zaradi tega tudi odklonila sodelovanje pri formiranju srbske fronte. Tudi je točno, da je JNS za sporazum, da smatra banovino Hrvatsko kot realen fakt ter se protivl vsaki politiki, ki bi nas vrgla nazaj v čase nepomir-ljive notranje borbe. To stališče JNS pa ni od včeraj. Stranka je lz svojega gledanja na položaj države izvajala konsekven-ce leta 1938., ko se je pridružila borbi za narodni sporazum ter je to borbo s svoje strani v dr. Stojadinovičevih volitvah vodila z največjim elanom in težkimi žrtvami. Takoj po sklenitvi sporazuma je stranka v posebni deklaraciji odklonila vsako borbo proti ustvarjenim realnim dejstvom ter je naglasdla, da sedaj ni čas za strankarsko politične boje, temveč da morajo vse skrbi biti posvečene krepitvi naše države.
Na tem stališču je stranka vztrajala ves čas in vztraja še sedaj; zato je povsem de-plasirano govoriti o nekakem preokretu, previranju in o novi politiki, ravno tako pa tudi ne o nekakem posebnem stališču »slovenskega krila JNS«.V JNS ni nobenih kril in notranja enotnost stranke je popolna. Kdor je čital resolucijo ljubljanskega banovinskega odbora JNS. ve, da je tudi med slovenskima člani JNS zaupanje v strankino vodstvo enoduSno, strankina disciplina ln solidarnost ter avtoriteta strankinega vodstva pa neomajane.
ŠPORT
Šest narodov v Beljaku
Danes se začne veliko smučarsko tekmovanje, na kate« rem bo nastopilo tudi 20 Jugoslovenov
Po končanih smučarskih tekmah v Ga-Pa so se najboljši smučarji šestih narodov zbrali v Beljaku, kjer bodo od danes pa dj nedelje že drugič velike mednarodne smučarske tekme. Med 120 udeleženci bo dala glavni del tekmovalcev Nemčija, ki jo bodo zastopal: med ostalimi tudi vsi skaka-či, ki pridejo prihodnji teden skakat v našo Planico. Italija bo poslala močno moštvo za štafeto kakor tudi po dva tekača in dva skakača. medtem ko bodo Madžari zastopani z 10 tekmovalci. V konkurenci bo razen tega nastopilo tudi nekaj Rumu-nov in Slovakov, ki se vračajo iz Ga-Pa
v domovino, izredno močno pa bo letos udeležba Jugoslavije, ki bo zastopana tamkaj z 21 tekmovalci, med njimi z vsemi onimi, ki so startali že v Ga-Pa, katerim pa se je pridružila še dolga vrsta najboljših od doma.
Spored bo obsegal danes štafeto na 4x10 km, v kateri bo nastopilo, kakor napovedujejo nemški listi, okrog 15 moštev, v sc-boto bo tek na 18 km solo in za kombinacijo, v nedeljo pa bodo ves dan skakalne tekme, in sicer dopoldne za oceno v klasični kombinaciji, popoldne pa samostojni skoki.
Zamere in zadrege - brez konca in kraja
Naši kolesarji, ki so nedavno že skoraj uredili svoje vrste, so že spet zašli v labirint škodljivih sporov in brezplodnih razprav
O kolesarjih zadnji čas ni bilo slišati mnogo; oni dan so imeli občni zbor v ljubljanski podzvezi, sestavili so nov odbor in vse je šlo gladko. Zdaj pa je naenkrat spet završalo in na vseh koncih in krajih so se vneli prepiri in dvignili protesti. Pojdimo po vrsti — in vse seveda na kratko, ker tako primanjkuje prostora ...
Kolesarji imajo trenutno dve vrhovni zvezi, ono staro v Zagrebu, iz katere so Slovenci oficielno izstopili ter ono nedavne ustanovljeno v Beogradu. Slednja je v zadnjem času zelo agilna in pripravlja velike načrte za bodočo sezono, o oni zagrebški pa slišimo nekaj manj razveseljivega iz naslednjega:
Slovenska kolesarska zveza je pred kratkim poslala vsem svojim podzvezam in klubom daljšo okrožnico, v kateri razglaša, da je ta zagrebška zveza razdelila med kolesarske edinice v Sloveniji neko svojo okrožnico, v kateri se zavzema za pravice slovenskih kolesarjev, medtem ko v prejšnjih 20 letih ni storila ničesar zanje, najmanj pa jim pomagala materielno. SKZ ugotavlja, da je legalni predstavnik kolesarskega športa v državi samo »biciklisti-čki savez kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Beogradu, ki sam more biti obenem tudi član mednarodne kolesarske federacije. V zagrebški zvezi je včlanjena samo ena narodna zveza izmed treh in torej nima pogojev za nadaljnji obstoj. Dirkači imajo po obstoječih pravilih pravico nastopa na mednarodnih dirkah brez odobritve vrhovne zveze, ker spada to v pristojnost narodnih zvez.
Za Slovence je ustanovitev zveze v Beogradu in volanjenje v njej važno zaradi tega. ker bodo samo tako deležni pripadajoče podpore i/, proračuna ministrstva za telesno vzgojo, ne pa navezani na beraško pomoč nekdanje kolesarske zveze iz Zagreba.
SKZ je ukrenila vse. kar je smatrala za potrebno, da se zagrebški zvezi onemogoči rovarenje med nekaterimi slovenskimi klubi. Toliko iz okrožnice!
Medtem se je zagrebška zveza odnosno njen zastopnik pojavil v kolesarskih vrstah spet drugje, in sicer na občnem zboru Ko-
roške kolesarske podzveze, ki je bil preteklo nedeljo v Slovenjem Gradcu. O tem občnem zboru smo prejeli poročila iz več virov, iz katerih posnemamo o poteku samem kratko naslednje:
Zborovanje je z zamudo otvoril predsednik Ivan Kvas, ki je med zborovalci pozdravil tudi zastopnika zagrebške zveze in prijatelje iz Ljubljane, za katere je smatral oba predstavnika SKZ. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da so klubi te podzveze izvedli štiri tekme, in sicer 19. V., 29. IX., 6. X. in 10. XI. Tajnik je poudarjal, aa se mora tem obmejnim klubom posvetiti še prav posebna pozornost, ker na meji ne gre samo za telesno vzgojo mladine, temveč je treba med njo gojiti tudi ljubezen do rodne grude in svobode. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bila izglasovana razrešnica, v novi odbor pa so bili izvoljeni:
predsednik Kavs Ivan. I. podpredsednik Vehovc Franc. II. podpredsednik poručnik g. Mirit- Mihajlo. tajnik Topolovc Franc, blagajnik Zavašnik Franc, tehnični referent Stumberger Ivan odborniki Cajnko Vinko. Lisac Ivo. Kovač Hubert. Gregorič Janko. H are Franc. Riegl Miha. Nadzorni odbor: dr. Strnad Stane, Tome Miroslav in Ca s Fran jo.
★
Tajnik SKZ g. Otjin. ki je bil osebno navzoč na tem občnem zboru, je opisal potek tega zborovanja precej drugače in je v glavnem poudarjal, da je koroška pod-zveza na tem obenem zboru ponovno kršila društvena pravila, tako da bo SKZ prisiljena uporabiti vsa sredstva, da uvede med svojim članstvom red in disciplino.
že ta bežni pogled v najnovejše spore med našimi kolesarji kaže. da so bile pie-uranjene vse nade o skorajšnji ureditvi razmer v tej športni panogi. Zdi se. da smo iz dežja prišli pod kap .. . Ali res ni nikogar več. ki bi se hotel žrtvovati za dobro stvar .in postaviti v tej zmedi in sporih vsakogar na svoje mesto? časi so več ko resni, 'da bi se prepirali za prazen nič in lahkomiselno rušili še ono malo. kar je bilo kdaj storjenega v korist našega kolesarstva.
Uspela smučarska
prireditev v Mežici
Preteklo nedeljo je bila v Mežici rudniška smučarska tekma za pokal generalnega ravnatelja svinčenega rudnika Mežica — Črna g. Bargate-a, ki je uspela nad vse pričakovanje. Tekme se je udeležilo 31 tekmovalcev in 7 tekmovalk, ki so bili razdeljeni v 3 kategorije ter je zmagovalec v vsaki kategoriji prejel smučke s strememi drugoplasirani pa palice. Pokal in prvenstvo si je priboril Stanta Jože.
Po tekmi so razdelili darila in objavili rezultate v gostilni Stopar v Mežici. Zastopniku odsotnega generalnega ravnatelja Leaderja ravnatelju inž. Fettichu se je v imenu vseh tekmovalcev g. inž. Kriv-čenko zahvalil za njegovo naklonjenost in podporo za razvoj smučarskega športa med tukajšnjimi rudarji, na kar je ravnatelj inž. Fettich s prisrčnimi besedami izročil pokal zmagovalcu. Ob tej priliki je g. prof. Diehi izrazil željo, da bi podjetje omogočilo izgraditev smuške proge od ka-ravle na Riški gori do Mežice, kar bi gotovo mnogo povzdignilo smučarski šport in tujski promet v onih krajih.
Dva razpisa za Planico
1) Planiški mladinski dnevi
SK Ilirija v Ljubljani izvede v dnevih smuških poletov v Planici svojo vsakoletno mladinsko prireditev »Planiški mladinski dnevi«, in sicer v dnevih 27. in 28. t. m. po naslednjem sporedu:
dne 27. l. m. ob 13. nastop mladinskih tekov za juniorje, naraščaj, mladino B in C ter manjše, dne 28. t. m. ob 9.30 na 25-metrski skakalnici za gornje skupine, ob 13.30 nastop v smuških likih za gornje skupine. Nastopno mesto za teke pri kolodvoru v Planici aU pri domu Ilirije. Nastopno mesto za skoke na 25 m skakalnici v Planici. Nastopno mesto za smuške Bke na slalomišču Ilirije na poti v Tamar.
Spored vseh tekem je sestavljen tako, da je omogočen nastop vsem društvom in odsekom, članom SZSZ kakor tudi vsem šolam radovljiškega šolskega okraja in Ljubljane. V tej zvezi je omogočen tudi ogled dnevnih treningov smuških poletov na veliki skakalnici v Planici, ki bodo dnevno od 11. do 13.
Prijavnine ni. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ZSSJ in SZSZ na lastno odgovornost. Vse prijave s točno navedbo discipline in letnikov udeležencev je poslati pravočasno, in to najkasneje do 27-t. m. do 12. na naslov SK Ilirije, Planica. Žrebanje nastopnih mest bo ta dan ob 12. v domu Ilirije.
SK Ilirija bo izdajala po končanih posameznih tekmah majhna okrepčila, vendar naj mladina prinese kruh s seboj. Vodja tekmovanja bo izdajal posebne nakaznice, enako tudi za tekmovanje v smuških likih brezplačne bloke za vožnjo na vzpe-njačl.
Upravi tel jstva vseh iol se obveščajo, da je banska uprava zaprofena, da bi dovolila šolski mladini udeležbo na tej prireditvi, zato prijavite železniškim postajam udeležbo zaradi dovolitve 2tretjinskega popusta pri železniških vožnjah.
2) Sinuk z Mecesnovea
SK Ilirija pmedi dne 1. marca t. 1. tekmo v smuku za moštva in posameznike z Mecesnovca z me-narodno udeležbo-
Prijave se sprejemajo na naslov SK Ilirije, Rateče-Planica do 28. t. m. do 12. Prijavnine ni. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ZSSJ SZSZ na lastno odgovornost. Start je določen za 14. na Meces-novcu. Proga je dolga 3.5 km in ima višinske razlike 580 m.
žrebanje startnih številk bo v petek ob 19. v domu SK Ilirije. Za tekmo razpisuje klub prehodno darilo za klubsko moštvo 4 tekmovalcev. Darilo preide v trajno last onega kluba, ki si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prvi, drugi in tretji dobe spominske znake iz plemenite kovine. Razen tega dobe spominski znak iz navadne kovine tudi oni tekmovalci, ki dosežejo vsaj še 2CK> » slabši čas od zmagovalca.
Razglasitev rezultatov bo ob 17. pred postajo.
BOKSARJI PRIDNO NA DELU
Boksarska sekcija ISSK Maribora, ki jo je klub ustanovil šele lani se prav pridno udejstvuje. Zaradi odpovedi SK Bratstva, ki jo je klub prejel v zadnjem trenutku, ni bilo revanžnega nastopa na Jesenicah in se sedaj boksarji ISSK Maribora pripravljajo na nastop v Mariboru, ki bo enako v začetku marca proti zagrebškemu HSK Redarskemu. To pot se bo Mariborčanom nudila prilika videti odlične zagrebške boksarje v borbi proti domačemu Ipavcu, Štruklju in drugim. Nadalje pripravlja ISSK Maribor propaganden nastop svojih boksačev, ki bo najbrže sredi marca v Mariboru.
Odličen boksar ISSK Maribora Ipavec,
bivši državni prvak in prvak Male antante, je prejel laskavo povabilo hrvatske boksarske zveze iz Zagreba, da bi se udeležil skupno z reprezentanco Hrvatske turneje v Nemčijo in na Slovaško. Nastopili bi na Dunaju in v Bratislavi. Po vseh znakih sedeč se bo Ipavec vabilu odzval in začel resno trenirati.
ISSK Maribor — boksarska sekcija poziva vse športnike, ki bi jih veselila ta športna panoga, da se čimprej prijavijo sekciji, ker se bodo v kratkem pričeli za-četniški treningi pod vodstvom strokovnega trenerja. Treningi so redno vsak torek in petek od 19. dalje v telovadnici IV. deške osnovne šole v Gospospvetski ulici z vhodom zadaj.
Ljubljanska zimskosportna podzveza. Seja uprave bo drevi ob 20. v pisarni JZSS.
STK Moste obvešča vse svoje člane, da priredi na pustno nedeljo dne 23. t. m ob 16. v vseh prostorih gostilne »Pri Mari-čki« v Mostah predpustni družabni večer. Vsi člani, po članih vpeljani gostje in prijatelji kluba vljudno vabljeni!
Postni planinski karneval priredi v prostorih Narodnega doma v soboto dne 22. t. m. Športni klub Brežice. Dostojne maske dobrodošle. Za ples in kratek čas bo skrbel iazz
MULI OGLAS!
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davk;-za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje dtnvov r*.-. •••••• n-Si znp?"k za enkratno objavo oglasa Din 20 —
11 iT' flliJ
Skladiščnika
za manjše podjetje v Ce'ju iščemo. Biti mora trezen, nekadilec in po šten. Kavcija zaželjena Lastnoročno pisane po nimbe na podružnico Jutra v Celju ood značko: »Natančen^.
35111
Brivskega
pomočnika
sprejme takoj. Jambor, Gilbert. Celovška c. 34. Ljubljana VII. 3634 1
Karoserijske kleparje in kolarje
dobro Izvežbane.	snrej racm. — Vprašati	Frs n" Pergler. Maribor.	Mlinska 44.	3654-1
Pisarniška
praktikantka
ki bo točno in vestno Izvrševala pisarniška de!a se sprejme za takoj.. Po štenih starte v iz Ljub'ja-ne ali okolice. V staino .službo. Cenjene lastno-rcvne ponudbe na o-;l. odd Jutra poa šifro Zanesljiva .	3662-1
Viničar
z d vem i odraslimi močmi. verzira n t u o i v sadjarstvu in ekonomiji, se sprejme s takojšnjim nastopom pri neki graščinski upravi v srezu Konjice. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro ^Verziran viničar«.	2643-1
Lovec
oženjen. v srednjih letih, strop; v službi, vešč slovenskega in nemškega jezika, z lovskim izpitom. se išče za večji revir na Pohorju. Taki z gozdarsko prakso imajo prednost. Ponudbe z referencami na ogi. oad. Tutra pod šifro »Gozdno velepoeestvo«. 3645-1
V MJUTFiU4"
Avtosmoto
Tovorni avto
Krupp-Diesel s Junker-sovim motorjem, nosil nost pet ton in osebni avto Willis s 5 sedeži, oba zelo malo rabljena, skoro nova. ugodno na prodaj. Ponudbe na D Pertinač Sisak.
3538 10
Ford - amer.
(Roadstear)
z novimi gumami, pro tiam. eventuelno gume same. — Finci, Maribor. Gregorčičeva št. 14
3506 10
Posojilo
dajemo na:'im č!ano<n ln varčevalnem Ueocni po goji Vloge obrestujemo no 5 odstotkov. Vsi var čevalcj brezo'ačno zava rovani. Zadruga »Mol Dom- Ljubljana. Dvor Jakova 8. Iščemo poverjenike	1S9 16
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke. Prve tirv šte-dio niče. Prekmurske banke, kupimo takoi do najboljši ceni.
Bančno kom zavod Maribor.
37-16
Starejši odvetnik
v lepem, večjem mestu želi mlajšega družabni ka, ev. koncipienta s polno prakso. Ponudbo pod »Zvest« na ogl. oad. Jutra.	3515-16
Stanovanje
Enosobno
stanovanje
oddam takoj ali s 1. aprilom Stari trg 8 11. pri g. Jeraj. 3G47 21
Dvosobno
stanovanje
oddam boljši oarasli družini. Aljaževa ul. 7.
3660 21
Kupim
SREBRO - PLHTINO
BPILJPNTE
SMnmtcbc s burje rubiie
«lse«€ (T.D STPBlfUKi ,. htftKITE TfM UHETNmr-PO NRJVišJIH CENAH
»TBjJ^r TVBCKfl
STEBER LE
UU8URM0 TYR4EVA 2
Španjel psica
belo rujava, se je zatek la že pred dvema mese ce-na. Naelov v vseh posl Jutra.	3658 27
Dopisi
Pod šifro Anton
naj dvigne v ogl. oddelku Jutra pismo tisti gospod Anton, ki ml je napisal pismo na pisalni stroj, in omenil koliko je sam star in letnico, ko je prišel od vojakov. — Vas pozdravlja »Spomlad 1941«.	3569-24
ni, ii
ililL:
Veliko sobo
na ulico
s hrano in vso oskrbo ccldam za 1. marec dve ma gospedoma. Sv. Ja koba trg 5 .	3636-23
Domača industrija
nudi dobro naložbo z \ knjižijo na prvem mestu. ev. tudi udeležbo. Dcpisi pod 'Odkup- na ogi. odd. Jutra. — Posredovanje mogoče.
3514-16
Kupujemo
in prodajamo
3" » obveznice za likvidacijo krneč kili dolgov in Dosredujemo najugodnejše nakup in prodajo vlož nih knjižic ve'.ebank pod zaščito. Trgovačka banka d. a., čagreb. Zrir.je-vac 14. Telefon 41-41.
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, oddam uradniku ali urad niči. šenk. Jesenkov* ul. 9-11 Ilirija.
3646
6-23
Informacijej
Nasveti, pomoč,
usluge
v najrazličnejših vpra šanjih! Prepisi, prevodi razmnoževanja! Sestavljanje vlog in pisem -s raznih jezikih! Posluje mo solidno, diskretno in zanesljivo! »Servis biro-Liubljana. Sv. Petra c 27-1, telefon 21-09.
3641-31
in 42-42.
3572-16
Strojno podjetje Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica štev. 18 izdeluje
vodne turbine
žage, mline, transmisije, dvigala itd.
105-29
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga,
očeta, strica in svaka, gospoda
Lemut Franca
orožniškega narednika v pokoju
kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo doižni čč. duhovščini, gospodom zdravnikom Zavetišča sv. Jožefa za požrtvovalnost ob bolezni, čč. sestram usmiljenkam za nego, deputa-ciji dravskega žandar. polka, častni četi, stanovskim tovarišem ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 22. t. m. ob 7. uri v cerkvi Srca Jezusa.
Ljubljana. Maribor, Ajdovščina, 21. februarja 1941.
žalujoči ostali
t iestrn pogrebni zavod v Ljubljani
f
I
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče. brat. stric,
zet, tast in svak, gospod
Jože Kosmina
višji polic, agent
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 22. februarja ob 3. uri popoldne, z žal, kapele sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 20. februarja 1941.
Globoko žalujoči ostali
Inkognito!
Ponovno poskušala. Nemogoče. Pišite na ogl. odd. Tutra.	3639 24
Srečka 7245
Ce mogoče, odgovori!
3621-24
Mehanik
Dvignite pismo.
3650-24
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Anton Bleivveisova cesta. Centralna kurjava. Centur, Centrum, Cvetlice, Cvetličarna, Dobra kuhinja, Družabnost, Do bra služba. Dobra gospo-ainja 26, Diskrecija in značaj. Delovna, Dvosobno stanovanje, Državni, Dobro plačam, Foto. Gotovina takoj, Gospa, Gospodinjstvo 5, Hiša din 60.000. Hitra pomoč. Idealna srečna bodočnost, Inteligenten natakar. Kassa, Ljubijan 225, Ljubljana 941, Ljubljana, Lepša prihodnost, Lepa, Lepa pomlad 1940, Lepa zabava. Mirna in stalna, Mira, Mlad sem, 1. marec, Moda, Natakarica, Nagrada 19, Na deželo. Ne prestraši se, sem čisto navaden človek. Nastop 1. marca. Okolica, Prijateljstvo, Prvovrsten, Plačam takoj 22, Posestvo. Priden in pošten. Plačam takoj, Polnojar-menik. Prisrčnost. Pri-ma, Plača 700 in trinajsta, Poštena in mlada, Hes ugodno, Redka priložnost v Sloveniji. Rent na hiša 1903, Resen, Rest. Putnik. Srečna bodočnost, Snažno, Strogo separirano. Stalna služba. Stalno mesto. Samo-
Ka] nam bo dala Planica?
Letos je piišel priftetek velikih prireditev v Planici kar nepričakovano hitro. Zaradi zunanjih dogodkov je bilo treba sprejeti čas od 25. februarja do 2. marca, ali pa z zunanjimi tekmovalci ne bi mogli računati. • Ker je Udruženje smučarjev Planica svojo veliko skakalnico že pravočasno pripravljalo, bo piireditev tudi v tem času mogoča. V Planici nastopijo letos tile nemški tekmovalci, deloma že naši .stari znanci, deloma novi: Franz Mair, ki je lani dosegel 100 m; Gregor Holl. ki se je povzpel na 96 m in ni manjkal še na nobeni prireditvi v Planici; Heinrich Palme, ki je dosesrel 95 m: Herbert Friedel. ki je prišel na 94 m. in Paul Schneidenbach. ki je leta 1938 postavil v Planici znamko 96 m. Od novih je večkiatni nemški prvak Paul Kraus, dalje odlični skakač Heinrich Klopfer, ki je dosegel v Ga-Pa med Nemci tretje mesto, svoječasni sudetski prvak Hans Lahr. dalje Kritz Hahnel in Rudi Kohler. Naši še niso prijavljeni, verjetno pa bodo nastopili Albin Novšak. naš državni prvak in nosilec jugoslovanskega rekorda z 891 J. fh: Karel Klančnik. ki je v Ga-Pa pokazal odlično formo; Franc Pri-bošek, ki se je povzpel lani na 82 m. in Rudi Finžgar, ki je dosegel lani med našimi najdaljši polet 87 m.
Prireditev bo gotovo tudj letos izpolnila pričakovanja, zlasti če bo vreme ugodno, ker je taka prireditev od vremena zelo odvisna. Odlična skupina skakačev bo napravila svoje in pripomogla, da se bo tudi letošnja prireditev7 uvrstila med tiste, ki so ponesle glas Planice po svetu. Glavni dan bo nedelja 2. marca, kolikor pa bo vreme ugodno, bodo že od torka dalje izkoristili vsak dan in trenirali za čim boljši rezultat.
čudne stvari v drsalnem športu
Prejeli smo in objavljamo:
Letošnjo zimo smo imeli celo vrsto drsalnih prireditev, kar je hvale vredno.
stojna in poltena, Spo mlad 1941, Srečna po mlad 941, Sposobna bla E-ajničarka. Trezen ln ve sten. Tkalnica. Takoj delovodja. Takoj bi nastopila, Takoj foto. Takojšnje plačilo. Uslužbenec, uradnik. Usnjar, Uporabna, Venus, Vseeno kje. Velik obrat, Vdova, Vrtnar, Vinograd Vestna in poštena. Vojaščine prost. Vajena. Za odgovor znamke. Zanesljiv sluga. Za takoj za denar. Zdravstvo. Za željena ljubezen, Zima pomlad, živahna, 140 000. 769. 3256.
" I
Od Vas je
tdvisno. da imafc obleko vedno kot novo eato jo pustite redne semično Čistiti ai barvat) v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-t Pralnici «*etioiik*lnie?
IZGUBILO
se je v sredo 19. t. m. na cesti od Radovljice do Kamnika
kompletno avtomobilsko rezervno kolo
Najditelj se naproša, da istega proti dobri
nagradi vrne na naslov: RUDOLF ZAFI TA, Celje, Samostanska 8.
Da pa ao naši drsalci s tem zelo obremenjeni, je gotovo tudi vsakomur jasno, saj je v enem mesecu 10 do 12 nastopov tudi za rutiniranega drsalca preveč. Zvečer nastopiš na domači prireditvi, ki traja do pol devetih, nato takoj na vlak in na drugo prireditev, ki je že drugi dan. Cez dan, dva se odpelješ zopet na prireditev, takoj po koncu na vlak in domov, kamor prideš pozno zvečer, toda arugi dan moraš neprespan in neodpočit nastopiti na prvenstvo že ob 3. zjutraj. Ni čudno, če se ti vse ne posreči. Toda pri vsem tem nekateri le lahko ostanejo doma in jim ni treba oditi na lokalno prireditev z izgovorom. češ da imajo studijske vaje ...
Lahko se je potem revanžirati za poraze na državnem prvenstvu in čeprav samo za boro piko. kakor se je izrazil pisec poročila v nedeljskem »Jutru«.
Čudno se zdi. da vodstvo drsalne sekcije ne skrbi za vse svoje člane enako, in ne spozna da mora odmor nuditi vsem enako. Morda pa je nekaterim gospodom v upravi takšen izid prvenstva ljubši, kakor pa bi bil, če bi vsi tekmovalci tekmovali z enakimi pogoji. Morda gospodje ne vidijo, da s tem razdirajo slogo med člani svoje sekcije. Sicer pa glede prepogostih nastopov ali preobremenjenih tekmovalcev pri Iliriji ne delajo prevelikih skrbi, ne samo pri drsalni sekciji, temveč sploh ne gledajo na bodočnost. Nemara ima Ilirija dovolj naraščaja, da si lahko privošči vse tc toda to ni šport v onem pravem pomenu besed?
Potem oa še to! Na državnem prvenstvu so bili objavljeni rezultati obveznega in prostega drsanja posebej. potem pa še skupno. Zakaj se to ni zgodilo še na slovenskem prvenstvu? Mislimo, da bi bilo v športni rubriki še prostora za oni dve ali tri vrstice...
J. J,—M. S.
Dva pisca sta avtorja gornjih vrstic, znak, da je več takih, ki spet po svoje gledajo na delovanje agilne ilirijanske drsalne sekcije. Naj se sliši tudi njihov glas! Glede prostora v športni rubriki so jim podatki na razpolago v uredništvu.
TABLE-TENIS V TRBOVLJAH
S table-tenisom bodo pričeli trboveljski športniki. Pobudo za gojitev te športne panoge je dal nedavno SK Trbovlje, ki je ustanovil posebno sekcijo za namizni tenis. Vodstvo sekcije je prevzel tov. Kokaij Hugo, ki je igralcem dal na razpolago For-tejevo dvorano za treninge. Društvo je že nabavilo ves potrebni inventar ter si zagotovilo tudi pri zvezi potrebno podporo. Sekcija bo skušala čimbolj uveljaviti ta šport med našo delavsko mladino ter ima v načrtu, da s pomočjo društva in zveze pripravi v Trbovljah propagandni nastop vseh najboljših slovenskih in hrvatskih Igralcev. Za trboveljske igralce pa bo prirejen predhodni turnir, na katerem bo določenih pet najboljših domačih igralcev, ki bodo pri puščeni k propagandnemu nastopu. Z izbirnim turnirjem se namerava pri četi takoj. Pravico nastopa imajo vsi Tr-boveljčani ne glede na klubovo pripadnost Prijave sprejema vodstvo na redni treningih sekcije, ki so vsak torek in sredo v Fortejevi dvorani, in to zaključno do 23. t. m. Vodstvo poziva člane, da se redno vsi udeležujejo treningov.
Ljubljana, 20. februarja
V	prostorih Angleškega kluba je bil snoči klubov občni zbro. Zborovanje je bilo dobro obiskano in so se ga udeležili med drugimi tudi številni odlični člani Predsednik dr. Ferdinand Majarcm, ki ie zborovanje vodA, je v pozdravnem nagovoru zlasti pozdravil ljubljanskega angleškega konzula g. Pettitra. Po pozdravih se je v svojem nagovoru zahvalil British Co uncilu za njegovo pomoč, nato pa je pozval vse navzoče, naj počastijo spomin nedavne umrlega predsednika British Coun-cila ministre lorda Llovda. ki je nekoč na svojem potovanju obiskal tudi Ljubljano.
O delu kluba v preteklem poslovnem letu je podal poročilo tajnik dr. Zdenko Švigclj. Iz poročila posnemamo, da je klub štel 220 članov, ki so se z zanimanjem udeleževali raznih klubskih prireditev. Kakor prejšnja leta je klub tudi lani organiziral 19 tečajev za angleški jezik. Tc tečaje ie lani obiskovalo okrog 160 učencev Klub je imel tudi več dobro obiskanih predavanj. Društvo je v svojih klubskih prostorih tudi lani spre "ek> \ eč odličnih gostov. Zadnji tak sprejem ;e bil prirejen v čast angleškega poslanike v Beogradu g. Camp-bcila. Vsako sredo pa je imel klub tudi svoje žc tradicionalne čajanke, ki so namenjene predvsem nevezan; komverzaciji ude-lcžnikor. ki se jih prav zaradi tega zelo radi udeležujejo.
Knjižničarka gdč Sušteršičeva je poročala, da ima klubska knjižnica trenutno okrog 1.300 knjig. Po številu 50 se v preteklem letu zelo pomm.-žile in so članom dnevno na razpolago v čitalnici. O stanju blagajne je poročal podpredsednik kluba dr. Suver. Za tem pa je bila na predlog preglednikov izglasovana vsemu odboru razrešnica s pohvalo.
Na kraju so brfe tudi volitve, v katerih so bili za nadaljnjo 3-letno poslovno dobo izvoljeni za predsednika ponovno dr. Ferdinand Majaron, za podpredsednika dr. Vašo Suver, za tajnico ga. Copeianrlma in za pomožnega tajn:ka dr. Zdenko Svi-gelj, za blagajnika Ivo Bricelj. za odbornike pa še dr. Josip Voršič gc. Doli K<.c-jančič in prof. Olga Grahor-Skerlj ter lektor g. Robinson Med slučajnostmi so /ho-rovalci dali v debati marsikatere koristne pobude za delo klube v bodočnosti.
Dragocene prstane je pozabila
V	zagrebškem hotelu »Esplanade« se letošnji predpust vrstijo razne elitne prireditve. Tako je na nekem plesu v tem hotelu pozabila bogata dama tri briljantne prstane, vreme 200.000 din. Točno se je spominjala, da jih je pozabila na umivalniku v neki spalnici. Ko se ie razburjena vrnila v hotel, prstanov ni bilo več na umivalniku. zato je ugledna dama brž pohitela na policijo In ta je takoj dognala, da je prstane našla zjutraj pospravijalka. ki je dragoceno najdbo izročila upravi hotela, kar je bilo zabeleženo v knjigo. Uprava ie seveda vrnila prstane lastnici, pospravi ;al-ka pa je dobila nagrado. V hotelu Esp': i-nade« ta dogodek nd osamljen. Nekoč ie sorodnik egiptskega kralja P^aruka pozabil v spalnici dragulje milijonske vrednosti, ki jih je prav tako našla pospravljalka
r
B5S883
Novo, poceni in prvovrstno
Watador
ŠIVALNI STROJ
PRAVKAR JE DOSPELA PRVA PARTUA
Zahtevajte v vsaki strokovni trgovini. Ako slučajno ni na zalogi, obrnite se za lnlormacije na generalno zastopstvo za vso državo, na tvrdko
Kralja Petra 44
Opozarjamo gg. trgovce
R E O G R A D
in mehanike, da cim prej navedejo svoje splošnih prilik omejen uvoz blaga.
Telefon 21-484
potrebe, ker je zaradi
J
NAJSLAJŠA In NAJBOLJŠA
icrepilna pijača je
RERMET—VINO
ČRNIMA IZ FBGftKE GORIL SremskJ Karlova — Gostilničarji nudite to špecljaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremsld Kar lovci — Fru&ka gora.
Butelke
kupuje po najvišji ceni Medarna. Ljubljana Židovska ul 6. 3109 7
Železno blagajno
v teži cca 100 kg, dobro ohranjeno, kupimo. — Naslov v vseh posl. Jutra.	3638-7
Prostor
25 kv. m, primeren za delavnico. z industrijskim tokom, se takoj odda. šmartmska c. 10
3502-19
Mlekarna
se takoj proda. Naslov v vseh posl. Jutra.
3649-19
Oblačila
Maske
poceni prodani a1 i po<=o <Urr. Resi jeva c. 3 priti.
3627-13
Nenadno nam je umrl naš dobri, plemenit! in nepozabni stric in brat, gospod
Adolf Pauser
posestnik in trgovec
Položili ga bomo k večnemu počitku v soboto, dne 22. februarja, ob 15. uri na domačem farnem pokopališču.
Novo mesto, dne 20. februarja 1941.
žalujoči:
•
ANICA, poročena PRIJATELJEVA, soproga državnega tožilca, nečakinja; EMA, poročena TOPORIŠEVA, vdova po sodnem svetniku, sestra
ter ostali sorodniki.
Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Zs Narodno tiskarne d d kot tiskaraarja Fran Jera&. —* Za inaeraini del je odgovoren Alojz Novak. __ Vsi t Ljubljani.